Št./№ 11 November-I)ecembcr/Novcmhrc-I)icembre '97 Ictnik/anno VII IZ VSEBINE NAŠ OBRAZ: na strani 2 je Greta Pečnik iz Pirana 1. december - dan boja proti AIDS-u (str. 4) Novi predsednik sveta KS Portorož je Boris Pliško: str. 4 Golden rožca je bila podeljena: str. 7 Zgibanka o rtu Madona: str. 10 > November se predstavi: str. 12 Spet gostujejo Portorožarije: str. 19 i+v-Vv Je v/^jtri; HiyU cUk £AVt v Portorožu, v prostorih hotela Riviera - Vsak dan od 21. do 04. ure - Ob torkih zagotovljen študentski žur - Vsak torek, sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo artistični program - Ob sobotah in nedeljah otroški živ-žav od 15. do 20. ure VAS J-J ß H i ! Kakiji so zares slastna, zlata jabolka, ko so zreli. Ko pa niso nam vežejo in grozno zagrenijo usta. Naši dnevi so kot bi bili kakiji. (Foto in tekst: L.S.Z.) VRTNARIJA PA R E C AG Cvetličarstvo Drevesn Ičarstvo Urejanje vrtov In parkov Cenjene kupce naših storitev obveščamo, da smo poslovne prostore preselili v Parecag. Če si želite polepšati stanovanje, hišo ali vrt ste dobrodošli. Poleg velike izbire okrasnih dreves in grmovnic vam bo letos na voljo tudi sadno drevje. Pridite, ne bo vam žal! Ponedeljek - petek Sobota 7 -17 ure 7 -13 ure Obiščite tudi cvetličarni na avtobusni postaji v Portorožu in v Hotelu Slovenija. Cvet d.o.o. Parecag 134a, tel. 773-850 Acoua Relax Center metropol , resortocasino PORTOROŽ * 25 metrski bazen, trije whirlpool, dva zunanja (masažna) bazena, sončna terasa in še kaj... * finska in turška savna, ročna masaža, aromaterapija. limfna drenaža, presoterapija, body wrapping, solarij, fitnes... * člani fitnesa imajo 10% popust pri vseh storitvah... * vse na enem mestu v elitnem hotelu Metropol, po ugodnih cenah!!! Informacije in rezervacije na tel.: 746 950, int. 27 72 NAS OBRAZ Pri slikarki Greti PECNIK Na nebo umetnosti se je vzpela iz tihe skromnosti, ki je prirojena delavnim ljudem. Nenadoma, brez razkošno opremljenih zgoščenk in besedil velikega pompa. Tako, kot je živela s svojo družino skromno in tiho, tako nenadoma je zablestela. Družino poznam zelo dolgo. Delavnost, ki sta jo z možem vtkala v svoj vsakdan, sta vcepila tudi svojim otrokom in se borila za vsakdanje poštenje. Pot je bila kruta in Greti Pečnikovi ni bilo prizanešeno. Danes živi Pečnikova Greta odmaknjeno življenje v Piranu, ki se je pričelo z izgubo sina in kasneje še moža. Vesel sem bil, da je pristala na pogovor z menoj, kajti to je pomenilo vstop v njen posvečeni prostor, vstop v njen življenjski uspeh. Stene majhne galerije pri vhodu v njeno hišo krasi ogromno živobarvnih in obenem temačno skrivnostnih del. Vame zrejo obrazi preprostih ljudi v njihovih trenutkih veselja, groze, besa, neizmerne melanholije in ljubezni. Čudoviti svet barvitih cvetov in bitij vrtoglavo drvi na platnih: enkrat v opojni ljubezni, potem v kruti resničnosti, a hip zatem utone vse v pravljičnem prizoru sosednje slikarske storitve. Neizmerno bogastvo ljudskega izročila, človeškega vsakdana in mistike, pritegne obiskovalca do te mere, da sem tudi sam skoraj pozabil, po kaj sem prišel. Počasi začne svojo pripoved. Slikarja Spacal in Birsa sta ob neki priložnosti opazila njena dela in jo nagovorila, naj jih nekaj pripravi za razstavo. Pridružil se jima je še kipar Lenassi, ki je tudi pomagal, da je razstava zares bila. Pregovorili so jo torej; začela je z delom s polno močjo. Bilo je leta 1962, ko so v Piranu odprli razstavo slik Grete Pečnik. Potem so si razstave kar sledile: Koper, Kranj, Trebnje... Spoznala je slikarja iz Hlebinj in potem so sledile razstave po Evropi in Ameriki. Nova razstava v Piranu je bila spet 1977. leta Človeška figuralika, pravljična bitja, cvetje, vprašljive oči... "Pravljica se lušči iz barve sama" - tako modruje slikarka Pečnikova, "življenje pa dodaja dogodke". Preprosti ljudje s svojimi dogodivščinami so hvaležna tema, saj je neusahljiva zakladnica, ki je človek ne more izpovedati nikoli. Najdragocenejša so dela, v katerih upodablja alkoholizem posameznika, žival, ki žre ljudi, družine in narod. Ob izgubi sina je Gretina roka obstala. Izpovedna moč je usahnila. Barve so izgubile lesk. Sin je odšel nenadoma, skoraj z ulice, kjer sta si zadnjikrat zrla iz oči v oči in je, kot da sluti njegovo izgubo, zrla za njim, dokler ga ni vzela noč. Kljub bolečini in postopnemu vračanju k platnom je samostojne razstave opustila. Sodelovala pa je in še sodeluje pri občasnih skupinskih razstavah, zadnjikrat v Bratislavi leta 1995. V Piran je zaljubljena. Čeprav je v njem že od leta 1950, se ga ni naveličala in še vedno najde kaj, kar ni videla v vseh teh letih. Ko omeni mlade, se ji prikrade v oči igriva zvezdica nemira. Z njimi se razume, mladi razumejo njo in želi si, da bi se razumeli vsi ljudje. V mlade verjame. Na svojih sprehodih rada klepeta z njimi, posluša o njihovih težavah in obžaluje, da je njihova mladost tako kruta. Boji pa se tudi za njih prihodnost. Postaja utrujena, a vseeno jo povprašam, kako bi začela, če bi bila na začetku... "Ponovno bi začela v Piranu", pribije z zanosom, značilnim za ljudi, ki imajo naše mesto radi. Poslovim se. Zaprem za seboj masivna, zasteklena vrata ter za trenutek pos-tojim. Rumeno obarvana svetloba riše v ulični luži trenutke brez večnosti, ki jih za hipec zarišejo vanje padajoče kapljice dežja. Za vrati z rumeno svetlobo pa ostaja barvno kraljestvo človeških stisk, sreče, veselja in svet večnih pravljic. Zarisala jih je roka naše meščanke, roka žene, ki ve, kaj je življenje. Moje srce je srečno. Sredi barv, ki izpovedujejo življenje, odšteva čas. Rudi Mraz Vabimo Vas na družabno srečanje, ki ga prireja Odbor Rdečega križa Piran za svoje starejše krajane. Srečanje bo 5. decembra ob 16. uri v dvorani piranske Krajevne skupnosti (Levstikova 7). Na srečanju bo zdravstveno predavanje, kulturni program in zakuska. Krajevni odbor RK Piran Društvo invalidov občine Piran sklicuje OBČNI ZBOR, ki bo dne 20. decembra 1997 v Gostišču "LAMBADA" v Strunjanu. Zbor se bo pričel ob 17.00 uri. Društvo vabi svoje člane k čimbolj številni udeležbi. Prijave bodo sprejemali v pisarni društva v Portorožu, Stara cesta 4, 3. in 10. decembra '97 od 09. do 11. ure. ZDRAVSTVENI DOM PIRAN Cesta solinarjev 1 v Luciji obvešča, da se je dr. Natalija Čermelj, spec, pediater s 17. novembrom 1997 upokojila. Po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vse paciente, ki so bili opredeljeni za dr. Natalijo Čermelj, prevzame njen naslednik oz. naslednica. Pacienti (zavarovanci) imajo pravico tudi takoj zamenjati zdravnika, čeprav še ni preteklo leto dni od izbire. Obvezni šolski preventivni programi bodo še naprej potekali v šolskem dispanzerju, kjer bo tudi v bodoče shranjena zdravstvena dokumentacija. Vse zadeve glede prenosa kartoteke novoizbranemu zdravniku lahko uredite v šolskem dispanzerju v Luciji vsak dan od 13,30 do 15,00 ure, razen ob četrtkih. v.d. direktor Matjaž Krajnc, dr.med. Ml MED SEBOJ čestitamo, zahvaljujemo, pozdravljamo... * Iskrene čestitke "zlatoporočencema" Frančiški in Valeriju BENČIČ z Belega Križa. Da bi se njuna zakonska pot nadaljevala še dolga, dolga, predvsem pa zdrava leta, jima želita sin Sergej in hči Slavica z družinama. * Ivan MEDOŠ z Liminjanske 4 v Luciji je 19. novembra praznoval svoj 81. rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi njegovi: žena Roža, pa hčeri Roža in Majda z družino in štiri vnukinje - Leonora, Lara, Dajana ter Daniela. * Na Lepi cesti v Portorožu je 15. novembra svoj 6. rojstni dan praznoval Dino MANZONI. Iskreno mu čestitajo vsi njegovi domači. * Krajevni odbor Rdečega križa Piran se zahvaljuje svojim občanom za prinešeno obleko in obutev. Če ima še kdo kaj primernega, lahko prinese ob sredah od 10. do 11. ure na sedež Krajevnega odbora v Piranu. * V pisanih jesenskih dneh praznujeta svoj rostni dan SEBASTJAN in mamica TAMARA. Vse najboljše in še veliko zdravih in srečnih trenutkov vama želi Megan z mamico. * Draga