241
Etnolog 30 (2020)
Leto 2019 je v Slovenskem etnografskem muzeju zaznamovalo obsežno delovanje 
na področju rednega in projektnega muzejskega dela ter strokovnega sodelovanja na 
nacionalnem in mednarodnem nivoju. 
Muzej je gostil razstavo Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga o 
šamanizmu, ki je vzbudila izjemno zanimanje javnosti in prispevala k vzpostavljanju 
dialoga in partnerstev s strokovnjaki različnih družbenih ved, posamezniki, z 
izobraževalnimi ustanovami, društvi itn. kot tudi k širši prepoznavnosti muzeja nasploh. 
Ob njej je bil izveden obsežen obrazstavni program, npr. znanstveni simpozij Pogledi 
na duhovne svetove na Slovenskem, predavanja, koncerti, delavnice, pripovedovalski 
dogodki, filmske projekcije, delavnice Pomoč z umetnostjo, strokovna in druga vodstva. 
SEM je uspešno gostoval v Sankt Peterburgu z razstavo Poslikane panjske končnice: 
Imaginarij svetega in posvetnega, ki si jo je ogledalo kar 50.000 obiskovalcev. V decembru 
2019 pa je odprl tudi načrtovano lastno osrednjo razstavo z naslovom Bosi. Obuti. Sezuti., 
ki razkriva večpomenskost obutve kot tudi njene oblike in uporabe v času in prostoru. 
Poleg tega je SEM postavil in gostil več manjših razstav ali z njimi gostoval. V SEM 
je na primer postavil naslednje: Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini), Poklon 
Borisu Kuharju, Likovni svet Alenke Gerlovič v SEM, priložnostne razstave ob 200-letnici 
Knobleharjevega rojstva … Na ploščadi pred muzejem so nastali trije projekti, med njimi 
umetniška instalacija Rubikova kocka reciklaže senc&e@mocij. Razstava Koordinatorja 
varstva nesnovne kulturne dediščine Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči 
Unescove Konvencije pa je bila enkrat na ogled v SEM in štirikrat v tujini. 
V okviru javnega programa je muzej izvedel pester javni program z več kot 300 
raznovrstnimi dogodki, bodisi lastnimi bodisi gostujočimi. Uspešno leto je bilo tudi na 
področju obiska, saj je muzej že tretje leto zapored beležil porast. V letu 2019 je imel 
39.000 obiskovalcev, kar pomeni, da se je obisk glede na leto prej povečal za več kot 25 
odstotkov. 
V letu 2019 je SEM sodeloval v štirih muzejskih projektih: Slovenske misijonarke 
v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih; Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: 
RAZSTAVNA DEJAVNOST SEM V LETU 2019
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič
SEM V PRETEKLEM LETU
THE SEM IN THE PAST YEAR

242
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič
Vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo; 
Projekt digitalizacije muzeji v šolah. Digitalizacija dediščine za potrebe pedagoškega 
programa z vsebino »Obleka (ne) naredi človeka. Digitalna učna ura o oblačilni kulturi 
na Slovenskem od 19. stoletja naprej«; Project »Taking Care: Ethnographic and World 
Cultures Museums as Spaces of Care«.
Izpostavimo tudi tri nagrade, ki jih je prejel muzej v letu 2019. Kustosinja za 
etnografski film v SEM Nadja Valentinčič Furlan je prejela plaketo Nika Kureta za 
pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji 
(nagrado podeljuje društvo SED). Častno Valvasorjevo priznanje za leto 2018 sta prejela 
Bogdan in Martin Petelin, ki sta v okviru razstave Morje – naše življenje: Odstrti spomini 
s podstrešja nabrežinske ribiške družine SEM-u podarila obsežno družinsko zbirko 
predmetov, fotografij in dokumentov slovenske ribiške družine Caharija iz Nabrežine 
pri Trstu. Poleg tega je SEM prejel nagrado Best of Culture in Ljubljana 2019 v kategoriji 
Najboljši muzej, kjer je zasedel tretje mesto (nagrado podeljuje In Your Pocket Slovenija).
Razstave iz leta 2018
V letu 2019 so bile na ogled naslednje razstave iz leta 2018: do 31. avgusta osrednja 
razstava preteklega leta Kjer so čebele doma in ob njej dva spremljajoča projekta: 
študentska razstava Heksagon, kjer so čebele doma (do 31. avgusta) in Paviljon Čebelji 
svet (do 27. januarja); do 15. septembra razstava Morje – naše življenje: Odstrti spomini 
s podstrešja nabrežinske ribiške družine; iz cikla Moje življenje, moj svet dve osebni 
razstavi obiskovalcev: do 30. marca Borut Korun: Z veslom in peresom po svetu in do 
31. marca Ženske, ki vezejo pripoved. Poleg tega je bila razstava Zmaj vseh zmajev na 
Ljubljanskem gradu na ogled do 6. januarja.
