i'/lf
Iterewhüna listu : Celo leto 69 din, pol lete J® din, četrt leta 16 din. Izven Jagrakrv^e: Oteo leto 120 din. insegati aM oznanila se gmčunajo po dogovora; pil večkratnem •■•aflranju primeren popasi Upravnišivo 9pB9^nma naročnino, Inserate in reklamacije.
Telefon tnžerurbaa Ü Ili
ludilstn politiito. list za slovensko Ijidstii
PoStntna plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo te pelei. Uredništvo in npravništvo Je v Moftcm, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se m*F<s govoriti vsaki dan samo od 11. do 11 ara.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine ppoi tn Telefon internrban št 115.
: «S.
ì’f
138 itS9.
Mavibop, din« 8. deosmbp« 1889«
Letnik XIV.
1
Pašićeve ideje.
Iz kroga poštenih, kulturnih in razumnih srbskih politikov krog «Nedeljnega Glasnika« beležimo to-le sod ho o Pašičevi politiki: Kdor do danes ni razumel neza--dovoljstva Hrvatov z današnjim režimom, razumel ga bo, če pazljivo čita liste, ki branijo ideje današnje vlade. Najlažje pa bo razumel, če čita take članke, kakoršne prinaša na primer «Balkan«, (ki je ob enem glasilo srbske stranke in pa Pašič-Pribičevičeve politike) ali pa beograjska «Tribuna«. Posebno zanimiv je članek tega Pašičevega lista, ki smatra celo državo za domeno Srbije, Hrvate in Slovence pa meče v isto vrsto z narodnimi manjšinami Nemcev, Madžarov in Turkov. Evo, nekoliko stavkov iz tega članka:
«Z ujedinjenjem celega srbskega naroda je ustvarila Srbija svojo politično misijo. Srbskemu narodu je dodeljena in morala je biti dodeljena prva vloga v naši novi državi, v kateri so pa tudi Hrvati, Slovenci, Turki, Nemci in Madžari. To je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da negirati ne od kake plemenske občutljivosti in tudi ne od separatistične besnosti. Hrvatski, slovenski in celo turški' separatizem ni politična kombinacija s smerjo, da utrdi temelje naše države. In če bi to famozno vprašanje tudi obstojalo, bi se dalo rešiti samo na škodo Srbije.
Reševati «hrvatsko vprašanje«, pomeni vedoma zahtevati, naj se Srbija odreče sedanjega stališča.
Skupna akcija s Hrvatskim blokom predstavlja spo -razum dosežen na račun Srbije. Ali se da sploh misliti, da bi hotel ta Hrvatski blok, ki je prežet nezaupanja in mržnje do Srbije, pravilno urediti oclnošaje med osvoboditelji in osvobojenci, med velikimi in malimi, močnimi in slabejšimi?! — Hrvatsko vprašanje nazadnje v resnici obstoja in sicer tako, kakor obstoja vprašanje južne Srbije in vprašanje Črne gore, vprašanje severne Srbije in vprašanje Bosne, Hercegovine in Dalmacije, ali kakor obstoja nazadnje vprašanje vabite in prometa in vse drugo, kar se ne da tako hitro urediti in odpraviti v vsaki mladi državi, kjer oblasti še niso organirane in radi tega še nimajo potrebne avtoritete. Tako pa, ka-, kor se postavlja hrvatsko*vprašanje, je pravo izdajstvo napram Srbiji. Priznati to vprašanje tako, kakor se samo želi priznati, pomeni, ne priznati Srbije tako, kakor se ona mora priznati. Ali je peščica ambicijoznih srbskih politikov pooblaščena in od koga pooblaščena, da sklepa dogovore na račun Srbije?« —
In najhujše na stvari je še to, da ljudje, ki pišejo take članke, pri tem še mislijo, da v resnici služijo srbskim interesom. Oni, bedaki, ne vidijo, da kampanja za Veliko Srbijo odtujuje 6 milijonov ljudi od te države in nazadnje seveda tudi od Srbov, katerih položaj je toliko slabši, v kolikor se je srbska energija neracionalno izrabljala v razdirajočem boju za nadvlado sile.
In čudijo se, bedaki, zakaj Hrvati s svojimi tremi milijoni duš, s svojo državno tradicijo in zavednostjo nočejo stopiti na stališče nekake nacijonalne manjšine v državi, ki nosi povrh še njihovo ime in ki je le po njihovem soodločevanju in glasovanju zamogla dobiti svoje današnje meje.
Ali je kdo okrog «sive starine« v radikalni stranki, (ki ima še vedno precej ljudi, ki se zaklinjajo na njegovo pamet), da bi dopovedal Pašiču, da ne bo reda in miru v državi, dokler se bo taka politika razglašala z vrha državne uprave? — Tako «Nedeljni Glasnik«.
Okrog Pašiča takih ljudi sicer ni, vedno več jih je pa med srbskim narodom in v novih srbskih političnih krogih, ki so pretrgali vse vezi s «starino«, dobro vedoč, da nje ni mogoče pridobiti za današnjo dobo. Pašičeve-mu krogu ostane kot vzor samo še poveljnik italijanske ulice fašist Mussolini, ki je uzorpiral italijansko vlado, ki daje izjave, podobne članku Pašičevega glasila.
Mussolini je menda edini, ki v interesu italijanskega imperijalizma podpira srbsko hegenomijo in njeno na-ziranje, da je Jugoslavija domena Srbije. Mussolini pravi: Vi Srbi, gledajte proti vzhodu, bavite se z Macedoni-jo, drugo pa pustite, ker so Hrvati in Slovenci nizko pod vami, — in kar imam jaz proti njim, to ne bo kršilo starega srbsko-italijanskega prijateljstva! In s tem se strinjajo Pašičeve ideje!
Politični položaj.
Radič pride v Beograd. Ta. vest že^llolgo straši v naši javnosti. Koliko je resnice na vsem tem, morda niti Radič ne ve. Vendar pa je važno dejstvo, da je skoro po dveletni popolni odsotnosti iz zbornice Hrvatski blok sklenil oditi v Beograd in se udeleževati parlamentarnih sej. — To potrebo smo mi vedno povdarjali in končno je tudi Radič spoznal, da se more voditi pametno in uspešno politiko edino na parlamentarnih tleh, ne pa za zapečkom.. Škodo, ki jo^e povzročil Radič s svojo odsotnostjo, bo sicer težko poravnali, vendar pa še ni vse zamujeno. Potom volilne vlade je mogoč preokret, ki bo naklonjen tudi reviziji ustave in zakonodajni avtonomiji.
Pašič agitira med Nemci in Madžari. Pašič se že pripravlja na volitve ter išče novih volilcev mesto onih, kateri so mu odpadli. Ko se je mudil Pašič na agitacijskem potovanju v Novem Sadu, so tamošnji radikali j intimno konferirali ter pri tej priliki sklenili, da bodo j razvili za svojo stranko največjo agitacijo po Vojvodini.
! Glede Vojvodinj računajo radikali, da bodo pri volivah j z njimi volili vsi Nemci ter Madžari. Na banketu v Novem Sadu je g. Pašič zažgal kadilo Nemcem ter Madžarom, govoreč jim: «Srbski narod je bil dolgo, dolgo zarobljen in se je dokaj naučil, kaj da je suženjsko živ-ljenje. Srbski narod ima v tem pogledu mnogo, mnogo izkušnje in sedaj pod svobodnim solncem ne bodo Srbi nikdar dopustili, da bi se drugi narodi, ki živijo z njimi v skupni domovini, preganjali ali podjarmljali. Srbski narod želi, da se med narodi SHS kraljevine razvijeta sloga ter bratska ljubezen in da se da vsem enakopravnost in svoboda.« Ravnokar navedene Pašičeve lisičje besede so navzoči Nemci in Madžari burno-veselo pozdravljali, ker so jim dale upanje, da se bodo tudi njim za bodoče volitve priznale pravice ostalih državljanov. Pri prihodnjih volitvah bodo držali radikale po koncu Madžari ter Nemci in g. dr. Lenard pa laže po gornje-radgonski «Samoupravi« o nekaTd narodnoradikalni stranki, ki je pa že madžarsko-nemška radikalna stranka.
