LETO I GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Z I G R A D Namensko varčevanje za stanovanja Osnovno odgovornost za roševonje stanovanjskega standarda, kot je rečeno v raznih ekspozejih naših državnikov, nosi družba, ki s svojo konkretno politiko omogoča maksimalno vključevanje in sodelovanje državljanov kot neposrednih interesentov. Stanovanje je predmet osebne lastnine, kot je to tudi pri drugih predmetih potrošnje. Družba je sprejela skrb za gradnjo stanovani s tem, da se je ustanovil poseben fond za gradnjo stanovanj, iz katerega se dajejo posojila za gradnjo stanovanj in popravila stanovanjskih hiš. Ta sredstva pa je možno izkoristiti le ob določeni lastni udeležbi. Jasno je, da večina državljanov nima takoj vseh sredstev za udeležbo pri najetju posojila za nakup ali gradnjo stanovanja, lahko pa to doseže z varčevanjem. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš Liubljana-Bežigrad bo organiziral službo namenskega varčevanja za gradnjo stanovanj, v katero se lahko vključijo tako državljani kol družbeno pravne osebe. Služba namenskega varčevanja zbira podatke o stanovanjskih interesentih in sklepa pogodbe o namenskem varčevanju. Sklad je izdelal obrazec (vprašalni list), na katerega želi dobiti od stanovanjskih interesentov naslednje podatke: 1. splošni podatki 2. v katerem predelu občine želi stanovati 3. v bloku, stolpnici ali vrstui hiši 4. v katerem nadstropju 5. kakšno stanovanje želi (število sob, s kopalnico ali brez, s krnijo ali prho, vrsta notranje opreme itd.) . 6. ali želi garažo 7. doba varčevanja 8. s kakšnimi lastnimi sredstvi razpolaga takoj. Varčevalna doba je lahko različna, vendar ne more biti krajša od treh let, kar določi varčevalec sam, ko pretehta svojo finančno zmogljivost. Finančna obremenitev pri grad-nji stanovanj naj bi bila ih> mnenju Upravnega odbora Sklada sledeče: 20“/o vrednosti investicije naj bi plačal vlagatelj na podlagi pogodbo o namenskem varčevanju; 30% vrednosti investicije naj bi vplačal delodajalec, pri katerem je varčevalec zaposlen, in sicer na podlagi pogodbe o namenskem vlaganju sredstev; 50 % vrednosti investicije pa bi prispeval Sklad kot posojilo. Razliko eventualnega povečanja cene stanovanja ob dograditvi bo kril sklad z večjim posojilom od določenih 50%. Odstotek obremenitve za varče-valea — člana delovnega kolektiva je pa tudi lahko ugodnejši in je stopnja te obremenitve odvisna od dogovora z delodajalcem. V kolikor bi delodajalec ne hotel sodelo-vati pri namenskem varčevanju svojega delavca ali uslužbenca, •nora varčevalec sam zbrati 50 % vrednosti investicije. b pogodbo se varčevalec zaveže, •■a oo v mesečnih obrokih plačeval v Sklad določene zneske z namenom, da si z varčevanjem zagotovi sredstva kot lastni derež, ki se !>o zahteval za posojilo pri gradnji stanovanj. 1‘odjetju, ki bo namensko vlagalo sredstva za svojega delavca ali uslužbenca, se določijo letni zneski, •n sicer v istem sorazmerju kot vlaga sredstva varčevalec. V kolikor bo delodajalec skupno z inle-resentoni sodeloval pri varčevanju. Sklad sklenil z njim posebno Pogodbo. , Vplačila se varčevalcu obrestuje-Jo po 3%. ki se letno pripisu jejo fflavinici, vloge delodajalcev pa se Obrestujejo z I % obrestno mero. (Nadaljevanje na 3. strani) Obftnski odbor SZDL o stanovaimkih in krajevnih skupnostih Več skrbi in dela pa tudi več sredstev za socialno varstvo Na predzadnji razširjeni seji občinskega odbora SZDL Ljubijana-Bežigrad so razpravljali o dosedanjem delu in nadaljnjem razv.oju stanovanijskih in krajevnih skupnosti ter o vlogi in nalogah organizacij SZDL pri tem. Na osnovi analize in poročila, ki ga je pripravila komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL, ter na osnovi živahne in plodne razprave, so bili sprejeti tehtni zaključki, ki bodo napotilo za nadaljnje delovanje in razvoj stanovanjskih in krajevnih skupnosti. Plenum je dal oceno dosedanjemu delu skupnosti in ugotovil, da so . stanovanjske skupnosti v naši občini v skoraj štiriletnem delu dosegle lepe uspehe in sc razvile v pomembne organe krajevne družbene samouprave. Uspešno so skrbele za pomoč družini in hišnim svetom z ustanavljanjem uslužnostnih dejavnosti, delovale v vzgoji in varstvu otrok, reševale komunalna vprašanja, socialno-zdravstvene probleme itd. V zadnjem času pa prevzemajo vedno več nalog in dela s področja družbenih služb, komunalne dejavnosti i. dr., kar vse zahteva vedno večje sodelovanje državljanov — članov skupnosti. Prav v razširitvi tega sodelovanja državljanov se mora občutiti vloga orgauizacij SZDL in zato smatra plenum za osnovno nalogo krajevnih organizacij SZDL, da vodijo stalno skrb za sodelovanje in aktivno delo čim večjega števila članov SZDL v organih skupnosti. Danes deluje v različnih organih naših stanovanjskih skupnosti skoraj 500 državljanov, v svetih skupnosti 153, v izvršilnih odborih 55 in v 40 raznih komisijah 291. Pri tem pa ugotavljamo, da je v teh organih, posebno v izvršilnih, še vedno premalo žena, predvsem pa mlajših ljudi in delavcev — proizvajalcev. V delu organov stanovanjskih skupnosti, predvsem svetov in komisij, se je ponekod ugotovilo široko sodelovanje državljanov in aktivnost članov SZDL, drugod pa samovolja ali le aktivnost nekaj ljudi. Zato je smatral plenum zu potrebno opozoriti na tak sistem dela organov skupnosti, ki bo zagotavljal kolektivno vodenje, odločanje in odgovornost. Cim boljše sodelovanje in aktivnost šega kroga državljanov v delu skupnosti pa za-visi predvsem