gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 31. avgusta 1864 Gospodarske stvari. trgovski (kupčijski) in obrtnijski razvoj ? in z zedinje nimi močmi so nazidale veličanske cerkve in mestne Združba V moc » združba napredek. ★ poslopja takošne umetne delà ) da se jim se zdaj cu- Nekaj zastran vinoreje Govor gospod dr. Lavriča, predsednika čitavnice ajdovške, v shodu jn ravno takošne dimo. Pretežko bi bilo popisati vse djanja teh družeb od nekdanje trgovske nemške 17. juli] 1 77 Slovenski možje! Vaš odbor je odlocil današnj gré večer prav važnemu, obČnokoristnemu pogovoru namreč za / uc* v i u u i ej yj ivi aouc uaoc uunuc , uui aj ki živo sega v naše blagostanje, ker vino je po krasne naše doline družbe z imenom „Hanza" i«,uy t,««^«^ angležke, imenovane „družbe (kompanije) za izhodnjo Indijo", kteri ste tako bogati in moda ste svoje lastne vojske na suhem in po do najmanjših izmed njih, o kterih vseh gocni bili ? ? — ; - / o-- morji imele, — ^«íxí -j.-, - toraj za za- nani v£ zgodovina toliko velikega in koristnega pove devo glavitni pridelek tukaj šnj ih kraj Po dati. Gotovo je tudi, da je svobodno združevanje pečal tedaj s to rečjo slavni naš domorodec vsi pravici se je eaen najvažnejših vzrokov, da se je po sedanjem svetu > Vrt 7 in po vsi pravici zmirom še prevdarjaj to reč nekteri umni gospodarji teh krajev, ter skrbé in se trudij ? da bi vino zboljšali, posebno več let h o naredili Ceravno namena svojega dosegli še niso, gré vendar čast in hvala takim možem, ki neprenehoma skušajo in premišljujejo, da bi svoje in občno blagostanje pomno tako veličansko razvila kupčija, obrtnija in narodsko gospodarstvo sploh, da so se tako kratko razcvetele znanstva in lepe svobodné umetnosti. Vse to učé slavno znani učitelji narodskega gospodarstva, in trdijo dalje v • 1 • Zlil. leg Le akeg člověka ne moremo spoštovati kot vr- moža, kteri si sam pomagati noče, in le od druzih daje angleška, da je vsaka bogata dežela pridobila svoje bogastvo, ne samo po _ đelavnosti in preiskovav-nosti posamnih svojih drzavljanov, ampak pred vsem in po djanski rabi združevalnih pravic. Da je to res, prepriča se lahko vsaki oziraje se nekoliko po svetu. Saj vidimo, na priliko, v Trstu, da vsega pričakuje. Podoben je tak maloletnim, potrebu- skoraj vsaka trgovska družba mnogo več zamore od jočim varha in voditelja. Ravno tako maloleten je ma narod, xxx ^x^0xxx, xxxc*- revni tisu Kra terijalni prid ne skrbi. Kdor si pa djansko pomagati kterih sleherni ki sam za svojo omiko in za svoj telesni tudi vidimo, da so najbogatejšega posamnega moža revni tišti kraji, po kterih združevanje medií ? in v boče, bodisi posamen člověk, bodisi vès naroď posluževati se pravih sredstev (pripomočkov) lahko sam delà m za se. Tehtno nam ? mora To Je dokazujejo to naše okolice. Družeb je tod malo ? in nihče ne porece, da so bogati ti kraji. Na Tomin- mljiva resnica. — Kakor vsakdanja skušnja skem je planinarstvo na nizki stopnji, na Krasu gozdov kaže, nam je do zdaj malo koristilo, da so se s to do maco m zadevo pecali, dasitudi prizadevno pecali umni gospodarji. Ta pot toraj ni prava in ni- v w ixj ju jl ujjLjiaj. ^uo^uuaiji» j. a ^jkjv tui«j «laj. a va ^ iu m kdar ne bomo po nji namena dosegli. Deželam namreč in krajem pom a gaj o in to ID dinj moči 7 družb íh-k » Wlju tega, xv^x ucůcic xii. ur*.i aj i jj zloženo premoženje, združene bistre ker dežele in okraji potrebujej 7 in močí vec morejo vstvariti ali več, ali kaj boljšega, celó kaj veli-čanskega. Dokaz temu so nam vsi časi. Svobodni Angleži so se od nekdaj že radi združe-, in tudi dandanes ustanavljajo družbe vsakovrstne več ni, in tù pri nas bi vino lahko izvrstno bilo, kakor zvedeni možje pravijo, pani; vendar pa od planinarstva in od živinoreje po gorah skoraj vse živi, vendar bi gozdje Kras osrečili, in dobre vina to našo dolino obogatile, kar sami trdite. Potem takem vprašam : kaj nam je početi? Menim da, kakor drugim narodom v drugih .L ^i -——~ © — -----v . ' ----o-— zadevah, morajo tudi nam v teh naših rečeh pomagati vali v kakoršen koli namen združevanji, po asocijacii Celó vseučilišc so osnovali po zedinjene močí, le združbe. Nas Slovence začenja že sicer opihljavati oživlja-joči ta duh; osnovali smo si že nekaj zavodov v dusno napredovanje, na pr. čitavnice in zdaj slovensko Matico t Sicer davno že to načelo pa delà in ker je člověku priroj veljá Zato V Ljubljani. --muí vina ) UČÍ Ctí i" O - ----J- -------\l ~ J- ^ca^j^x^j«, ki so slavna c- kr. kmetijska družba kranjska me je zato že okusne in najhujše vročine ne strašijo, kakor vaše. Hrvatej so napravili v Trstu razstavo svojih hranljive, in se dvakrat počastila s srebrno svetinj ne sme samo na jeziku biti ampak tedaj mi v vin, in kupci si lahko izbirajo, cesar želé; nase vina pa zaostajajo. dajavcev , t^ , ivuulvui ivvuuu.vuv;ij« * oštra sodnica, ona vse natanko pregleduje , zameta in Vsega tega je krivo, kakor vidimo, poganjanje pro- to je konkurencija. Konkurencija je prav pokazati. Zato naj povem, kar sem letošnjo spomlad okoli 1000 drev okoliral veliko boljši kakor djanji se mora j del. Cep i l sem 7 in ko sem , sem najdel, da bič je za povijanje ceplj adno ličje ali prejnati matoz to je, bič tanek in dolg, ki bolj v senci in v kaki f zaničuje, kar je srednjega ali nost le dobrim, izvrstnim rečem. slabega, in pnznava pred- šcavi raste Zavoljo tega pa ne smemo obupati, zakaj konku- rencija škoduje nemarnim. Vrlega i y pa Ije tudi kadar volji povil osusen in zve nj > go- prav trden takim bičem sem še Čez 300 cep j Utegnil bi tudi prav dobro služiti mest umnega moza mm vrtnarjem, ki imajo z rožami opraviti, posebno po no- pa spodbada k napredovanju; ona mu je nagib vemu preiskovanju, in vsled tega izvir novih znajdeb in ponosnega veselja. letni cas y ko Je Nam Je tedaj zadnji čas, da za- čnemo posluževati se pravih sredstev; zatoraj ,,zložimo se!" kakor slavni dr. Toman svetuje, in napenjajmo mlad les, ko niso trte dobre in se prerade lomijo. — Naj zraven tega še nekaj povem kar sem skusil. Večkrat kdo vpraša, s Čem je najbolj« drevescem gnojiti? Naj boljši gnoj se naredi iz lesnin« f z zelenim listjem red vse moči j da bodemo drugim prodajavcem kos. Jelšj Sedanj cas y Ne ugovarjajte da Je tega v ro cín a tukaj š nj a na Francozkem in Spanjoljskem je vročina še hujša, kakor pri nas; vendar pa narejajo tam vina kriva, zakaj in z malo prstj gnojnica napelj robidovje in vsaka šara se prav za to v tako ali se z nJ se drobno naseka kamor se lahko saj lahko polije; enkrat jamo spravi ? hranljive, in tako hranljive, da jih po morji celó v Ameriko pošiljajo. Tudi na Italijanskem nahajamo sèm ter tjè stanovitnih vin , in znano je, da so že Rimljani ljubili stare vina, saj je slavni latinski pesnik Horaci opel okusno falernsko vino starejše dobe. Potem takem ni kriva niti zemlja, niti vročina; ampak druge napake so krive: ali obdelovanje trt, ali kuhanje vina po stari navadi, ali slaba posoda in neprimerni hrami, ali morebiti kake druge okoliščine. Vse to do korena pre-iskati, napake najti in odstraniti jih, in kaj boljšega o j _—w-jw — ~~ " "j ~ ^ jr j y «•• ^ ali dvakrat naj se vse prekoplje in premeša, potlej pa vén na kup spravi. Tako se lahko po dvakrat ali trikrat na leto naredi dober gnoj. Ce se drevescu dá ena lopata tacega gnoja prav lepo raste y mu e za ali leta dosti y da Pri ti priložnosti tudi omenim da imam v h hrušek, s jablane, in nekaj svoji lepih kterimi bodem pri-jesen ali pa spomladi lahko postregel vsacemu, drevesnici jako lepe dreve pritličnih in h o d nj o kdor jih bo želel dobiti Na Dražovniku poleg Dobro\ vpeljati, gré pa Vam, ki ste zvěděni možje in umni gospodarji. Hajd tedaj, združimo se v ta namen, in poma- , kajti drugi nočejo in ne morejo za nas F B i z j a k si sami gajmo » sami -, fcajti drug, noćejo m ne morejo za nas GoVeJa kUSa Z0Pct M Hmijskem. skrbeti. Najti pa moramo pravo pot, zakaj , kar je Gotovo je po komisijskih preiskavah, pri kterih je drugim narodom mogoče, mora toliko lože biti nam Slo- bil tudi dr. Bleiweis, da je živinska kuga se zopet zakaj kar je vencem, ki imamo dokaj najlepših izgledov. prikazala v kocevskem okraji in sicer v Starem ta namen svetujem: " I.