Razstave SEM v letu 2019
Osrednja razstava 
Bosi. Obuti. Sezuti. (razstavna hiša SEM, 6. december 2019– )
(Avtorica in kustosinja: dr. Janja Žagar; arhitektura razstave in grafično oblikovanje: 
Eda Pavletič; besedila: dr. Janja Žagar; pedagoške vsebine in programi: Sonja Kogej Rus, 
dr. Janja Žagar; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić)
Razstava pripoveduje o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in 
pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov. 
Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je z muzejskim in 
zasebnim gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Na razstavi 
je predstavljenih več kot 200 parov obuval.
Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po 
svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi. Zbirka obuval SEM obsega več desetin cokel, 
čevljev, sandalov, škornjev in drugih obuval. Večinoma izvirajo s slovenskega ozemlja, v 
manjši meri gre za redkosti zunajevropskih dežel.

243
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019
Utrinek z razstave Bosi. Obuti. Sezuti. (foto: Blaž Verbič, 2019)
Gostujoče razstave
Med dvema imperijema: Bosna in Hercegovina na fotografijah Františka 
Topiča 1885–1919 (razstavna hiša SEM, 14. marec–26. maj 2019)
(Avtorja: dr. Mirsad Sijarić, Ziyah Gafić; avtor fotografij: František Topič; koordinator: 
Miha Špiček; oblikovanje: Jure Rus; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić; jezikovni 
pregled v slovenščino: dr. Bojana Rogelj Škafar)
Fotografska razstava Františka Topiča iz zbirke Zemaljskega muzeja Bosne in 
Hercegovine je na ogled postavila 86 fotografij iz obsežne zbirke preko 5000 steklenih 
plošč. Fotografije so predstavljale muzejske predmete, družbeno kulturo, stavbno 
dediščino in njeno opremo, prizore iz vsakdanjega življenja, oblačilno kulturo ter prizore 
iz narave. 
Topič, sicer Čeh po rodu, velja za enega od pionirjev fotografije v Bosni in 
Hercegovini, ki je dobršen del svoje delovne dobe preživel v Zemaljskem muzeju BIH, 
najprej kot arhivski delavec, kasneje pa kot knjižničar, tajnik in fotograf.
Šamanizem ljudstev Sibirije (razstavna hiša SEM, 17. april–20. oktober 2019)
(Gostujoča razstava Ruskega etnografskega muzeja, Sankt Peterburg; zasnova 
razstave: dr. Valentina V. Gorbačova, Karina Ju. Solovjova; kustosinja razstave: dr. 
Valentina V. Gorbačova; avtorska skupina: dr. Valentina V. Gorbačova, Karina Ju. 
Solovjova, Irina A. Karapetova, Marina V. Fedorova; besedila: dr. Valentina Gorbačova, 

244
Karina Ju. Solovjova; koordinatorka projekta: Anna N. Nikolajeva; vodja projekta in 
kuratorka v SEM: Nina Zdravič Polič, idejna zasnova postavitve razstave: mag. Jasna 
Kralj Pavlovec v sodelovanju z Nino Zdravič Polič; arhitektura in oblikovanje razstave: 
mag. Jasna Kralj Pavlovec; grafično oblikovanje in vizualna podoba razstave: Danijela 
Grgić; sodelavci/ke Slovenskega etnografskega muzeja: dr. Bojana Rogelj Škafar, dr. 
Marko Frelih, znanstvena sodelavca; mag. Ana Motnikar, Žiga Rehar, Gregor Kos, Jožica 
Mandelj Novak, restavratorji; Sonja Kogej Rus, Špela Regulj, programi in izobraževalne 
dejavnosti; Nina Zdravič Polič, mag. Maja Kostric Grubišić, Jure Rus, komuniciranje in 
programi; Jure Rus, multimedijska podpora; Žiga Rehar, oblikovanje zemljevida; Silvester 
Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec, tehnična podpora; urednici razstavnih besedil: 
Nina Zdravič Polič, dr. Bojana Rogelj Škafar; prevodi: David Limon, Veronika Sorokin; 
lektura: David Limon, Vlado Motnikar).
Razstava Šamanizem ljudstev Sibirije je v SEM gostovala iz Ruskega etnografskega muzeja, Sankt Peterburg 
(foto: Jure Rus, 2018)
Razstava je razkrivala šamanizem kot edinstven fenomen svetovne civilizacije, ki se 
v različnih oblikah in časih pojavlja v Aziji, Evropi in Ameriki od kamene dobe do danes. 
Osredotočala se je na oblike šamanizma avtohtonih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega 
vzhoda, katerega nosilci so šamani – posredniki med nebom in zemljo. Osvetljevala je 
bistvene sestavine šamanizma, za katerega je značilno posebno razumevanje zgradbe 
sveta, sestavljenega iz treh delov – zgornjega (neba, kjer prebivajo bogovi), srednjega 
(zemlje, kjer živijo ljudje) in spodnjega (podzemlja umrlih), med seboj so povezani z 
osrednjo osjo (axis mundi). Simbol te svete navpičnice je drevo sveta, iz katerega si šaman 
izdela svoj boben. 
