Naravoznanstvo v Ijudski šoli. 14. Pad vodoravno ali poprek verženih teles. Ako veržem žogo vodoravno ali poprek v zrak, toraj naredi krožno čerto, in naposled pade na zemljo. Zakaj se pa žoga ne giblje v ravnej čerti naprej? — Iz vsega, kar smo o tem nauku dosedaj slišali, to prav lahko sklepamo. Sila, s ktero žogo zaženemo, — imenovati jo hočemo gibno silo — deluje ali vpliva sicer na žogo le eno trenotje, vendar sili in žene stanovitost žogo naprej v nameri, v kteri smo jo zagnali. Razen te sile, vpliva na žogo tudi potežnost zemlje, ktera jo na doli privlača. Na žogo delujeti ali vplivati dve sili: gibna sila in privlačnost zemlje; perva jo žene v vodoravni ali poprečni nameri dalje, druga jo pa med tem nase privlača. Te dve sili delujete na žogo v podobi kota; one dve se tedaj združite v skupno delovanje in vplivanje na žogo, katera se mora v diagonali vzporednika obeh sil gibati. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je sila težnosti vedno enaka, ko se nasproti gibna sila zavoljo zaderžka zraka vedno spieminja. Zato se pa tudi vzporednika, ktera namer in velikost obeh sil poočitujeta, vedno v drugačne podobe spreminjata. Kakor rasto strani, ktere narejajo težnost, tako rasto prostori pada drug za drugem in krajšajo se vedno druge strani, ktere gibno silo poočitujejo. — Kaj je nasledek tega? — Nasledek tega je to, da dvokotnica ali diagonala se vsak čas spreminja, ter da je čerta ali pot, v kteri se žoga giblje, sestavljena iz mnogo dvokotov različnih vzporednikov ali paralelogramov. S narisomsi hočemo stvar pojasniti: Cerka Tnam predstavlja silo težnosti, čerka G pa gibno silo. Med prikazni sil paralelogramov spada tedaj gibanje. Kriva čerta pa, ktera nareja ali popiše vodoravno ali poprek verženo telo, imenuje se Bparabola" ali metnica. Gibna sila se tedaj vedno manjša, težnost pa vedno bolj prevladuje; telo, ktero veržemo, pada vedno bolj in bolj k zemlji, tako da na zadnje prišed na njo se urniri. Tega se tudi prepričamo, ako veržemo ali vstrelimo na oddaljeno mesto. Tudi strelec nieri više, kakor misli zadeti. Rekli smo, da je sila težnosti vedno jednaka, ter da na žogo vedno jednako vpliva. Iz tega zamoremo posneti, da tudi leteča žoga v vsaki sekundi toliko k zemlji bliže pride, kakor je privlečeno vsako drugo padlo telo. Kakor preide padlo telo v pervi sekundi 15, v drugi 3 X 15, v tretji 5 X 15 metrov, ravno tako se tudi niža zagnano ali verženo telo v pervi sekundi 15 čevljev ali 4741215 metrov, v drugi za 3 X 15 in v tretji 5 X 15 čevljev. Ako bi n. pr. spustili oblo iz 540 čevljev visokega stolpa, toraj pride ona v 6 sekundah na zemljo; ako bi izstrelili iz ravno take visočine oblo iz puške ali topa, tedaj dospe ona tudi v ravno 6 sekundah na zemljo. Pri drugem primerljaju se nič ne spremeni in ne predrugači, ako je tudi gibna sila smodnika drugačna; spremeni se le dolgost pota in kraj padanja. Zapomnite si tedaj: Vodoravno ali poprek verženo telo odmakne se od svoje poti za toliko v vsaki sekundi, kolikor znese prostor pada v vsaki sekundi. (Dalje prih.) T G T G  G \