Anita KLEMŠE! Ta mesec svoj rojstni dan slaviš Ti, ki kot sonce posiješ, kamorkoli zaideš! Prijateljem ob strani znaš stati, tudi ko zanje so prav hudi cajti. Sedaj pa iz srca želimo Ti mi: "Da srce napolni se ljubezni goreče in zraven vedno zdravja in sreče!" Snežana in domači * V decembru praznujeta svoj 2. rojstni dan tudi prijateljici NINA in ELEN. Vse najboljše jima želi Megan. * V letošnji akciji revije Naša žena "ljudje odprih rok" so se naši ljudje izkazali kot zelo odprtega srca in rok. Tako je priznanje Donator leta '97 prejela dr. Tatjana RODICA - DUMAS, ki je sicer doma iz Pirana, vendar pa živi v francoskem Lyonu. Priznanje za dobra in požrtvovalna dela pa sta prejela Branka KNIFIC, ki dela v piranskem Centru za socialno delo in njen mož, mag. Anton HLADNIK, za njuno dolgoletno sodelovanje v skupinah za samopomoč starejšim. Iskrene čestitke vsem trem in da jim še dolgo (nikoli) ne bi zmanjkalo dobre volje za pomoč drugim. Branki Knific pa še iskrene čestitke za rojstni dan! . * V Piranu bo novembra dopolnila dve leti simpatična VERONIKA. Želimo ji, da bi bila še naprej tako zelo pridna. Megan z družino. * Smučarski klub Portorož se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju letošnjega smučarskega sejma in plesa, zahvaljuje: SIS d.o.o. Piran, TOMAS d.o.o., TA Spik Izola, Rosetour Portorož, Marikulturi, Intour d.o.o., Skipper, FIF d.o.o., Izola in drugim, posebej pa še članom SK, ki so se trudili, da je vse teklo, kot je treba. * Decembra v portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora rojstni dan praznuje Silva PETRETIČ (3.XII.). Iskrene čestitke od vseh sodelavk in sodelavcev. * Dolgoletnemu članu društva invalidov občine Piran in njegovih upravnih organov, gospodu Antonu GUSTINČIČU in njegovi soprogi gospe Mariji, ki 20. novembra ppraznujeta zlato poroko, iskreno čestitamo in želimo še veliko skupnih let na Lucanu! Društvo invalidov občine Piran * 11. decembra ima rojstni dan Viktorija REBEK iz Strunjana. Iskreno ji čestitajo sodelavke območne organizacije Rdečega križa. * Con un po' di ritardo auguri affettuosi a Vili TOMASIN che il suo compleanno lo ha festeggiato Г11 ottobre - con l'augurio partico-lare per il suo servizio di leva ad Ilirska Bistrica - dai familiari ed amici. * Vse najboljše za rojstni dan Nadji JANKO (praznuje ga 4. decembra) in njenemu sinu Vitu (18. decembra) jima želijo prijatelji. Vitu še posebej čestita Jan. * Gli amici del coro Giuseppe Tartini augurano di cuore per il loro compleanno: ad Elvira POLETTI (il 17 novembre), Valentina VEG-LIACH (il 21 novembre) e a Vittorio LUSA (il 26 novembre). A Vittorio auguri particolari anche dalla Comunita' degli Italiani di Pirano che in questa occasione rivolge le congratulazioni pure a Daniele BERTONI per il suo compleanno (19 novembre). * V hiši KLEMŠETOVIH na Sončni poti v Portorožu ima 10. decembra rojstni dan Leon, dan kasneje pa še njegova mama. Vse najboljše od prijateljev. * II Gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani G. Tartini augura con affetto un felice compleanno a Giannina FILIPAS che compie gli anni il 9 dicembre. * V Degrojevem marketu v Luciji (ob križišču ceste Obala s Pod-vozno) kupce vedno sprejmejo prijazne prodajalke, police trgovine so zmeraj dobro založene, blago pa je vselej sveže- Vse prodajalke in njihov poslovodja Ivan PUŠPAN si za urejeno, založeno in prijazno trgovino zaslužijo vso hvaležnost svojih kupcev. Še naprej tako! * Za rojstni dan nazdravljajo Margareti LIKAR iz Sečovelj (5.11.), Milici MASLO iz Pirana (23.11.) in Vojki PAVLETIČ iz Lucije (12.12.) prostovolje 00 RK Piran. Čestitkam Milici MASLO, zvesti sodelavki Portorožana, se pridružujemo Portorožanovci. * Nella famiglia SETTINI festeggiano nel mese di dicembre due compleanni: Carmen il 17 e Bruno il 19. Tanti auguri affetuosi dai familiari e dagli amici. * Congratulazioni a Irma Fonda, Elsa Gasperini e Sandra Kump per aver partecipato al 19 incontro dei letterati delle Nazionalita' organizzato dall'Unione delle Associazioni culturali della Slovenia. * Iskrene čestitke Andreji Humar Fatorič, predsednici Turističnega društva Portorož, ki ji je Turistična zveza Slovenije letos podelila bronasti grb za vsa njena (trmasta) prizadevanja, da bi se v portoroškem turizmu kaj premaknilo na bolje. Portorožanovci. V decembrski (božino-novoletni) številki Portorožana bomo z veseljem objavili vaša praznična voščila. Lahko jih sporočite po pošti, telefonu, faxu, osebno v uredništvo,... do petka 19. decembra. (Tel. & fax.: 73-046). Mislica Maslo, prof /drav. vzgojo AIDS JE MOGOČE USTAVITI NOVI PREDSEDNIK SVETA KS PORTOROŽ: BORIS PLIŠKO Če vas je naslov navdušil, je upanje, da boste v to verjeli. Res ga je mogoče ustaviti. Vendar ne z novim zdravilom ali cepivom, ker ni žal še nihče odkril čudežnih rešitev. Najzanesljivejši način pa je res pod kontrolo vsakega posameznika. S pravočasno in pravilno preventivo in izogibanjem tveganemu vedenju AIDS res lahko ustavimo. V Sloveniji se pogosto slepimo, da nevarnosti okužbe preprosto ni treba jemati resno, ker je število obolelih in okuženih majhno. Sicer je res, da je v Sloveniji trenutno 62 obolelih in 65 okuženih z virusom AIDS-a, vendar je neuradno število obolelih pet do desetkrat večje. V Sloveniji podatke o tem zbirajo na Inštitutu za varovanje zdravja, v centru za nalezljive bolezni, na oddelku za AIDS in spolno prenosljive bolezni. Na našem območju pa v Regijskem zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru poleg zbiranja podatkov nudijo anonimno testiranje krvi. Za posvet v zvezi s tem je potrebno poklicati telefonsko številko 37662 (Center za preventivo in zdravljenje odvisnosti). V Sloveniji že nekaj let obstaja AIDS fondacija Robert, ki nudi: anonimno svetovanje po telefonu, vzgojo za sovrstnike, pripravo priročnika za okužene in obolele, skupine za samopomoč okuženih in obolelih ter terensko delo s populacijo intravenoznih uživalcev drog. Lahko jih pokličete na tel.štev. 061 1334256. Prostovoljne prispevke za njihov program lahko nakažete na Ž.R. 50101-603-401275. Kot kaže bo še dolgo preventiva edino upanje. V naši občini poteka v okviru zdravstvene vzgoje po vseh osnovnih šolah in na Srednji pomorski šoli program, ki mladim nudi osnovna znanja o Aidsu. To naj bi jim pomagalo izogniti se nevarnosti okuženja z virusom AIDS-a. Ob tem vsako leto ob 1. decembru - dnevu prizadevanj za preprečevanje AIDS-a - skupaj z Regijskim zavodom za zdravstveno varstvo in Občinsko organizacijo Rdečega križa sodelujemo na osrednji preventivni prireditvi (letos v Sred- nješolskem centru Postojna 28. novembra). Na prireditvi sodelujejo tudi piranski srednješolci. Vsi skupaj skušamo obrniti pozornost ljudi k problematiki AIDS-a. Znano je namreč, da kaj hitro zaspimo, če nas ne bombardirajo z informacijami o hudem naraščanju te bolezni. Vsi smo zelo občutljivi na problem drog. 0 njem dosti razglabljamo, vendar se AIDS smuka tod okoli. Dosedaj na našem območju ni nobenega okuženega med uživalci drog, ki si jih vbrizgavajo. V Sloveniji so med uživalci drog 3 okuženi in 4 oboleli. Čeprav število ni visoko, se je treba zavedati, da je samo vprašanje časa, kdaj bo eden izmed okuženih (ki to ve ali pa tudi ne) postal eden od uživalcev drog, ki souporabljajo isto brizgalko in iglo. V Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v ZD Piran nudimo pacientom informacije o nevarnosti prenosa okužbe in kako se pred njo zaščitimo. Ob 1. decembru potekajo preventivne aktivnosti, v katerih dejavno sodelujejo tudi pacienti, ki so vključeni v metadonski program. Kot kaže, cepiva proti AIDS-u še dolgo ne bo. Čeprav zdravniki razpolagajo z že zelo učinkovitimi kombinacijami zdravil, ki pri nekaterih pacientih v nekaj mesecih povsem odpravijo virus iz krvi (ne pa tudi iz nekaterih organov), moramo vedeti, da je še vedno najučinkovitejša - preventiva. Znanje in izogibanje tveganemu vedenju res lahko ustavita širjenje