od realnega in podrobno utemeljenega programa, s katerim morajo biti seznanjeni vsi prebivalci. Prav tako morajo biti seznanjeni člani skupnosti z vsemi važnejšimi odločitvami organov skupnosti, s potrošnjo družbenih sredstev, s katerimi razpolaga skupnost itd. Prav v seznanjanju in izvrševanju programa skupnosti je težišče ; delu organizacij SZDL. predvsem pa njenih sekcij (za družbeno upravljanje, za komunalna vprašanja itd.), to je hkrati vsebina dela sekcij, ki naj bi združevale kar najširši krog članov, razpravljale o programu skupnosti, anketirale državljane, aktiviziralc člane za izvedbo programov itd. Največji razmah so dosegle stanovanjske skupnosti v razvijanju raznih servisnih dejavnosti. Danes deluje v šestih stanovanjskih skupnostih 25 raznih servisov za pomoč hišnim svetom in družini, ki zaposlujejo 115 rednih in 18 honorarnih delavcev. Pri pregledu servisov pa se je ugotovilo, da je obrtna servisna dejavne"! preveč enostransko razvita ter r i zdrobljena, da je veliko užil ih in neprimernih obratov ter da je predvsem servisov za razbremenjevanje gospodinjstva še vse premalo. Poleg tega je nekaj servisov kljub olajšavam nerentabilnih in to zaradi slabe organizacije dela in premajhne produktivnosti, pa tudi zaradi majhnih potreb tistega področja. Zato je plenum Občinskega odbora SZDL priporočil, da se v okviru Koordinacijskega odbora stanovanjskih skupnosti prouči združitev oziroma povezava malih servisnih obratov več skupnosti v skupno upravo. To bi zagotovilo rentabilnost, zmanjšalo režijske stroške ter privedlo do večjih in bolje organi-. ziranih obratov, ki bi bili zmožni, da modernizirajo in bolj sodobno izvršujejo servisno dejavnost. Za vse servise pa bi moralo veljati načelo ekonomskega računa, zato bodo morali izdelati realne kalkulacije cen uslugam, predvideti obračunavanje amortizacije, a za povečanje produktivnosti dosledno uvesti nagrajevanje po delu in ekonomske enote. Za nadaljnji razvoj servisov stanovanjskih skupnosti, za rešitev problema prostorov ter sodobnejše in bolj ninhnnizirane opreme pa bo liioial tudi Občinski ljudski odbor dati servisom vidnejše mesto v družbenih plandi in tudi zanje predviden sredstva, ker predstavljajo močan faktor socialistične ustuž-nostne obrti. Poseben poudarek je dal plenum reševanju vzgojno-varstvuib in so-cialno-zdravstvenih vnrašanj v stanovanjskih skupnostih in opozoril, na to, da bodo morali organi skupnosti v bodoče tem vprašanjem posvetiti več skrbi in dela, pa 'tudi nameniti več sredstev kot cVpslej. Pri tem bo potrebno sodelovanje in praktična pomoč vseh družKcnih st!, (Nadaljevanje na 4. s-trani) KRITIČEN POMENEK ob zboru volivcev v Savskem naselju 7bt»r volivcev treh volilnih enot trikrat večji promet, kot je !>ilo srcdovalo sf>voricc. da so šla sred- detega zbora volivcev. Takšni ukrc- IsJA^A Ki^vslcom nšiMilin. IMn r<‘- nrihfl v itn ki i«'k k o iv ri'/l v v 1 f > 111," n i #* m Y,ate|Ja- kl 1,1 prav goli nika, vendar tega zapisnika doslej nam je skleniti pogodbe za dobrih takšen postopek mimo občinskega f,prav' 7nupa"° še ni niti videl, kaj šele podpisal. 5 V • inenu besede). Od časa do časa ij koncu leta 057 in nižjih v takem poročilu ni mogoče po- v Velenju«, meni prvi v razpravi v ]etu pgj«) naročil 28 novih grešati. o tem vprašanju. »Ob rojstvu Sav- slum)V.,n) zaiijt, najel posojilo Kljub tej pripombi (.m nujno, da skegu naselja smo (diskutantj s.ecr ■ kreditnem skladu za stanovanj, je toonu) so volivci zares pozorno dobesedno uporabljajo »so«) mislih sko iz„rad„jo. Teh 28 stanitvum je spremljali poročilo ljudskega od bo- le na stanovanjske objekte, potem bjIo prvo(no namenjenih s približni Pozornost je dosegla svoj vi- smo še e ugotovili, du se moramo n0 enDkjm vtevilom zn uslužbence sek v zadnjem delu, kjer poroči o tudi gibati po tem naselili, naku- ijll(lskegn odbora, zn prosvetne de-obravnava investicije v komunalo pevat, rn solat, o roke«. »Kako mo- zdravstvene delavce m nsluž- in objekte družbenega standardu, romo dopuščati takšno kratkovid- bencel.MvnašiobČini.Svetzašoi-Poročilo se o skoraj vsaki inve- nost?« »Čeprav smo Že nekajkrat jn pr(>svt,to. kakor tudi ostali, st.eij. končuje s podatki o dolgo- opozarjali, ponovno predlagam, da . k(> „00 prošeni sestavili sezna- v.h za /<' opravljena dela in s pe- opozorimo pristojne organe, da je mt, !>tn-|(Mi,1 sunisaicno napovedjo za zadnje »Savsko naselje ko-t velika m [)rav- obdobje v letolsnjem letu. Žaklju- kar nastala mestna četrt skrb vse ‘ občmslum (Iru/beinin planom ček: do konca leta bi potrebovali še Ljubljane.«* Delovni predsednik od- »n proračunom za leto Plf)! pa J* nanna.nii 329 milijonov, v najbolj- govarja: »Ne pozabimo, dn rastejo sprejelo. 3 milijonov, tako tla bo po seda- občinah«. .Stadionu) odkupih in .preuredih v njih napovedih zmanjkalo I3č> mili- Savsko naselje je vse prej kot Otročki vrtec oziroma pionirski dom. jonov. urejeno. Investitorji so vplačali Za- Ker so v teh dveh hišah bde stran- Volilci, ki vsak datn hodijo mimo vodu za stanovanjsko izgradnjo ke. je nastalo vprašanje, kje lolrli osamelih stebrov obrtnega centra, preko boo milijonov komunalnega stanovanja za zamenjavo. 1 o v P ruki imajo otroke, ki telovadijo v prispevka. Kje so ta sredstva? Po- ja"!