* Da bi izvolili že danes Bregu (Altbacherj, Starem Logu (Altlag, in v Mali "te kraje poslana komisija je vse izmed vseh posestnikov naše doline 12 ali 15 umnih gori (Malgern). gospodarjev, kterim je mar za lastno in za občno bla- gostanje, ín od kterih mislite, da se bodo zares trudili, te velike nadloge. Ker pa je zapazila pri mnozih goda najdejo pomočkov in sredstev, po kterih bo mogoče spodarjih veliko necimernost, da po takem ni misliti, tukajsnje vino zboljšati in več let hranljivo narediti, da bi domaći čuvaji bili zadostni, je komisija prosila Gledajmo pa posebno na takošne ukazala, kar postave velevajo, da se ubrani razsirjenje možé ki bodo domo- c. k. dež. vlade lUiiCj IVI IJU U. U U.U1HU- IV. kxkiít. V ICftlLVs , naj UI »ujaiwr ft» oi/imuu. II. Svetujem drugič, SI. vlada je to tudi brž storila. Vojaške pripomoći je poskrbela vojakov za stražo. ljubno tudi razglasili to, kar zvedó. ďa naj bi se ta odbor večkrat v letu zbiral, med odbornike in druge umne gospodarje nove svoje poskušnje pa le tudi toliko bolj potreba, ker vès kocevski okraj ima žandarje, kteri pri vsej svoji marljivosti ne morejo razdeljeval: da naj bi delà, sporocila sprej emal dotične kupoval, zvedene može presliševa! vpeljal vse , y in knjige sploh vsemu kaj. val, avuuuuc iiiuac picsnstfvai, i u »piuu Kako pa se je zatrosila goveja kuga, ^ ^ kar je potrebno , da se namen doseže. Kranjskem ni bilo ne duha ne sluha že veliko mescev o kteri na 9 III. Ta odbor ima dalje vse pripraviti in izpeljati, kar postava o združevanji zahteva. Po 11 ko z li li se ie zanesla, kteri so bili 5. dne t. m. na sejmu v kočevskem Vrbovcu (Tiefenthal) Možje! to so moje želje, moji predlogi. Vi pa od- kot domaći kozli prodani, pa gotovo niso domaći bili, ločite in sklenite, kar mislite , da bo v prid vam in dragi nain domovini!" ampak iz Hrvaškega ; ali Turškega s křivé cez m ej o Volil se je potem odbor 12 mož, ki naj bi posebno kranjsko pripeljani. Te kozle, pravijo, je prodajal nek barantač iz crnomalj skega o kraj a, ki je znan po vovzdigo vipavske vinoreje skrbeli in bi razgla- vsem Kocevskem, da z drobnico že veliko let kupČuje. da Ker je imel morebiti kozlov, ki so bili tisti cas se š a i i tudi po časnikih, kar bi pomoglo k temu, JV, ------........ —~ naredi vipavsko vino več let hranljivo. Izvoljeni so v druge kraje na Kranjskem prodani in so morebiti z bili: Gg. France Kavčič, Kvgen Majer, Ant. Dépéris, Daniel Godina, Mojzes Duranti, Tomaž Mrevle, France Polšak, Ant. Nussdorfer, France Pečenko, Janez Ličen, France Leban in Ant. Rustja. vsak, kdor je ta mesec iz tega kraja kaj kozlov kupil, dobro svojo vest izprašuje: ali je kaj tega blaga se po- govejo živino tù ali tam prišli v dotiko, se je bati ni bila kuga še v druge kraje zanesena. Zato 283 in če mešalo z govejo kugo , brž brž biti gosposki povedat mu kaj zivme zdoh , ua «couiu, »u vooj uauaoujcuju aievnu naj onze je da se odvrne še veča Pozidonijevo število. Ce pravi, daje solnce odda- živine zboli da Resnici ali vsaj današnjemu številu najbliže je nesreća. ji i ti guo^v/orvi jjvvcuab, va« ou vuwuv ^ » Kozli ali ovce prinesó na svojem životu ljeno za 11,250.000 milj y gotovo je to skor za polovico govejo kugo, pa tudi sami morejo zboleti za njo, kakor premajkno, pa današnjemu številu bliže nego števila, ki so najnovejše skušnje do dobrega spričale. jih nahajamo v 16., v 17. in v začetku 18. stoletja. Čujte y bode hudega plamena! pazite tedaj gospodarji y da iz iskrice ne Kepler še v 17. stoletji je mislil, da ie solnce odda- -% « % r\ »i«« ■ « « i/ Kitaj Ozir po svetu. Grozd je kitaj sk ali Kinezi imajo tudi grade ker oni vina ne pij ó (kako je to mogoče? bode zakričal marsikter pijanček) povžijejo grozdje samo, ter ga na prodaj pošiljajo deleč po deželi. Shranujejo pa grozdje nekako posebno. Poleg Tien-tsin-a, nekega severnega kitajskega mesta, zamrzne reka Peïho vsako leto skozi mesce 5 led izsekajo v štirivoglatih, poldrugi čevelj debelih kosovih; iz teh koscev pa zidajo male hišice, ki so toliko visoke, da more člověk v njih pokonci stati; ene so dalj C, Cii^ RIOJOU. ? -111 " ,J J J b J Ker take ledene hišice strpijo do hude poletinske vro- ene kraj jih hranjujejo grozd i cme i dá se grozdje v njih tako dobro shraniti, da lan skega ne ločiš od letošnjega Natoroznansfce stvari. truplo. solncu. Spisal Y il j em Ogrinec. v (Dalje.) . Sedaj pa si poglejmo enmalo bolj na drobno to ali o unem samo se itd. Kadar govorimo o kterem truplu ali o tem , vselej skoraj (tako saj mislim jaz), vpra-tudi, kako daleč je truplo od nas, kako veliko Naravoznanec namreč je že tak, da hoče do tanšega izvediti o vsakem truplu. Pa! kaj morda sploh ni važno vediti, kako veliko da je solnce, ka-košno je truplo, okrog kterega teka toliko druzih manj-ših trupel? Gotovo da! Toraj pa so se že starodavni, posebno pa tudi po- zneji grški modrijanje veliko pecali s tem. Iz njenih spisov najdemo pa to, da so razno mislili o tem, kako daleč da je solnce od zemlje, kako veliko je itd. No, temu pa se ravno čuditi ni, kajti kje so še bile takrat orodja take, kakoršne imamo dandanes ! Vsakdo pa morda vendar vé, da dandanašnje orodja niso še ravno stare. Ali ne? — Utegnil bi mi morda kdo ugovarjati, če je malo izveden v zvezdoznanstvu in njegovi zgodo- da so imeli starodavni naravoznanci že orodja. vmi Da y lagati to je res 5 imeli so jih y kakošne pa, to tanše raz- se danje. ravno ne gré sèm; take gotovo ne, kakoršne so Kar so toraj ti naravoznanci merili (tega ravno ni veliko), to ni zeló natančno. Da pa to razvi-dimo iz števil, povem nekoliko tukaj. Pit agora, grški modrijan pravi, da je solnce še enkrat tako daleč od zemlje, kot luna resnici pa solnce skor 400 milj dalje od zemlje kot luna); ta pa je oddaljena za 126.000 stadij milj. uuuaijcua £jo> xu\j>\j\j\j otauij , tO je, oawi uiuu Samski Aristarh je našel, da je solnce 19. skor 3150 dalje od zemlje nego luna (no, to je že napredek). 1,352.780 Ptolomej pa že stavi solnčno daljavo na milj .HMH^fHBriHHfl^^^HB mere z današnjimi, najdemo, da je Pitagorova razmera Ce primerjamo te številke z današnjo, te raz- 200. premajhna; Aristarhova le še 21.; in Ptolemejevo število 14. manjše od današnjega. — Sploh so pa ljudje ljeno za milijone milj. knjigah in sploh nahajamo sedaj za daljavo solnca v srpHnii pa ni 90 39Q mílí 1\ \T ceni, sem rekel y od zemlje v srednji ceni 20, 683, 329 milj. J) V srednji zato ker solnce ni zmiraj enako daleč od zemlje, marveč enkrat bliže enkrat dalje. Najdaljše od nas je solnce poleti (2. julija meseca); najbliže pozimi (1. januarija meseca). — Solnčno daljavo pa pišejo zvezdoznanci tudi tako da recejo > ona znaša 24.043 zemeljskih polopremernikov (polom, znaša 859.4 milj). To se pa umé tako: ako bi bilo mogoče 12.022 tako velicih trupel kot je zemlja staviti drugo za drugo, imeli bi tako rekoč most od zemlje do solnca. — Solnčna daljava znaša tudi skoraj 214y2 solnčnih poloprem. Luč ; ki přiteče 41.582 2) milj v 1 sekundi buje od solnca do zemlje m. 18 ®v>«.uuui, potre-To se zopet umé s. tako y da ; ko na pr. solnce nehalo v resnici sijati v tem trenutku, temno bi postalo za nas še m. 18 s. potem Glas, ako bi mogel priti od solnca do zemlje ali od zemlje do solnca, potřeboval bi 15 let, in v hla- ponu bi casa se vozil člověk, ako bi mogel živeti tako dolgo 350 let, da bi se pripeljal do solnca. To bi bilo nekoliko o solnčni daljavi. Kako veliko je pa solnce ? Da tudi tukaj vidimo razvitek zvezdoznanstva, začnimo z Grci potem pridemo na današnji dan. ; in Piutarh nam pripoveduje o mileškem Faletu ? da je učil, solnce da je veliko tako, kakor zemlja. veći Aristarh je našel, da je solnčni premernik nego zemeljski, toraj znaša morda 7267 milj. To število po- je veljalo dolgo za pravo Se veliko stoletij znejše, ko je Aristarh živel, izvedili so in izštevilili zvezdoznanci po daljnogledu, da je solnce V se vece. veliko Premernik znaša v resnici nekih 192.600 milj in je toraj skor 112. dajjši od zemeljskega y ki znasa 1718'/ 2 milj; obseg (Umfang) znaša skor 605.100 milj (pri zemlji le 5400 m.), in površina je 12.557. veča od zemeljske. — Več kot 1,300.000 zemelj bi toraj morali sestaviti, da bi dobili truplo tako veliko, kakor je solnce. Solnce je po tem tako veliko y da y če si ga mislimo votlega in v njegovi sredi zemljo, okrog ktere teka luna v srednji daljavi (nekih 50.000 m.) bila bi luna od solnčne površine skor še tako daleč kot je od zemlje. — Popotnik, ki v 540 dneh (če prehodi 10 miij na dan) prehodi zemljo okrog in okrog, rabil bi na solncu več nego 160 let. Solnčna gostost je pa 4. manjša od zemeljske ? to je, celo solnčno truplo je take gostosti, kot je premog ali „gummi arabicum." j^aij takih in tako velicih trupel kot je zemlja, je težko tako Dalje vemo da 355.000 ravno ? kot solnce. To bi bile v kratkem solnčne razmere. moremo potem soditi? Kaj pa da Iz teh razmer vemo, da na solncu kamen pade v sekundi 428 čevljev globoko (na zemlji 15 čevljev); so zemeljske libre na solncu stot (cent). To vse Konec leta 1862 in v začetku leta 1863 sta dva zvezdoznanca (Airy v Greenwicht-u in Ellery v Avstralii) našla, da je solnce od zemlje oddaljeno v srednji daljavi le za 19,846.794 geograf, milj ; to je toraj za 835.535 milj menj nego prejšnja številka. Ta daljava je tudi poloprem. 