Na razstavi je bilo predstavljenih osemdeset redkih etnografskih predmetov in 
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

245
štirideset arhivskih fotografij iz zbirk Ruskega etnografskega muzeja, ki odslikavajo 
duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve 
polovice 20. stoletja. Seznanjala je z mitološko podobo sveta, s predstavami o duši, z 
vlogo šamana in njegovim obredjem (npr. povezanim z lovom, zdravljenjem, družinskim 
življenjem) ter odstirala povezave šamanizma s krščanstvom in budizmom.
Osrednja žarišča razstave so ustvarjale obredne oprave šamanov Evenkov, Čukčev 
in Udehov ter kakazijske šamanke. Oprave so okrašene s podobami duhov in z amuleti, 
ki so imeli v njihovi praksi poseben pomen, dodani so jim pripomočki (boben, tolkalo, 
paličice idr.) kot ponazorila šamanovega statusa in svete moči. Izjemno dragoceno je bilo 
poslikano ogrinjalo iz ribje kože z antropomorfnimi liki šamanskih prednikov in duhov, 
ki si ga je šaman nadel za obred, namenjen porodnici – materi bodočega šamana. Med 
razstavljenimi predmeti sta bili tudi risbi šamanke, ki sta predstavljali mitološko strukturo 
sveta in rojstvo njene moči, raznovrstni predmeti in šamanski atributi (figurice podob 
duhov – pomočnikov in šamanovih zavetnikov), šamanska naglavna pokrivala in maske. 
Odprtje razstave Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini) ob slovenskem kulturnem prazniku (foto: 
Dokumetacija SEM, 2019)
Manjše občasne razstave SEM
Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini) (avla razstavne hiše SEM, 8. 
februar–11. marec 2019)
(Avtorica: mag. Adela Pukl; strokovni sodelavci: Danijel Cek, mag. Anja Jerin, Jure 
Rus, Miha Špiček; oblikovanje razstave: Matej Zupančič, Medianova; restavriranje: Gregor 
Kos, Jožica Mandelj Novak, mag. Ana Motnikar, Žiga Rehar; film: Nadja Valentinčič 
Furlan; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić; fotografije: Dokumentacija SEM, 
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019

246
Danijel Cek, Aleš Miklavec)
Škoromatija je pustna šega, ko se pustni liki škoromati na pustno soboto odpravijo 
na pustno poberijo po vasi: obhod po hišah in pobiranje darov. Na razstavi so bile 
predstavljene štiri stare pustne maske iz šestdesetih let 20. stoletja in pet novejših pustnih 
mask (škoromat z zvonci, kleščar ali škopit, poberin, pepeljuhar in cunjar). Ostali liki, ki 
so del pustne poberije v Hrušici, pa so bili na ogled na fotografijah in v krajšem filmu, 
ki so spremljali razstavo.
Poklon Borisu Kuharju (razstavna hiša SEM, 9. maj–31. oktober 2019)
(Avtorica razstave in zasnove medijske točke: Nadja Valentinčič Furlan; oblikovanje: 
Luka Kern; programiranje: Grega Lebar, Nanostudio; raziskava gradiva na TVS: Boris 
Kuhar, Jožica Hafner, Aco Femec, Nadja Valentinčič Furlan; digitalizacija filmskega 
gradiva: Mediateka TV Slovenija; koordinacija priprave gradiva na TVS: Tanja Bricelj 
in Boštjan Dornik; besedilo: Nadja Valentinčič Furlan; jezikovni pregled besedil: Jožica 
Hafner; fotografije: družinski arhiv Mire Bučar in Mateje Logar, Dokumentacija SEM; 
skeniranje fotografij: Miha Špiček; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić, Jure Rus)
Razstava filmov nekdanjega direktorja Slovenskega etnografskega muzeja je 
prikazala njegovo življenjsko zgodbo in vpogled v njegov filmski opus, predstavila 
je dolgoživega humanista, novinarja, etnologa, muzealca, filmskega ustvarjalca in 
svetovljana. Ponujala je medijsko točko s Kuharjevo filmografijo, dopolnjevali pa sta jo 
razstava fotografij Na obeh straneh fotografskega objektiva in zgibanka o življenjski in 
delovni poti Borisa Kuharja, s poudarkom na njegovem muzejskem obdobju. 
Boris Kuhar (1929–2018) je bil ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v 
obdobju od 1963 do 1987. Pod njegovim vodstvom so kustosi nadaljevali s terenskimi 
raziskavami po Sloveniji in objavami v muzejski publikaciji Slovenski etnograf, obenem 
pa so izredno povečali število občasnih in gostujočih razstav.