AIDS-a. Zato ne bodite presenečeni, če boste vi ali vaši otroci ter vnuki te dni dobili v roke zloženke z informacijami ali celo kondom. Mogoče nas vzpodbudi k razmišljanju in pogovarjanju o zdravju, vrednotah in bodočnosti generacij za nami. Svet Krajevne skupnosti Portorož je na svoji redni seji 11. novembra razrešil dosedanjega predsednika sveta Krajevne skupnosti Portorož, gospoda Janeza Pečarja. Tej razrešitvi so botrovale predvsem njegove samovoljne odločitve v nekaj primerih. Tako je na primer Svet KS Portorož na začetku letošnjega poletja sklenil, da Vladimirju Poliču (še) ne izda mnenja k spremembi namembnosti in nadomestni gradnji objekta, bivšega počitniškega doma, ki stoji na robu klifa pri GH Emona na Bernardinu. Ugotovil je namreč, da je nameravani prostorski poseg preobsežen. Zato je odločanje o njem predstavil na jesen, ko bi pripravil razširjeno sejo. Vendar je tedanji predsednik krajevnega sveta, v imenu le-tega, pozitivno mnenje o posegu izdal kar sam. Glasovanje o njegovi razrešitvi pa je sprožila kasnejša pritožba CB kluba Obala, ki so jo radioamaterji naslovili na krajevni svet. Člani Kluba Obala so bili ogorčeni, ker jim je Svet KS odtegnil gostoljubnost v svojem objektu na Belem Križu (t.im. Dom družbenih organizacij), češ da preslabo skrbijo zanj. Hkrati pa je v stavbi vadil glasbeni bend, ki je v dvorani, kjer je vadil, za sabo pustil kaos. Šele ob obravnavi pritožbe CB kluba so člani Sveta izvedeli zanj in ugotovil, da jim je vaje samoiniciativno dovolil predsednik sveta, kar je izbilo sodu dno. Svet je nato glasoval o predsednikovi razrešitvi. Na naslednji seji dne 18. novembra pa je Svet dosedanjega podpredsednika, g. Borisa Pliška izvolil za predsednika. Za podpredsednika pa je bil izvoljen Marjan Simonovič. * Svet KS Portorož je pozitivno mnenje o spremembi namembnosti in nadomestni gradnji na Bernardinu Vladimirju Poliču, ki ga je samovoljno izdal bivši predsednik Sveta KS Portorož, na svoji jesenski seji preklical. Kljub temu je Upravna enota Piran Poliču lokacijsko dovoljenje izdala! ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI. PRODAMO: - dvosobno stanovanje v Luciji 55 m2 - v Luciji končno vrstno hišo 150 m2 s prizidkom 80 m2, 500 m2 zemljišča - v Luciji atrijsko hišo 95 m2,500 m2 zemljišča - v Dragonji hišo 300 m2,116 m2 gospod, poslopja, 7000 m2 zemljišča KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III. nad. plačilo z gotovino - v Fazanski ali Šolski ul. dvosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru)._ Hotel Marita kmalu v lepši podobi Novi lastnik hotela Marita, podjetje A-Fining iz Velenja, se je odločil za radikalno obnovo svojega hotela. Marita sodi sicer pod okrilje družbe Metropolovih hotelov, nujno pa potrebuje posodobitev, če hoče postati hotel šririh zvezdic. Objekt naj bi postal samostojen hotel z lastno restavracijsko ponudbo, ogrevanjem oz. hlajenjem in prezrečevanjem, lastnimi bazeni, namenjen pa naj bi bil predvsem družinam. Gradnjo zunanjega bazena bo investitor prestavil za kasnejši čas, ker bo prej potrebno spremeniti prostorski akt, ki ureja to območje. V prvi fazi namerava investitor popolnoma spremeniti namembnost kleti. Skladiščne prostore bodo preuredili v športno rekreativne (zgraditi nameravajo bazen - 3,5 x 7,5 m - dva whirpoola, suho in parno savno, namestiti solarij, masažne kadi, večnamenski prostor za igro, vzpostaviti bar, tehnične prostore), uredili bodo družabni in konferenčni prostor, prenovili pritličje z recepcijo, kjer bosta tudi kuhinja in restavracija. V vsakem nadstropju je sedaj trinajst dvoposteljnih sob, iz katerih jih bodo naredili devet in dva apartmaja (skupaj v štirih nadstropjih bo torej 36 dvoposteljnih sob in osem apartmajev). Predvidena je obnova podstrešja in strehe, ki jo bodo popolnoma zrušili in zgradili novo podobne oblike z dodatno konstrukcijo v smeri sever -jug. Prenova bo potekala v jesenskem in zimskem času, tako da bo Ihotel pri-ihodnjo tur-!i s t i č n o sezono sgoste že jpričakal v {sodobnejši jin lepši podobi. Seveda ^obljubljajo, da bo - ob lvseh teh posegih -zelenje v parku ostalo čimbolj nedotaknjeno. Pa žičnata, neestetska ograja okoli njega? Projektantje pravijo, da jo bodo lastniki najbrž voljni odstraniti, ko bodo urejali zunanje površine okoli hotela. Livija Sikur Zorman HOTELI MORJE BODO DOBILI SODOBEN BAZENSKI KOMPLEKS S POGLEDOM NA MORJE V portoroških hotelih Morje bodo nadaljevali s prenavljanjem in širjenjem ponudbe svojih hotelov. Začeli bodo z obnovo območja med hoteloma Riviera in Slovenija, ki naj bi dobilo nov, privlačnejši videz. Menežerji podjetja Morje so si na podlagi analize stanja v turizmu zastavili svoj triletni poslovni načrt, pri čemer ne želijo konkurirati drugim hotelom v kraju, temveč ga skupaj z njimi čimbolje tržiti. Svojo ponudbo pa opirajo na nekaj izhodišč kot so: kvaliteten hotel, saj so, z nepretiranim zapravljanjem, hotelu Slovenija priskrbeli štiri zvezdice, kar je najboljša osnova za boljši zaslužek, motivirano osebje, dobra kulinarična ponudba, kvalitetna zabava... Seveda pa morajo svoj tako imenovani turistični produkt še izboljševati in dopolnjevati. Kot prvo se bodo lotili obnove dotrajanega bazenskega kompleksa, s čemer nameravajo - po vzgledu Hotelov Palace, ki so uspešno posodobili svoje terme z bazeni - sezono podaljšati. Kot zahtevajo sodobni standardi, bodo novi bazeni dostopni z obeh hotelov (Riviere in Slovenije). Nekoliko bodo preuredili stopnišče v Riviero, predvideli bodo tudi dostop invalidom, oddaljeno recepcijo pa približali vhodu. Osrednja, najbrž ključna obnova pa zajema bazene. Proti severu bo hotel Riviera pridobil pritlični prizidek, v katerem bo našel svoj prostor bazen nevtralne, okrogle oblike. V prostoru, kjer je sedanji bazen, pa bosta nastala dva nova, povezana z mostičkom, šest whirpoolovrpa otroški bazen. Bazenskemu kompleksu (600 m2 površine, morska voda) bodo poskušali pričarati naravno vzdušje s skalami, svetlobnimi učinki, pravim (!) zelenjem... Sicer notranje bazene bo mogoče pretvoriti tudi v zunanje s polkroglo teraso in -edini v Portorožu - pogledom na morje. Pod teraso bo neizbežna bazenska tehnika, slaščičarna in trije manjši poslovni prostori (sedanji objekt Kekec s slaščičarno bodo namreč zrušili). Uvedli bodo še dodatno ponudbo blage, alternativne medicine in poskrbeli še za fitness, savne, trim kabinet in vse kar sodi poleg. Pred hotelom Riviera pa naj bi nastal tlakovan trg z vodometom in slapom, za katerega še iščejo točno lokacijo. Predvideli so še avtobusno izogibališče, s čemer bi se izognili pogostim zastojem, ki jih turistični avtobusi poleti povzročajo na štiripasovnici in posodobitev internih, hotelskih komunikacij. Pa vrednost investicije? Menda ne bi smela preseči 4,5 milijonov DEM. Livija Sikur Zorman SMUČARJI ŽE NABIRAJO K0NDICIJ0 Glede na to da sta bila letos, hkrati s portoroškim, smučarska sejma še v Izoli in Kopru, se je sejem, ki ga je Smučarski klub Portorož pripravil 14., 15. in 16. novembra na tržnici "Kaštel", dobro odrezal. Obiskovalcev je bilo okoli 1200, ponudba smučarske opreme - tako nove kot rabljene - je bila solidna, kupčij pa je tudi bilo dovolj. Člani Smučarskega kluba Portorož pa so se teden dni kasneje že tudi zavrteli na svojem tradicionalnem plesu, ki je bil 22. novembra v hotelu Slovenija v Portorožu. (Gl. sosednjo fotografijo) Na letošnjem smučarskem plesu v hotelu Slovenija so se smučarji veselo zavrteli. Spredaj desno je Miro Mušič, levo Eda Štrukelj, desno pleše županova tajnica Moira levo v ozadju je Stane Žnidaršič. ODSTRANITE MEGA PLAKATE! Ne morem trditi, da mi je bilo neprijetno, ko sem letos, ob največji vročini, sredi Portoroža ugledal ogromnega bernardinca, ki je - s še večje table v parku ob ploščadi - ponujal hladno, ledeno pijačo. Reklama dobra, vsebina prijazna, čas primeren. Le da se skozi plakat ni videlo morja. In bil je res ogromen. Tak način oglašanja ni posebnost