*;* 111 '>d<) mogoče rešiti drugače neprimernih prostorih šolskih hod- ročilo pojasnjuje: »Precejšna sred- kot > stanovanj od nnrocemli - o>-nrkov. ki se stiskajo v prvem po- »tva tega prispevka ■zadržuje po shvpiti za omenjeno zamenjava hlo trošniškem centru, ki ima menda starem dogovoru tudi Zavotl za )*“ za otroke, zato je bil lak «klep stanovanjsko izgradnjo............. do katerih iz objektivnih razlogov sedaj ne moremo priti«. Volivci bi radi vedeli, kakšni so ti objektivni razlogi jn kdaj jih ne bo več Stran 2 Štev. 6 Zbor volivcev upravičen. Po vsem tem je svet za šolstvo in prosveto računal na 6 stanovanj in tudi že določil, kdo naj bi jih Delavska univerza »Cene ‘stupar« je tudi letos razpihala vpis v tečaje tujih jezikov. S poukom so začeli doslej v začetnih in nadaljevalnih tečajih nemškega in angleškega jezika. Trenutno pa pripravljajo še intenzivne tečaje. drugje. Po sprejetju družbenega plana in proračuna ic bil občinski ljudski odbor postavljen pred dejstvo, dn mora preskrbeli 33 stano- Ko bodo gotova, bodo sproščena podana in proračuna |c bil občinski sojena stanovanja ljudskega odbo* „______„ ______ dobil, kajti stanovanja b* po jk>- vanj za one. ki jih bo treba zaradi Nekaj volivcev ie v razpravi po- godbi morala biti gotov# letos po- izgradnje podvozu preseliti, le ža- ra in takral jih bodo jirizadeti organi razdelili jio prvotnem načrtu. Podvoz je torej razdelitev stanovanj zavrl za eno leto. Netočne informacije vzrok nestvarni kritiki Kritika, ki je bila izrečena na zboru volivcev v Savskem naselju, tla so se sredstva, namenjena za telovadnico v Savskem naselju, uporabila za telovadnico v Stožiicah, ne ustreza resnici, 'lo je samovoljna razlaga in se ne ujema s poročilom ljudskega odbora za zadnje zbore volivcev. Najprej: zakaj se je, čeprav se ne bi smela, začela graditi telovadnica pri novi šoli v Stoži-cah? Gradbeno podjetje Obnova je, ko je končalo z grobimi zidarskimi deli na šoli, želelo, da opravi groba zidarska dela tudi na (v načrtih preti vid e ni) telovadnici. To je podjetje želelo zaradi opažev, orodja in delavcev, ki so bili tedaj na gradbišču, in zato, da ne bi kasneje čez 1 ali 2 leti ponovno odpirali gradbišča na že urejeni okolici šole, kar bi zahtevalo tudi večje stroške. S to željo so sc obrnili do prosvetnega referenta občinske uprave in ta jim je gradnjo dovolil, ne da bi se s kom posvetoval. Predstavnik ObLO ja za ta spodrsljaj zvedel, ko bi bilo treba plačali prvo situacijo za telovadnico. Zahteval je ustavitev gradnje, toda kasneje sc je na mestu samem prepričal, da bi se na zidovih začete telovadnice preko ziime napravila škotla, zato je pristal, da se telovadnica še pokrije. Izvršena dela na telovadnici so tako stala 20 milijonov dinarjev. 10 milijonov dinarjev se je dobilo na račun šole v Stožicah, katere gradnja je tudi zaustavljena, ker so vsa, za letos planirana sredstva že izčrpana, tO milijonov pa se je plačalo s sredstvi, ki so bila po planu namenjena otroškemu vrtcu v Savskem naselju. (Takoj moram omeniti, da je bil otroški vrtec v Savskem naselju kljub teinu odprl v predvidenem času, le da ima ljudski odbor sedaj še dolg na njem). Ker je telovadnico in vrtec gradilo isto podjetje, bi bilo za podjetje končno vseeno, ali plačamo telovadnico ali vrlec in ljudski odbor bi plačal vrtec, če se ne bd zgodilo naslednje. Ljudski odbor je dobil od gospodarskih organizacij 20 milijonov na račun lanske akcije združevanja sredstev. Ker so Kile pogodbe z gospoda^rskimi organizacijami sklenjene s pogojem. da se sredstva porabijo za gradnjo šol in otroških vrtcev, je Narodna banka zahtevala, da se ta sredstva delijo na šole in vrtce. Zato so se sredstva razdelila, in sicer nn otroški vrtec v Savskem naselju 10 milijonov in za izgradnjo šol 10 milijonov dinar- jev. Ravno v tem času je/zapadla v plačilo situacija za delo na telovadnici v Stožicah, gradbeno podjetje pa je grozilo, da bo zaustavilo delo na vseh gradbiščih, če ne bomo izplačevali predloženih situacij. Zato smo iz združenih sredstev iz leta 19M) poravnali preostalih 10 milijonov dolga na telovadnici. Ta sredstva torej za telovadnico v Savskem naselju niso bila planirana in se niti ne bi mogla zanjo uporabiti, ker se z gradnjo še ni pričelo. Da se gradnja telovadnice v Savskem naselju ni pričela, sploh niso bila vzrok finančna sredstva, saj je kreditni sklad za stanovanjsko izgradnjo že odobril prvo tranšo, ki pa je ostala neizkoriščena. Problem bi bil le, kako realizirati plan. ki je predvideval. da se bo letos za to telovadnico potrošilo 90 milijonov dinarjev. Toliko sredstev namreč ljudski odbor kljub planu in kljub dobri volji ni uspel spraviti skupaj. Telovadnica v Savskem naselju se ni začela graditi zato, ker projektant ni izgotovil načrtov. Na vprašanje, zakaj jih ni napravil, je izjavil, da je slišal, da z gradnjo telovadnice letos ne bo nič, kerv ni denarja. To je lahko samo izgovor, če pa je res, so se te govorice šinile brez vednosti ljudskega odbora. Ko je predstavnik ljudskega odbora pokrenil akcijo, da bi so telovadnica kljub vsemu začela graditi, in sicer na osnovi investicijskega programa, je naletel na težave pri gradbenem podjetju, ki je imelo dovolj drugega dela s potrjenimi načrti in dobrimi plačniki. Toda težave so bile še drugje. Zaradi nove lokacije telovadnice, ki je bila izdana po žel ji predstavnikov Savskega naselja, se mora prestaviti nekaj metrov kanalizacije, kar je tudi ovira za začetek gradnje. Po prvotnem načrtu bi bila telovadnica premajhna, novi projekt pa predvideva dva telovadna prostora, bazen pod streho in prostore, ki bodo služili hišniku in društvu Partizan. Seveda so temu primerno narasli tudi stroški, saj 1k> telovadnica stala skoraj toliko, kot je stala