23.072 zemeljskih polopr. ali 208'/10 solnčnih 2' To Številko je nasel Struve v Pulkovi (blizo Petrograda). in tudi nekteri modrijanje mislili, da je solnce od zemlje Novejše preiskave dadé druge atevilke. Foucoult (izr.Fukó) je nasel komaj za 20 milj oddaljeno. leta 1863, da luč preteče v vsaki sekundi 40.230 milj, itd. 4 n T # Pis. 284 je odtod, ker je navlek na solncu tolik. (Navlek pa imenujemo tisto moč, ki hoče vse, kar je blizo nje, pri-držati si.) — Kaj pa moramo soditi še iz tega? Ker je temu tako, ne more biti na solncu ne takih ljudi in ne takih zelišč, kakoršne so na zemlji. Ako bi mogel kdo precej blizo k solncu priti, vleklo bi ga tako silno k sebi, da bi zadahnil, ako bi padel na-nj ; — ali pa če to ne, no ! tako bi padeči raztrešil se. Ako bi pa pas kdo na láhko postavil na solnce, morda celó ne bi mogli noge vzdigniti ali roke raztegniti, zato ker je navlek tako velik. Ako bi kamen zagnal kviško, vzdignil bi se le malo nad glavo. Naše rastline, na pr: drevesa ne bi rastle navzgor, ampak plezale bi po solnčni površini. Skratka ljudi, kakoršni so na zemlji, in ra-stlin ne more biti na solncu, ampak vse mora biti tam (ako kaj biva na solncu) krepkejše, veče, orjaško. (Dalje prihodnjič.) Starinske stvari. Nekaj o mogilah. *) Med glavne izvirke zgodovine vsakega naroda se štejejo tudi ostanki njegovih del — staveb in rnnogo-vrstnih izdelkov. Cem manj je drugih izvirkov, tem vece važnosti so ti ostanki. Iz mnogih neprevidljivih vzrokov so nam pisatelji v starodavnosti malo malo poročilo o Slovanih, naših starih očetih, toraj so nam ostanki onih starodavnih časov neprecenljiv zaklad in najboljši pri-pomoček zgodovini naši. Ostanki so mnogovrstni, in najde se jih po vseh slovanskih deželah sila veliko. V tem spisu hočem vendar le nekaj o mogilah ali gomilah pregovoriti. Grobovi starih paganskih Slovanov so imeli pri različnih rodovih in po svoji kakovosti razne imena, na pr. : mogile, sopki, homolci, holmci, zel-niki (od božanstva Z e lu), grobovci, kopci- bu-gory in burogony, kurgany itd. Slovanom sorodni Litovci so jih imenovali: milsengu kappi. Kakor sem že omenil, niso bili grobovi vsi enaki. Starinarji jih delijo tedaj v več redov ; tako učeni Koppen v tri, Franc Kruše v šest, in Cwick v devet redov. Te razdelitve sicer obsegajo večidel le grobove na današnjem Ruskem, in starovedi se zastran njih niso nikdar zedinili. — Jaz se držim razdelitve druzih, kteri razločujejo: 1) napisane mogile s pepélniki (=z Aschen-urnen), 2) napisane mogile brez pepélnikov, ker so va-nje mrtvece cele polagali, in 3) skopane ali zidane grobove, kteri se redkoma nahajajo. Pred vsem je važno vediti, kako so stari Slovani, naši preddédje, mrtve pokopávali, da spoznamo posebnost njihovih mogil. Nestor, Cosmas in drugi letopisci pripovedujejo tako-le: Ako je kdo med njimi umrl, nesli so ga glasno vekaje na mesto, ktero je bilo za mogilo odločeno. Stale so pa mogile večidel kraj rek, potokov, jezer, ribnikov, kraj gozdov in stez. Tam so nakopičili iz drv grmado, so mrtvega na njo položili in sežgali. Navadno so ž njim vred sežgali tudi reci, ki so mu bile najdražje. Pravijo , da so se včasih žene, ako jim je mož umrl, same na grmadi sežgale. Pepél so pograbili v kamnate, lončene ali steklene posode, ki so bile podobne vrčem. Postavili so potem te pepélnike na og- y *) Izvirki v tem spisu so mi bile sledeče knjige: Safařik „starožitnosti"; Dobrovski „Begrabnissart der alten Slaven", „Baltische Studien" ; Gebhardi „Geschichte der Slaven", Franc Kruše — izvrstna knjiga „uber slavische Alterthíimer", Nestor von Schlozer, Koppen „Wiener Jahrbiicher der Lit. 1822. „Vierter Jahresbericht der pommerschen Gesellsckaft fiir Gesch. und Alt.", „Mittheilungen des steier. histor. Vereins", Krempl zgodo vina atajarska, g. Ter stenj ako vi spisi itđ. njišče ali žarovišče, in na-nje so nakopali zemlje , so „naspeli mogilo" — kakor Nestor piše. Mogile so bile navadno okrogle; le, kjer je bilo več mrličev sežganih in tedaj več pepélnikov, so nasi-pali mogile bolj dolge, podobne visokim gredam, — in imenovali so jih „homolke." Da so pepélnikom tudi orodje, mnogovrstno robo in posôdo pridevali nesežgano, pričajo najdeni ostanki v takih mogilah. Posebne spomenike so jim malokdaj stavili, na pr. leséne sohe; večkrat so krog in krog kamenja naložili, so mogilo „utrdili." Zlasti v Panonii in Mazovii so „grobovce, kopce" nasipavali, ktere so, kakor Safařik piše — z velikim kamnom pokrili. Mogile so bile pri paganskih Slovanih svete mesta, na kterih se je tudi prerokovalo. Tako zavarovane in častite so se mnogo vekov ohranile. Nestor pripoveduje, da so Krivičani, Radimičani in drugi rodovi pepélnike tudi poleg razpotij na visoke stebre ali sohe stavili. — Po pogrebu so Slovani pri mogilah imeli „tryno ali strawo" (Leichenmahl), in so mrliču na ča3t vrlo pivo. medico in zvaro (mleko) pivaje k godbi plesali. Drugi Slovani, — zlasti nekteri rodovi na Ruskem in prebivavci pruske dežele „Meklenburg" — svojih mrtvih niso sežigali. Mesto, ki je bilo za mogilo odločeno, so poravnali in ugladili, ter mrtvo telo — v novo obleko oblečeno — na-nje položili. Za vzglavje je služila mahva s peskom napolnjena. Poleg glave so postavili vrče, polne piva ali medice, ali tudi kolac kruha; — ker so paganski Slovani na neumrljivost duše verovali, je bila menda to žrtva za podzemeljske božanstva. Ko so začeli Slovani peneze rabiti, so mrliču tudi „obolus" za brodnarja čez reko mrtvih v roko dajali. Pokopali so nadalje z mrtvim vred vse, kar mu je najdražje bilo. Najdejo se v mogilah še dandanes konjske, pasje in druge kosti, meči, sulice , pšice , ščiti, noži, čekani (Streithâmer), sklede, vrči, tesla, žlice, lonci, prstani, krogle, brzde, podkve, slovanski, rimski, grški, germanski, skandinavski — da celó arabski denarji, kosci jantara, in mnogo drugega orodja iz železa, kamna, stekla, srebra, svinca, brona in bolj redkoma iz zlata. Starinar Lisch je sicer trdil, da so mogile, v kterih se bron najde, germanske; al drugi so to jasno ovrgli. — Nad nesežgane trupla so, kakor Gebhardi piše, paganski Slovani visok svod (obok Gewolbe) postavili, in na tega naspeli visoko mogilo. Take svode so naj brž le tam stavili, kjer so Slovani med Scite segali, — na Donu, na Volgi itd. (Dal. prih.) Iz Pariza 16. avg. (Trojni praznik.) Akoravno sem že nekoliko laških in veliko nemških dežel přehodil in vidil mnogo glavnih mest, vendar še nikjer ni mi bilo dano viditi take svečanosti, kakoršna bila je včeraj v Parizu. Imeli smo navadni trojni praznik, namreč: cerkveni (Mariinega vbnebovzetja), Napo-leonov (rojstni dan) in ljudski praznik, ki je bil pa ietos tako slovesno obhajan, kakor morebiti še nikoli tako. Preslab je moj um in preokorna moja roka, da bi vam predragi moji domovinčanje zadosti živo popisal svečanost, ki so jo gledali Parižani in veselje, ktero je Pariz pripravil svojim prebivavcem ; vendar vam hočem saj nekoliko sporočiti po dražih „Novicah" o včerajšnjih veselicah. Tri tedne dolale so se mnogo-vrstne priprave za ta dan, in iz vseh krajev sveta pri-drlo je ljudstvo na najveći praznik francozki. V nedeljo 14. avgusta sprejemal je Napoleon k svojemu rojstvu voščila, ktere so mu po svojih poslancih poslali ne le evropejski poglavarji, ampak tudi vladarji druzih delov svetá; duhovskih in deželnih oblastnikov pa . ki so se peljali v cesarski dvor tuileriski, mi ni bilo mo- 285 goce sešteti. Po prejetih voščilih odpeljal se je cesar v svoje poletniško poslopje v „St. Cloud." — V pondeljek zjutraj ob šestih zapalila je straža na „place des invalides" top, čegar silni pok oznanjal je Parizu, daje napočil trojni praznik, in ko bi z očmí trenil, bile so nastavljene na vseh oknih brezštevilne zastave, in ljudstvo vrelo je na „champs Elysée" in „champs de Mars" razpostavljat različne prodajavnice in ljudske igravnice ; kmali potem začeli so se na reki Seine kazati čolni, kteri so tekmali za „zastavo in zlate", ki so bili postavljeni njemu, ki najhitrejše