Portoroža. Pravzaprav se je občina Piran kar dolgo upirala oglaševalcem, ki so na vsak način hoteli prodreti z velikimi reklamami tudi v njen prostor S posebnim odlokom je skupščina prejšnjega sklica prepovedala reklamne panoje, ki bi v omejenem in dragocenem prostoru Portoroža s svojo nesorazmernostjo z drugimi objekti lahko skalili skladnost kraja. Odlok je veljal za celotno območje občine. Bilo je seveda nekaj izjem: npr. Avditorij je smel oglašati svoje prireditve na večjih tablah. In, ker se zmeraj najde kdo, ki ne spoštuje predpisa, je bila tu še Droga, ki je vseskozi imela pred svojim upravnim sedežem mega plakat za reklamiranje Bar Caffe, kave z lepim italijanskim imenom. Po osamosvojitvi in v "tranziciji", deloma pa že prej, se je pri nas vse bolj začel uveljavljati napadalnejši način oglaševanja. Pojavili so se veliki panoji, na katerih so gospodarstveniki propagirali svoje proizvode. Ob volitvah so z njih zrli tudi politiki. Nekateri v družbi, drugi sami, s svojimi domačimi prijatelji, žalostni kot so slovenske pesmi, ali zamišljeni, vsekakor pa ponosni, da smejo na plakat. Postavljali so jih ob ceste, v parke in na hiše. Včasih prav nerodno -tako, da so zakrivali pokrajino, ki v nobenem primeru z njimi ni pridobivala. Vedno se je porajalo vprašanje, komu služijo, čemu so postavljeni, zakaj jih trpimo. Primerjali smo se z Madžarsko in Češko, ki sta se tudi takrat izvijali iz socializma in sta bili preplavljeni s sončniki za reklamiranje Marlbora, Camela in vseh mogočih drugih cigaret. Balaton je izgledal kot nesramna podružnica kakšne cigaretne tovarne. Tamkajšnje ljudi je bilo sram, a storiti niso mogli ničesar. V pogovoru so blagrovali stari sistem, ki da sicer ni bil dober, tovrstnega onesnaževanja pa le ni dopuščal. In tudi pri nas ga ni. Čemu se je potemtakem lahko razpaslo sedaj? Ali je bilo res treba tudi v tem kopirati Zahod in omadeževati naše kraje? Uvozili smo mamila in kriminal. Skoraj navadili smo se na nered, saj naša sodišča delujejo počasi, enako tudi tožilci. Preden koga obsodijo, če ga sploh kdaj, mine toliko časa, da še sam več ne ve, zakaj so ga. Cela vrsta jih je, ki si zato upajo vse mogoče. Tudi tistega, česar še pred kratkim niso smeli. Postavljanje velikih panojev v mnogih krajih naše dežele ni prepovedano. Pripomore pa ne k njihovemu lepemu videzu! Dovolj je priti v Ljubljano in pogledati križišče ob železniški postaji, med poštnim poslopjem in SCT. Kot bi bili na gradbišču! Ali pa prvo srečanje z morjem ob Žusterni. Res pogled za sladokusce! In čemu sploh so ti veliki plakati? Kdo jih rabi? Mar morda kupec? Ali drugače ne bi znal izbirati? Kot da bi ne bilo že povsod še celo preveč reklame in navajanja na potrošništvo! Ubogi narod, ki si mora pomagati z vso to navlako, da lahko sploh živi. Pri tem pa se izgublja lepota naše pokrajine, zakrivajo se pogledi tudi na najlepše delčke našega prostora. Kvarimo to, kar nam je bilo še do pred kratkim dano in na kar smo še vedno vsi zelo ponosni: neokrnjeno naravo. Sicer pa je jasno, da to ni stvar ljudi, ki živijo na tej zemlji. Dali smo jo v upravljanje našim predstavnikom, za katere smo mislili, da jo bodo sposobni upravljati. Sedaj pa - ali zato, ker se ne zavedajo, ali zato, ker ne znajo, ali pa še slabše, ker so brezbrižni - delajo z njo tako, kot si mi ne želimo. Kvarijo nam prostor, v katerem živimo. Domači ljudje, ki prebivamo tukaj, v občini, ki je bila nekoč proglašena za zeleno, nočemo tega. Hočemo imeti čisto okolje. Zato jim sporočamo: odstranite mega plakate! dr. Boris Filli MEGAMANIJA - (Najnovejši primer mega-plakata na portoroški zelenici. Najprej so krajani mislili, da sodi plakat v okvir nedavnega oglaševalskega festivala Zlati boben. Potem, ko ga le niso odstranili -nasprotno - postavili so še druge istega oglaševalca, so ugotovili, da so zopet podvrženi mega plakatnemu nasilju! KOKAKOLIZACIJA - Na robu portoroške ploščadi Trga prekomorskih brigad, pa v Luciji in najbrž še kod so se že poleti pojavili avtomati s pijačo najbolj znanega ameriškega proizvajalca. Marsikdo je ob tej kokakolizaciji zavil z očmi (še posebej pa najbrž lastniki gostinskih lokalov). "No, ko bo poletje mimo, jih bodo odstranili", so se tolažili naivni. Pa nič! Simboli sodobnega potrošništva so ostali, kot bi pognali korenine; kljub temu, da sodijo med začasne objekte. Dobro obveščeni znajo povedati, da z njimi upravlja vsestranska firma Lela. Župan pa je k postavitvi vsekakor dal vsaj svoj blagoslovček, sicer bi jih njegova zvesta vojska redarjev zagotovo že ukazala odstraniti. "GOLDEN R0ŽCA" Bilo je dobro. Kdor dela greši. Dela eden in pol, gledajo vsi. Urednik mi je rekel, naj grem na podelitev Zlatih vrtnic '97, ki je bila 6. novembra v portoroškem Avditoriju. Seveda ga nisem mogel zavrniti, pa tudi desnica mi je zdrava. Sem tudi podpredsednik v portoroškem Turističnem društvu, tako, da je podoba popolna. Brez prilizovanja bi najprej omenil, da brez gospe predsednice Turističnega društva "Golden rožce" ne bi bilo. Brez njene ihtave zagnanosti in hitrega jezika, bi bil dan podelitve enak mnogim drugim četrtkom v tem letu. Tako pa je bilo tistega dne v Avditoriju za vsakega nekaj. Srečni so bili nekateri direktorji, nekaj gostincev, pa krajanov Portoroža in vsi, ki smo prišli v Avditorij službeno ali zgolj past zijala. Dve priznanji sta romali tudi v Strunjan. Z majhno zamudo sta danes že v rokah srečnih lastnikov. Avditorij se je potrudil s sceno in prostorom (malo sem še sam pomagal). Pa saj je po novem to običajno. Razpeli so v Avditoriju res vsa jadra in vsak dan so "bolj naši". Pohvaliti je treba tudi finančne pomočnike (sponzorje) prireditve, ki so tokrat dokazali, da znajo prisluhniti in pomagati. Tako bi lahko pomagali vsakokrat, ko se želi v naši občini storiti nekaj, kar bi morali že davno postoriti. Zaradi osatov, ki jih je Turistično društvo dalo Občini Piran, se je govorilo, da župan ne namerava priti. A kako so se ti jeziki ušteli! Prišel je. Povedal, kar je mislil in tako storil dobro delo sebi in vsem, ki so se hahljali. Dokazal je, da prenese tudi nizke udarce, saj so podeljene osate zaslužile garniture pred njim. V rožce jih bodo (morda) spremenile šele garniture, ki še rojene niso, če bo šlo tako naprej. Resnično sem bil sam vesel le dveh stvari. Gospod Spinelli je priznanje zaslužil, obrnite to tako ali drugače. Koliko grenkih je moral požreti pri svojem pohodu v turizem! Prebrodil je vsa gnojišča nevoščljivosti in zlobe ter postavil največ ključnih točk za turizem, tudi za bodočnost občine Piran. Druga stvar, ki sem se je razveselil, pa je zadovoljstvo vseh, ki so na svečano podelitev prišli. Preden končam pa še tole. Pogrešal sem nagrajence iz Pirana in drugod. Turistično društvo Portorož bi lahko svojo zlato rožco podeljevalo v občinskem merilu, ne le v ozkem krajevnem okviru. Dvomim namreč, da v Piranu ni lokala, ki bi lahko dobil vsaj eno diplomo (ali paosat). Tu pa so še Raven, Padna... Pa pustimo tudi to. Ce bo Turistično društvo v Portorožu to zmoglo, bo Zlata vrtnica postala trajna zvezda turistično obarvanega portoroškega neba in prerasla v resno zmagoslavje tistih, ki se trudijo. Kar pa se "petegol" tiče: majhni letaki, ki so se pojavili po koših za smeti, (večno) zaprtih vratih ali zidovih, ki kažejo rebra, niso maslo portoroškega Turističnega društva. Teksti so sicer dobri, izdalo in razobesilo pa jih je neko drugo "društvo": PP. BOX 3071, 58003 UNKÖPING, SWEDEN. Na košu za smeti v parku ob muzeju v Piranu je na primer našel prostor letak z mislijo: "Moč si želijo vedno tisti, ki je ne obvladajo". Pa še tista opazka, da sem na sedežu, kjer sem svečano podelitev letošnjih vrtnic, jamral, je tudi res. Mene namreč boli vsak kiks ekipe, v kateri sodelujem tudi sam. Bilo pa je lepo in zahvaljujem se vsem, tudi tistim, ki ste jezni na podelitev. Rudi Mraz BRATSKA DELITEV OSATA - Stavba Obala 16 v Portorožu, last Krajevne skupnosti Portorož, je bila letos - upravičeno - deležna osata Turističnega društva Portorož. Neka krajanka je po obisku predsednikov srednjeevropskih držav junija letos na Radiu Koper spraševala, zakaj se ob tisti priložnosti, ko se je našel denar za ureditev marsičesa, ni izbrskal še za to resnično sramotno fasado. No, lani se je na primer KS Portorož z Občino Piran in Turističnim društvom Portorož dogovorila, da del pritličnega prostora v tej stavbi odda za dejavnost Turistično informativne dejavnosti (TIC). Krajevna skupnost je ob tej priložnosti županu predlagala podpis pisma o namerah, s katerim bi se zavezal, da bo podprl prizadevanja za obnovo fasade stavbe KS. Žal pa župan pisma ni podpisal... KS Portorož ima že od leta '82 sklenjeno najemno pogodbo z Darinko Gustinčič za najem gostinskega lokala Feniks v pritličju, ki pa ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti (beri: ne plačuje (nič!) najemnine). Najemnino terja KS preko sodišča. Sprožila pa je tudi sodno odpoved najemne pogodbe. O hitrosti delovanja sodišč pa že vrabci čivkajo, kako je. In zakaj omenjamo to nesrečno najemnico? Ker je Krajevni skupnosti trenutno dolžna okoli 12 milijonov SIT... Če bi KS imela ta denar, bi lahko takoj uredila videz svoje stavbe... Če bi seveda sodišča delala, kot se za pravno državo spodobi. Če bi seveda to bila pravna država. Torej si lahko osatek za stavbo KS bratovsko podeli vsaj nekaj "faktorjev". TV kabelski sistem v Portorožu se gradi Kranjsko podjetje CETRA, ki ima svojo enoto v Piranu, je oktobra začelo z izgradnjo TV-kabelskega sistema v Portorožu. Do srede novembra so portoroški krajani z izvajalcem podpisali 140 pogodb. Trenutno se kabelski sistem gradi na območju Cvetne poti in Mirnega kota. Pri Cetri pa predvidevajo, da ga bodo še letos dogradili še na območju Stare in Belokriške ceste. V trikotniku Stara - Belokriška - Koprska cesta naj bi bilo torej do takrat vključenih petdeset naročnikov. Obalni TV signal pa naj bi na Cetrino odjemalno mesto pri portoroški pošti prispel do 10. decembra letos. Od tam naj bi ga okoli božiča posredovali svojim naročnikom. (Če obalnega signala še ne bo, za to ne bo kriva Cetra, pravi njen direktor). Gradnja kabelskega sistema se bo potem nadaljevala od delilnega mesta pri agenciji Maestral, kjer bo v začetku naslednjega leta zavila na območje Sončne poti. Za objekte nad Belokriško cesto so pri Cetri prvotno nameravali napeljati zračne vode. Ker pa načrtuje Telekom naslednje leto na tem območju gradnjo zemeljske napeljave, se mu namerava podjetje Cetra pridružiti. Večino TV kabelskega sistema Portorož naj bi Cetra zgradila do konca naslednjega leta. L.S.Z. Obisk iz Nemčije Obisk v vrtcu Oktobra so piransko podružnično šolo Cirila Kosmača v Portorožu obiskale učiteljice iz Brandenburga v Nemčiji. Gostovale so v vseh štirih razredih. V 1. in 2. razredu so jim prikazali, kako se otroci učijo slovenskega jezika pri integriranem pouku, v 3. in 4. razredu pa so jim pripravili dve likovni in eno glasbeno delavnico. Učiteljice in učenci so bili zelo navdušeni. Še najbolj so bile vesele gostje, ko so jih obdarili z izdelki, ki so jih učenci naredili pri pouku. Spraševale so: "Ali so vse vaše šole tako prijazne in tako lepo opremljene?" V.P. Učenci 1. razreda OŠ Cirila Kosmača Piran - enota v Portorožu. Ko so bile pri nas tovarišice iz Nemčije, smo se učili črko D. Imeli smo tudi kostanjčkov piknik. Jedli smo kuhan kostanj. Peli smo pesem Kostanjček zaspanček. Vito Janko, 1.r. Portorož. Ha-Ra ČISTILNI PRIPOMOČKI prijazni človeku in okolju SUN-SIDE d.o.o. Piran, Regentova 12, tel. 066/76-832 Zelena krpa in rokavica sta • • v • v v • 1 namenjeni za čiščenje grobe umazanije zunanjih površin in predmetov (teras, polken, rolet, zunanjih okenskih polic, ograj vodometov...) 21. oktobra smo šli po malici v vrtec. Ogledali smo si nekaj igralnic. Videli smo, da se otroci pripravljajo za naslednji dan. Delali so sok iz grozdnih jagod in ribali jabolka za pecivo. Zvedeli smo tudi, da je v vrtcu okoli sto otrok in sedem igralnic. V eni igralnici pa je okoli deset otrok. Obisk v vrtcu je bil zelo zanimiv. Veronika Žitko, 3. razred OŠ Cirila Kosmača, podružnica Portorož OTROCI O TEMU, KAJ JE ZDRAVO Obiskala nas je gospa Milica Maslo. Pogovarjali smo se o zdravi prehrani, sadju in zelenjavi. Kaj smo si zapomnili: - Minerali in vitamini nas varujejo pred boleznijo. ANDREJ - Jabolko je zdravo za zobe in dlesni. TEA - Po figah ni dobro piti vodo. ROK Č. - Lubenica čisti ledvice. NIKOLINA - Iz češnjevih pecljev lahko skuhamo čaj. RAMON - Če ješ sadje, se ti ne lupi koža in imaš trde nohte. JASNA - Sadje je najbolje jesti takoj, ko ga nabereš. Če sadje stoji, izgublja vitamine. JURE - Rdeče sadje ima železo. THEN M. - Če ješ veliko grozdja, se zrediš. THEN V. - Limona ima veliko vitamina C. DANIEL Otroci 2. razreda OŠ Cirila Kosmača, podružnica Portorož ■nil д r OfclHO SE V PERQ 0ift PIZZERIA - PUB Li PERGOLA k PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 NOVO V PIZZERIJI PERGOLA Otroci in starši, bodite pozorni! V pizzeriji PERGOLA V PORTOROŽU bodo ob nedeljah popoldan od 15. do 18. ure za vas TRI VESELE URICE: pisani OTROŠKI ŽIV - ŽAV, srečanje otrok in njihovih staršev, ki ga bo spremljala glasba v ŽIVO, za rajanje, risarske delavnice in goste bo skrbel animator. Vstop prost! PIRAN PIRANU Templji in druge zgodbe v piranski galeriji Meduza Od 28. novembra do 16. decembra v piranski galeriji Meduza 2 razstavlja svoje slike Barbara Čižmek-Nina. Rojena je leta 1963 v Kopru, živi in dela pa v Piranu. Razstavlja od leta 1988: doslej je imela štirinajst osebnih razstav na Primorskem in v Ljubljani in je sodelovala na petnajstih skupinskih razstavah. Prejela je štiri nagrade; leta 1993 tudi na Mednarodnem piranskem ex tempore. Na prodajni razstavi v Piranu so razstavljene slike v mešani tehniki in kolažu na papirju in platnu, nastale letos. Slikarka jih je poimenovala Templji in druge zgodbe. 10 LET DUETA BLACK JACK Glasbeni ansambel Duo Black Jack iz Pirana, v katerem sta pevec in kitarist Dušan Šandrič in klaviaturist Aleš Lavrič decembra praznuje 10. obletnico svojega delovanja. Prvič je v živo nastopil konec leta 1987 v Novem mestu in še danes neutrudno polni slovenska plesišča. Prireditev ob tem jubileju bo 12. decembra v piranskem clubu Maona. Na svečano zabavo je duo povabil kopico ljudi, ki bodo pripomogli k popestritvi programa. Hkrati bo izšel peti studijski album (zgoščenka in kaseta), na katerem bodo - enako kot na predzadnjem Blackjackovem projektu Nazaj v šestdeseta leta - pesmi tega obdobja. Razlika bo le v izboru popevk, ki bodo iz repertoarja italijanskih pop pevcev in skupin (največ iz legendarnega festivala Sanremo). Na novem izdelku bodo tudi skladbe, ki jih pojejo Pavarotti in Claudio Villa in nekateri drugi pevci večno živečega stila bel canto. Ob desetletnem nastopanju Black Jacka pa je nastalo tudi veliko posnetkov v živo, ki jih zđaj studijsko oblikujejo, tako da že najavljajo dvojni "live" album, pa tudi nove profesionalne video kasete ne bo treba več dolgo čakati. Skratka, fantoma v Duu gre dobro od rok in držimo pesti, da bomo kmalu slišali in videli kaj dobrega. Ob 10. letnici pa si seveda zaslužita čestitke. Duo Black Jack: Dušan Šandrič in Aleš Lavrič. OBČINA PIRAN JE NACIONALIZIRALA AVTOBUSNI POSTAJI Piranski Občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da bo nacionaliziral obe glavni avtobusni postaji in sicer v Piranu in Portorožu. Obe avtobusni postaji sta sicer last podjetja Slavnik, ki pa je v stečaju in namerava obe postaji (natančno: poslovne prostore) prodati, kupnino pa uporabiti za poplačilo svojih obveznosti. Občina je obe avtobusni postaji hotela pridobiti preko sodišča, vendar so zaenkrat postopki še v teku. Reakcija občine pa kaže, da sama ne verjame kaj dosti v zase uspešen iztek sodnih postopkov. Glede na kolobocijo z bivšo družbeno lastnino je očitno, da bo morala občina Piran, v kolikor bo hotela obe