nova šola. Predstavnika Savskega naselja so izkoristili priliko, kar jim gotovo nihče ne očita, saj so, kar se tiče premajhne telovadnice, imeli tudi prav. Namesto prvotne telovadnice so dosegli potrditev takega načrta, s katerim bodo rešili tudi druge probleme. To pa je seveda celo stvar nekoliko zavleklo in zamotalo. Slane Koman Namensko varčevanje za stanovanja (Nadaljevanje s 1. strani) Odplačilna doba posojila, ki ga dobi varčevalec pri Skladu, znaša 30 let z 2 % obrestno mero. Ce varčevalec odstopi od pogodbe, priden je realizirali!a, ima pravico do povračila glavnice in obresti. Znesek vplačil in obresti se vrne v šesitih mesecih po prejemu garsonjera m* enosobno stanovanje mJ enosobno stanovanje s kab. m’ dvosobno stanovanje m* dvosobno stanovanje s kab. in! trosobno stanovanje m* Stanovanja se bodo gradila v blokih in stolpnicah. Primer varčevanja in odplačevanja Varčevalec se odjoči za dvosobno stanovanje v vrednosti 3,800.000 din. Razmerje bi bilo sledeče: din 20 “/o varčevalec 760.000 30% delodajalec 1,140.000 50»7o sklad 1,900.000 Ge ima interesent že prihranjenih 300.000 din, jih ho vložil v sklad ob podpisu pogodbe o namenskem varčevanju. Odločil se je za varčevanje za dobo 5 let. to se pravi, da mora v petih letih prihraniti še 460.000 din, katere bo plačeval v pismenega zahtevka za povračilo. Sklad pogodbeno določenih zneskov ne izterja in ne izločuje, zamudni varčevalec pa zaostane v vrstnem redu za dolžino zamude. Struktura in vrednost stanovanja, ki bi služila kot osnova za sklenitev pogodb^ po namenskem varčevanju im vlaganju, je sledeča: din 22—24 1,700.000 30—32 2,170.000 40—42 2,870.000 54—56 3,800.000 60—64 4,340.000 66—70 4,700.000 zaporednih (60) mesečnih obrokih po 7.000 din. Delodajalec bo v času gradnje po posebni pogodbi vplačal v določenih rokih 1,140.000 din. Ko bo blok dograjen im bosta varčevalec in njegov delodajalec izpolnila pogoje, 1h> Sklad, z varčevalcem sklenil kupno pogodbo. Znesek 760.000 din z obrestmi se 1«) vračunal v kupnino za stanovanjc. Za znesek, ki je zanj vložil delodajalec in znesek, ki ga je za gradnjo porabil sklad, to je 5,040.000 dinarjev, pa se bo varčevalcu odobrilo posojilo in določil mesečni obrok računajoč 30 letno odplačilno dobo z 2 % obrestmi. , Problemi šolstva Jz občinskega sklada za šolstvo vzdržujemo v celoti vse osnovne šole in gimnazijo, z dotacijo iz sklada prispevamo k vzdrževanju glasbenih šol in vzgojnih zavodov — vrtcev in Ljudske knjižnice. Delavska univerza prejema dotacijo neposredno iz občinskega proračuna. Sole na območju občine, ki jih občina ne vzdržuje, so: Vajenska šola gradbene stroke (Gradbeni šolski center), Sola PTT, sedaj industrijska šola elektrostroke. Sola za učence motornih vozih Politična šola, Dopisna šola in Višja šola za fizioterapevte. Osnovne šole, gimnazija in varstveno-vzgojni zavodi V občini je devet osnovnih šol, od tega 0 popolnih osemletk in 3 nižje organizirane šole. Število učencev na osnovnih šolah v začetku tega šolskega leta ji- 4.255. V gimnaziji je 811 dijakov, od katerih je približno ena tretjina iz območja občine. Število učnega osebja v osnovnih šolah in gimnaziji je 265, drugega osebja je 41. Gimnazijo je občina prevzela v svoj proračun leta 1961. V vrtcih imamo 50 Vzgojiteljic, [z sklada za šolstvo plačujemo tudi profesorje iz glasbene šole, teh je 26. Iz gornjih številk je razvidno. da plačujemo iz šolskega sklada 558 učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev ter 41 tehničnega osebja. Glasbeni šoli sta v občini dve (Bežigrad in Črnuče). Obe sta zavod s samostojnim finansiranjem, vendar 80 % sredstev krijeta z dotacijo, ki jo daje občina Bežigrad in Šiška. V Glasbeni šoli za Bežigradom je letos 458 učencev, v Črnučah pa 42 učencev; vsi so iz. naše občine. Varstveno-vzgojnih zavodov je 8, v njih je sedaj 707 otrok, od tega 447 šolskih. Doslej so se vselili v Savskem naselju v dve stolpnici, na spomlad pa pride na vrsto tretja Pomanjkanje učnih prostorov Skupen problem, ki zadeva vse naštete vrtce, šole in vzgojne zavode, je pomanjkanje prostora. Čeprav smo v letu 1958 zgradili poslopje osnovne šole v Savskem naselju in gradimo osnovno šolo v Stožicah, ki ima že 5 učilnic, usposobljenih za pouk, vprašanje prostora v dveh dnevnih izmenah še ne bo rešeno. V zadnjih štirih letih se je število šoloobveznih otrok v občini podvojilo in še vedno narašča, zlasti v šolskem okolišu osnovni1 šole Savsko naselje, tako da kapaciteta te šole že letos ne zadošča potrebam. Ker se bo na prostoru med Savskim naseljem in Vilharjevo cesto nadaljevala izgradnja stanovanj, bo kmalu treba tam zgruditi še eno osnovno šolo. Sole so se izognile tretji izmeni le tako, da so skoraj vse razpoložljive prostore (pevske sobe, knjižnice, specialne učilnice itd.) spremenile v učilnice. S tem pa je bil prizadet pouk cele vrste predmetov. Posebno pereče je pomanjkanje telovadnic in telovadišč. Osnovna šola Borisa Kidriča in šola v Dolu telovadnice sploh nimata. Gimnazija in osnovna šola Mirana Jarca s svojimi 1600 učenci in eno telovadnico sta imeli v preteklem šolskem letu komaj eno tretjino ur telesne vzgoje, ki jih določa učni načrt. Prav tako je hud problem učilnic za tehnično vzgojo in gospodarski pouk. Te/avčn je tudi problem stanovanjskega prostora za večje število učiteljev. Nekateri izmed njih stanujejo v prostorih, ki resno ogrožajo zdavje, da ne govorimo o tem, da je v njih učitelju onemogočeno vsako delo v zvezi s poklicem. Občinski ljudski odbor