Pribičevičevi triki. Da bi imela razna strašila in na-migavanja glede Hrvatskega bloka več verodostojnega obiležja, se je Pribičevič napotil v Zagreb in ko se je vrnil, je natrosil kopico novih senzacij med svojimi pristaši. Pripovedoval jim je, da je blok ves razupljen vsled naziranja frankovcev in da radi tega sploh ne bo govora o kaki parlamentarni akciji Hrvatov. To je Pribičevič tudi radikalu Ljubi Jovanoviču natvezal in v vladnem taboru je vladalo nekaj časa veliko veselje nad izgledi, da se bo dalo še vnaprej vladati brez kontrole. Tega veselja je bilo kmalu konec, ko se je razglasila izjava Hrvatskega bloka in tako se ljudje Pašič-Pribi-čevičevega režima lovijo samo še okrog senzacij in laži, dočim Davidovičeva skupina v dobrem razpoloženju gleda v bodočnost. Situacije v skupnem klubu menda samo radi tega ne razčistijo, ker hočejo, da se Pribičevi-čev manever popolnoma razkrinka in vsako zaupanje vanj propade.
V zakonu o državljanstvu vidi muslimanska «Pravda« nove nakane Pašičeve vlade proti turškemu življu v naši državi. Zakon pravi, da si lahko pridobijo naši državljani tudi državljanstvo tujih držav in tako se Turkom iz južne Srbije stavlja na prosto, da v treh letih optirajo za turško državo in obeta se tudi državna po- j moč pri izseljevanju. «Pravda« pravi, da se po dosedanjih izkušnjah lahko pričakuje od vlade, da bo to opcijo Turkov vzela za pretvezo ter ob volitvah vsem Turkom iz južne Srbije kot «optantom« — odvzela volilno pravico, ker se boji, da ne bodo več podpirali — vladnih strank.
Bivšega vojnega ministra generala Vasiča hudo napadajo nekateri radikalni listi radi nabave infanterijske ! municije, katero je sklenil in izvedel z neko dunajsko j tovarno. Ti napadi imajo menda samo namen, odvra- i čati pozornost javnosti od liferacij, katere sklepa po mi- j iijardnem vojnem kreditu novi vojni minister. Od druge j j strani se zopet poroča, da je bil general Vasič dalje časa j ! pri Pašiču, da je ob tej .priliki'najprej njega o vsem in-; formiral in da bo sedaj tudi javno nastopil proti obtož-\ bam in sumničenju v listih.
Škandalozen predlog finančnega ministra. Finančni i : minister, ki nima d erar j a za invalide, ki celo 13. plače : j kot nabavni prispevek za uradništvo ne zmore, se je j ; na seji finančnega odbora oglasil ter predložil, da se j pravoslavnim škofom zvišajo dnevnice na 150 dinarjev, j Poslanci Jugoslovanskega kluba so nasprotovali in pri j znani vladni glasovalni mašini so vsaj to dosegli, da : se ta predlog odloži. Minister, ki ga je stavil, se niti ni : najmanj spomnil, da za največje reveže v državi ni de- ; i narja, ni se spomnil na sramotno nizko plačano kato- ! liško duhovščino in tudi tega se ne zaveda, kako ogor- ; čenje vzbuja pristransko postopanje in kako sramotno j je to za njega in za upravo.
Politična goljufija z uradniškim zakonom. Pri vseh ; dosedanjih razpravah o uradniškem zakonu je vedno j bolj jasno, da vlada ni predložila tega zakonskega na- j črta za to, da pomaga uradnikom, ampak v svrho agi- j lacije. Saj se za ta načrt vladne stranke nič ne briga- j jo. Sploh pa je la zakonski načrt tako slabo izdelan, da : je treba skoro vsak člen vrniti pododboru. Tega je največ kriv poslanec Reisner kot poročevalec. Splošno se obso- j jajo vladni poslanci, ki ne kažejo nobene brige za ta zakon. Znano je, da bi vlada v zakonodajnem odboru sploh ne imela kvoruma, če ne bi sodelovala opozicija, j Najbolj se je to pokazalo na torkovi seji. Seja zakono- j dajnega odbora je bila sklicana za deseto uro dopol-dne. Opozicija je bila vsa navzoča, od vladnih poslancev jih pa ni bilo niti toliko, kolikor je potrebno za kvorum. Čakali so nad eno uro, a vladnih poslancev ni bilo, tako, da se je morala seja odgoditi. To je nov do- ! kaz, koliko je vladnim strankam za uradniški zakon. Sam po sebi je tako za nič, da v sedanji obliki sploh ni
P J	J	- ---,------O” ---------- —---- •	—
uradnika nesprejemljivo obliko zato, da po eni strani ne bi bil sprejet, po drugi strani pa, da bi lahko še vnaprej goljufali in mamili uradniške volilce, ki .so vladnim strankam tako potrebni. Če se kaj naredi, se sploh naredi samo v svrhe strankarske agitacije, ob volitvah in drugih takih prilikah je vse polno najlepših obljub, tedaj je na primer Reisner prvi dobrotnik in zaščitnik uradnikov, bankokrat Žerjav celo «minister vseh revežev«, ko so pa volitve pri kraju, se gospodi ne ljubi niti izmišljevati si novih obljub.




■"1
Ü S

Po svetu.
italijansko-jugoslovanska politika glede Soluna. ]| j
Italija bi nas rada popolnoma izpodrinila iz Jadranskega morja ter nas zainteresirala na Solunu, katerega edino poznajo izza dobe emigracije naši odločilni srbijanski politiki. Pregovori radi solunske luke so že dolgo v teku med našo državo in Italijo, seveda, se drži vse tajno, ker ima v tem vprašanju vmes svoje prste dvorska politika. Italijansko časopisje javlja, da je Italija že pristala na to, da se dajo nam na razpolago nekaka skladišča v solunski luki, a na kak poseben teritorij v Solunu pa Jugoslavija ne sme računati, sicer bi bila Italija prisiljena, da bi tirjala za tak teritorij posebne koncesije na Jadranskem morju.
Mussolinijevo stališče napram pogodbam z Jugosla-vijo. Mussolini je na stališču, da se izvedejo pogodbe v ffi j San Margeriti in Rapallu, a to s pridržkom, da jih odo- 3f bri tudi italijanski parlament. Ravnokar omenjeno Mus- || solinijevo stališče podpirajo vsi fašisti.
Francozi napram Nemcem. Silen padec nemške marke je prestrašil Francoze, ki ugibajo sem in tja, ka- | j ko bi prišli na svoj račun z ozirom na reparacijsko politiko. Francoski najvišji ministrski in vojaški dosto- tj janstveniki bi radi pokazali novemu nemškemu kabinetu moč Francije, radi tega so napravili nov načrt nasilja napram Nemcem, ki obstoja v tem-le: Francozi lij | hočejo sami okupirati rajnsko področje, ki je bilo do-sedaj pod zasedbo zaveznikov. V slučaju te francoske o- Jji kupacije bi se zamenjalo nemško uradništvo s francos- ji J kim. Nadalje bi zasedli Francozi dve tretjini ruhrskega * ji ozemlja z mesti Essen in Bochum, da bi bil Francozom zasiguran premog, katerega mora Nemčija dajati Franciji na račun reparacij.
Grki so se ovekovečili v zgodovini. Radi poraza grške vojske v Mali Aziji so bili izročeni sodišču grški državniki, ki so bili predstavniki režima, ki je tiral Grke do katastrofe v Mali Aziji. Sodišče je naprtilo državnikom veleizdajniški proces, v katerem so bili na smrt obsojeni bivši ministrski predsednik Gunaris, zunanji minister Ballazzi in ministri: Stratos, Theodokis, M i Protopapadakis in bivši vrhovni poveljnik Hadiane- ! h stis. Na smrt obsojeni ministri in poveljnik so bjli ustreljeni. Na smrt obsojenim ministrom je bila naložena tydi denarna kazen in sicer Gunarisu 200.000 drahem, Stratosu 255.000, Baltazziju in Theodokisu pa vsakemu po 1 milijon. Ali so obsojeni pred usmrtitvijo to globo tudi plačali, ni znano. Na dosmrtno ječo sta |j| bila obsojena general Strotipos in admiral Gudas. Radi usmrtitve bivših grških ministrov je Anglija prekinila diplomatske zveze z Grčijo. Z justifikacijo ministrov so se Grki ovekovečili v zgodovini na neizbrisno krvavo Ml plat. -	- lu-
strali Angležev pred Rusi na orijentski konferenci. Prihod Rusov na lausannsko konferenco je ojunačil — Turke. Ruski delegat Rakovski je podal konferenci noto, v kateri zahteva, da se pusti ruske delegate takoj na delo in se jim prizna enakopravnost kot vsem drugim j J antantnim delegatom, sicer bodo Rusi zapustili konfe- |j|| renco, če bi se jih hotelo v kateremkoli smislu prikraj- j sati. Tem ruskim zahtevam bi se rad izognil lord Cur-zon na ta način, da bi naj začela konferenca takoj razpravljati o vprašanju morskih ožin in po tej končani .]§■ razpravi bi Rusi ne imeli več prava, da se še udeležujejo J, J sej. Angleže je strah pred Rusi.