avtobusni postaji imeti v lasti, zagotoviti dodatna denarna sredstva. Če se je odločila za postopek nacionalizacije, bo pač morala sedanjemu lastniku, Slavniku, zagotoviti ustrezna denarna sredstva za plačilo odškodnine. To pa verjetno pomeni, da se bo morala občina odpovedati kakšnemu drugemu projektu, če bo hotela svoj načrt speljati. So v Piranu alergični na mlade? Sedemnajstega novembra je Gimnazijo Piran obiskal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki se je več kot uro z dijaki pogovarjal o izobraževalnem procesu, maturi in pouku na gimnaziji, saj je od njih pričakoval koristne nasvete. Dušanka Đukič je ministru najprej predstavila delovanje parlamenta na piranski Gimnaziji ter povabila člane štirih odborov (za kulturo, znanost, šport ter vprašanja dijakov), naj -predstavijo svoje delo. Kmalu pa se je vnel pogovor, v katerem so dijaki potožili, da se jim zdi v slovenski gimnaziji program preveč faktografski. To je posebej poudaril Matija Grubešič, ki je pred kratkim obiskal Dansko in imel priložnost spoznati drugačen program učenja od našega. Gimnazijci se sicer zavedajo, da jim mora gimnazija dati veliko splošnega znanja, kljub temu pa so prepričani, da učni programi še vedno slonijo bolj na kvantiteti kot na kvaliteti. Za slovenski jezik je Neža Č. Lipovec menila, da bi bilo koristno razdeliti ta predmet na slovnico in književnost, Lina Krmpotič pa, da bi maturitetne predmete lahko dijaki izbirali že v 3. letniku. Izhodišče obeh predlogov je, da bi se pri pouku morali kvalitetneje posvetiti splošno-izobraževalnim in maturitetnim predmetom. V nadaljevanju sta Andy Dseo in Ana Krmpotič izpostavila nezadovljstvo nad odnosom, ki ga občina kaže do zahtev mladih. Zdi se, kot bi bili v Piranu na mlade alergični. Življenje v mestu zamre takoj, ko je pouka konec. Po njenem bi Gimnazija morala v Piran prinesti tudi kulturno dogajanje, v čemer so jo drugi dijaki močno podprli. Jaka Golob, predsednik športnega odbora, je še dodal, da v Piranu ni primernega prostora za športne dejavnosti. Premajhna in slabo opremljena telovadnica postaja namreč za številne šole, ki si jo delijo, pretesna. Minister Gaber se je z dijaki strinjal in jim obljubil svojo pomoč ter sodelovanje. Povedal jim je, da se sam zavzema za krajši urnik ter manjši obseg snovi. Ana Krmpotič ZGIBANKA O RTU MADONA IN DEBELEM RTIČU Pomemben del dejavnosti Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je tudi širši javnosti predstaviti naravno dediščino območja občin Koper, Izola in Piran. Tako je Zavod lani ob finančni podpori Ministrstva za okolje in prostor izdal zgibanko in plakat o strunjanskem naravnem rezervatu, še prej pa zgibanko o zaščitenih jezerih v Fiesi. Letos pa serijo publikacij nadaljujeta zgibanki in plakata o podvodnem svetu rta Madona pred Piranskim polotokom in o Debelem rtiču. Publikaciji v sliki in besedi dajeta osnovne informacije o naravnih značilnostih obeh območih ter posredno utemeljujeta njihovo zakonsko varovanje. Naravni rezervat v Strunjanu in rt Madona sta bila zavarovana leta 1990, Debeli rtič pa leto kasneje. Pa se še na kratko sprehodimo po bolj ali manj znanih in premalo upoštevanih dejstvih, ki delujejo na obrežni pas in predvsem morje: intezivna človekova dejavnost, nezadovoljivo rešen problem komunalnih in industrijskih odplak, posreden in neposreden vpliv človeka tudi na še naravne dele obrežnega pasu (plovba, sidranje, ribarjenje, nabiranje morskih organizmov,...). Varovanje naravne dediščine ima osnovo v naši ustavi in zakonodaji (Zakon o naravni in kulturni dediščini, Zakon o varstvu okolja...), ščitenje našega obrežja pa je tudi v sozvočju z mednarodnimi konvencijami (o biološki raznolikosti, CUAftbt. fOTOCMM t IASOA 5C4T»WTO»0»UU4I« «otfet*M* <<*»*$♦ *л Af nat,trvttor.i*Dft l»* o z h III 0 o CL PORTOROŽ-TR1N l Tudi "Kaštelu" so letos pripeli osat zaradi ponudbe TIC pa se sedaj sonči v soju Zlate vrtnice NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM VI SPRAŠUJETE -PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Kakšna je razlika med sečoveljskim letališčem in krajani Sečovelj? * Letališču se bo podaljšala pristajalna oz. vzletna steza, krajanom pa obrazi. 2. Kakšna je razlika med elastiko in volilci? * Ni razlike: oboje lahko nategujete po mili volji. 3. Kakšna je razlika med pravljico o Pepelki in pravljico o novi garažni hiši v Piranu? * Pravljica o Pepelki ima srečen konec. 4. Kdaj bo država končno prispevala sredstva za streho nad zunanjim prizoriščem Avditorija? * Potem ko bo nenadna poletna ploha do kože premočila kakšnega visokega državnega funkcionarja. 5. Kakšna je razlika med plažo poleti in plažo pozimi? * Ni razlike: poleti jo onesnažujejo turisti, pozimi pa kužki. 6. Kakšna je razlika med gledališčem Tartini v Piranu in (do nadaljnega zaprtim) parkirnim prostorom v centru Portoroža? * Ni razlike: ne za enega ne za drugega se občinska vlada ni pobrigala, da bi bil njun dragocen prostor pametno izkoriščen. Sonja Požar, Lucija PESCIVENDOLO Zlata vrtnica je za nami. Nagrajene so kuharske in druge spretnosti v turizmu. Bron je podeljen in kakteje tudi. *** Ste bili že na Škofijah? Pojdite čimprej. Videli boste, kako tesna je ljubezen Evrope do nas! Obeta pa se izboljšanje. Pripravljajo poseben pas za Slovence. Približno tako, kot za živino v klavnici. Drug za drugim v ravni vrsti.... Pred nekaj časa so piransko večerno idilo popestrili mladostni eskadroni lucijskih angelov ljubezni do bližnjega. Grafiti iz prave človeške krvi so bili dolgo vidni na pročelju cerkvice sv. Petra. Ko so lansko novo leto postavili šotor nad vodnjakom na prvomajskem trgu delavci KUD-a Karol Pahor, je spomeniško varstvo zagnalo vik in krik o barbarstvu in nestrokovnosti. V tem času "gradbeniki" na trgu odlagajo težak, pa tudi blaten gradbeni ostanek, deske in opeko kar na stopnišče vodnjaka, včasih sega vse do zgornjega roba, spomeniško varstvo pa nič. Pa recite, da tisto lani ni bilo... Zlobneži pravijo, da smo pri Portorožanu vsi, ki delamo zanj, enkrat na levi, drugič v sredini in tretjič na desni. Predlagam, da preimenujemo Portorožana v Solinarja. *** Dvoje policijskih vozil. Eno blokira s prižganimi lučmi ovinek pri muzeju. Pusti le majhen prehod. Zločin? Ne. Ribiške zdrahe, ki smo jih že vajeni. Pa vsaj gostišče dobro posluje. Kaj je novega v naši občini (pron opr.) Jesen je v polnem razmahu. To vidimo po tern, rja vj ob nedeljah v Portorožu odprte le tri ali štiri trgovino. Ne ve se, če zato, ker je malo turistov, ali pa je malo turistov zato, ker je nedelja v mojem kraju najbolj puščoben dan v tednu. Še sreča, da gredo opoldne ljudje od maše in navržejo nekoliko zaslužka gostincem' Tudi volitve na predzadnjo nedeljo v novembru so razgibale dan. Moj tata je rekel, da bi morali rezultate razglasiti še pred kosilom, pa bi si portoroški gostinci lahko veselo meli roke: navijači zmagovalca bi nazdravljali svojemu kandidatu, somišljeniki poražencev pa bi utapljali žalost v pijači (utapljanje žalosti je med Slovenci tudi sicer zelo dobrodošel izgovor, kadar zmanjka vseh drugih logičnih, sprejemljivih pojasnil okrog praznenja kozarcev). Moja mama je bila huda, češ da take besede kvarijo mojo vzgojo, saj je nevarnost, da bom začel metati v isti koš politiko in razvrat. Pa je tata odgovoril, da so to počenjali politiki sami že odkar svet stoji. Kot dokaz je naštel vladne varčevalne ukrepe, ki nikjer izrecno ne omenjajo manjšo porabo alkoholnih pijač. Mama pa je odvrnila, da tak ukrep sploh ni potreben glede na ukrep omejene rasti plač, da o nizkih pokojninah sploh ne govorimo. Vendar je v isti sapi dodala, da seveda niso VSE plače omejene in da torej Slovenci morda le ne bomo čisto vsi pomrli od lakote in žeje. Nova je tudi zamisel o podaljšanju steze na sečoveljskem letališču. Vprašal sem mojega tato, če je res, da je skupina kompetentnih ljudi obljubila pravočasne ukrepe za zmanjšanje hrupa in omejitev nepotrebnih poletov. Tata je