Izjemna je Kuharjeva filmografija. Znanje o ustvarjanju filmov je pridobil kot eden 
od pionirjev Televizije Ljubljana, kjer je pomagal osnovati temelje televizijske produkcije 
in oblikovati standarde raznovrstnih oddaj, na primer prvi etnološki dokumentarni film, 
prvo turistično oddajo, sodeloval je pri seriji mladinskih oddaj, zasnoval prve kuharske 
oddaje, pripravljal je neposredne prenose z razstav SEM, v Afriki posnel vrsto potopisnih 
oddaj za TV serijo S kamero po svetu …
Likovni svet Alenke Gerlovič: Makedonski cikel v SEM (razstavna hiša SEM, 
12. junij–8. september 2019)
(Kustusinja: dr. Bojana Rogelj Škafar; oblikovanje: Jure Rus; multimedijska 
podpora: Miha Špiček; prevod: David Limon; komuniciranje: Nina Zdravič Polič, mag. 
Maja Kostric Grubišić)
V letu 2019 smo obeleževali 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke 
Gerlovič. Njena dela hranijo številne ustanove, šest pa jih je sodelovalo v celoletnem 
projektu Likovni svet Alenke Gerlovič (1919–2010), katerega pobudnica je Zveza društev 
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

247
slovenskih likovnih umetnikov. SEM se je projektu pridružil s slikarkinim makedonskim 
ciklom.
Alenka Gerlovič je leta 2003 podarila SEM del svojega risarskega in deloma 
slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij 
zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu 
in okoliških vaseh. Donacija obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah ter 
10 akvarelov. Ob tem so na razstavi bili na ogled slikarkini fotografski črno-beli vizualni 
zapisi iz leta 1955, ki jih je prav tako podarila muzeju. 
Osebne razstave obiskovalcev – Moje življenje, moj svet 
Petra Šink: Sklenjen krog med oblikovanjem in naravo (razstavna hiša, 3. 
april–15. september 2019)
(Avtorica: Petra Šink; mentorica: Špela Regulj)
Razstava je obiskovalca popeljala po življenjskem krogu med naravo in uporabnimi 
izdelki za interier, ki jih je iz naravnih biorazgradljivih materialov na osnovi gliv izdelala 
Petra Šink, večkrat nagrajena oblikovalka. Takšni predmeti se lahko po uporabi zopet 
vrnejo nazaj v naravo. To pa je tudi avtoričina vizija za vsa dosedanja in prihodnja 
raziskovanja in ustvarjanja z živimi organizmi. S svojim delom želi vzpodbujati ljudi 
k pozitivnemu razmišljanju, da lahko ustvarjamo čudovite uporabne izdelke brez 
problematičnega onesnaževanja in uničevanja narave, predvsem pa, da to ni nekaj 
nemogočega.
Nani v Ljubljani / Nani in Laibach (razstavna hiša, 11. december 2019– )
(Avtor: Nani Poljanec; mentorica: Sonja Kogej Rus)
Na razstavi je ljudski ustvarjalec in avtor razstave Nani Poljanec razkril delce 
svojega življenja, svoje vloge in poslanstvo. Nani je preplet različnih vlog, ki si jih je 
naložil kot svoje poslanstvo – da ustvarja od ljudi za ljudi. Razstava razkriva, da je njegovo 
delo razpeto med Rogaško Slatino, Beogradom in Kozmosom in je preplet zbirateljstva, 
razdajanja, povezovanja, organizacije, iskrenosti, ljubezni, ljudske modrosti, dobre volje 
in še česa. 
Nani Poljanec je slovenski ljudski ustvarjalec, zbiratelj, ljubiteljski muzealec, 
imitator in pisatelj. Je avtor več knjig in člankov ter avtor ali soavtor več muzejskih 
razstav. Svoje tri zbirke Ljudskega muzeja razstavlja v Muzeju Anin dvor v Rogaški Slatini. 
Leta 2011 je ustanovil umetniško-aktivistično platformo KunstHaus, hišo umetnosti, 
hišo subkulture in alternative. Medijsko prepoznan je postal v oddaji Hri-bar na TV 
Slovenija, kjer je gostoval kot imitator Don Corleoneja. Med drugim zadnja leta pozornost 
posveča svojemu avtorskemu projektu Vložimo tudi nevložljivo in raziskovanju dinastije 
Karađorđević.
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019

248
Manjše razstave SEM in manjše gostujoče razstave 
14. Ciciumetnije (upravna muzejska hiša, 2. april–3. maj 2019) 
(Avtorji: 150 vrtčevskih in osnovnošolskih otok iz Slovenije; kordinatorka: Sonja 
Kogej Rus, SEM)
Bienalna razstava stopetdesetih likovnih del po natečaju otroških likovnih del revij 
Ciciban in Cicido ter Otroškega vrtca Ajdovščina.