CVETKE IZ LIBERALNEGA «UČITELJSKEGA TOVARIŠA«.
Štev. 46 «Uč. Tov.« piše pod naslovom: «Načelno j stališče«: Nemogoče je, da bi verni katoličani sveto :j;| služili sveti domovini!« «U, T.« nam mora razrešiti to uganko ter podati sredstvo, ki tudi vernemu katoličanu ! daje možnost, služiti sveti domovini sveto. Iz njegovih ; ] izvajanj bi bilo razvidno, da se naj verni katoličan iz- ! nebi dveh lastnosti, ki ga ovirata v domovinski ljubezni — namreč, da neha bili veren, potem pa, da odstopi 4 \ od katolicizma.
To so storili liberalni učitelji, ki se ravnajo po na- A čelu: «Brat mi mio, koje vere bio«. Nikjer se ne sme na- || j glašati, da sem veren katoličan, niti se ne sme zahteva- j j a ti, da bi kdo izvrševal dolžnosti vernega katoličana — J ji (spoved, sv. maša), ker to bi bila verska nestrpnost, na- j 11 silje, ki se ne strinja s pravico svobodnega državljana.
«Mi (liberalci) kot starši odrekamo duhovščini pra- c* vico, da bi tiščali naše otroke iz cerkve, ki je niso osno -	3
' %, stran.
Sili Air
2. • decemKrao
vali oni in ki jc danes vse kaj drugega, kakor je bila v njenem početku«. Duhovščina torej tišči otroke liberalcev iz cerkve. Ta zločin je storil baje neki ljubljanski rimokatoliški jezuit, ki je prigovarjal 18 letnemu fantu naj opusti Sokola in pristopi k Orlu. Ker je pa ravno sokolska ideja ohranila dotičnoga fanta poštenega, je zagrešil dotični rimokatoliški jezuit veliko krivico, ker je s svojim prigovarjanjem tiščal Sokola iz cerkve. \ početku cerkve se kaj takega ni godilo, ker še ni him Sokolov m Orlov. Danes je cerkev vse kaj drugega.
Sokol je naša napredna vojska. . . . osnovana na verski strpljivosti . . . .« To strpljivost goji liberalno učiteljstvo, ki si želi, da so mu nedelje in prazniki na svobodno razpolago«.
Ne sme se jim torej zameriti (liberalnim učiteljem-Sokolom), če svoje Sokoliće ob takih dnevih odtegujejo zapovedani službi božji. To je sokolska «morala«. — Zastopniki cerkve pa zahtevajo, da se mora izpolnjevati tretja božja zapoved, ter vzgojujejo tudi otroke liberalnih staršev v tem smislu. To je seveda napačno, zato obsodi liberalec samega sebe, ko piše v istem članku: «Kakšno naj bode zaupanje do (liberalnih) staršev, ki otroku govore nasprotno moralo od one, ki mu jo v šoli razklada veroučitelj?« — Tudi odgovor najden o par vrst pozneje, ki se glasi: «Taka vzgoja zamore vzgojiti le nemoralne hinavce, dvoi'czne nože, dobička- j željno in brezznačajno maso«. «U. T.« seveda misli, da j so to pristaši katolicizma in protidržavne stranke SLS, ; vsakdo pa, ki trezno presoja vpliv liberalizma med našim narodom in v naši državi, bo našel obilico dobičkarjev, dvoreznih nožev in nemoralnih hinavcev v vrstah liberalnega učiteljstva ter njim sorodnih elementov.
Beležite.
Blato in živina. Beograd je silno blaten in zanemai -jen in meščanski prvaki sklicujejo od časa do časa m kake protestne shode, blato pa ostane. O nekem takem protiblatncm zborovanju piše beograjski «Balkan«: «V nedeljo je sklicalo društvo za urejevanje in olepševanje Beograda shod radi boja proti nezaslišani zanemarjenosti in blatu. Na shod je pa prišlo samo 100 meščanov, četudi imajo v društvu glavno besedo naši prvi intelektualci, kakor je med drugimi n. pr. vseučiliščni profesor g. dr. Drag. Arandjelovič. — Če hoče društvo, da drugič uspešno izvede svoje zborovanje, naj posluša ta-le naš nasvet. Naj speče za shod 10 prašičev, naj pripravi sod vina in sodček žganja, pa ho udeležba obilna in resolucija gromovita. Naša volilna živina se najlažje vabi na izpolnjevanje dolžnosti s pečenko in z alkoholom.« — Torej «Balkanu« so Beograjčani, ki niso hoteli priti na predavanje O blažu — volilna živina, Nemci bi rekli: «Stimmvieh.« Ali čita ta živina «Balkan« in je zadovoljna z njim?
Proces Stojkov. Afera dr. Stojkova, ki je zastopnik velikega župana v Vojvodini in eden prvih stebrov današnjega režima, je zaključena z obsodbo, ki je padla v zadnjih dneh pred sodiščem v Somboru. Delovanje obsojenega oblastnika in političnega priganjača za današnji režim daje vemo sliko morale, ki se je po današnjem političnem kurzu zanesla v visoke in nizke upravne kroge. Dolgo je podžupan dr. Stojkov goljufal, kradel in sleparil in skrajno drzen in brezbrižen je moral biti pri svojem početju, da so ga končno le zaprli in postavili pred sodišče. Ge bi bil le malo oprezen, bi lahko še danes sleparil pod varstvom vladnih i politikov. Obtožnica navaja celo vrsto zločinov. Vze- j mimo v kratkem samo glavne: ob evakuaciji bajskega ■ trikota je poneveril pol milijona kron državnega denar- j ja, ponaredil je pobotnico na večjo svoto, katere pa ni izplačal, svojemu sinu je poslal v Švico 110 tisoč kron. iz uradne blagajne, nekemu advokatu je prodajal državno živino kar tako pod roko, brez vsake ltciiacije, pod-načelnika Ludajiča je hotel podkupiti, da bi dobrovoljcem dodeljeno zemljo zopet odvzel ter raznim prijateljem podelil, dvoje krav je konfisciral ter oddal svojim žandarjem, ki so mu bili vedno na razpolago-pri raznih j umazanih poslih itd. — Pri razpravi je dr. Stojkov na obtožnico hladnokrvno in cinično odgovoril: Res je, razbojnik sem, pa razbojniki .so tudi drugi, kradel sem, pa saj kradejo tudi drugi!-------Glede konfiskacij povo-
dom evakuacije se je izgovarjal na tedanjega notranjega ministra Sv. Pribičeviča, ki mu je še posebej naročil, naj vso državno blago pobere. In dr. Stojkov je pobiral. Kdo bi bil tako natančen in kdo naj pri vsaki stvari dožene, ali je ali ni državna!? Pobotnice je ponarejal, imel je pa namen, pozneje enkrat vse to izplačati in je pač samo slučaj in smola, da se to ni zgodilo. Stojkova prikazen na obtožni klopi in njegove besede: «Razbojnik sem, pa kaj hočete!« — so sramota in obtožba današnjega režima. Ta zločinec — doktor prava in teologije — je s takim naglasom in povdarkom dejal: Razbojnik sem! — da lahko vsak občuti, kako meri na današnji režim, češ: kot razbojnika ste me vi podpirali in vzgojili, kakor vzgajate in podpirate še druge, ki pa ne pridejo pred sodišče. — Bežim se je potrudil, da zmede in prikrije razne podrobnosti iz tega procesa. Stojkov je obsojen na pet let ječe in pa na petletno izgubo državljanske časti, njegovi sokrivci na ječo od enega meseca do dveh let, eden je pa oproščen. — Gotovo bodo sledili tej obsodbi relcurzi, morda celo revizija procesa ali celo kako pomiloščenje, ne bo pa zadoščenja za one, katere je ta zločinec poprej kot oblastnik in veljak režima pod pretvezo «protidržavnosti« preganjal.
Naše srednješolske učne moči. «Obzor« piše, da je pri nas v Jugoslaviji po južnih krajih nameščenih pretežna večina takih učnih moči, ki so čule o srednji šoli prvič še le tedaj, ko so bili nastavljeni kot takozvani
«profesorji.« Vse te nekvalificirane «profesorje« ima na vesti g. Pribičevič. ki tudi ni kvalificiran za prosvetnega ministra.
Zborovanje JSZ v Celju.
Dne 26. novembra se je zbralo krščansko-misleče delavstvo iz Celja in okolice na zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze v veliki dvorani Narodnega doma. Zbralo se je j00 fantov in mož delavcev, med katerimi je bilo tudi nekaj delavk.