resno odvrnil, da to drži, da pa drži še nekaj drugega: prej bodo še vsaj trikrat podaljšali letališko stezo kot pa sprejeli en sam ukrep proti hrupu, da o uresničevanju tega ukrepa niti ne govorimo. Vprašal sem ga, če se občinska vlada zares ne boji dodatnih osatov turističnega društva (letos jih je prejela kar nekaj), pa se je moj tata zahehetal in rekel, da so fotelji tam zgoraj preveč izdatno oblazinjeni, da bi se morali bati pohlevnih osatovih bodic. Star arabski pregovor pravi: psi lajajo, karavana gre dalje; očitno so te besede tudi življensko vodilo večine politikov na tem svetu (razen morda v predvolilnih obdobjih). No, resnici na ljubo je treba povedati, da bi si mestni očetje poleg osata zaslužili tudi vrtnico in sicer za ustanovitev Centra za pospeševanje malega gospodarstva v občini. Pa je tata hitro pogasil moje navdušenje, češ da je bila občina to dolžna ukreniti, glede na to, da je medlo reševanje piranskih prometnih in parkirnih težav itak že napol pokopalo drobne obrtnike. Tako omalovaževanje pametnih odločitev je ujezilo mojo mamo in je zajedljivo pripomnila, da bi tata z navdušenjem pozdravil samo kakšen Center za pospeševanje malega točilništva. Še nečesa ne gre zamolčati med novostmi: zamisli o garažni hiši v Piranu! Ko sem to omenil mojemu tati, je rekel, da bi sveta še danes ne bilo, če bi Bog potreboval toliko časa za uresničitev te svoje zamisli, kot ga potrebuje občinska uprava, predno kaj izpelje. Ko sem ga prosil, naj mi to razloži, je odvrnil da bodo vsi uslužbenci bencinske črpalke (kjer naj bi se začela gradnja garažne hiše) prej zreli za upokojitev, predno bodo izvajalci gradnje prvič zasadili lopato v hrib. Meni se tako odlašanje sploh ne zdi tako zgrešeno; morda se bo medtem hrib posedel in bodo nato odpadli stroški vrtanja! Moja mama je pripomnila, da bi gradbena dela kaj hitro stekla, če bi načrt za garažno hišo predvideval tudi kakšno točilnico v notranjosti. Tata je resno odvrnil, da misel sploh ni slaba in da jo bo nemudoma zaupal delničarjem bifeja "Pri žejni sipi". Odšel je na sejo skupščine te izredno živahne in delovne družbe, jaz pa sem se lotil domače naloge. Sonja Požar, Lucija Comunita' Giuseppe Tartini di Pirano: APPUNTAMENTI DI DICEMBRE * Mercoledi 3 dicembre 1997 alle ore 20.30 all'Au-ditorio di Portorose il Dramma Italiano presenta la corn-media di Lino Carpinteri e Mariano Faraguna "DELIKATESSEN" ovvero "SETTE SEDIE DI PAGLIA DI VIENNA" * Giovedi 4 dicembre 1997 alle ore 18.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT del Prof. Ivano Cavallini sul tema: L'OPERA BUFFA AL TEMPO DI GOLDONI. * Venerdi 5 dicembre 1997 alle ore 18.00 nella sala delle esposizioni INAUGURAZIONE della mostra dei GRUPPI DI MAGLIA - UNCINETTO guidati da Maria Palakovič e Ivanka Jovanovič, di GRUPPO DI TAG LI O E CUCUITO guidato da Loredana Ruzzier e del GRUPPO DI MODA-DESIGN guidato da Fulvia Zudič. * Alle ore 19.00 nella sala degli specchi INAUGURAZIONE della mostra del GRUPPO DANZA e del GRUPPO DI CARNEVALE guidato da Boris Palakovič. (Le mostre rimarranno aperte fino a fine dicembre.) * Lunedi 8 dicembre 1997 alle ore 17.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini la scuola "VINCENZO DE CASTRO" di Pirano si presenta con "I NOSTRI TRA-GUARDI". * Martedi 9 dicembre 1997 alle ore 19.00 nella sala delle Comunita' Locale di Pirano in Via Levstik RAPPRE-SENTAZIONE del GRUPPO FILODRAMMATICO della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" con la comme-dia VA PIRAN...QUAS1100 ANNI DI STORIA PIRANESE. * Mercoledi 10 dicembre 1997 CONVEGNO organizzato grazie alia collaborazione UI-UPT PROMOZIONE DEL LIBRO PER RAGAZZI. Relatrice Marta Adele Caravaglia, consulente Prof. Edda Serra. * Sabato 13 dicembre 1997 alle ore 18.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini PRESENTAZIONE dell'ultimo libro di Fulvlo Tomizza. L'autore sara' presentato dal criti-co letterario Prof. Irene Visintini (la serata e' organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT). * Martedi 16 dicembre 1997 alle ore 18.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini PRESENTAZIONE del libro "LE SAVRINE" di Marjan Tomšič tradotto in lingua ital-iana. Alia serata oltre l'autore saranno presenti la tradut-trice Diomira Bajc-Fabiani, la prof. Jasna Čebron e la prof. Nives Zudič-Antonič. * Mercoledi 17 dicembre 1997 alle ore 18.00 all'Au-ditorio di Portorose proiezione del film "VA DOVE Tl PORTA IL CUORE". Dal libro piü letto di Susanna Tamaro. Un film tutto "Al femminile" con la regia sensibile e atten-ta di Cristina Comencini, una delle registe piü brave del nuovo cinema italiano. (Protagonisti: Margherita Buy, Virna Lisi e Massimo Ghini. Ingresso libero.) * Giovedi 18 dicembre 1997 alle ore 18.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini CONFERENZA - DIBATTITO organizzata grazie alia collaborazione CONI SCUOLA DELLO SPORT DEL FRIULI VENEZIA GIULIA e dell'U-NIONE ITALIANA settore sportivo sul tema: LO SPORT PER LA TERZA ETA' * Venerdi 19 dicembre 1997 alle ore 18.00 SAGGIO dei ragazzi dei CORSI DI MUSICA "AUGURI IN MUSICA". PRAZNIČNI DECEMBRSKI PROGRAM DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE PIRAN V PRAVLJIČNEM PRISTANU od 1. do 30. decembra Z nezadržno naglico se nam bliža najbolj praznični mesec v letu. Če je po naši volji ali ne, pravljični Miklavž, Božiček in Dedek Mraz vabijo k rajanju in obdarovanju. Kot se spodobi njegovemu imenu - Društvu prijateljev mladine iz Pirana - poskušajo biti prijatelji mladih, zato že nekaj let zapovrstjo pripravljajo najrazličnejše dejavnosti ves december. Seveda vabijo vse, da se udeležijo njihovih ustvarjalnih delavnic in pravljičnih igralnic v Piranu, v Rozmanovi ulici 7 (neposredno ob Tartinijevem trgu), pravljic in ustvarjanja v Trgovsko - poslovnem centru (TPC-ju) v Luciji ter seveda zimovanju na Pokljuki. Kljub temu, da je ogled predstav organiziran za vrtce in šole iz Pirana in Portoroža, se lahko tudi drugi otroci pridružite katerikoli skupini ob napovedanih petkih. Predstave bodo vsak petkov dopoldan namreč tri. Vstop je popolnoma brezplačen, poskrbljeno je pa tudi za gretje ob čaju in sladkarije. Pa še koledar z napovedanimi dejavnostmi: * 1., 2., 3., 4., 5, december: delavnice OBLIKUJEMO IZ GLINE bodo v Piranu, v Rozmanovi 7, od 16.00 do 18.00 ure; * 8., 9., 10., 11.12. december delavnice: maketa PRAZNIČNI PIRAN prav tako v Piranu, Rozmanova 7 od 16.00 do 18. ure; * 15., 16., 17., 18., 19. december: delavnice KRASIMO, ČESTITAMO - Piran, Rozmanova 7, od 16.00 do 18.00; * od 1. do 21. XII bodo vsak dan od 16. do 19. ure v Piranu, Rozmanova 7 PRAVLJIČNE IGRALNICE ZA NAJMLAJŠE; * Pa še predstave ob petkih: * 5.XII. bo v Tantadrujevi dvorani OŠ Cirila Kosmača Piran MIKLAVŽEV HOKUS POSKUS, animacijska predstava čarodeja Grege; * 12.XII.: PRAZNIČNO Z GODALI, koncert godalnega orkestra škofjeloške GŠ pod vodstvom prof. Armina Seška; * in 19.XII.: UGANI MOJE IME, uprizoritev priredbe Grimmove pravljice Špic-parkeljc, KD Pedenjvelikani; * Od 22. do 26. decembra od 17. do 19. ure v lucijskem TPC-ju: PRAVLJICE V BESEDI IN VOŠČILNICI (pravljice, delavnice). Malčki, ki si želijo najlepše, praznične dni v letu preživeti na "ta pravih" zimskih počitnicah, bodo od 25. do 30. decembra lahko zimovali na Pokljuki. Za informacije pokličite na 76-626. KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: g. MEDOŠ iz Lucije 1.000 tolarjev, družina FATUR, prav tako iz Lucije 3.000 tolarjev, Dinko Manzoni z Lepe ceste 3.000 tolarjev, gospa s ceste Obala 1.000 SIT, Slavica MAR-GON 2.000 tolarjev in družina UREVC z Lepe ceste 5.