Hiroyuki Ninomiya: Otočje Setouchi, svetovni dragulj (upravna muzejska hiša, 
22. junij–19. avgust 2019) 
(Koordinatorke razstave: Sanja Paradiž, Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji, Nina 
Zdravič Polič in mag. Maja Kostric Grubišić, SEM) 
Fotografska razstava je bila odprta ob Dnevu Japonske, ki ga vsako leto 
Veleposlaništvo Japonske obeležuje na ploščadi pred SEM. Fotograf Hiroyuki Ninomiya 
za svoj motiv uporablja otočje Setouchi, ki je sestavljeno iz nešteto majhnih otočkov in 
leži v prefekturi Kagava. Pokrajina otočja je avtorja očarala do te mere, da je sklenil, da ji 
kot fotograf posveti svoje življenje. Posebnost njegovih fotografij pa niso le motivi, ampak 
tudi posebna vrsta digitalnega tiska na japonski papir, imenovan vaši, ki omogoča, da 
se barve vpijejo in razlijejo po površini in tako ustvarijo posebno umetniško stvaritev.
Gostovanja SEM in medinstitucionalne razstave 
Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina 
priprave in peke kruha (16. april–30. junij 2019, Liznjekova domačija, Kranjska Gora, 
Gornjesavski muzej Jesenice)
(SEM in Gornjesavski muzej Jesenice; avtorja razstave: mag. Adela Pukl, Miha 
Špiček; strokovna sodelavka razstave: Zdenka Torkar Tahir; oblikovanje in izvedba 
razstave: Matej Zupančič, Medianova; fotografije: Dokumentacija SEM; jezikovni pregled: 
Irena Destovnik; prevod: Tanja Ostrman Renault)
Razstava, ki je prikazovala slikovno in predmetno gradivo o tradiciji priprave 
in peke kruha na Slovenskem, je bila pripravljena leta 2018 v sodelovanju z Zbornico 
kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. S fotografskim delom se je predstavil SEM, 
razstavo pa so v Zgornjesavskem muzeju Jesenice dopolnili z izbranimi predmeti iz 
njihove muzejske zbirke.
Čutim Slovenijo, čutim Celje (Muzej novejše zgodovine Slovenije, 6. junij–30. 
september 2019) 
(Muzej novejše zgodovine Celje v sodelovanju s SEM; avtor: Sebastjan Weber; 
avtorici razstave (Čutim Slovenijo/I feel Slovenia): dr. Bojana Rogelj Škafar, Tina Palaić; 
oblikovanje: Tina Pregelj Skrt, Mint Colibri; video produkcija (Čutim Slovenijo/I feel 
Slovenia): Ena Banda; video produkcija (Čutim Celje/I feel Celje): NoVisuals; tehnična 
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

249
izvedba: Kreartist, vizualne komunikacije; fotografsko gradivo: Muzej novejše zgodovine 
Celje, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije; fotografski portreti: 
Igor Pečoler; gradivo za razstavo so prispevali: Max Zimani, Peter Bossman, Joseph 
Rakotorahalahy, Richard Sendi, Robert Yebuah, Goran Bojčevski, Narcis Kantardžić, 
Keiko Miyazaki, Inga Ulokina, Vera Xhafa Haliti, Mahmud Šerifi, Selman Šerifi, Melita 
Brežnik, Ana Globočnik, Zala Pezdir, Nives Meštrović, Lidija Đorđević)
Razstava je temeljila na idejni zasnovi dela razstave Afrika in Slovenija. Preplet ljudi 
in predmetov, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej v novembru 2017 v okviru 
projekta SWICH. Predstavila je migracije kot del vsakdanje človekove težnje po iskanju 
boljšega življenja in ob tem z osebnimi zgodbami posameznikov in njihovimi osebnimi 
predmeti predstavila ljudi, ki so se iz različnih vzrokov priselili v Slovenijo in Celje ter 
si tukaj uredili novo, uspešno in drugačno življenje.
Poslikane panjske končnice: Imaginarij svetega in posvetnega (Ruski etnografski 
muzej Sankt Peterburg, 24. september–30. november 2019)
(Avtorica razstave in kustosinja: dr. Bojana Rogelj Škafar; koordinatorki: Nina 
Zdravič Polič; Anna Nikolajeva; video: Nadja Valentinčič Furlan; prevod: Aleksander 
Sadikov, David Limon; komuniciranje: Nina Zdravič Polič, mag. Maja Kostric Grubišić)
V času, ko je bila v SEM na ogled gostujoča razstava Ruskega etnografskega muzeja 
iz Sankt Peterburga Šamanizem ljudstev Sibirije, se je SEM v ruskem muzeju predstavil 
z razstavo izbranih poslikanih panjskih končnic, ki so edinstvena posebnost Slovenije in 
njene kulturne dediščine. Na razstavi sta bila na ogled zbirka 112 predmetov te izvirne 
likovne zvrsti s številnimi motivi, ki odražajo pomen čebelarstva in ob njem mnogotere 
druge snovne, družbene in duhovne sestavine načina življenja na slovenskem etničnem 
ozemlju od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne, ter en panj.