Zborovanja se je udeležilo tudi do 50 socijalnih demokratov iz Celja in okolice, organiziranih za to zborovanje ter so zasedli s posebnim namenom prve vrste.
Zborovanje je otvoril in vodil tajnik JSZ, tovariš Gaj š e k, kateri je na kratko omenil namen zborovanja ter povdarjal: V nesrečo delavstva je danes še pri nas mnogo neorganiziranega delavstva, mnogi so pa tudi, ki so že bili v kakih strokovnih organizacijah, pa so j izstopili, ker jim nišo več zaupali. Da pa se da prilika ! našemu delavstvu, da se organizira, kar je nujno po- ! trebno v teh časih, ko je moč kapitalizma neomejena, je upostavila JSZ svoje pokrajinsko tajništvo v Celju, ki ima svoje prostore v hotelu «Beli vol.«
V vseli zadevah, v katerih se strinjamo, hočemo, če bo to v dobro delavstvu, delati z načelnimi nasprot- j niki skupno, a svobodo, ki jo mi pustimo vsakemu, bo- i mo zahtevali tudi za naše člane. Da spozna vsak našo j organizacijo in da ve, kdo da smo in kaj da hočemo, ! smo sklicali to zborovanje.
Nato so napravili sodrugi neki šunder, pa j bilo i kmalu zopet dobro.
Prvi je govoril tovariš poslanec Gostinčar, ka-; teri je kot soustanovitelj JSZ podal sliko strokovnega in kulturnega dela naše organizacije v preteklem času ter nje zgodovino in pozival delavstvo, da se združi v strokovni organizaciji v močno nepremagljivo fronto ter gre v boj za pravice delovnega ljudstva.
Njegovemu poročilu je sledilo veliko odobravanje, katero nam je bilo že v naprej porok za uspeh prvega našega zborovanja v Celju. Poročilo tovariša poslanca j Gostinčarja so hoteli nasprotniki parkrat motiti, prav posebno en sodrug iz Vojvodine, a mu je bilo vsakokrat ! strašno žal.
Tovariš poslanec dr. Gosar je na poljuden in razumljiv način pojasnjeval temeljne pojme socijalizma, praktično krščanstvo ter pogubnost materialističnega socijaldemokratizma, ki nujno pospešuje in podpira kapitalizem. Nasprotno je pa dokazal, da je ravno krščanski socijalizem največji sovražnik kapitalizma in edina rešitev za delavno ljudstvo močna delavska strokovna organizacija na krščansko-socijalnih načelih. Nakratko je označil naš program in pokazal, kdo da smo in kaj da hočemo. Ko je končal, je žel vihar odobravanja in priznanja mnogih, ki so povdarjali: Kaj takega Se nismo slišali!
Videli smo, da so odobravali tudi nekateri izmed 50 sodrugov. Zapazili smo pa posebno to, da so se med izvajanjem dr. Gosarja tudi socijalni demokratje tako zamislili, da bi bili skoraj pozabili delati nemir. Le tu in tam se je kdo od poslanih spomnil na svojo nalogo in kaj vprašal. Pa bil si je veselje "drugim in mogoče tudi sebi vsakokrat takoj na jasnem, čeprav je bilo parkrat bridko.
Tovariš dr. Ogrizek iz Celja je spretno dokazoval demagogijo brezverskih delavskih organizacij in dokazal vso krivdo na krivicah, ki jih vršijo gotovi brezvestni podjetniki nad delavstvom, onim organizacijam, ki pobijajo vero in ž njo tudi moralo, ker človek brez vesti in vere ne more imeti usmiljenja, ne poštenja in ne srca za svojega bližnjega. Povdarjal je še: Sami so si jih vzgojili in ravnajo prav po svojem in vašem načelu, če so se okoristili na vaš račun in izkoriščajo delavstvo.
Sodrugi, ki so še ostali zvesti svoji nalogi, so ob koncu tega govora priredili za spremembe malo zabave in se skušali tudi med govorom uveljaviti. Toda Bog sreče jim ni bil naklonjen.
Zborovalci só z velikim odobravanjem priznali resnico izvajanja dr. Ogrizeka, čeprav je nekaterim dodobra izprašal vest.
Sedaj so zahtevali besedo sodrugi socijalni demo-kratje. Ker pa je dobil še poprej besedo član Prometne zveze tovariš Beltram, so hoteli sodrugi porabiti svoje orožje, ki jim je še ostalo ter so zagrozili, da se odstranijo. Voditelj je dal povelje za odhod, toda raz sedežev se je dvignilo samo okrog 20 ljudi. Le pomirjevalni taktiki tovariša Beltrama se imajo ti zahvaliti, da so lahko še njega slišali, ker se je dal voditelj pregovoriti.
Ker je tovariš Beltram s svojim govorom pomiril strasti sodrugov, je dal predsednik besedo še žastopni-: ku socijaldemokralične organizacije, ki pa je imel ne-j srečo in je moral po nekaterih frazah in izjavi, «da je I dal dr. Korošec, postreliti komuniste na Zaloški cesti«,
I oditi urnih korakov s policijskim agentom. Dr. Gosar ! je na njegova izvajanja reagiral tako stvarno, da so se j vrste sodrugov v dvorani strašno skrčile in zborovalcev ! se je polastila veselost ter navdušenje nad uspehom zbo-! rovanja JSZ.
Da ne bi se v tem razpoloženju zborovanje zaklju-j čilo, je prosil še besede sodrug tajnik socijaldemokratič-! ne organizacije v Celju. Toda žalibog, to pot mu kar nič ni odrezalo in videti mu je bilo, da se hoče menda po tem zborovanju izpreobmiti. In res nismo se motili. Na : koncu je povedal vsaj nekaj pametnega, kar naj si so-i drugi dobro zapomnijo, če jim še bo prišel kdaj odkod govoriti kak njihov voditelj ali brezverski sodrug. Težko je moralo biti spoznanje, a zaklical je glasno: «Sodrugi, ne verjamite nikomur nikoli več!« Sodrugi so začudeni debelo gledali svojega tajnika in hitro zapustili kom-
paktno v skrčenih vrstah dvorano. Vsi ostali zborovalci pa smo se čudili in veselili nad lepim uspehom prvega našega zborovanja v Celju.
Predsednik zborovanja se je zahvalil navzočim za jako obilen obisk in vztrajanje do konca, pozival na delo za moč naše delavske organizacije, nakar je zaključil med klici zborovalcev: «Bog živi strokovno zvezo!« prvo zborovanje krščanskih socijalistov v Celju.
Upamo, da je to zborovanje poživelo organizacijsko zavesi našega delavstva, kar je pokazalo že popoldansko za upniško zborovanje in da se bo sedaj, ko je upostavila JSZ svoje tajništvo, ki se naha ja pri «Belem volu«; v Celju, kmalu močno utrdila in razširila v celjskem ck krožju krščansko-socijalna delavska organizacija JSZ., v kateri bo imelo delavstvo vedno svojo pomoč in opor« in v vsakem oziru zaščito.
Tovariši! Naprej na delo za močno organizacijo delovnega ljudstva do zmage! Bog živil
Dnevne novice.
Kap ga je zadela. G. g. župnika v Majšbergu Janeza Marinič je zadela dne 30. novembra t. L kap tako nesrečno, da je umrl. Rajni g. župnik se je rodil dne 9. julija 1863 pri Sv. Duhu pri Ločah, v mašnika je bil posvečen leta 1888. Pbgreb blagopokojriega se je vršil v soboto, dne 2. decembra. Svetila mu večna luč in sobratom v memento!
Samostojna je razredna stranka, vpijejo voditelji Samostojne. Ob priliki volitev je ona razredna kmetijska stranka, potem se pa sramežljivo kot obesek omenjajo podeželski obrtniki. Pribiti moramo, da je resnično, da je Samostojna razredna stranka in sicer liberalnih birlov in mesarjev, ki tvorijo tričetrtinsko večino v tej stranki, dočim štejejo kmetje jedva četrtino maloštevilnih pristašev. Izmed poslancev sta Pucelj in finančni referent Majcen birta in mesarja, Dobnik mlinar, Drofe-nig in Mrmolja mešetarja, Rajar živinozdravnik in k dva kmeta, izmed katerih pa Urek nikdar ne dela na« kmetiji in se prav nič ne briga za kmetijstvo. Pucelj in Majcen hočeta ustanoviti svetovno stranko mesarjev in birtov, Pucelj je na Češkem že imel posvetovanja s češkimi liberalnimi Dirti in mesarji. Kako razredne stranke propadajo, vidimo pri socijalnih demokratih in zemljo-radnikih v naši državi, ki so v dveh letih razpadli v štiri različne stranke. Samostojneži sami pa tudi dobro vedo, da danes nimajo niti en četrt pristašev, ki so L 192b volili njih kandidate.