je pred leti pokazal mnogo dobre volje ob reševanju problema stanovanj za prosvetne delavce, tedaj je tudi dodelil nekaj stanovanj učiteljem, toda pri tem je tudi ostalo Finansiranje Do letošnjega leta so se šole in vrtci finansirali oziramo dotirali neposredno iz občinskega proračuna. S sprejetjem zakona o finansiranju šolstva je bil letos ustanovljen občinski sklad za šolstvo, ki zbira in razdeljuje sredstva za vzdrževanje šol in daje dotacije glasbenim šolam, vrtcem in Ljudski knjižnici. Sredstva sklada se formirajo s participacijo na dohodkih občine. V letu 1961 je v šolskem skladu 40 % vseh ^proračunskih dohodkov komune, v Jnesku 515 milijonov din. Od teli je razen 44 milijonov vse namenjeno finansiranju osnovne dejavnosti šol, vzgojnih zavodov itd. Od tega odpade nad 85 % na plače učnega in drugega osebja v šolali in vzgojnih zavodih. Smoter novega finansiranja šol. kot ga vsebuje omenjeni zakon, naj bi bil ta. da se šole osamosvojijo od upravnih organov in postanejo družbene ustanove, ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo lastni dohodek. Da bi se mogli razviti ti novi druž.beno-ekonomski odnosi v sami šoli in v odnosu do družbenih čini-teljev, ki nastopajo kot njeni ustanovitelji in plačniki njenih storitev, so predvsem potrebna znatno višja sredstva, kot so jih šole doslej prejemale in ki so zadostovala le za najosnovnejše materialne izdatke. Glavni problem družbeno-ekonom-skegu razvoja šol je odvisen od te- ga, ali bo mogoče v skladu za šolstvo zbrati relativno več sredstev kot v tem letu. To velja za celo državo, kot za našo občino. Poseben problem finansiranja pomenijo glasbene šole. Pouk v teh šolah terja veliko finančnih sredstev, tako da je delež na enega učenca za 1 šolsko leto 50.000 din. To se pravi, da bi pri doslednem samofinansira-nju posamezen učenec moral prispevali mesečno 4.000 din. Seveda velja to za 1. 1961. Morebitno zvišanje prejemkov učiteljev pa bo tu navedeni znesek ustrezno zvišalo. Postavlja se vprašanje, v kakšnem odstotku naj bi občinski sklad za šolstvo v naprej partieipiral pri celotnih izdatkih glasbenih šol oziroma pri izdatku za enega učenca. Letos je sklad z veliko težavo zmogel potrebna sredstva za 80 % dotiranje teh šol. Enak problem je pri vrtcih. Ti so v tem letu vključeni v Stanovanjske skupnosti, prejemajo pa iz občinskega sklada za šolstvo letno nn otroka 28.000 din. Pred dnevi sprejeta resolucija ljudske skupščine o vzgojnih zavodih postavlja finansiranje teh ustanov v celoti na lastne dohodke. Komuna naj bi prispevala samo individualno staršem, ki so v težkih socialnih razmerah. To bo vrtce Stanovanjske skupnosti postavilo pred celo vrsto novih težav in seveda tudi občino v celoti. Investicije Investicije za izgradnjo novega šolskega prostora in opreme šol pomenijo v naši občini izredno težaven problem. Tu gre za težke milijone, ki jih je treba hitro zagotoviti, kajti šolanje šoloobveznih otrok ne trpi odlašanja. Doslej smo zgradili eno šolo v celoti, ena je v gradnji, v Črnučah pa je povečana in dopolnjena s posebnimi učilnicami in drugimi potrebnimi prostori. V zadnjih treh letih smo obnovili dokajšnji del šolskega pohištva, -in v obstoječih poslopjih izvršili nekatere adaptacije. Kot je že rečeno, nas čuka najina izgradnja in oprema štirih telovadnic, gradnja in oprema še ene osnovne šole ter povečanje kapa.cjtete vrtcev, ki zajemajo sedaj le 700 otrok, in je to skoraj simbolično glede na potrebe. Toda že danes je občinski proračun obremenjen z anuitetami za odplačilo najetih posojil za izgradnjo šol in drugega. Pouk in življenje šole nasoloh Šolska reforma je prinesla v šole mnogo novega. Ne gre samo za nove učne načrte, sodobnejše metode pouka, temveč za nove notranje odnose v šoli m odnose šole do komune in družbenih činiteljev izven nje. Znotraj šol sc razvijajo novi odnosi med učenci in učitelji in obeh do vodenja šol. Razvijajo se novi medsebojni • odnosi na principih, ki veljajo za ves naš družbeni sistem. Funkcija šolskih organov je docela utrdila svojo veljavo. Napredek res ni očiten, toda je konstanten, tako v upravljanju kot v pedagoškem in vzgojnem delu. Šolski uspehi, ki se odražajo v visokem odstotku napredovanja učencev iz razreda v razred in končajo šoldnjc, niso rezultat samo olajšav za prehod v višji razred. Prav tako ne drži. da omogoča večje uspehe manjša zahtevnost učnih načrtov pri ocenjevanju. Boljše uspehe je treba pripisovati tudi sodobnejšim in ustreznejšim metodam in oblikam pouka. To seveda ne pomeni, da smo v naših šolah dosegli vse smotre, ki jih zasleduje šolska reforma. Za to bo treba še času. večje prizadevnosti družbenih činiteljev izven šole in seveda boljših materialnih pogojev, kot jih šole danes imajo. V pogojih celodnevne zasedenosti šolskili prostorov z dvema izmenama, ob prenatrpanosti nekaterih šol in ob prevelikem številu učencev na enega učitelja ni lahko modernizirati pouka in vzgojno obvladati množico mladine. Od šole moramo Zahtevati to, kar lahko nudi v danih razmerah, ne pa vsega, kar bi želeli, da naredi za izobrazbo in vzgojo otrok. Za natančnejše poročanje o delu šol in njenih organov bi potrebovali mnogo več časa. kot ga je tu na razpolago. Prosvemo-pedagoška šola Najbolj pereč problem šolstva v naši občini je vprašanje pegagoške službe (po starem inšpekcije). Po sprejetju republiškega zakona o pedagoški službi, ki prenaša to na komune, se je prehitro razformirala okrajna pedagoška služba, kajti praksa je pokazala, da je formiranje