Kitajski zmaji (OŠ Kolezija, Ljubljana, 26. september–november 2019)
(Kustos: mag. Ralf Čeplak Mencin)
Zbirka kitajskih papirnatih zmajev iz zbirke SEM je bila na ogled v OŠ Kolezija ob 
evropskem dnevu jezikov (26. septembra). Dan je šola posvetila kitajski kulturi in jeziku, 
ki so ju spoznavali učenci in učitelji, pri tem pa so jim pomagali sodelavci iz različnih 
institucij, ki se ukvarjajo s to tematiko.
Na obisku doma: Ob 70-letnici etnološke raziskave v Dekanih in okolici 
(Krajevna skupnost Dekani – večnamenska dvorana, 5. december 2019–31. januar 2020)
(Avtor: Miha Špiček, SEM; avtorji fotografij: Boris Orel, Milko Matičetov, Kristina 
Slak; oblikovanje: Jure Rus, SEM; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić)
Leta 2019 je minilo 70 let od etnološke raziskave v Dekanih in okolici, ki jo je 
izpeljala tretja Orlova terenska ekipa Slovenskega etnografskega muzeja. Na razstavi je 
bil na ogled izbor fotografij, ki izvirajo iz Dekanov in njihove okolice in jih kot dragoceno 
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019

250
dediščino hrani SEM. Fotografije so po letih hrambe v muzeju za kratek čas bile na ogled 
v kraju, kjer so nastale.
Razstave ob 200. obletnici rojstva dr. Ignacija Knobleharja 
Afrika treh muzejev (Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, 7. maj–1. 
september 2019; in Muzej Velenje, 1. oktober 2019– 31. januar 2020)
(Medinstitucionalna razstava treh muzejev: SEM, Muzej Velenje in Koroški 
pokrajinski muzej Slovenj Gradec; avtorji: dr. Marko Frelih, SEM, Blaž Verbič, Muzej 
Velenje, Brigita Rajšter, Koroški pokrajinski muzej; fotografija: Tomo Jeseničnik, 
oblikovanje: SANS, Andrej Knez; komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić)
Skupinski razstavni projekt so pripravili trije muzeji v spomin na prvo afriško 
razstavo leta 1850 in na njenega avtorja dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858), misijonarja 
in raziskovalca Belega Nila. Ob praznovanju 200. obletnice njegovega rojstva je bila na 
razstavi izpostavljena duhovna in materialna dediščina afriških ljudstev, ki je obogatila 
spoznanja o tistem delu sveta, ki velja za zibelko človeštva. Predstavljene so bile izbrane 
vsebine in predmeti iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, 
zbirka Františka Foita iz Muzeja Velenje in pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje 
iz SEM.
Knobleharjev Egipt (OŠ Frana Metelka Škocjan, 11. april–25. september 2019)
(Avtorji: učenci OŠ Frana Metelka Škocjan; mentorja: dr. Marko Frelih, SEM in 
Patricija Haler, OŠ F. Metelka) 
200-letnico Knobleharjevega rojstva so v njegovem rojstnem kraju obeležili tudi 
na lokalni osnovni šoli s priložnostno razstavo o Knobleharjevem potovanju po Egiptu. 
Častni pokrovitelj razstave je bila Slovenska znanstvena fundacija.
Dr. Ignacij Knoblehar (1819–1858): Katoliški misijonar v Sudanu in 
raziskovalec Belega Nila (SEM, 17. maj 2019–1. december 2019)
(Avtor: dr. Marko Frelih, SEM; oblikovanje: Blaž Verbič, Muzej Velenje/SEM; 
komuniciranje: Nina Zdravič Polič, mag. Maja Kostric Grubišić, SEM)
S priložnostno razstavo o misijonarju Knobleharju je muzej dal na ogled obredne 
predmete iz Knobleharjeve afriške zbirke SEM. Razstava je bila del vzporednega programa 
gostujoče razstave Šamanizem ljudstev Sibirije in je dopolnjevala vsebine stalne razstave 
Med naravo in kulturo.
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

251
Panojska priložnostna razstava Med šamani ob Belem Nilu je bila v SEM na ogled ob 200. obletnici rojstva dr. 
Ignacija Knobleharja in ob razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije (foto: Miha Špiček, 2019)
Slovenski misijonar ob robu ekvatorja (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, 
8. maj–31. avgust 2019)
(SEM v sodelovanju s Teološko fakulteto v Ljubljani; avtor: dr. Marko Frelih, SEM; 
oblikovanje: Blaž Verbič, SEM)
Knoblehar je po študiju teologije v Ljubljani in specialističnem študiju na misijonskem 
zavodu Propaganda v Rimu leta 1848 odpotoval v Kartum, središče apostolskega 
vikariata v osrednji Afriki. V takratnem Kartumu so bile razmere za misijonarje zelo 
neustrezne, saj je bilo ozemlje Egipta in Sudana takrat še pod islamsko vladavino. V Afriki 
je bil Knoblehar poznan kot Abuna Soliman, ki je opravil več misijonsko-raziskovalnih 
potovanj po Nilu.