Klic in prošnja do rodoljubnih src. Naši ubogi koroški Slovenci so si osnovali svoje lastno slovensko glasilo «Koroški Slovenec.« List je izborno urejevan, a ža-libog premalo razširjen med koroškimi Slovenci, radi tega dejstva priporočamo list vsem na avstrijskem Koroškem in v Jugoslaviji živečim Korošcem, da si ta list naročijo. List se naroča pri: Jos. Zinkowsky, Wien V., Margarethenplatz 7. Na naše veselje pa danes beležimo, da je srečno umrla v Celovcu izhajajoča «Koroška do-movina«, ki je bila drugi «štajerc« in jo je vzdrževal Heimatsdienst, kateremu pa je zmanjkalo denarja. Naj «Koroška domovina« v miru počiva in naj se dvigne na njenem grobu mogočno «Koroški Slovenec.« Rodoljubi, na delo za «Koroškega Slovenca.«
Marnberški okraj. Badi potovanja poslanca Vlad, Pušenjaka na zadružni kongres v Split, se zborovanje zaupnikov preloži na soboto, 23. decembra. Kraj, čas, lokal zborovanja je označen v prejšnji teden prejetih vabilih.
Zborovanje v Rečici ob Savinji. Dne 29, novembra, se je vršilo pri nas okrajno zborovanje vseh naših organizacij, katero je trajalo skoro 5 ur. Zastopane so bik večinoma vse župnije v okraju. Poslanec Vlad. Pušenjak je podal poročilo o položaju, razpravljal na to o valutnem vprašanju, draginji in o novem davčnem zakonu. Tajnik M. Krajnc je govoril o zavarovalnici za živino, na to so sledila zanimiva poročila krajevnih organizacij KZ, izobraževalnih društev, Orlov in Orlic- Posebna važna so bila poročila organizacij v Mozirju, Nazarju, Ljubnem in Rečici. G. tajnik je podal obilno koristnih nasvetov za napredek organizacij. Vsi udeleženci so bili s potekom zborovanja zelo zadovoljni in se vesele na prihodnjo zborovanje vseh organizacij, ki se bo vršila poleti v Ljubnem.
Poštne razmere v gornjegrajskem okraju so pod vsako kritiko. Okrajni zastop in občine celega okraja so poslale ministrstvu obširno spomenico, v kateri so temeljito pojasnili razmere, poslanec Pušenjak je nujno priporočal, da se čimprej promet zboljša. V ministrstvu so priznali upravičenost zahtev po zboljšanju prometa in prepustili celo zadevo v rešitev poštni direkciji v Ljubljani. Gospodje pri poštni direkciji so, mesto da bi celo zadevo temeljito proučili, kratkomalo prošnjo odklonili. Naš poštni promet je vedno slabši kljub temu, da se poštne pristojbine zvišujejo od leta do leta, kmalu bomo imeli slabše poštne razmere, kakor v Macedoniji, Gospodje v Ljubljani nič ne pomislijo, da je v našem okraju zelo razvita lesna trgovina ,zelo-razvit tujski promet, da trpi vsled slabih ali bolje rečeno, vsled nezadostnih poštnih zvez trgovina in celo gospodarsko življenje. Obrnili smo se na gospode poslance, kateri so obljubili, da bodo temeljito razkrinkali v Beogradu skrb ljubljanske poštne direkcije za poštni promet v Sloveniji. Dobro bo, da nekatere gospode v Ljubljani pokličejo v druge pokrajine službovat, za vzdrževanje poštnega prometa na severni meji države, zg dobro vodstvo poštne uprave mnogi, gg- v Ljubljani niso sposobni.
Stanovanjski zakon. Ministrski svet je končno sprejel predlog stanovanjskega zakona, toda na zahtevo Pa-šiča je črtal naredbo, po kateri bi se ne smela povišati stanarina osebam, katerih dohodki ne presegajo meseč-
nih 4800 kron. Nedoslednost centralističnega sistema in precejšnja mera srbijanskega separatizma se pokazuje tudi v tem zakonu. Za ozemlje bivše kraljevine Srbije in Črne gore se spreminja člen 3 odstavek II. stanovanjskega zakona z dne 30. decembra 1921. v toliko' da ostanejo v veljavi dosedanje stanarine do 31 .dec. 1923 in da se sme stanarina na poslovne prostore povišati na največ dvanajstkratno višino predvojne stanarine. Za pre-čanske kraje pa se pooblašča minister za socijalno politiko, da sam uredi stvar z ministrsko naredbo. Dokler minister za socijalno politiko ne izda tako naredbo, velja tudi za prečanske kraje čl. 1 spremenjenega stanovanjskega zakona. — Torej na ozemlju bivše Srbije veljajo zakoni, ki ima vsaj kolikor toliko parlamentarnega ozadja, zìi prečanske kraje pa zadostujejo diktatorske naredbe, odvisne od milosti in volje vsakokratnega ministra za socijalno politiko-čemu ta dvojna mera? Čemu to tako očito zapostavljanje naših krajev? Ali smo mar res državljani druge vrste, nad katerimi vlada beograjski «Herrenvolk«? Na ta vprašanja naj nam odgovore naši centralisti, da vidimo kdo je pravzaprav separatist, kje in kdaj?
Vprašalne pole. Društva ponovno prosimo, da nam pošljejo vprašalne pole nazaj. Nekaj društev še do zdaj ni storilo svoje dolžnosti.
Predavateljski zbor. Vsa društva opozarjamo, da se naj obračajo na Krščansko socijalno zvezo v Mariboru, ako želijo govornika.
Vojaška justica. Iz interpelacije poslanca Baniča (Jugoslovanski klub) prinašamo ta-le značilen slučaj: Predlanskem je v Pirotu neki pijani ali drugače popolnoma podivjani podporučnik s sabljo napadel okrožnega pisarja ter ga tudi ranil na glavi. Pisar se ni mogel drugače rešiti in je zapovedal podrejenim žandarjem, naj razorožijo besnečega oficirja. To se je zgodilo in pisar je slučaj službeno prijavil. Kaj so oblasti ukrenile, ni znano. Eden od žandarjev, ki so po povelju divjega oficirja razorožili, podnarednik Mijota, je bil pozneje prestavljen v Dalmacijo, začetkom maja t. 1. pa naenkrat aretiran v Splitu radi slučaja v Pirotu in je še danes zaprt. Mož je postopal po povelju, danes pa sedi že tako dolgo v zaporu, in vojaška oblast v Splitu, ki ga drži zaprtega, mu še do danes ni znala povedati, zakaj daje zaprt. Dobila je povelje, naj ga zapre in sedaj niti ne ve, kdo je v tej zadevi kompetenten.
železniške delavnice. Ministrstvo saobraćaja je dobilo odobrenje, da lahko naroči tri kompletne železniške delavnice iz Nemčije na raču nreparacij. Te delavnice bodo stale 90 milijonov zlatih mark. Veliko železniško delavnico nameravajo pozidati v Stalaču v Srbiji.
Državna hipotekarna banka išče posojilo v inozemstvu. Državna hipotekama banka, recte beograjska banka, za zidavo palač v Beogradu ter olepšavo prestolice nima denarja. Predno bo dobila ta banka v svojo pest razne prečanske fonde in vloge, namerava najeti posojilo v inozemstvu, da bo lahko dozidala nekaj novih palač. Beograjsko časopisje razglaša, da «ponujajo« banki kredite.
Zgorela tvornica za obleko v Novem Sadu. V Novem Sadu je pogorela tvornica oblek «Rapid.« Ognjegascem je uspelo delo le v toliko, da so oteli samo golo zunanje zidovje. Žrtev plamenov je postala vsa obleka in vsi stroji. Požar je izbruhnil na vse zgodaj in vzrok še ni dognan. Škoda je nepregledno visoka.
Smrt pod avtomobilom. Na potu od Plitviških jezer proti Zagrebu je povozil šofer hotela Plitvice seljaka Matija Boževiča, ki je obležal pri priči mrtev.
Oropan avtomobil. Na cesti Kotor—Cetinje so napadli s karabinkami oboroženi roparji avtomobil, ki je vozil iz Cetinja pioti Kotoru. Potniki so morali pri napadu izstopiti, tolovaji so jim odvzeli denar ter vse vrednosti, iz avtomobila pobrali vso prtljago in blago, ter nato pobegnili z bogatim plenom.
Božične jaslice, krasne in trpežne, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8.50, 11, 13 ali ‘2 din. komad. * v
LJUDSKE PIJAVKE.
(Dopis iz treznih vrst).