pedagoške službe po občinah ali skupnostih več občin mnogo težavnejše, kot se je to mislilo. Zato lahko trdimo, da so trenutno šole skoraj v celi republiki brez pedagoškega nadzora in pomoči. Občinski organi, pristojni za šolstvo, in prav tako okrajni in republiški praktično niso v stanju, slediti življenju šol. Iz tega izvirajo mnoge težave in napake, ki bi se sicer dale odpraviti. Naša občina je s sedajnimi občinami Moste, Šiška in Medvode ustanovila enoten zavod za prosvetno-pedagoško služim. Pol razpisanih mest za pedagoške svetovalce še ni zasedenih. z.ato je iskanje sposobnih prosvetnih delavcev za pedagoške svetovalce v zavodu na dnevnem redu. Odziv pa je slab. Vsekakor se bodo morale vse zainteresirane občine mnogo bolj energično lotiti organizacije pedagoške službe kot doslej. Analize učnih uspehov, proučevanja novega načina napredovanja učencev kot tudi proučevanja novih metod dela in pedagoška pomoč mlademu kadru so nujno potrebni. Zbot volivcev stev 6 (Nadaljevanje s 1. strani) predvsem pa organizacij SZDL, Društev prijateljev mladine in staršev, šol. aktivov Ljudske mladine in ostalih. S prenosom yzgojno-varstvenih ustanov na stanovanjske skupnosti se odpirajo široke možnosti za dobro gospodarjenje in izkoriščanje notranjih rezerv, predvsem pa za razširitev sodelovanja državljanov v upravljanju teh ustanov. Upravne odbore je nujno treba osnovati v vsaki, še tako majhni ustanovi^ in vanje ter v neposredno, praktično vzgojno delo vključiti čim več staršev, kajti upravni odbori morajo poleg upravljanja prevzeti tudi skrb za vsebino dela ustanove, t. j. za široko družbeno vzgojo. Prav tako pa je nujno upravnim odborom teh ustanov, kot organom družbenega upravljanja, dati popolno samostojnost in tudi vsa sredstva, ki so za to delo namenjena in potrebna. Ostaja pa še vrsta vprašanj in perečih problemov izven otroških ustanov, s katerimi se bodo morale stanovanjske skupnosti, predvsem njihove Komisije za vzgojo in varstvo otrok, več ukvarjati. Ta vprašanja so: vzgojno zanemarjeni otroci, socialno slabe družine ali družine alkoholikov, varstvo dojenčkov, rejništvo, varstvo bolnih otrok zaposlenih staršev, uvedba organiziranega varstva in igre na igriščih, dnevna letovanja, uvedba nekajurnega dnevnega varstva na domu itd. Vsekakor pa ostane naloga teh komisij iskanje nadaljnjih možnosti za rešitev materialne osnove varstva otrok, kot so otroške sobe v večjih blokih, adaptacija primernih prostorov itd. Pereči socialno zdravstveni problemi zahtevajo od stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov preusmeritev od klasičnih oblik razdeljevanja denarnih in zimskih pomoči na široke preventivne akcije in na druge oblike socialno zdravstvenega dela. kot so pomoč bolnim na domu, bolehnim in starejšim prebivalcem, skratka pomoč in skrb za človeka na splošno. Organi stanovanjskih skupnosti, posamezni ali več skupaj, naj bi resno proučili možnosti za ustanovitev socialno zdravstvenih servisov, v katerih naj bi se skupno z organizacijo Rdečega križa in občinskim socialnim centrom ter Zdravstvenim domom organizirano, operativno in ekspeditivno izvajale različne oblike socialno zdravstvene pomoči! Poleg stanovanjskih in krajevnih skupnosti naj bi bili tudi hišni sveti, kot organi družbene skupnosti, najtesneje povezani s stanovalci, organizatorji in izvajalci neposredne, sosedske pomoči v konkretnih primerih in naj bi tako odstranili hujše posledice! Dosedanji razvoj stanovanjskih in krajevnih skupnosti je v nemajhni meri tudi rezultat razumevanja in pomoči Občinskega ljudskega odbora in tesnega sodelovanja organov skupnosti z občinskimi organi in organizacijami SZDL. Za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti in vedno večje naloge, ki se nanje prenašajo, pa bo potrebno to sodelovanje še okrepiti, in to predvsem v svetih Občinskega ljudskega odbora in na področju družbenih ter komunalnih služb. Nujno je, da so organi skupnosti seznanjeni in soglasni z načrti i/i sklepi posameznih organov ljudskega odbora ter da pri večini sodelujejo, kot so to primeri lokacij, gradenj, razdeljevanja sredstev za komunalno ureditev, zdravstveno socialnih problemov itd. (er da v celoti prevzamejo skrb za vzdrževanje cest, snage, zelenih površin in nasadov s tem, da ObLO zagotovi potrebna sredstvu. Sedanje potrošniške svete pri po-edinih trgovinah bi bilo bolje združiti v potrošniški svet za področje cele skupnosti in za določene probleme organizirati, skupno s krajevnimi organizacijami SZDL, komisije ali sekcije, ki bi vodile skrb o preskrbi in trgovini na področju vse skupnosti. Po skrbnih analizah preskrbe s posameznimi artikli ter o ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih bi ti sveti oziroma komisije nato razpravljale s prizadetimi podjetji, predvsem z organi delavskega samoupravljanja, ter skušale najti skupne rešitve in izboljšave celotne preskrbe področja. Krajevni odbori so doslej vložili največ dela v razna komunalna in Stran 4 štev. 6 Zbot volivcev asanacijska dela, manj pa v druga področja življenja krajevne skupnosti. Z razširitvijo krajevnih odborov in dodeljevanjem večjih finančnih sredstev so podane vse možnosti, da tudi krajevne skupnosti več storijo, s pritegnitvi jo večjega kroga državljanov, na področjih social no-varstvenih Vprašanj, vzgoje otrok, mladine itd. Poleg tega pa bodo morale krajevne skupnosti še posebej bolj skrbeti za zadovoljitev kulturnih in izobraževalnih potreb vaškega prebivalstva, ob vsestranski pomoči Komisij