Na razstavi je bila predstavljena izvrstno ohranjena Knobleharjeva afriška zbirka, 
ki danes predstavlja izjemno kulturno zapuščino iz pionirskega obdobja misijonskega 
delovanja Slovencev v Afriki.
Dr. Ignacij Knoblehar, slovenski misijonar in raziskovalec v Sudanu (atrij 
Mestne hiše Ljubljana, 13.–17. maj 2019)
(SEM in Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana; 
avtor in kustos: dr. Marko Frelih, SEM; besedilo: dr. Marko Frelih, SEM; oblikovanje: 
Lenka Trdina)
Priložnostna razstava ob Dnevu Afrike 2019 je osvetlila del Knobleharjevega dela 
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019

252
v Sudanu. Po svojem študiju se je Knoblehar odločil za delo v katoliških misijonih. 
Tam so ga določili za misijon v Afriki. Jeseni 1849 se je skupaj s sodelavci po Belem 
Nilu odpravil v južni del Sudana, da bi poiskal primerne kraje za misijonske postaje. 
Knobleharja so ljudstva v Afriki sprejela z zaupanjem, tudi zaradi njegovega neomajnega 
boja proti suženjstvu.
Dekle iz ozadja zgodovine: Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino 
kneza Pavla Karađorđevića (Mestna hiša Kranj, 13. junij–1. september 2019)
(Gorenjski muzej v sodelovanju s SEM; avtorja: Alenka Pipan, Gorenjski muzej, 
dr. Marko Frelih, SEM; oblikovanje: Slavica Okorn; komuniciranje: mag. Maja Kostric 
Grubišić, SEM)
Življenjsko pot Ljudmile Belcijan so zaznamovale večkratne selitve, povezane z 
njeno zaposlitvijo pri kraljevem namestniku Pavlu Karađorđeviću. Ljudmila je bila najprej 
zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela 
kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Med 
letoma 1941 in 1945 je z družino kneza Pavla Karađorđevića živela v Keniji, nato še v 
Južni Afriki, kjer se je poročila in si ustvarila svoje življenje.
Svoje spominsko gradivo iz Afrike je zapustila nečakinji, ki ga je podarila 
Gorenjskemu muzeju. To gradivo med drugim obsega: tri dnevnike iz let 1941 in 
1943, dve spominski knjigi, zvočni posnetek na diktafonu, album z znamkami, preko 
140 pisem, 50 razglednic, 250 fotografij, 20 različnih dokumentov in nekaj osebnih 
predmetov (broška, verižice, uhani).
Slovenci ob Belem Nilu: dr. Ignacij Knoblehar in njegovi sodelavci v Sudanu 
sredi 19. stoletja (Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična, 22. avgust–22. september 
2019)
(SEM v sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem; avtor: dr. Marko Frelih, 
SEM, oblikovanje: Blaž Verbič, SEM)
Obdobje Knobleharjevega misijonskega dela v Sudanu je bilo za Slovence obdobje 
srečevanja z Afriko. Prvič v zgodovini so lahko kontinuirano več let spremljali življenjske 
razmere svojih rojakov daleč proč od domovine na drugem kontinentu. Z objavami poročil 
v slovenskem jeziku so se Slovenci zelo dobro seznanili z naravnim okoljem in z načinom 
življenja različnih ljudstev ob veliki afriški reki. 
Na razstavi je bila predstavljena skupina Slovencev, ki je bila aktivno udeležena v 
organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega dela Sudana. V letih 
od 1851 do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in različnih 
sodelavcev, ki so pomagali vzpostaviti delovanje misijonske dejavnosti pod vodstvom dr. 
Ignacija Knobleharja.
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

253
Ploščad pred SEM
Muzeji kot kulturna središča: prihodnost tradicije (muzejska ploščad SEM, 18. 
maj–30. september 2019)
(ICOM Slovenija; koordinatorka za SEM: mag. Maja Kostric Grubišić; oblikovanje: 
Janja Gomezel) 
Razstava je bila ubrana na temo Mednarodnega muzejskega dne 2019 – Muzeji 
kot kulturna središča: Prihodnost tradicije. Sodelovalo je 15 državnih muzejev, ki so s 
predstavitvijo svojih kulturnih zakladov na panojih poudarili pomen muzejev.