Govori in piše se, kako pritiska krivična vlada na ubogo ljudstvo — da nimajo državni uradniki zadosti
doklad itd......Zdi se mi pa, da je tudi med ubogim
ljudstvom in «zapostavljenim« uradništvom dovoij takih, ki dokazujejo nasprotno: dosti imamo denarja — še zapravljamo ga! Po deželi (in v mestih) je premnogo elementov, ki bi jih lahko imenovali ljudske pijavke. To so brezvestni in dobičkaželjni krčmarji. Ker živijo med ljudstvom, dobro poznajo njegove slabosti in to slabost spretno izrabljajo v svojo korist. Pride moledovat ubogi krčmar k županu, naj mu da dovoljenje za godbo — ker rad plača par krone za občinske siromake. Kako hvalevreden namen! Usmiljeni krčmar hiti na pomoč ubogim revežem! Koliko očenašov bodo zanj zmolili! Kako mu bodo hvaležni! Da se župan ne zameri župnijski ali občinski pijavki, mu dovoli godbo — in
v nedeljo popoldne se vrši slavnostni «bal«, ali koncert ali veselica v pomoč občinskim revežem. In poglejte zdaj to veselo družbo! Tu sedi sosed, ki je ravno pred par dnevi preklinjal krivični davek, pa plačuje liter za litrom, tako, da mu mora že uljudna pijavka delati račun, koliko mu je izpila denarja iz žepa. Tam na plesišču nori državni uslužbenec v družbi domačih krasotic in si dela načrte, po kakšnih potih bo spremljal svojo tovarišico domov. Treba bo že počakati tako dolgo, da se pogrezne nadležno fantovsko solnce za goro. in v ta namen se že nekaj žrtvuje, četudi je sicer žepek — suh. Mladina — neizobražena — se vseda na limanice pretkanim sleparjem ter zapravlja v omotičnem plesu svoj denar in svoje poštenje.
Ali se ne dogajajo podobni prizori v naši lepi Sloveniji teden za tednom? Ljudstvo zapravlja svoj denar
in. svojo vest v krčmah, plačuje ogromen davek kralju alkoholu, a rdečelični, debeli krčmar polni svoje žepe z ljudsko krvjo, ker tudi pijavka mora živeti tedaj, če .pije toplo kri. Naš narod je bolan, če si mora (?) nastavljati take pijavke, ali pa je preveč vročekrven, da si jemlje tako zdravilo? Ali mislite, da naši izkoriščevalci ne vedo za to slabost našega ljudstva? če moreš zapraviti en večer v krčmi do 1000 K, kako da bi ne mogel plačati davka, ki je za celo leto primeroma desetkrat manjši? Več odločnosti v naše vrste! Odpravimo najprej iz naših občin krvoločne pijavke in sicer s tem, da jim lie damo piti svoje krvi, potem bomo gospodarska toliko močnejši, da bomo lažje nosili in plačevali druge stroške, katerim se ne moremo izogniti. Dober gospodar najde za se in svojo družino kje drugje primerno zabavo, kakor pri plesu in litru vina, ker od lega imajo korist le krčmarji, po domače imenovani — ljudski krvosesi ali ljudske pijavke. S tem člankom ne menimo tistih gostilničarjev, ki nimajo oderuških cen in ki ne prirejajo plesnih veselic.
Iz Maribora.
Izključen iz realke. Iz realke šo izključili nekega dijaka iz razlogov, ki naj bi bili hudo patrijotični, so pa hudo servilni in skrajno nepedagogični. To se je odigralo tako-le: Neki dijaki so iz «patrijotizma«, ki so se ga bogzna kje naučili, obesili na steno sličico kralja in kraljice. Slike so vsakovrstne, mnogo je tudi takih, ki ne odgovarjajo temu, kar hočejo predstavljati in še manj najpoglavitnejšim estetičnim zahtevam; nobena prikazen na .svetu in nad svetom se ne more braniti profanacije slikovstva, ne Bog, ne svetniki, in tako je bilo tudi s kraljem in kraljico pri tej sliki. Dijak iz dobre hiše, kakor pravijo, zelo priden in z dobro razvitim' čutom za lepo, stopi v sobo in komaj zagleda pisano stvar na steni, že vpraša, kaj je to, z nekim nepristojnim izrazom. Takoj veliko ogorčenje pri dijakih, ki so iz nepristojnega patrijotizma razobešali na nepristojnem mestu slabo sliko, nato pa še hujše ogorčenje pri profesorjih, ki so sodili dijaka. Menda niso niti razmišljali, ali veljajo njegove besede slabi sliki ali pa temu, kar predstavlja, in obsodili so ga z večino glasov na izključitev iz realke. Sedaj se pa celo govori, da bodo profesorje, ki so glasovali proti, radi tega klicali na odgovornost. — Viljema, Franc Jožefa in druge kajzarje so slikali razni dobri in slabi slikarji in če se je kdo o kaki sliki slabo ali nepovoljno izrazil, ni bilo zanj nobene nevarnosti, danes pa dijaka radi mnenja o slabi sliki izključijo in končno pridejo za take slučaje še režimski sodniki s kakim srbskim § 91 a) ali b). Torej pozor pri ogledovanju in ocenjevanju slik. Dijak je slabo sliko hipno ošinil s prvim pogledom, skoraj gotovo si niti misliti ni mogel, koga predsavlja, pa je izključen, če pa ti sliko od blizu ogleduješ, jo samo kot sliko presodiš in oceniš, bodi skrajno previden. Ce presojaš slike svetnikov, ne bo zamere pri svetnikih in pri Cerkvi, varuj se pa, da ne izzoveš nepristojnega, danes v kurzu zelo visoko stoječega patrijotizma ob slabih palrijotičnih slikah.
Draginja in Weixl. V «Trgovskem listu« je spisal demokrat Weixl, ki je na čuden način pobijal draginjo šolskih knjig, članek o draginji ter pravi na koncu: «Zato naj gre našim poslancem v zadnji uri svarilen glas: Ne uganjajte več strankarske politike, kajti ljudstvo vas je izvolilo na važna mesta, kjer imate zastaviti vse svoje sile in znanosti, da delate v gospodarskem smislu, zatirajte korupcijo, zahtevajte, da se izvozne kupčije delajo le v naši valuti, zabranjujte izvoz blaga, katero nam je nujno potrebno (kakor sedaj surove kože), zahtevajte in vpostavite boljše poštne, železniške in carinske razmere ter da spravite tudi ljudstvo do smotre-nega in trajnega dela. Ako dosežete vse to, potem ste res možje na svoje mmestu, ter si pridobite spet upanja, kojega ste že večinoma izgubili. Beda in draginja bode pa polagoma ponehala in priti morajo pri dobrem in varčnem ter umnem gospodarstvu spet lepši in boljši časi.« — Poslanci demokratski, te je volil Weixl in tem velja njegov opomin, nadaljujejo pogrešno gospodarsko politiko, vzdržujejo z vsemi silami sedanji režim korupcije, so glavni krivci valutne nevolje, glavni povzročitelji neznosne draginje. Weixl in ostali mariborski demokrati tem demokratskim poslancem kljub temu poslušno slede, jim izrekajo zaupnice, so torej sokrivi slabe gospodarske politike, ki je. v prvi vrsti zakrivila strašno draginjo. Pisanje v listih je le pesek v oči nepoučeni javnosti, je le demokratska farbarija, kateri vedno in naj se pišejo dr. žerjav, dr. Kukovec, Voglar, Šoštarič, dr. Irgolič ali sam vele-vele-tržec weixl drugače govore in pišejo, kakor mislijo in — delajo.
Mestna hranilnica v Mariboru si je izposodila denar ne samo od Mestne hranilnice v Ljubljani, temveč od cele vrste drugih hranilnic na Kranjskem (Kranj, Krško itd.) ter izkazuje vse te milijone kot vloge mesto kot izposojila. Dolžnost vladnega komisarja je, da nemudoma zaukaže, da se izposojila in vloge ločijo in ločeno izkazujejo v bilanci. Ako ne bo storil vladni komisar svoje dolžnosti, se bodo storili drugi koraki. Pripravlja se ludi skupna akcija večine vlagateljev, ki hočejo dognati resnično stanje vlog in. izposojil in narediti konec1 vsej nepotrebni farbariji.
Darila za Miklavža. Opozarjamo naše somišljenike, da se darila, namenjena določenim osebam, ki se udeležijo Miklavževega večera v pondeljek zvečer v Gam-brinovi dvorani, sprejemajo v Cirilovi tiskarni, I. nadstropje do sobote zvečer. Darila namenjena otrokom, pa se sprejemajo tudi še v pondeljek dopoldne, ker je Miklavžev večer za orlovski naraščaj in gojenke v torek popoldne ob 4. uri v društveni dvorani v Lekarniški ulici.