vozi; pri otoku napihovali so veličanski glob (balon) s plinom, ki se je pa še le ob 7. zvečer vzdignil v zrak z dvema človekoma, ki sta z visočine mnogobarvine cvetlice metala med ljudstvo. Popoldne začelo se je ljudstvo zbirati na trgu „des invalides", in ob dveh bila je ondi že taka gnječa, da smo se ven in vén phali, predno smo dospěli do ljudskih igrališč, kjer se nam je pred očí stavila mehi-kanska vojska; vidili in slišali smo toliko smešnic, da smo skoraj smeha popokali; bile ste tudi dve gledišči za telovajo in tudi tukaj bilo je toliko ljudstva, da so vredniki „sergent délia ville" komaj komaj obdržali red. Dragi mi Slovenci! ne mislite pa, da to je mogel viditi le on, ki ima dosti „cvenka" v žepu, kajti vse, kar je bilo danes viditi, gledalo se je brez vse plače, in na vrh dobivali smo še dobrega vina iz samostanskih in cesarskih hramov obilo zastonj. — O pol sedmih pridr-jala je kočija Napoleonova iz „st. Cloud" v Pariz in pri tej priliki prav natanko vidil sem cesarja in cesa-rico v obličje, kajti peljal se je zavolj brezštevilne množíce le počasi. Od vseh straní grmelo mu je „evive I' impereur" (živio car), dokler se ni zavozil v tui-lerisko poslopje. Po tolikih veselicah po dnevu vendar smo težko pričakovali večernega mraka, željni viditi razsvitljenje , za ktero se je dělalo toliko priprav. In res, komaj se je bilo stemnilo, začeli so prižigati sve-tilnice različnih barv po vseh ulicah in cestah. Po „place de concorde" (trgu edinosti) in „champs Elysée s" (elizejsko polje) lesketale so se lučice v obokih, in na vsakem otoku vpletena je bila krona ce-sarska iz samih svetilnic umetno napravljena, in taki oboki vrstili so se po celo uro deleč, lučic bilo je viditi na milijone. Kdor je sinoči vidil cesarsjev vrt tui-leriski, ki je samo po sebi že tako krásen in zanimiv, da mu jih je malo enacih na svetu, rad bode přiznal, da kaj tacega ni vidil še nikoli. # Njegovi vodnjaki so visoko metali vodo , v vodi pa vidili smo mnogovrstne barvě, s steklom in plinom tako umetno napravljene, da je voda celó podobě kazala; tudi izmed lepo dišecih cvetlic lesketale so lučice in med travo švigali so na kviško brezštevilni plamenčeki, vsako drvo je bilo okin-čano, svetloba med zeliščami in goščavo bila je tako umetno napravljena, da člověk od dalec ni razločil, ali se hlad igra s cvetlicami, ali se pa plameni mnogobarvine svetlobe kviško vspenjajo in gledavca k sebi vabijo. Med poslopji najkrasnejše osvetljenimi bilje „palais de industrie (obrtnijsko poslopje), ki je stalo kakor v enem plamenu, in pa trg „de concorde" s svojimi naj-večimi vodnjaki in s silno visoko piramido iz enega samega kamna izdelano, ktero je Napoleon I. iz Egipta poslal v Pariz. — Res, da vsa svečanost včerajšnjega dne bila je tako krasna, da si člověk kaj lepšega še ne more domišljevati ne. — Da ste mi zdravi ljubi Slovenci! Urban Jugovic, podobar. Iz Gradca 22. vel. srp. Tukaj imamo precej neugodno vreme, že od 12. t. m. zmiraj hlađen veter, meglo, dež in grmenje. Kakor se kaže, čbeloreja se bo letos slabo obnesla ; uboge živalice zavoljo dežja in megle ne morejo nič nositi, čeravno ajda že prav lepo €vete. Marsikak panj se mora že zdaj pitati, da ne pride v nič. V vinogradih slabo kaže, in če boljega vremena ne bode, bo tukaj tako rekoc trdo branje, ker grozdje ne bode dozorelo. Sená se je precej přidělalo, ali pod streho ga ni bilo lahko spraviti zavoljo mokrega vremena. Žito je na polji od miš silno trpelo, in so ga tudi ljudje težko pod streho dobili. Turšica lepo kaže. Toče pri nas ni bilo, al žalibog, v daljnjih okolicah, kakor okoli Mureka, je silno škodo naredila. Drugikrat kaj več. Mvatija Bizjak, svilorejski učenec. Iz Ptuja ua Stajarskem 15. avgusta. = (Konec.) Ne bo tedaj po vsem tem nikakor šio drugače , kakor da se bo treba držati enakopravnosti obeh deželinih jezikov, saj v srednji učilnici, ki se ima na novo osnovati. Imenovano , sploh pěstováno, mesto pa zahteva same nemške učilnice. Oziroma na ondašnje ptuje železniške opravnike bi še lahko tudi omenjena enakopravnost nekoliko neugodna postala; kajti ondi bi, hočeš li na obé straní pravičen biti, se skoz in skoz s pod-družnimi ali paralelními razredi pomagati moralo. Mi hvalimo, kakor vsak pametnjak, vnetost omenjenih občin v skrbi za svojo duševno in telesno blagost, a to pri-zadevanje mora po ljubezni do bližnjega in po nravnem načelu: „Živi, pa tudi drugim daj živeti", omejeno biti. Za dve popolni srednji učilnici so Maribor, kakor tudi Celje in Ptuj mnogo premali, in v dosti ozirih neprilično staknjenje dveh takih učilišč v tako malem me-sticu bi bilo le opravičeno, ako bi razun njega nika-kega druzega kraja ne bilo. Muzej , knjižnic in rast-linskih vrtov nima ne eno, ne drugo mesto, in tudi v družbinskem oziru nima drugo pred drugim veliko prednosti; ako bi se pa hotelo na obrtnost, izvzemši kme-tijstvo, posebno ozirati, gré Celju, ki je okoli in okoli z rokodelnicami ali fabrikami obdano in na sredi domaćega naroda, brez upora prvenstvo. Ali je morebiti Ptuj nevreden tretje in manjše popolne srednje učilnice? Tega ne verjamemo. Res, da je Ptuj in njegova okolica trpela, pa ravno zavoljo nedostatka in pomanjkanja uci-lišč, ker je ravno zategavoljo vse prisiljeno, svoj kraj zapustiti, ali pa se daljnemu izobraževanju čisto odpove-dati. Ali pa je na drugi strani tudi dostojno in pravično, da bi starodavno zanemarjanje in žalostni njegovi nasledki se še trajali na dalje? Pri vsem tem se pač spodobi, da se samo na sedanje razmere, pa ne tudi v příhodnost oziraš, ako že slavne preteklosti starega Ptuja v misel vzeti ne hočeš. Ni li Ptuj srce spodnještajarskega trštva z vinom, in ali nima gledé na to vesele prihodnosti, kadar se javne razmere popravijo. Ni li ptuj ski okraj za obrtnijo kakor ustvarjen, in ni li gotovo, da bo Ptuj poglavitno skladališče brodarstva po Dravi, ker se odtod vožnja po vodi najbliže z morjem veže? Kar je kte-remu drugemu mestu, je tudi Ptuju storiti moč, in še vec, čeravno ne umemo, po kteri pravici se mislijo občinam obéh onih deželnih okrogov tako nerazmerne žrtve za deželske naprave nalagati. Vsakemu razum-nemu in nestranskemu se vidi ptuj ska tirjatva pristojna in pravična, kakor tudi, da tukaj šnj e razmere učiteljem in učencem ugodnejši vspeh in vžitek obetajo, nego kje inde; zategadel se je javno mnenje dozdaj skoro eno-glasno v časnikih za Ptuj razodelo. Vse je enih misli, da rečeno učilišče sme ravno na Ptuji gotovo biti obil-nega obiskovanjain da bi ga njegovih učencev težko več polovico obiskovalo, če bi se kje drugej osnovalo. Nepriličnejše kakor kje drugod se kažejo razmere za spodnjo realko na Ptuji, ker bi je domaći učenci ne napolnili, in bi jih odinod težko zadosti prihajalo, ker bo mladež brez dvouma kmalo izprva v ono učilnico stopila, ktera ji izučenje ponuja brez prestanka in pre-selitve. Občina ptuj ska bi tedaj za spodnjo realko od nje pričakovane žrtve težko prevzeti hotla, kajti stroški ove učilnice bi ne bili v nikaki razmeri z uspehom njenim. Dežela naj jo osnuje kakor je njena dolžnost, ako se ne hoče ukriviti tega, da bi pustila imenovani obilni narod brez učne naprave. Ta okolinost je pa nektere na krivi pot zavedla, da so realno gimnazijo zasledili, s ktero pa — hvala boljšemu razumu učnega svetovavstva in učiteljstva slavne realke — nič ne bo.. Za spodnje Stajarsko so, kakor je slišati, ena viša realka in dve samostalni spodnji realki v nacrtu. To je pravo, ker to bi vstreglo pravici na vsako stran; zato povzamerao na kratko še enkrat svoje besede in rečemo: Dajte Mariboru in Celju višo gimnazijo in spod nj o realko, Ptuj u pa višo realko in kmetijsko uči 1 ni co. *) Iz Maribora. —1»— Te dni je g. dr. Prelog iz Dunaja dobil in razposlal sliko g. M. Hermana. Kdor slavnega našega poslanca pozná, vsak more reci, daje slika izvrstno zadeta. Gotovo je, da bode obraz Hermanov preljub kinč vsakemu hramu, kjer Slovenec stanuje. Saj vsak tudi sebe časti, kdor dolžno čast ska-zuje zagovornikom svojega naroda, braniteljem narodnih pravic. Sezite tedaj rodoljubi vsi, kar vas je rodila zemlja slovenska, po tej sliki; ko si omislite dragoceni spominek, podpirate tudi mariborsko Čitavnico, kteri so namenjeni čisti dohodki. Slika je že razposlana v vse mesta, kjer so slovenske čitavnice. Dobiva se pa tudi za 1 gold, pri založ niku, g. dr. Prelogu, zdrav-niku tukajšnjem. Koroska. I z Be kš tajna pri Beljaku 19. avgusta. F. V. — 2. dan t. m. smo tukaj volili novi ob-činski odbor. Volitve