Eva Petrič: Rubikova kocka reciklaže senc&e@mocij (muzejska ploščad SEM, 
15. junij– )
(Avtorica razstavnega projekta: Eva Petrič; koordinatorka: Nina Zdravič Polič, SEM; 
komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić, SEM)
Umetniška instalacija multimedijske umetnice Eve Petrič je od Poletne muzejske 
noči 2019 naprej na ogled na ploščadi pred upravno hišo SEM. Z interaktivno instalacijo 
je umetnica materializirala svojo idejo, da so sence družbeni izenačevalec, da vsi na 
svojstven način pripadamo skupnosti senc tako kot pripadamo določeni kulturi. Podobno 
kot se mešajo sence in se spajajo v novo senco, se mešajo tudi kulture in iz tega rojevajo 
nove kulture. S spreminjajočo se konfiguracijo ponoči osvetljenih senc v kombinacijah 
podob Rubikova kocka prinaša na muzejsko ploščad nov umetniški sodoben utrip.
Ob Poletni muzejski noči 2019 je SEM na ploščadi pred muzejem odprl razstavni projekt, stalno umetniško 
instalacijo Eve Petrič Rubikova kocka reciklaže senc&e@mocij (foto: Dokumentacija SEM, 2019)
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019

254
Franko od A do Z (muzejska ploščad, 24.–28. oktober 2019)
(Razstavni projekt Nacionalnega literarnega memorialnega muzeja Ivan Franko, 
Lviv, Ukrajina; koordinator razstave iz Ukrajine: dr. Mikhailo Kobrin, namestnik 
direktorja Nacionalnega literarnega memorialnega muzeja I. Franko; koordinatorki za 
SEM: Nina Zdravič Polič, mag. Maja Kostric Grubišić; komuniciranje: mag. Maja Kostric 
Grubišić)
Potujoča interaktivna razstava posvečena življenju in delu Ivana Jakoviča Franka 
(1856–1916), enega največjih ukrajinskih pisateljev, pesnikov, literarnih kritikov, 
političnih aktivistov, prevajalcev, novinarjev … Poezija in proza, ki ju zaznamuje postopen 
prehod iz romantike v realizem, sodita med vrhunce njegovega dela.
Razstava je bila oblikovana kot labirint s potjo, ki je vodila od črke A do črke Z po 
pomembnejših poglavjih ustvarjalnega dela Ivana Franka, velike osebnosti ukrajinske 
zgodovine in kulture. Razstava je razen v Ljubljani gostovala v Budimpešti, na Dunaju 
in v Zagrebu.
TRANS-FORM:ACTION (muzejska ploščad SEM in Galerija Lectarija, 15. 
oktober–17. november 2019)
(Umetniške akademije Jugovzhodne Evrope; avtorji: študentke in študenti akademij 
iz Zagreba, Sofije, Bukarešte, Skopja, Istanbula in Ljubljane; koordinatorka ALUO: Jara 
Vogrič; koordinatorki SEM in komuniciranje: Nina Zdravič Polič, mag. Maja Kostric 
Grubišić)
TRANSFORM je projekt povezovanja umetniških akademij Jugovzhodne Evrope, ki 
bienalno poteka že od leta 2009. Mladim ustvarjalcem omogoča profesionalno predstavitev 
v okviru obsežne mednarodne skupinske razstave, s tem pa pomembno prispeva k razvoju 
mednarodnega sodelovanja visokošolskih institucij na področju vizualnih umetnosti. Del 
projekta je tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL 
ALUO), ki je uspešno sodelovala na vseh dosedanjih razstavah projekta v tujini, v letu 
2019 pa je ob 100-letnici Univerze v Ljubljani prevzela organizacijo in izvedbo razstave 
ter spremljevalnega programa v Ljubljani na več lokacijah: Muzej sodobne umetnosti 
Metelkova, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, SEM, Galerija Nočna izložba Pešak – 
AKC Metelkova Mesto in ploščad Muzejske četrti Metelkova. 
Potujoča razstava Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine
Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije (gostovanje 
razstave po Sloveniji in v tujini, marec–december 2019)
(Avtorici: dr. Nena Židov, mag. Anja Jerin, SEM; fotografije: Marko Habič, Anja 
Jerin, Miha Špiček, Blaž Zupančič, Nena Židov; oblikovanje: Darja Klančar)
Panojska razstava, s katero v dopolnjeni obliki SEM uspešno gostuje po Sloveniji 
in svetu že več let, je na ogled postavila več deset enot nesnovne kulturne dediščine 
Slovenije, ki je vpisana v Register. Razstava je bila na ogled v Sloveniji: 16. maj–3. junij 
2019, SEM; ter štirikrat v tujini: 19. februar–1. marec 2019, Banski dvor, Banjaluka, Bosna 
Maja Kostric Grubišić in Nina Zdravič Polič

255
in Hercegovina; 21. maj–9. junij 2019, Recife, Pernambuco, Brazilija; 30. oktober–15. 
november 2019, Atelje Ismet Mujezinović, Tuzla, Bosna in Hercegovina; 7. november–31. 
december 2019, Muzej Bitola, Severna Makedonija.
Razstavna dejavnost SEM v letu 2019