Mohorjeve knjige. Prišle so knjige Družbe sv. Mo-
horja. Naročniki jih dobijo pri poverjenikih, kjer so jih naročili. Obenem naj obnovijo naročnino za leto 1923, ki znaša za štiri lepe knjige 15 D.
Pohorski izleti so postali ob prehodu jeseni v zimo divnokrasni. Kdor ljubi lepoto narave, naj ne zamudi ;zle ta na Pohorje, skozi menjajoče se jesenske in zimske po krajinske slike. Od izborno oskrbovane in kot take že slovite Ruške koče, kjer se turist lahko oddahne in izjednači duševne užitke s telesnimi, vodi po malem snegu udobna pot do Mariborske koče. Novi oskrbnik te koče je napravil iz nje hotelsko oskrbljeno restavracijo. Snaga, red, točna postrežba, prijaznost in potrpežljivost se izletniku na prvi pogled prikupi. Kava s smetano, surovo maslo in vse, kar srce poželi, nudi koča. Obisk je zadovoljiv, vendar bi bil lahko še večji, če bi Mariborčani vedeli za lepoto predzim skej*a Pohorja in ža udobnost v naših kočah Prid’ vrh planin. nižave sin! — Planinec.
Občni zbor Podpornega društva za revne učence državne realke v Mariboru se je vršil v petek, dne 24. novembra Iz tajnikovega poročila je posneti, da ima društvo letos 72 rednih, 17 dosmrtnih članov, (ki plačajo najmanj 50 dia.); in tri ustanovnike, (ki plačajo najmanj 100 din.). Blagajnik je poročal, da je bilo 9072.15 din. dohodkov in 5146.45 din izdatkov, torej za 1922-23 prebitka 3925.70 din. Ker je prej šnji nemški odbor svojčas naložil večino razpoložljivega denarja v vojna posojila 2775 din.), zato ta denar ni vštei med sedanja aktiva. Za nabavo šolskih knjig in risarskih potrebščin se je izdalo 3380 din. in v gotovini se je razdelili» med učence 1355 din. Delovanje društva se namreč ome juje bolj na to, da preskrbi revnim realcem potrebnih knjig in učil. Za 10 atlasov je treba šteti 1200 dinarjev in kaj je to pri toliki množini prosilcev! — Nato je bil za 1922-23 iznova izvoljen prejšnji odbor (podpredsednik dr. V. Kac. tajnik Franc Ravnihar, blagajnik Ivan Bogovič, arhivar d;. Maks Kovačič). Tudi preglednika računov sta ostala ista (dr. Ant. Jerovšek in Matej Dolenc). Predsednik društva je po pravilih vsakokratni ravnatelj realke. — Društvo je res potrebno in vredno obilne podpore. To so uvideli tudi realci sami, ki so med seboj nabrali 1611.45 din. (za odbor J. Z)
Javna dražba žarnic. Dne 13. decembra t. 1. se bode prodalo ob 10. uri predpoldne pri finančnem okrajnem ravna teljstvu v sobi št. 33 na javni dražbi okoli 138 električnih žarnic. Natančnejša pojasnila se dobe pri referentu.
Izjava. Uredništvo «Straže« izjavlja, da ni gospod Rudolf Šega, tajnik Jadranske banke v Mariboru, prav v nobeni zvezi z noticami glede, mariborske Mestne hra nilnice.
Orlovski vestnik.
Miklavžev večer mariborskega orlovstva obeta biti najlepša tovrstna letošnja prireditev v Mariboru. V vseh krogih vlada živahno zanimanje za ta večer. V primerno okrašeni Gambrinovi dvorani nastopi Miklavž z vsem svojim spremstvom točno ob pol 8. uri zvečer. Nastop oznanijo angelci s petjem ob spremljevanju vijoline, nebo se oupre in v polni svetlobi se pojavi Miklavž . , naenkrat zabobni , ... in prikažejo se pravi pravcati , . parklji. Po kratkem Miklavževem nagovoru angelci razdelijo darove. Med razdeljevanjem zabava občinstvo Mefisto. Ko odide Miklavž s svojim spremstvom pa začne neprisiljena prosta zabava s šaljivo pošto, amerikan-skim zaporom itd. Med odmori svira tamburaški zbor Torej v pondeljek zvečer vsi v Gambrinovo dvorano.
Okrožni tehnični tečaj za mariborsko orlovsko okrožje se vrši od 9. do 14. decembra v Mariboru. Vsi odseki in vse srenje naj pošljejo vsaj po dva telovadca. Stroški za prehrano in stanovanje znašajo dnevno samo po 10 D, kar je malenkostna svota. Za vsak slučaj naj prinesejo s seboj telovadci po eno kočo. Zbirališče ob 8. uri v Lekarniški dvorani.
Ohčni zbor mariborskega okrožja Orlov se vrši ob priliki tehničnega tečaja dne 10. decembra ob 3. uri popoldne v Lekarniški dvorani. Udeležiti se ga morata v smislu poslovnika po dva odbornika vsakega odseka. Sigurno se udeležite!
PROSVETA.
Ksaver Meško: «Volk spokornik in druge povesti za mladino.« Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 25 dia., vezano 30 din. Meško je našel svoji delavnosti še posebno polje, ki uprav odgovarja njegovi nežni mehkočutnosti: ko! mladinski pisatelj. Najnovejše njegovo delo z gornjim naslovom bo napravilo mladini veliko veselja za Božič in kadarkoli ga dobi v roke. V 12 pravljicah, zgodbah in povestih udarja pisatelj na vse mogoče strune v otrokovi duši ter ga ume ponekod držati v veliki napetosti, n. pr. v «Klopku*, ki postane gotovo vredna vrstnica pisateljevega «Poljanče vega Cencka.« V lepšem jeziku pa poleg Zupančiča naši mladini itak še nihče ni pisal, nego Meško; jaz za svoje otroke v svojem okolišu samo obžalujem, da vsled doslej dokaj pomanjkljivega jezikovnega znanja ■ (deloma krivda šole) knjižice ne bodo mogli tako lahko uživati, kot bi zaslužila, zlasti ker jim bo razvozlavanje premnogih deležni-kovih konštrukcij delalo težave. Starisi in vzgojitelji, privoščite svojim malim ta užitek ter jih ob Miklavžu ali za Božič osrečite s to knjigo, ki jo krasijo zèlo uspele ilustra cije! — S. S.
O. H.
Na razstavi.
Obiskal me je prijatelj Gusti. Ima duhovito navado, da se dosledno vstopi k oknu, na katero trka kakor po bobnu, pri tem pa škili na ulico, kakor bi si je ne mogel ogledati od zunaj, to je na licu mesta.
»Razstava je lepa«, izpregovori Gusti ter za hip preneha z bobnanjem. Skočim kakor mladenič (kako primerna primera!) k oknu ter gledam po ulici gor, po ulici dol.
»Kje jo vidiš?« vprašam, ker ne zagledam nobene žive osebe (čemu »žive«, saj mrtve osebe ne hodijo!), torej nobene osebe.
»Bimbo«, me počasti prijatelj, »razstava vendar ni kakšna ženska, temveč nekakšna obrtna prireditev, na kateri obrtniki in trgovci razstavijo svojo robo, da si jo lahko vsak ogleda. Razumeš?«
»Razumem že, toda kakšna je razstava — nimam poj-
ma.«
• »Pa si jo oglejva danes. Ampak to ti povem: na razstavi nei uganjaj burk! Veš, obrtniki so resni možje in povrh je na razstavi vedno dovolj tujcev, ki bi —«
»No, no, saj se z razstavljenimi tujci ne bom šalil«, tolažim prijatelja.
»Tepec! Ali so mar tujci razstavljeni? Oni si le ogledujejo razstavo, kakor si jo bova midva.« Tako me je učil in svaril moj ljubi prijatelj, jaz pa sem se primojkokošil, da ga bom ubogal na vseh potih najinega poučnega potovanja.
Šla sva. Seveda, ker avtomobila nisva imela, fijakar pa je bil nama — prevsakdanji. Na ulici sem se obnašal v splošno zadovoljnost vseh mimo- in vštricidočih, le prijatelj Gusti me je gledal postrani, kakor pestunja dete, M je shodilo. Naj ima veselje! Morda pa me ta očetovska skrb obvaruje kakega mednarodnega žeparja, ki bi še tudi utegnil udeležiti razstave.