se je od više nad 420 volivcev le tretjina vdeležila, ker je bilo na polji preveč opraviti. Postavili smo se Slovenci hrabro nasproti, tako da je cesarski poverjenik (komisar) drugi dan rekel: ,,Bil sem že pri mnogo volitvah, pa nikdar še pri tako bojni, kakor v Bekštajnu." Pogovorili smo se že popred, da hoćemo si izvoliti predstojništvo , ki priznava pravice národové v občini čisto slovenski — viši nad 4000 duš. Vse napenjanje nasprotne stranke bilo je zastonj ; domaći štejemo med 18 odborniki 12 svojih. Vidi se iz tega, da je bila volitev res burna, kajti premeniti smo hotli občinsko predstojništvo po potrebah sedanjega časa, v kterem samovoljno gospodarstvo nima pravice več. — 17. dan predpoldne se je volil občinski predstojnik. Izvolil pa se je naš možák, gospod Jan. Der mue, PekiČ na Stopici, mož pravičen in spoštovan od vseh srenjčanov. Za občne svetovavce so izvoljeni gospodje Tom. Lepušič, Jan. Stefančič (oba verna rodoljuba), in Luka Pr an tne r. Ko je bila volitev pri starem županu dovršena, in je g. Ivan Dermuc z množino odbornikov proti svojemu domu šel, so pokali možnarji in pred vratmi je več srenjčanov z živio-klici pozdravilo obče zaželjenega novega župana. Prepričani smo , da se bode novo predstojništvo umno in ugodno v občinskih zadevah obnašalo. Bog daj srečo! — Od 11. t. m. imamo prav hladne dneve, in 14. se —I-ŤTTI—i-rmnrlM--n---■ - ------ ■ - - - — , *) Ako člověk brez enostranosti prevđari razmere štajarske zemlje in potrebe dvojega naroda, ki tukaj stanuje, ne more si kaj, da ne bi naravnost rekel, da Ptuj u gré po pravici, kar se zahteva v pričujočem spisu. Kdor Ptuj u zagovarja višo realko in u čil ni co kmetijsko, kaže, da temeljito pozná potrebe sedanjega casa in da se s svojimi misli ne obmejuje na nekdaj priljubljeno sistemo , ktera je le prerada v en kot nanosila vse, druge pa je puščala v nemar. Tako je nekdaj bilo s šolami, tako z druzinii napravami. Nekako težko je res se lo-Čiti od zastarelih misel in slovo dati starému kopitu. Al v svesti smo si, da je konec teh Časov, in da deželni zbori se držali bojo cesarjeve prislovice: „enake bremena, enake pravice." Zato smo tudi mi s pisateljem vred trdnega zaupanja, da Ptuj prej me, kar Ptuju gré! Vred. je na viših vrhovih zopet sneg pokazal. —- 15. ob % 5 zvečer se je komaj streljaj od posestva našega novega župana nek skedenj zažgal in pogorel s prizidano hiso vred. Veča škoda se je zavarovala, ker je bilo hitro dosti pomoci. Nek kmet, ki je hotel iz hleva prase resiti, se je hudo opekel. Padlo je namreč vse goreče podstrešje na njega. V Brodeti »a Koršokem 24. avgusta. — Strašen dan je bil 20. avgust v Brocleh (Loiblthal). Mislili smo, da vesoljni potop je in slednji dan se nam bliža. Cesarska cesta je od podljubeljskih fužin (Loiblhammer) do vrh Ljubelja tako poškodovana, da samo povrhno popravljanje bode mnogo tisoč in tisoč gold, prizadjalo. Ni mogoče, se peljati po cesti. Neizmerno škode je po-vodinj storila sosebno tištim, ki imajo pri cesti svoje zemljišča. Nekterim je velike kosove nj i v ali travni-kov odcepila ali pa z nasipom zasula. Tuđi fajmoštru je lep travnik pa vrt odnesla in na nj enem mestu veliko pecovje zapustila. Ni veliko manjkalo, in tudi faro vž bi bil skoraj v tuj kraj splaval, kajti valovi močno zidovje cestno spodrivši so se s strašnim bobnenjem zaletavali proti farovžu. Ravno tako je povodinj tudi v slovenjem Pliprzu razsajala. Od poti, ki od ce-sarske ceste v Zapotnico pelje, ni skoraj niti sledů niti tirú več. V tako imenovanem „Bodenthal" v prijaznem in rastlinoznancem zanimivem dolu je nekterim posest-nikom zemljišča čisto posulo in več mlinov podrla in odnesla. Podljubeljske fužine so tako pokvarjene, da bodo morale najmanj do novega leta počivati in popravljanje bode še nad 10.000 gold, stalo. Kakor je pa nevihta Brodjanom in slovenjim Plipržanom veliko škodo naredila, tako je Borovljanom (Ferlachern) v velik dobiček. Nanosila jim je lesa pa drv toliko, da jih celo zimo ne bodo mogli pokuriti. Bilo jih je v pondeljek po nevihti na prođu vse živo kakor mraveljr ki so les in drva nabasovali in domů vozarili. Mi smo v veliko žalost utopljeni, oni pa v veselji plavajo. Taka je na svetu: nekterim žalost, nekterim radost. Ravno ko to pisati začnem — popoldne na sv. Jernej a dan — žuga farovžu vdrugič huda nevarnost. Po vlivu se vođa zopet narašča, zapreže most z drevjem in proti farovžu sili, kos zemlje za kosom se udira, med farovžem in potokom je le še samo seženj prostora ; fajmošter najpotrebnejše řečí pobere in hoče odnesti; al ne more na nobeno stran, kajti je hudournik cesto pre-trgal; celo noč ne spi, temuč třepetaje grozovitne smrti pričakuje. Ena minuta mu je kot celo leto in dan. Ob 3. po polnoči se voda zrnanjša, smrtne nevarnosti ni več ; al danes bo svoje reci na vozé zbasal in fa-rovž zapustil; ne upa si dalje v njem prebivati. T. M. Štantetov-Šentvidski. v Iz Zelezne Kaple 15. avgusta. 1. dne t. m. smo volili novega župana. Pri tej priložnosti je večina odbornikov bila te lepe misli, da vprihodnjic se morajo srenjske zadeve v slovenskem jeziku obravnavati. Koliko bode istine o tem, vam naznanim drugi pot. Sta-novitnost v dobrem, naj bode naše železno kolo, ktero javno življenje pelje do više stopnje. Osvald Dular, kmet.*) Iz I pave. (Roj s tni god 13. slovenske čitavnice — 14. avgusta 1804.) (Konec.) Okoli štirih vstali smo od preveselega obeda. Dragi nam gostje so se razšli ogle-dovat praznično oblečenega našega trga, obiskovat svojih prijatlov in znancev ter seznanjat se z dosedaj po osebi neznanimi. Došlo je proti večer še obilo gostov iz prijazne Gorice, bližnje nam Ajdovščine in ipavskih vasi. *) S tem popravimo pogreŠek v 30. listu, kjer je ime Dular napačno postavljeno v Stular. Vred. 281 Okoli šeste ure pred grajšČino v o g zatrobita sokolova t Overtura, po slovenskih napevih zlo&il A. E. TUL trobentaca in to bilo je znamenje, da se sokolovci zberó. kapelmojster c. kr. opere na Dunaj Nagi bili so skupaj. Zbranim k naznani 7 da kompozicijo kaj izvrstno domaći godci ipavski Igrali so lep Južni Sokol" spozná za svojo dolžnost, iti poklonit se vjemno spremljala sta jih na gla 7 in jako prečastitemu čitavničnemu gospodu ravnatelj društvo tako milo , tako prisrčno sprejel ) ki gospodi Alojzija Dolenčeva gosp Hiti m A VA iJ V Y V/ V Vf IX V/ 4 li 4 4 V/ y V VV Vy 4W4 V/ V/ ^ J^/ ^J W ▼ J sprejeli so Sokolovci predlog svojega načelnika čuté seljem je donelo od vseh straní, ko so odigrali „Slava" in „živio" lim y 2. Nagovor druzbinega ravnatelja. Blizo tako-le nas lepem da jim je iz srca vzet, in hajd v na grič; pred poslopjem, od kodar je preki edu zupnijo pogled Je govoril prečastiti » dekán in kanonik Grabrij po vsi dolini, ustavijo í dr. Costa, podnačelnik Sokolovci, njihov načelnik gosp gosp. dr. Zupanec in odbornikov Slavni mili gosti! Velikokrat v mojem življenji dolžnost gnala ljudém javno nagovore delati, pa naravnost rečem, skoraj nikdar me niso nasprotni občutki me eden pa podajo se k dekanu ter mu z navdušenimi be- tako motih, kakor ravno nocoj, ko se napravljam, Vas sedami izrekó srčno svojo zahvalo. Ponižni gospod pa v imenu naše mlade čitavnice počastiti s srcnim pozdra noče priznati, da bi njemu šla kaka zahvala in čast vom; zakaj ker Vas v taki epricakovani obilosti skorej rekoč 7 da njemu j i il ) C ili U oi<* Atviva zscik.ivcu.cb lll Lftoij ' vui j zj cwi. c«j, ».vu v c*o v LevrwA u^jji ivjrtau v aui uw le dolžnost, zahvaliti se zlasti tudi iz vseh bližnjih in daljnjih slovenskih okraj ki je s svojo pricujočnostjo toliko Ljubljane in prij ~ „Južnemu Sokolu" , zvišal današnjo slovesnost ipavsko, da slavnega društva Gorice nikdar ne bodo pozabili hvaležni Ip Ker načelnik Prage sednj ) iz Gradca in Zagreba, iz bele iz bogatega Trsta in zlate iz pisane Loke in so- nam Pivke in iz vse bližnje okolice naše se- liVUal 11C U U U. U ^JKJ CàCikJlLi iivaiv>£iUi A|Jt4» v vi» umwíuíu, * * ^^ *** * » ^^ ^ J vaa.vzi.xw/ «, Južnega Sokola", ki mu združenemu pravila ne pri- brane vidim, ker med Vami prve veljake na slovenskem gospod dekan k Sokolovcem pred hišo v posebno, če se ozrem na krasni venec naših blagih do 17 — . . - . puščajo iti v kako poslopje, ni sprejel vabila, da bi se Sokolovci pokrepčali na prijaznem vrtiću za župnijo, podal se redu sebranem. pošljejo trikratni ,,na pred nje, prijazno na^ razodeva. In ko končá nagovor svoj po priliki s temi-le besedami: Le naprej po tej poti, ktero si na- polji, ker možake iz vseh stanov