za politično in idej no-vzgojno delo pri krajevnih organizacijah SZDL, delavske univerze in drugih. Pomanjkanje primernih prostorov, tako za delo stanovanjskih in krajevnih skupnosti in njihove organe, servise ter ustanove, kakor ža krajevne družbene in društvene organizacije in njihove sekcije, predstavlja že star in še vedno nerešen problem. Zato morajo tudi krajevne organizacije SZDL podpreti prizadevanja ObO SZDL, da se to vprašanje reši čimprej. Plenum je pozval vse merodajne in zainteresirane organe ter organizacije, da v reševanje tega problema vložijo maksimum naporov in tudi sredstev. Na vsak način je treba nadaljevati z akcijo izgradnje vsaj dveh domov stanovanjskih skupnosti (Stadion iti Savsko naselje), istočasno pa bolje izkoriščati vse obstoječe, čeprav začasne prostore in Kakor vsa društva in organizacije polagajo račune o svoji dejavnosti na letnih občinskih zborih, tako je tudi iniciativni odbor DPM občine Bežigrad prikazal svojemu članstvu delo, težave in probleme, s katerimi se je srečaval. Delovanje iniciativnega odbora ki je bil ustanovljen v letu 1958, ne-more pokazati preizkušenih ustaljenih metod dela, vendar številni uspešno rešeni problemi kažejo, da je odbor opravičil svoj obstoj in da je tudi našel dovolj odziva in razumevanja za svoje probleme pri pristojnih družbeno-političnih organih. Objektivne težave, ki so se odražale v preobremenjenosti posameznih članov, v pogostem menjavanju odbornikov, pomanjkanju sredstev in prostorov, so vsekakor negativno vplivale na dejavnost Zveze. Kakih stalnih kontaktov in pomoči Zveza zaradi opisanih težav društvom ni mogla nuditi in so ta v veliki večini samostojno reševala probleme. Da so društva prijateljev mladine našla svoje mesto na terenu, priča tudi zelo uspela skupščina, saj se je ob polni udeležbi in bogati razpravi nakazala vrsto problemov, ki jih bodo morala društva v bodoče reševati. Zlasti so tovariši s terenov podrobno razpravljali o vzgojno-varstvenih problemih, pomoči družinam, mladini, ki je zapadla vplivu slabega okolja in o novih oblikah dela, s katerimi bo moč uspešneje reševati unv<»dene probleme. Na terenu Stadion je svet stanovanjske skupnosti 27. novembra 1961 odprl v adaptirani vili ob Pod-milščakovi ulici nov vzgojni zavod, ki nosi ime po znani terenski delavki Dunji Ščurkovi. Sredstva za odkup hiše je dal Občinski ljudski odbor, opremo pa je nabavila Stanovanjska skupitoist Stadion. V zavodu je dobilo prostor nad 100 šolskih otrok. V lepo urejenih prostorih, v 4 večjih sobah in nekaj manjših, bodo imeli pionirji svoje krožke, pisali bodo domače naloge, še igrali, zabavali in gledali televizijo. Poleti bodo lahko poskočili na lopo urejenem vrtu, kjer je tudi kopalni bazen. Zavod je v neposredni bližini šole dr. Vita Kraigherja in predšolskega zavoda, kjer jih z raznimi adaptacijami izboljšati. Odnosi in sodelovanje stanovanjskih in krajevnih skupnosti z gospodarskimi organizacijami so se doslej omejevali le na prošnje za finančna sredstva, premalo pa so bile izkoriščene možnosti sodelovanja in pomoči v drugih oblikah. Pred organi delavskega samoupravljanja in sindikalno organizacijo se postavlja naloga seznanjanja in pojasnjevanja vloge in delovanja skupnosti in iskanja skupnih poti pri reševanju življenjskih in stanovanjskih pogojev ter zagotovitvi družbenega standarda tam, kjer njihovi delavci živijo. Pri tem je plenum ObO SZDL opozoril, da bi se moralo hitreje reševati vprašanje udeležbe na prispevkih iz dohodka delavcev tudi tistih občin, kjer delavci stanujejo, ne samo tistih, kjer so zaposleni. To so glavna vprašanja, o katerih je razpravljala razširjena plenarna seja Občinskega odbora SZDL. Pred krajevnimi organizacijami SZDL je sedaj naloga, da njihovi odbori in sekcije, skupno z organi skupnosti, analizirajo konkretno problematiko svojega področja in dosedanjega dela ter zavzamejo tehtna stališča in napotila glede nadaljnjega razvoja stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti v interesu zadovoljevanja potreb državljanov, zlasti zaposlene družine. Miran Blaha Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo na terenu večje število društev, organizacij in ustanov, ki se bavijo z vzgojno-varstveno problematiko mladine, vendar so nepovezane in niti druga za drugo ne vedo, kaj katera dela po teh vprašanjih. Sprejet je bil sklep, da sc v okviru Občinske zveze ustanovi posebna komisija, ki naj poveže vsa ta društva, ustanove in organizacije in na osnovi enotnega programa rešuje v bodoče problematiko mladinske dejavnosti. Poleg tega bo Občinska zveza tudi v bodoče, kot doslej, aktivno delala po vprašanjih organizacije počitniških kolonij, izletov in dnevnih letovanj. Skrbela bo tudi za organizacijo posebne svetovalske službe, namenjene za pomoč mladini, ki je zašla pod vpliv slabega okolja, ter službe, ki bo neprekinjeno preko vsega leta skrbela za splošno idej-no-vzgojno dejavnost mladine. Da bo novoizvoljeni odbor, s pomočjo terenskih odborov DPM, lahko uspešno reševal navedene probleme, bo vsekakor potrebna aktivna pomoč vsega članstva in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Občinski odbor SZDL je pod-vzel vrsto ukrepov v smeri organizacijske utrditve novoizvoljenih odborov, tako da lahko pričakujemo v bodoči dejavnosti organizacij DPM kar naj večje uspehe. frnno Kokalj bodo dobivali kosila in malice. V tu zavod so vključili vse pionirje, katerih starši so že več let prosili za sprejem svojih otrok v vrtec. Odkup stavim z