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-64550022 s pripisom "Za Portorožana". K Шоџ Pojdite tja, kjer podpirajo vaše podjetniške ideje. Možnost lahko postane stvarnost. POSLOVNO SODELOVANJE S SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI V Banki Koper smo ponosni, da s podjetniki uspešno sodelujemo. Vaše zaupanje smo gradili dolga desetletja in se skupaj z vami prilagajali zahtevam časa. V Banki Koper imamo široko ponudbo bančnih posojil za samostojne podjetnike in obrtnike. Vrsta posojila Izhodiščna obrestna mera v oktobru Kratkoročno posojilo TOM + 7,5% Dolgoročno posojilo TOM + 9,5% Kratkoročna tolarska posojila lahko najamete za čas enega leta. Način vračanja posojila določimo skupaj, ob sklenili posojilne pogodbe. Ob tem vam nudimo tudi možnost, da najeto posojilo koristite in vračate do datuma zapadlosti posojila kadarkoli, v celoti ali deloma, v okvirih odobrenega zneska. Dolgoročna tolarska posojila nudimo vsem, ki kupujete osnovna sredstva z možnostjo najema posojila za čas do 5 let. Za nakup poslovnih prostorov je doba vračanja 10 let. Za pridobitev enega izmed posojil Banke Koper lahko tudi namensko varčujete in pridobite posojilo za potrebe svoje dejavnosti po zelo ugodnih obrestnih merah. Podjetnikom ponujamo partnerstvo zanesljive in zaupanja vredne banke. Vabimo vas, da nas obiščete. PORTOROŽANOVI MALI OGLASI * Prodam domači cvetlični med. Tel.: 771-239. * SLIKOPLESKARSKA dela opravljam. Pokličite na: 061/735-755, Marjan Sušnik, s.p. * MIZARSTVO Klarič, s.p. opravlja montažo in servis pohištva na terenu. Tel: 077/38-208 medio, in 14. uro. * PRODAMO TROSED, raztegljiv v posteljo in omaro za spalnico, že razstavljeno. Tel.: 741-010. * Vežem diplomske naloge in revije. Pokličite na tel.: 066/25-432 od 20. do 21. ure. * Za daljši čas oddam 2-sobno stanovanje v Piranu. Informacije na tel.: 741-252. * Gospa iz Lucije nudi pomoč kot oskrbnica starejših ljudi. Telefon: mobitel 0609/650 263. * V podjetju Bonifika, d.o.o. so se v sodelovanju z MO Koper, Turističnim društvom, 0ZZ Koper, Gospodarsko zbornico - enoto Koper in ZZP0 Koper odločili v letošnjem decembru organizirati božično-novoletni sejem. Za večnamensko dvorano na Bonifiki bo to prva prireditev, s katero bodo odprli vrata širši javnosti. Za božično-novoletni sejem pa bo po dolgem času končno "prava streha nad glavo". Praznični sejem bo od 15. do 28. decembra. V času sejma bodo v večnamenski dvorani potekale otroške prireditve z dedkom mrazom in zabavni koncerti za mlade in starejše. Informacije o sodelovanju na sejmu in o prireditvah dobite na tel. št.: 066/38-208. * Šivanje in popravila oblačil, popoldan Tel.: 772-070. * Oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Tel.: 76-371, popoldan. * Prodam trgovino Norina v Luciji. Tel.: 746-573. * Zelo ugodno prodam peč za etažno ogrevanje central 20. Tel.: 73-761 * NA VSA VPRAŠANJA DOBITE ODGOVOR pri jasnovidki Vladki. Tel.: 24-585, dopoldan ali zvečer. * Se v svojem domu ne počutite dobro? Se prebujate neprespani ali z bolečinami? Pokličite Vlatko - pomagam Vam premagati težave in Vam postavim radiestezijsko zaščito pred negativnimi sevanji. Tel.: 24585, ob jutranjih ali večernih urah. V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. V ПопкаН trgovino z obutvijo PICÖT samo še za nekaj dniül « nadaljuje se kolosalna razprodaj zarodi prenehanja dejavnost Zadnji dnevi, zadnje priložnosti. NIKE - ADIDAS - REEBOK - FILA - ASIC TRENIRKE IN ŠPORTNA OBLAČIL V ftonkah trgovina z obutvijo č>0(£6T samo še za nekaj dni!!! « 0x3 nadaljuje se kolosolno razprodajo zarodi prenehanja dejavnosti Zadnji dnevi, zadnje priložnosti! NIKE - ADIDAS - REEBOK - FILA ■ ASICS TRENIRKE IN ŠPORTNA OBLAČILA AUDITORIO PORTOROSE DICEMBRE 1997 I biglietti d'ingresso possono essere acquistati nei giorni feriali dalle 8.00 alle 14.00 presso l'ingresso dell'Auditorio (tel. 747 230), oppure due ore prima dell'inizio della rappresentazione presso la biglietteria (tel. 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ sioL net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdpl MANIFESTAZIONICULTURALI martedi 2 dicembre 97 alle 20.30 CONCERTO DI MUSICA CLASSICA FLORIAN KITT-violoncello; RITA MEDJIMOREC- pianoforte Programma: Schumann, Lauermann, Stravinsky, Rossini prezzo del biglietto: 700 tailed, študenti e pensionati 500 talleri mercoledi 3 dicembre 97 alle 20.30 RAPPRESENTAZIONE TEATRALE per abbonati e non Teatro nazionale Ivan Zajc di Fiume Lino Carpinteri - Mariano Faraguna: SETTE SEDIE DI PAGLIA DI VIENNA Regia: Gianfranco Saletta Interpret!: Gianfranco Saletta, Mimmo Lo Vecchio, Bruno Nacinovich, Giulio Marini, Lucio Slama, Anton Plešić, Elvia Nacinovich, Ester Vrancich, Rossana Grdadolnik, Alida Delcaro, Teresa Sadar Un grande sucesso dell dramma italiano di Fiume. Tutto si svolge a Trieste e a Vienna. prezzo del biglietto: 1.500 talleri, študenti e pensionati 1.200 talleri sabato 6 dicembre 97 alle 17.00 SPETTACOLO TEATRALE DI SAN NICOLÖ Teatro di Ptuj Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ Regia; Peter Srpčič Inlapreti. Aljoša Koltak, Niko Kranjc Kus, Primož Pimat Kumino e Bartolomej litigano su chi possiede il baule pit) bello e pit? comodo. fino a che non arriva uno sconosciuto. .. prezzo del biglietto. 400 talleri giovedt 18 dicembre 97 alle 20.30 jKß RAPRK.SKM AZIONE TEA I RAI K per abbonati e non Teatro nazionale sloveno - Drama Ljubljana Edward Albee: CHI HA PAURA DI VIRGINIA WOOLF Regia: Janusz Kica Interpreti: Milena Zupančič, Radko Polič, Nataša Raljan, Matjaž TribuSon I giovani coniugi Honey e Nick fanno visita a Martha e George. I due vecchi amici, annoiati, awiano una discussione che diventa volgare. In effetti ila rottura del sogno americano che poggia sulla menzogna. prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT) venerdi 12 dicembre 97 alle 18.00 e 2 fantascienza EVENT HORIZON di Paul Anderson; con Laurence Fish burne. Sam Neill sabato 20 dicembre 97 alle 20.30 CONCERTO DI NATALE* GRUPPO DA CAMERA AVE DI LUBIANA Programma: canti natalizi prezzo del biglietto: 2.500 talleri, študenti e pensionati 2 000 talleri sabato 27 dicembre 97 alle 21.00 CONCERTO DI CAPODANNO I SINFONICI DELLA RTV DI SLOVENIA E IL CORO DA CAMERA DELLA RTV SLOVENIA Direttore d' orchestra: Anton Nanut Solisti: Annamaria Dell' Oste - soprano, Zrinko Sočo - tenore Programma Suppe, Offenbach, Gregore, Lehar, Bernstein, Strauis. Leoncavallo, Molleker In programma anche la prima assoluta del pot-pourri dt J Gregore "Le melodie del cuore ", neti' arrangiamento dt J Prtviek La hall dell1 Auditorio sarä addobbata a festa Depo il concerto, brinderemo tutti all* anno nuovo Prezzo del biglietto in prevendita: 7.000 talleri, študenti e pensionati 5.000 talleri, il giomo del concerto 9.000 tallen CINEMA venerdi 5 dicembre 97 alle 18.00 e domenica 7 dicembre 97 alle 18.00 e 20.30 dramma L.A. CONFIDENTIAL di Curtis Hanson; con Kevin Spacey, Rüssel Crowe, Kim Basinger, Danny DeVito venerdi 5 dicembre 97 alle 20.30 comico noir STEREOTIP di Damjan Kozole; con Roberto Magnifico, Tina Ciorenjak sabato 13 dicembre 97 alle 16.00 e 18.00 e domenica 14 dicembre 97 alle 16.00 cartone animato di Walt Disney: HERKULES sabato 13 dicembre 97 alle 2030 SERATA FILM ART FEST: IL POLIGRAFO di Robert Lepage; con Maria De Medeiros, Peter Stormare domenica 14 dicembre 97 alle 18.00 e 2030 catastrofico IL VULCANO (Volcano) di Mick Jackson; con Tommy Lee Jones, Anne Heche mercoledi 17 dicembre 97 alle 18.00 film romanüco VA* DOVE TI PORTA IL CUORE di Luigi Commencini, con Marghenta Buy, Yima Lisi ingresso Ii bero venerdi 19 dicembre 97 alle 18.00 e 2030 film su Howard Stern PRIVATE PARTS di Betty Thomas, con Howard Stern, Robin Quivres domenka 21 dicembre 97 alle 18.00 e 2030 film d' azione PEACEMAKER di Mimi Leder, con George Clooney. Nicole Kximan mercoledi 24 dicembre alle 18.00 e 2030 commedia BEAN (Mr. Bean) di Mel Smith; con Rowan Atkinson. Peter MjcNk\1 domenka 28 dicembre 97 alk 18.00 e 2030 film d*a/iooe JAMES BOND 00" IL DOMANI NON Ml ORE MAI di Roger Spo«ii*oodc. con Picrvc Впхада. T en frUufcct 11 prczTo del bighetto per k> spettwk» JcUr IS iV 4V SIT per quelk> delle 20 M) * di гч^ SfT L'abbonanicnto per turn i tilm alk 20 2 SiV SFT n pmoc;r\mm\ pi osi biki mooikk tu