zagledam, ki jih vlada domovina in učenost za zveste svoj Jtll Vi au«, podpore spoznava, Ko ga zdravj gledajo Sokolovci, mu na proti morodkinj a 7 on pa jih 7 ustopivsi se krasni četi presrčno svoje stopila; iz srca Vas pozdravljam z Vašim sprelepim ci /l ^ rk 1 /'i i n rr rl ti n tt i s\C C tt h _ na zdravje" donelo je „na zdravje pozdravom : „ lemu možaku iz src vseh Sokolovcev tako 7 da vr-je zlegalo in dobro razločilo po trgu. Po dovršenem tem odzdravu Sokolovci vrnejo se v trg ter se dej vsak po svojem poslu Ob sedmih palil se bil možnar 7 cegar silni pok je naznanjal, da se bližamo „besedi."' Ljudstvo jelo je vreti pred grajščino in veliki prostor tako na-polni, da se je člověk komaj prerinil skoz množico; ob pol osmih zagrmi drugi možnar ko znamnje začetka. Kmali je bila dvorana tako čez in čez polna, da ne bi a pol imela prostora, ako ne bi bile odprte tudi bil dve "veliki sobi tik dvorane. Med goste stopaj dvorano razdelil se tako-le mili „Pozdrav gostom u 7 ce v ki se Zdravi došli, bratje nasi ! Zdrave mile vé sestrice! Zdravi slavni gosti Vi! Saj nemila trda sila Nejevoljnih Vas prignala V nase nizke kroge ni; Kjer slovenski glas se sliši; Bolj pripravno se nagniti Slišati ga je ulio, Stekamo se tolkanj rajši. a čem se jeziku Saj slovensko je obcutje, Ki Vas goni, ki Vas vleče, Narodna pripeka kri. Kjer v do Pesmi narodne pojó. Vse se zveda, da imamo Brez tujine vsakovrstno, Neprecenjeno blago. So raz vlekli se oblaki, Ivi slovensko zakrivali Trdosrčno so nebó. Narodnosti krasna doba Tud' Slovencem posvetila Z žarkim solncem je lepo. Kot v spomladi se v naravi, Tud' med nami vse se giblje Vse oživlja se krepko. ? Priča ste nam slavni gosti! Razkropljeni več da nismo, Složnost naša da veljá. Složni, složni ej bodimo ! Složnost vsaki narod jača, Složnost nam veljavo dá. Složno zvesti svoj'mu Caru Složno vdani domovini, V tem Slovene se naj spozná! Zatajeni mili glasi Materinega jezika Bolj in bolj se krog bude. Se gospod, se kmet poganja ; Složno vse roke s' podaja. Naša reč da gori g re. Vrli dečki, krasne deve, Nadepolni, krepki zarod Domoljubno vse gori. Ko se ustavi vstop, Zdravi tedaj, bratje naši ! Zdrave mile Ve sestrice , Zdravi slavni gosti Vi ! Saj nemila trda sila Nejevoljnih Vas prignala V naše nizke kroge ni; Saj slovensko je občutje, Ki Vas goni, ki Vas vlece, Narodna pripeka kri. dalo se je znamenje in začne se beseda, ki se je vrstila po programu tako-le: 7 in ce Saj nemila, trda sila Nejevoljnih Vas prignala temu pomislim 7 da Da slovensko ob čutj e V nizke kr o Ki Vas goni, ki Vas vleče Narodna da pripeka kri. če pomislim, gospoda moja! to mi občutke moti da mi ne in mi ne dá pri pozdravu ostati trgovalo ran starih bolečin moje mladosti tudi raz- Dovolite mi tedaj, slavni gostje! da Vas za malo kako revno, kako ; ? časa za 40 let nazaj premaknem prazno in pusto bilo je tačas še na slovenskem polj Vse zaraščeno in s tuj převlečeno je bilo; temna moc Je narodno zavednost pokrivala, slovensko občutj je bilo celó neznana reč. Komaj tukaj in tam blag mož pustoto spoznaval, narod pl budil íJLIVLJ ^W^lllřiv; KJ £J LÍC* v CXL y LI CAL VJ \JL £/lCiOIJ.V/ UUUil j tihi noči slovensko blago iz silnega plevéla trebil to recem pl moja f 7 zakaj s cem so se asluge teh vrlih mož spoznavale? kak in v , In kaj menite, gospoda Omi- kani so jih zanicljivo pogledovali, kakor ljud jim potrebno in neumno recjo pecajo, da jim hrvaščino vrivajo! 7 ki se z ocitali letih je bila politika — saj nam manj sem vedil bolj priprosti so mojih mladih neznana reč, in še 7 kaj politika o narodnih pravicah pa zamolčati vendar ne morem, kako me je 7 kadar sem se bil zavedel, da naš velja* ščino ni imel rade in nerade bolelo narodni jezik nobene 7 da so nas že otroke najpred z nem pitali 7 po tem nam latin ščino in grščino silili, da pa po vseh šolah od našega mileg domaćega jezika ni bilo ne duha ne sluha Se le da Je bil vendar v drugem letu bogoslovja zapazim, tudi njemu nekak kotic pozornosti oddělil, pa žalibog kak tužen in reven mu je bil tudi tam pospeh Ne kakor da ga ni znal kdo učiti, zakaj učil ga je čegar imé bo tako dolgo slovelo, dokler se bo o slovenskem slovstvu govorilo, ampak zato, ker tudi mojim vrstnjakom ni hotlo v zato mož 7 7 da iiiu jilii. vioiujaauiu ili uunu v giavu , un J11Ï1 ju umi^ui prihodnjim pastirjem slovenskega naroda tudi znanja i 4 #i i • i ê i n r • t # v y • * 1#1 kakor Je bila narodnega jezika bilo treba. Majhina peščica ki nas je ljubav do našega narodnega jezika pregrela, in z vso gorečnostjo mlađega srca smo se bili zavezali za njegovo povzdigo skrbeti in ga brž v občno korist obraćati časnik i Vse dajal Je za bilo že domenj da se bo majhe vsakojake spise, ki bi mogel narod ljubezni do branja in podučevanja v svoj em jeziku obu-dovati. Prošnja za dovoljenje je bila že šla na Dunaj in Dunaj je nazaj vprašal, ako je ljana je odgovorila, da treb slite. tega treba, in Ljub ni! govor přejel Lahko si mi slavna gospoda! s kakim občutkom smo ta od slovenščini mislilo > kaj je tačas 288 nemilo, trdo osodo našega revnega jezika obžalo- vico vlada; potem pa se imamo zahvaliti našemu presvet Mi, vaje naj. kar se buditi ne smé. ) smo šli po svojem pokliču saksebi mislé da spi 7 40 leti. lemu cesarju FranČisku Jožefu, ki je s cesarsko blago-dušnostjo železno roko odtegnil, ktera je pred njim na Taka je bila, gospoda moja! s slovenščino pred slovenskem narodu težko ležala. Naš premilostljivi cesar dasiravno še trda zima, koren je bil le Franc Jožef nam je verige potrgal, v kterih se nismo Pa ; nevidomá je sok poganjal, in zmiraj veče začel gibati, mladicice čiste slovenšcine so v kakem zavetji ozeleno- HHBHHJ H HHHHHp|HH obudil, po kterem je slovenščina začela v velem narodu mogli gibati. Temu predobremu našemu vladarju gré torej hvala, da se smemo svoje narodnosti veseliti, za- dokler ni Bog dvajset let kasneje — možá torej Vas opomnim, gospoda moja! da se bo tega pre VWWUIA^ "WVl Vy IXi. JV T V^âWV/*^^ » »------------- zeleneti in cvesti. Njemu, kterega pričujočnost tukaj y in milega gospoda rojstni god čez štiri dni obhajal vem. da mi bodete z veseljem pritrdili. ako rečem, da nas Ipavce danes posebno razveseljuje Je ----j *—? — — ---- ----r—*; bila sreča lepše ne moremo besede začeti, kakor da z vso hvalež- bolj mila, kot nam nekdaj. Vstanovile so se bile „ No- vice cÍ nostjo za vvod današnje slovesnosti kličemo : Naj živi in njih predragi domovinski listi so z vso prid- naš presvitli cesar Franc Jožef mnogo let sebi in v j ili lijia ^/i^uia^i uuiiiv r iawuí x-í » ^^ ^* ^^ » * ^ ^ ^ " ^ nostjo marljivih čebelic začeli po vseh teh mladičicah avstrijskim narodom na blagor! pobirati narodni sok; po žilicah cele slovenske zemlje se je zacel kot živa kri po životu razlivati ? srce nase in razvese- Po teh besedah pa zapojó ipavski pevci cesarska pesem; vsa množica se vzdigne na čast svojemu Vladarju in navdušeni slava-klici spremljajo pesem. — Ka predrage domovine se je spomladno ogrelo ljivno cvetje slovenskega duha je jelo poganjati krog po končani pesmi odstopi govornik, ga pozdravljajo pre- ln IVlUg. JL JL CU. *3t\J AC ti , guopvu.«» 111U J C*, og LV/VACAJ Bivui mixu-ixiivi v« » ov/jo. oiiftui y UWIUU Ail!a LUClij C, iVćttVVS Ljubljana o slovenščini še čisto nič zavedla, in kaj Vam globoko jim je v srce segel tehtni govor njegov, ki jim krog. Pred 40 leti, gospoda moja se tedaj ni bila srčni živio-klici od vseh straní v očitno znamenje % • « * • • J kako bom se od Gorice, Trsta in vse druge naše sloven- Je pred oči ske domovine omenjai, kjer je bilo še vse bolj v trdi v preteklih 40 letih. stavil zgodovinske crtice slovenskega jezika zimski noči zamrznjeno! In danes kako veselo spreme-njenje! Bela Ljubljana nas počastuje samo slovenski tudi prvaki, kakor sem že z možaki, ki niso so imenu gostov ljubljanskih zdaj povzame beseda gosp. dr. Jan. Bleiweis rekel ampak «i. a-riv, invio, a i čakati je moral nekoliko, predno so potihnili navdušeni slava-klici, s kterimi ga veljaki, ki slovijo po učenosti, po uradnih in drugih je sprejela razmerah, nam pošlje tudi xc^u^iciii, u a m tuui svojega prvega moza, nega mestnega župana, v kterega zmožnost in domo-ljubnost se ne samo njeno, temuč tudi deželno zaupanje slav- odzdravi blizo tako-le: mnozica, da preprijazni pozdrav ravnateljev steka; nam ne pošlje samo enega in drugega, nas raz- „Kakor ima vsak člověk iz svojih let začrkane saj dokler živi, ostanejo v blagem nektere dneve ki mu spominu kot svitle zvezdice na