Bilo bi znamenje velike pozabljivosti, ako ne bi omenil ob tej priliki, ko pišem svoje utise, da mi je srce bolj nemirno bilo v prsih nego sicer. Ta nemir je povzročila očividno bližina razstave. Raz streh so vihrale takoimeno-vane zastave, ki naj bi povzdignile pomen razstave. Čim bolj sva se bližala s prijateljem razstavi, tem več ljudi sva srečala in tem živahneje je bilo srce. Ni šala iti prvokrat na razstavo. Si sicer pripravljen z vsem potrebnim, kakor z denarjem, izkaznico, krstnim listom, domovnico, izkazom cepljenih koz, z' nožem in sličnimi potrebščinami, vkljub temu pa vseeno ne veš, kaj bo in kako. Dobro je ob taki priliki imeti zanesljivega prijatelja poleg sebe, posebno če je ta na razstavah takorekoč doma. Moj prijatelj Gusti je takorekoč doma ne le na razstavah, temveč povsodi, a najmanj na svojem domu. Ta lastnost ga dela silno že-nijalnega, vsaj v mojih očeh. In zato sem srečen, da me pelje baš ta ženijalni prijatelj prvokrat na razstavo.
Že sva na cilju. Pardon! »Cilj« ni slovenska beseda, tako nas je učil naš grmeči profesor Zevs, ki je kar odskočil od zemlje, če je samo oddaleč slišal besedo »cilj.« Da mu ne bom kratil apetita, ako bi slučajno pri večerji bral »moje utise«, hočem popraviti. Torej: Dosegla sva
svoj »smoter.« Namreč jaz in ženijalni prijatelj Gusti. Zevs je sicer tudi ženijalen, ni pa moj prijatelj.
Pred razstavo je bila med dvema stebroma razpeta velikanska plahta z napisom: »Obrtna razstava. 1. do 11. septembra.
»Gusti, slišiš«, potegnil sem ženijalnega prijatelja za rokav, »to je torej razstava? Ali ne bi bilo umestneje, če bi stalo napisano na plahti: »Obrtna zastava«?
»Ti si tepec«, rekel mi je ženijalni prijatelj ter se urno prerival skozi množico obiskovalcev. K sreči te pohvale niso slišali vsi, temveč samo najbližji, tem pa se bom že izognil med toliko množico. Vkljub temu, da je Gusti ženijalen, je vendarle preglasen. Če je osebno prepričan, da sem tepec, naj vsaj tega ne obesi takorekoč na veliki zvon. Ob ves kredi me lahko spravi, tudi pri o-nih ljudeh, ki me smatrajo kolikor toliko za pametnega. Tepca me niti profesor Zevs ni imenoval, dasiravno je bil v zmerjanju neprekosljiv, da ne rečem ženijalen. —
Rad bi že opisoval razstavo, pa mi še prijatelj Gusti ni kupil vstopnice. Brez te pa me vratar ne pusti na razstavo. Dosedaj sem videl samo vrata; tudi odpirajo se in
Moško in žensko sukno, lodne, platno, vsakovrstno perilo ima po znižani ceni v zalogi manufakturna trgovina
Franjo ^ajer.Naribor
Glavni trg 9.
25
0
0
plača solidno podjetje za posojilo od Din. 100.000 na eno leto. Garancija prvovrstna, Ponudbe pod „Prvovrstna" na upravništvo. r 5o 2-3
Enonadstropna hiša
¥ Pfui is za. trgovino, gostilno ali večje industrijsko podjetje na prodaj. Klet 29 m dolga, velik vrt za event, stavbi-šča, blizu kolodvora ob prometni ■ljutomerski cesti. Na dvorjšču iotoatelje. Vselitev mogoča takoj. Cena 1,800.000 K. Poleg je na prodaj še druga enodstropna hiša z hlevom,kolamico in vrtom. Cena je 800.0U0 K. Jožef Kranjc, Ljutomerska cesta 15.
Dvojna dobro ohranjena
konjska oprema
za težko vožnjo se po ceni proda ali zamenja za kak predmet. --Zrinjskega ulica 1, Studenci pri Mariboru,	56z
SENO
tówsaaaxs*-	osw.ì «i	u*. 
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88.	47—323
LIVARNA ZVONOV, MARIBOR.
INŽ. J. & H. BÜHL
Poljedelci !
FIŽOL
• iieinlevec • (Wachilbohnen) Cocc
kupi vsako množino in plača najvišje cene
Hmelak in drug
Maribor, Slomškov trs 6.
22 460
Denarja ni !
Draginja je velika, zaslužek pa j majhen. Kdor hoče z malim tru- ■ dom gotovo do 200 K na dan za- ’ služiti, naj pošlje svoj natančen j nasiov in znamko za odgovor. >
Josip Batič, Litija 32.1
9-10	477

ZAGRUZNA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru.
Zacssro: Koroške costa 1/L Telefon 311. Brzojavi: Gospohanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Dlakom larajevo, Somber, Spül,
Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsbo banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico e Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
KapItilfniezmešNpnoz Bfliljiciitini teilt 80,000.000*—,visse md K 350 600.000,
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Naj višje obrestovanje vlosr na
knjižice in v tekočem računu.
pp.Qbi»!lfitl pr*c?»i»tec s e?t» driavn« rnredn* lo*arlI»,
mm
to je važno. Skozi zaprta vrata bi ne mogla na razstavo,,, četdui je Gusti ženijalen, jaz pa tepec. Končno, po dolgem prerivanju in zmerjanju, kar je običajno pri blagajnah, mi je izročil Gusti vstopnico s pripombo, da je ne izgubim.
»Hvala za nauk«, odvrnil sem skoro ironično, »nisem še izgubil vstopnice za razstavo, tudi danes je ne bom.« »Ker še do danes take vstopnice nisi imeli«
Gusti je postal kratkobeseden, zato sem molčal tudi jaz ter mu nemo sledil v razstavljalno dvorano. Velikanske stavbe, posebno kar se tiče visočine. Nisem med tistimi, ki se radi hvalijo, ali priznati moram, da se mi je pri razmotrivanju te visočine takoj vzbudil stanovanjski čut, to je tisti čut, ki čuti, da bi bilo v stanovanjskem oziru treba temeljite remedure. N. pr. pri tej nebotični dvorani. Za tri nadstropja stanovanj je takorekoč šlo v zrak. Sploh pa so si mestni prebivalci sami krivi pomanjkanja stanovanj. Zakaj silijo vsi na en kup, ko pa je še v okolici mesta toliko prostora? Vse graje vredna je lastnost, oziroma slabost mest, da so vse hiše in palače takorekoč na kupu, dočim se najdejo pokrajine, -kjer po sto in še več kilometrov ni nobene hiše. Naj bi stanovanjski uradi razdelili mesta ilfc trge v primerni razdalji na vse te zapuščene kraje in pr— mejkokoš, stanovanjsko vprašanje bi bilo rešeno. „
*
(Dalje prihodnjič.)
Nakentjse
ii CL
se kupi razno manufakturno blago za obleko, perite i t. d. pri tvrdki	i_2 563
N. FELDIN, MARIBOR
Grajski trg li Vetrinjska elica.
Fižol,suhe gobe in orehe
kupi vsako množino
Franjo Resnik, Maribor Krčevina.
Slivovko
vsako množino za oddati,
iBdestrijci pozor! Hgcdnapriliiu!
1 lokomobila nova 24j30j40 HP 1 tovorni avto 35 HP, 5 ton I osebni avto, 30 HP 1 novo motorno kolo (nova nemška specijaliteta) 8|4 H P
1 obrabljeno motorno kolo 6|7 HP 1 stabilni bencin-motor 4— 5 HP 1 vozeii »	»	12 HP
1 nov skobelni stroj (Dicktenhobel) 6G0m|m 1 nova tračna žaga (Bandsäge) 750,n|m ter drugi vsakovrstni stroji <a obdelavo lesa kakor poljedelski stroji po najnižji ceni na prodaj pri tvrdki
Stanltz & Hergcuth
trgovina z vsakovrstn mi stroji
Maribor, Slomška«! trg štev. 14
NajpMMši darovi m B*žl: itt Nove lets:
AMERIKANS KI
I
IN ANGLEŠKI
SINGER šivalni stroji
S tiger Igle
In dodatni
deli
Singer olje] kunci, svile
4—8f 587
itd.
•HIHMMMNNMtM
I
Lastna mehanična delavnica
Prodaja na obroke.
Singer šivalni stroji Bourne & Co,, N6W-York
Centrala za S. H. S.:
ZAGREB, MàRUL ČE7A ULICA 5
• MARIBOR, Šolska ulica 2, Zagreb, Pouruznice. Karlovac, Varažd n, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjalnka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitoij, Kragujevac, Zaječar in Štip.	Zastopstva v vseh večjih mestih.
ffóakarM »s. Orila ® Maribora,
Odgovorni urednik; .Vlado Pašenjak.
Izdajatelj in založnik; Koam,