le prevečkrat oblačnem veseljuje s celo množno četo vrlih zvestih sinov matere nebu svojega življenja, tako tudi ima vsako društvo v Slave pod imenom „Južnega Sokola." Ako se ozrem kroniki svoji zapisane nektere dogodbe, kterih se memo druzih spominja s posebno radostjo. Tak posebno vesel 7) u* na Gorico, ki pred malo časom ni imeladrugega v sebi, kot samo slovensko ime, in danes nam že pošlje blagih možakov, ki se s talijanščino in nemščino enako hrabro čitavnica ljubljanska dan, slavna skupščina! ima zapisan v svoj dnevnik tudi bil Je maj leta 1862! Kaj borijo , da napol zadušeno slovenscino ozivljajo, jo v šolah in z drugimi pripomočki med ljudstvom čistijo in na staro veljavo povzdigujejo. Staroslovenski trg Trst neki se je godilo tišti dan v beli Ljubljani tako poseb nega? Prišli ste Vi predragi Ipavci nam nam sicer přinesli ne zlata ne srebra niste přinesli ste AioL — dene celó svoje kupčijske skrbi na stran, m . ov nam v svojih poslancih trdi, da mater Slavo počastiti ste mladi čitavnici naši bratovsk pozdrav! in njegova zadnja skrb. In kaj Vas bom našteval od tavnici — pravim — ktera je bila takrat prva, še celó konca do kraja, slavni rojaki! X1U11J. W1VV1 ^ x AiiVU xx V te« 11 Ol b KJX a y ai L i. xx vOU otu nam najlepši dar: srca polne Ijubezni svoje; přinesli Mladi či- nuutii uu iviajči, oiaviii ruja*i: saj Vas vidim, od vseh nježna cvetlica na slovenski zemlji domovine 7 vetrov sebranih mestjanov in vrlih deželanov ; vidim slana črtenja jo je palila, viharji obrekovanja so jo stresali, da je revico, čeravno postavno in lojalno skozi , včasih res prav strah bilo. Takrat ste Vi nase celó krasni venec naših blagih domorodkinj, predragih slovenskih mater, prezalih gospodičin in deklet, ki nas skozi tukaj s svojo nazočnostjo razveseljujejo, ki so nam oči- prvi stopili na noge; očitno pred celim svetom, kakor viđen značaj, da, od kodar te pridejo, naša reč tudi po se možakom spodobi y in na glas ? da je pisano gledal ? da ne samo koncu stoji. Ako na zadnje še pomislim Vi, ki Vas je slovensko občutje k nam pripeljalo, ampak da se vse čitavnice po slovenski zemlji in ž njimi vred protivnik, je več kot 20 sosesk od podnožja sivega Nanosa do drč golega Cavna z mogočno besedo nam reklo, da je pravo, da je pošteno, kar čitavnica delà. In ta največi oddelek našega naroda danes duševno z nami Vaš bratovski glas bil je tolažilo našim potrtim srcem nad novim slovenskim otrokom — našo čitavnico raz- — bil je klin, ki ste ga zastavili v gnjezdo grde laži, veseljuje kdo, slavna gospoda! mi bo zameril, da bil je tabor domoljubju našemu. To ste Vi nam učinili, me ťa tako razveseljivna sprememba izza mojih mladih premili nam Notranjci! ko ste prišli v Ljublj ano. Mar let nocoj tako navdušuje in da Vam na stare dni za- mislite, da smo pozabili ljubezen bratinsko Vašo ? Ne pojem : Po koncu Slovenec veselo! Glej narodna reč se razeveta, Napoěil tud' tebi je dan; Zastava ti slave vihrá! Le hitro se opravljaj na delo, Le skrbi, da krasno raspeta nikdar ne! Da Vam pa djansko pokažemo, da nismo prezrli dolžnosti svoje, prišli smo danes Vam da se Po koncu! ne bodi zaspan Vihrati nikdar ne nehá! Da se pa naša poštena reč tako velj raz- z Vami radujemo rojstnega dne čitavnice Vaše, sestrice predrage naše. Kar ste Vi nam přinesli, prinesemo Vam tudi mi danes : srca bratovske, srca radosti polne, da tudi pri Vas je zagledala beli dan tista naprava, ktera je Iz srca želimo cveta, da se čitavnica za čitavnico po domovini na- domoljubju vedno živo ognjišče pravlja, da se brez vseh starih pregraj po narodno krepák napredek, o kterem ni dvombe, kajti kjer na- javno vesti smemo, komu vprašam , slavna gospoda! rodu tako, kakor pri Vas, srce bije za omiko in oliko se imamo zahvaliti? Ali morebiti samo svojemu slo- domačo, kjer so ravnatelj in odborniki taki previdni in venskemu navdušenju? O, počasi z odgovorom ni našemu navdušenju pred 40 leti reklo, da treb Ali se V * Cl- skušeni možaki, kakor pri Vas, kdo bo dvomil, da tavnica stoji na podlagi, ktere ne omaja nobena pro- Da se nam s trdimi besedami overati več ne tivna burja, naj je silovita kakor koli. Poglavitno, cesar sme, to se imamo najpred samemu Bog zahvaliti da y i/ \j uv XXXXC4XJL&IS AlCIJ 1 v> O Ci ili 111 U. JUrU^Li ZiCUl y CUlll y Via» JJUllUUUJCUlV; ZJVAClj y XV. \J 111111 taivu KJlCAfr nam je vladarja dal, ki avstrijske narode z enako pra- narodno stvar, je to, da kraljuje sloga med nami. potrebujemo zdaj , ko mili Bog tako lepo blagoslovuje Gosp. 2S0 govornik je povđarjal v daljnem govoru, da mlada li- da m čuda 7 pica naša ne strpi brez škode razporov 7 kteri da seglo je globoko v srce poslušavcem 7 razdi- kar je prišlo tako naravno in brez vse hlimbe iz srca. rajO , iiC ^(t ŮIUOJV J IVttVi JV J/V J" ili»»í , VAM, O T VV «V» WVVJ/*VM ^V T VXU1U.U MA VVll W j JL1X W11V JLiiV» suce po trmi nekterih , kteri kar z glavo silijo v zid, dokler se ništa prikazala zopet na odru. ne pa zidajo; rekel je po priliki, da svet se ne Ko stopita govornika z odra, ni bilo ploskanja konca, in da na temeljite skušnje se opira stan pregovor „vec potov pelje v Rim da tu V V XlfiUi J u« P& Ti 9J JIV TUWI\UV OUU1 Aiif 1WV1AV J^vij XXU1VV1 T OV J^/iVJOUJVyj AJL1 ÍA U.\jI\lCilliClV^l | \J 11" da ne zgreši te ali une prave poti, ktera pelje jatel" mlađega Stajerca gosp. Vek. Rajha, dovršena je da vsakdo sam 7 Pe" terospevom: „Domovina", ki ga je kor ipavski tako izvrstno pel, kakor vse prejšnje, in z deklamacijo „Pri- 7 gleda do zaželjenega cilja in konca. In končal je prepričavni bila okoli pol enajstih slovesná beseda naša. govor svoj z besedami, ki so jih Ipavci pred dvema Po besedi bil je pred graiščino bengališki ogenj, letoma v Ljubljano přinesli in ponovili v današnjem potem pa hajd na ples, kterega so komaj pričakovale pozdravu, rekši: urne m dade noge Složnost naše geslo bodi! Složnost vsigdar jači nas! In zopet se razlegajo slava-klici po dvorani končá govornik svoj govor poln žive ljubezni do nas Za njim n stopi na oder Notranjcev. župan gosp. ur. i^iu. vuoia, ûui ua^iiua „uuůvíuy^y , odzdravivši srčni pozdrav, ki je veljal „Južnemu So- dr. Etb. Costa, kot načelnik „Sokolovcev" Krasna dvorana spremeni se v pro storno plesišče, ker se množica kmali raziđe nekoliko na grajščinski vrt, da se ondi pokrepčá z malo večer-jico, nekoliko pa v ođprte sobe tik dvorane. Ko godba zapoje, vrelo je mladstvo na plesišče in začelo se je ljubljanski pošteno rajanje, ki je trajalo do treh po polnoči s krat- kimi prenehljeji, v kterih se je zopet pelo ali deklamo- 7 ko valo. Oni pa kterim so nogé ali druge okoliščine od- kolu", govoril je ob kratkem o važnosti in koristi telo- povedale ples, radovali so se nad veselo mladino in pri vadstva v starih in sedanjih časih ne le ozir telesnega prijaznih pogovorih v steklenem ohišji, kamor je bilo blagra, temuč tudi dušnega, prav po pregovoru: „Le v přivřelo tudi kmetiškega ljudstva toliko, da so bile vse zdravém telesu zdrava duša biva." Da pa doseže telo- mize popolnoma obsedene. Med prijaznimi pogovori so 4 # Ï • 1 1 % ^ ^ a . « "l « * ^ « -t m m m vadstvo ta blagi svoj namen za narod — povdaril je nam tekle tù ure tako hitro, kakor da bi bil čas govornik — treba je, da se razcveta v národnem duhu imel. krila polnoči se je začel grajščinski cvetnjak in da „Južni Sokol a skoz in skoz stoji na domaćih prazniti, ker odhajali so bližnji gostje 7 Tudi tleh in da je čitavnicam sorodni brat." je donela slava v navdušenem sokolovskem geslu: zdravje." njemu ki domů, daljni pa in đomači ljudje k počitku. niso plesali 7 77 na pondeljek zarano napovedovala je vojaška godba, predno je odšla v Gorico, beli dan in visoki praznik ; Tretja točka: „Slavska domovina" pri vabila je gostje ljubljanski, kteriin se je domů mudilo 7 se vse kar smo o njega na oder ljubljanski pevski kor izvrstni izurjenosti že slišali in brali, je presegal ob- ob šestih ođrinejo od od- pravljajo, in nekteri ob štirih, nekteri ob petih in zadnji Čutek, ki so nam sovi; ni čuda tedaj da mu je donela zaslužena hvala nas; skoraj polovica pa, mednjimi Sokolovcev je ostalo še pri nas; in ti obiskali so bližnjo Ajdovščino, od ondot so se podali na ve-Slovenca skrb" liki romarski shod v Log, potem pa so se zbrali v ga zbudili njegovi čisti in čvrsti gla- največ in slava brez konca in kraja, po izvrstnem napevu Hribarjevem pel je vrlo dobro naš ipavski župnii, kamor jih je bil povabil prečastiti dekan ipavski kor. Ne vemo, kaj nas je s takim prisrčnim »a južino. Da se vrlo društvo, kakor je bil pri besedi omenil načelnik, v resnici veđe po domaćih slovenskih veseljem navdajalo : ali naš, čeravno ne številni, vendar tako navđušeni pevski zbor, ali pa mladi iskreni pa Šegah, pokazali so s tem 7 da je Sokolovcev eden, predno pevovodja g. Hribar, ki s tako malo močmi dovršil je se vsedemo, sebranim relevai moliti, rekoč:^ Sokol! Med prijaznimi in veselimi pogovori minil nam tako lepo svojo nalogo. Ker bi utegnila beseda mične te • v * • \T V 1 • « • i • moli! pesmi većini „Novičinih" bravcev se neznana 6. „Stari in novi časi", govoril g. L. Hiti, vodja glavne ipavske šole. Govor ta od konca da kraja pričal je na slavo izurjenemu gosp. govorniku, do , v nemo ju prihodnjič. biti, natis- je kratki čas krepke obedi. Zahvalivši se gostoljubnemu možu ođrinejo zadnji gostje iz Ipave. Zapustili so nam drag sládek spomin, ki bo živel na veke med nami. Konečno naj svojemu popisu o rojstnem godu či- se je spustil~v globokejše preiskovanje zgodovinsko, v tavnice naše še dodam, kar mi je eden izmed ljubljan- čem so obstajale veselice nekdaj pri narodih različnih, skih gostov pripovedaval o potovanji iz Ljubljane do * luka- in v čem obstajajo naše Čitavnica naša ima od gospod govornika po tem .r" V«*« ■ VXA1XJ ^ o XX A ---U ----J-----« narodne veselice dandanašnji. ipavskega trga. Ob pol treh nas potegne spod govornika po tem, kar matija" iz kolodvora ljubij anskega , in hajd ur] m atij a iz kolodvora ljubij anskega li iiaiocb xxxxcb uu guojjuu y vi uijv« m v iviu « xvai ------—j — — — — — — »---- j" nam je danes podařil, pričakovati še marsiktero zani- Postoj ni v temni in tihi urno noči 7 to da, kaj hajd pravim, o mivo in podučno stvar v besedah naših. Hvala mu noči tedaj ! ) 6. „Sveta noc 7 ljubljanski pevski zbor tako ubrano čudili o lepem soglasju; pel je to nježno pesmico í da smo se kar ki je ni bilo, saj so zdaj pevci peli, zdaj troben- trobili v rog tako, da je pač Na logaški postaji sto- tači „Južnega Sokola' malo komu spanec zatisnil V f OC1. Rožice in deklica". pel pili so celó pevci z vozov in s petjem LogaČane budili JC ipavski pevski ~ zbor kaj ginljivo; kako prijeten'je iz sladkega spanja, ravno ko je véliki zvon jim napo-glas mlade primadone ipavske gospođičine Klementine vedaval Gospodov dan. — Na postojnski postaji čakali Dolenčeve, pokazali so poslušavci s tem, da niso je- so nas vozovi, ki so nam jih prijazni Razdrčanje in ujali ploskati, predno se ni na oder prikazala mlada Ipavci naproti poslali. Urno se vsedemo na-nje, zastav- pa izvrstna pevka škrjanček." In da je vredna tega prislova ali kakor so jo imenovali „ipavski nika na vozéh držita razviti zastavi v rokah, in otož- jv/ Yivuuci iv/ga ^noivva ^ pokâiZ&lâ) -------IT —J ~-— ~ ~ —— ~ ~ —— w ~ ~wJ---7 --- ---------- škerjancek", ki so jo zahtevali po- Notranjnskem^ ozir národně zavesti še dremlje, da ne Dialoa**) fdvoaovorl iz „Viliem rečem spi, kajti ni ga bilo, da bi bil priđružil se nam. - ^ ' V S 77 ~r-r -i -. .. "n 1 i I • 1 • • v 1 • Kazdrtem, kjer bivaj o mozaki nega srca peljemo se tiho skoz Postojno, ki edina na ravno v pesmi „ slušavci od nje; tako, da se „Ljudomila" (Berta) krepko poganja za do- Tell" III. dj. 2. priztoda prav mojstersko prenarejen Vse đrugače bilo je pa v prve vrste, inožjé, ki jih navdaia živa in djanska ljubezen do mile nam domovine. Okoli pol sedmih bližali selu, kar se pod Nanosom zabliskne maco reč in odpadnika Jankota (Ruđenca) res tudi preven dobro Gospodičina Maričika Žvokeljnova tako snio se prijaznemu Je delala za narod svoj vso vneto Ljudmilo, zakadi , silni pok jz možnarja nas pozdravlja Pivki oznanovaje, da so LjubljanČanje mično dolino predr- dolini ipavski pa sporočevaje, da se bližajo *) Mikavni zgodovinski ta govor posebno natisnemo drugi pot. **) Izvrstni ta dvogovor priobcimo tudi o svojem času. Vred. Vred, drali, rajski oni, kterih željno pričakujejo. Střel in pok bila sta nam skoraj gotovo znamenje, da so nam vrli Razdr- pa 2D0 čanje pripravili se drugo veselje, in motili se nismo; poleona; saj ondašnji vládni easniki kažejo to, trdé, pa kajti precej po prvem poku ugledamo nam nasproti vi- sta cesar avstrijski in kralj pruski sklenila zvezo za hrati zastavo razdrško. Urno stopimo z vozov, spravimo kar zadonijo krepki gla- brambo in upor. Minister pruski Bismark ni takrat še šel ícu, tjyiwiyTw * uotu, g kraljem svojim domů, ampak ostal je še na Dunaji, „Naprejevi" iz čistih grl razdrških pevcev ; Sokolov da se dogovori z ministrom Rechbergom o zadevah k »nTrrvii A SkAlrAl ATTAO rřofvAnito TT VAA* Iti 1 1*1 1 J 1 « V 1 1 se v red, Sokolovci v vrsto sovi vodja zavpije stopaj Sokolovca zatrobita v rog hajď v Razdrto. Ko se snidemo z Raz dr čan i gredočimi nam, bil je sprejem presrčen ; m na- danskih. 26, dne t. m. so se neki začele obravnave živio- ici m „dobro došli" nas oni pozdravljaj o, s slava-klici za mirno spravo ki pa , kakor se sliši, ne bojo tako gladko iztekle, ker se danska vlada nekako umikuje osnovanim pogojem Pa še veča težava, da se do konca m „na zdravje" jih mi odzdravljamo. Naša zastavnika re§ij0 šlesvik-holštajnske zadeve, utegne takrat na vrsto Tazdrškemu stopita vsak na eno stran in tako korakamo priti, ko se bode razprava začela med avstrijsko in pru- v dolgi vrsti po gladki cesti do Kavčičeve lepo ozalj- sk0 viađ0 o tem, kdo naj bode prihodnji vladar danski sane gostivnice, iz ktere so nam prijazno naproti vi- državi odcepljenih dežel. — Zastran opro s tenj a od hrale lične zastavice, ter nas vabile k pripravlj enemu v oj aš čine pri sinovih, kteri podedovaj o (poerbajo) kako zajtrku. Pokrepčavši se grémo k sv. maši v nedeljo; zemljišče ali kak grunt, je c. kr. državno minister- stregel je pri nji Sokolovec in peli so naši pevci tako navdušeno, da so se stene tresle mali cerkvici ; po do- stvo unajsko nedavno tako-le ukazalo: Da po smrti končani sv. maši šli smo po stari slovenski navadi okrog kakega posestnika se le en dednik ali erb oprostí vo- oltarja da smo male darove darovali cerkvi za njene jascine, ne pa ava an vec, se ustanovi xo, aa, ce je posestnik že svoje žive dni med dva ali več dednikov , ne pa dva ali več, se ustanovi to, da Je L l)CV1 I Cl , U« W1UV iUMtVl «Uli V T V VIMJ. V I Hill otrebe. Iz cerkve gredé obsula nas je velika množica — ------- o----- ---------- — o- -------- ---------- razdelil svojo kmetijo, o^ upuou vujaoumc, ajt^x, kajti vse Razdrto bilo je na nogah in mnogo ljudi to vey£ pa tudi tadaj, ako se je kmetija še le po smrti tudi iz sosednih vasi, kteri so po dovršeni farm službi p0sestnikovi razdelila ali po oporoki (testamentu) po-Božji še pri naši maši ostali. Pred Kavčičevo hišo pela sestnikovi ali pa po prostovoljnem dogovoru med ded- sta vrstivša se kora razdrški in naš nekoliko najlepših niki ali erbi. — Železnice v našem cesarstvu znašajo eden oprosti vojaščine ; slovenskih melodij, potem Sokolovca zatrobita v rog, Sokolovci stopijo v vrsto in za tremi zastavami korakali smo pod Nanosom proti Rebrnici. Přišedši na mesto, 821 milj , po kterih se že vozi ; 126 milj pa zdaj iz delujejo, 922 milj novih železnic pa še hočejo napra kjer se potniku odpré krasni pogled v Ipavo 7 gospod 7 viti; ako se vse te dogotovijo, bojo železnice dr. Costa na glas pozdravlja rajsko dolino in vse njene rodoljubne prebivavce, in zadoneli so trikratni živio-klici prijaznim domoljubom iz več ko sto grl ipavskim. Po Rebrnici navzdol peli so nam skoraj neprene- homa pesem za pesmijo razdrški pevci tako lepo vbrano, spečalo po da smo se čudili njihovi izurjenosti; pod Rebrnico nas strel pozdravlja in prvi Ipavci — Ložičanje; pri Žvanutu se nekoliko ustavimo, da se zberemo; se vsedemo sarstva znašale 1869 milj. vsega ce- Da se razstava zagreb- ška pridno obiskuje, vidimo iz tega, da do 23. dne t. m. bilo je v razstavi 7057 oséb; skupilo se je vhodnini 3163 gold. 65 kr., brez tistih vhodnic, ki po i ve- ljajo za celi čas razstave, kterih se je dosihmal 200 gold. Gospodarska družba zagrebška na vozé, došlo nas predno gosti in ž njimi vred peljemo se v dolgi vrsti do Sent Vida, kjer nas je med strelom in pokom zopet srčno e v svoji seji 23. dne t. m. sklenila, Njih Veličanstvu ralju prošnje pismo pokloniti, da preuzvišenega škofa Strossmajer-a in barona Rauch-a blagovoli potrdi ti za Na Ogerskem je več vozov s pivškimi predsednika gospodarske družbe. Je zopet nekoliko velikih županov odstavljenih. Dalmacii so nove volitve za deželni zbor končane r « X V. , «JV. ----—--------- r —--"vr ---w V 17