vrtom, adaptacija in oprema je stala okoli 18 milijonov dinarjev. Otvoritev stavbe, ki je bila združena s kulturno prireditvijo predšolskih in šolskih otrok, kaikor tudi vzgojnega kolektiva, je lepo uspela. Kolektivu, kakor vsem, ki so se trudili okrog odkupa, obnove in ureditve lahko k njihovemu uspehu iskreno čestitamo, ker je bila otvoritev res lep dogodek za ta teren. Otvoritve so se udeležili pob'g Ade Krivic tudi predstavniki poli- Franc Camernik novi predsednik ZPM občine Ljubljana-Bežigrad Tudi na Stadionu nov varstveno-vzgojni zavod Več pozornosti notranje-orgamzacijskim vprašanjem SZDL V zvezi z novimi nalogami v organizaciji SZDL. ki jih je postavil V. kongres SZDL Jugoslavije in SZDL Slovenije, se je metoda in oblika dela bistveno spremenila. Nove oblike dela, ki so šele v začetni fazi, so se v tem letu že začele uveljavljati. Pokazale so prve uspehe in rezultate. Tako smo letos uveljavili načelo, da o vseli proble-nih razpravljajo najprej odgovarjajoče komisije, potem šele izvršni odbor ali plenum občinskega odbora SZDL. Večkrat so tudi bile na seje izvršnega odbora občinskega odbora SZDL povabljene ustrezne organizacije oziroma predstavniki društvenih organov. Na plenarno sejo, na kateri smo razpravljali o problematiki gospodarstva v komuni. smo povabili predsednike DS, direktorje podjetij, predsednika sveta za gospodarstvo ObLO in predsedniku zbora proizvajalcev. Kadar smo probleme širše obravnavali na plenarnih sejah, smo vabili predstavnike zainteresiranih družbenih organov. Sprejete sklepe in priporočila smo pismeno sporočali vsem ustreznim organizacijam in organom. Pri postavljanju komisij, tako stalnih kot začasnih, nastajajo kadrovske težave. Marsikateri člani komisij so preobremenjeni, drugi pa politično premalo razgledani in zato nesposobni, določene probleme samostojno analizirati. Za analizo iu reševanje odgovornejših nalog imenujemo občasne komisije. ki so zelo uspešne zato, ker so v njih ljudje, ki so se zainteresirali za določeno problematiko. Vse komisije pri občinskem odbo-nu SZDL so v začetku leta izdelale svoje programe dela, vezane na sklepe občinske letne konference SZDL in na program dela občinskega odbora SZDL. V tem letu smo morali program večkrat preusmeriti h konkretni in trenutni problematiki v komuni. Nujno bi bilo, da bi posamezne komisije svoje programe večkrat obdelale in prilagajale trenutni situaciji. V odborih krajevnih organizacij SZDL se nove oblike dela nekoliko počasneje uveljavljajo. Veliko je še odborov, ki na svojih sejah obravnavajo vse nakazane proble- me sami. Ta način dela ima dve slabi posledici; prvič se na odboro-vi seji problematika pomanjkljivo obdela, drugič pa se pasiviziraijo sekcije. Opaziti je tudi, da so nekateri sekretariati sekcij nesamo-inicia ti vni, da ne znajo izluščiti važne in aktualne probleme na lastnem terenu in jih dati v obravnavo širšemu članstvu. Stalno izobraževalne sekcije, kot so sekcije za zunanjo politiko, sekcije za notranjo politiko in sekcije za gospodarska vprašanja, še vodno niso našle prave oblike dela. Olani izobraževalnih sekcij (sekretariati) se sestajajo le zaraui aktualnih nalog in problemov ter v glavnem organizirajo predavanja. Delo sekretariatov teh sekcij je bilo v tem, da preskrbijo in organizirajo predavanje iz najbolj aktualne teme, zelo malo pa se je sekretariat pozanimal ali vsaj skušal pritegniti članstvo k stalnejšemu delu v obliki kakih stalnih sestankov in razgovorov, ki bi bili lahko v sklopu klubskih večerov celo kot del rednega družabnega programa. Mislimo, da bi člani izobraževalnih sekcij pri KO SZDL morali najtesneje sodelovati s člani kulturno-prosvetnih društev in skupno postaviti sekretariat sekcije. V tem letu so odlično opravile naloge občasne sekcije, ki so bile |M>-stavljenc samo za določene probleme. Delo teli sekcij jc bilo živo In stvarno, člani so bili sami zainteresirani in zaradi takih pogojev je bil uspeh kmalu viden, problem pa rešen. Na nekaterih terenih KO SZDL je bilo opaziti, da SZDL izkorišča zliore volivcev in na njih skuša obravnavati problematiko, ki bi spadala v delo sekcij ali pa na širši sestanek SZDL. To jc tudi eden od vzrokov, da se ponekod sekcije niso mogle uveljaviti kot mobiliza-tor občanov za določene probleme. V prihodnjem letu predvidevamo, da bodo prostori naših krajevnih odborov povečani in bolje opremljeni. 1’ kosil in ho lahko oskrbonojn g hrano še določeno šleoilo otrok o bodočem Pionirskem domu. ki ho po izselitvi dveh strank urejen r Belokranjski ulici Načrte za šolski vrtec-'jc izdelal Splošni projektivni biro (ing Na--oinšek). za kuhinjo, ki jc/urejemi po sodobnih prediiisih, pa je »skrbeh) načrte ing I ancikova pri Republiškem zavodu za napredek gosifio-dinjstoa. Ko bo ob šoli zg',a jena še telovadnica z zimskim bazenom in hišnikovo sh"'.-:v-"i ie. bo 1» vsi ti »h ' '-h •vezani na kotlarno pri sMpnicah. Začasno pu ogreva šolski vrtec kotlarna osnovne šole. J. Dodič NI DENARJA? sa stanovanja, obratna sredstva itd. Proizvajalci so bili opozorjeni na veliko povečanje osebnih dohodkov I —IX. 1960 : I. Celotni „ . —IX. Cisti 1961 Sred. Netto Šte- Dohod. doho- doho- za os. oseb. vilo na eno dek dek dek doh. doh. opr. ur opr. . 131 113 153 144 137 99 114 . 117 149 161 165 152 125 119 . 116 136 185 145 139 109 125 . 120 133 135 153 150 97 140 . 123 127 134 119 114 101 126 . 129 133 133 121 — — — . 144 139 129 149 — — — . 139 144 180 163 — — — . 121 129 n- l^o 142 108 118 uje ob- kod SC veaiu) prK-jiavijd jo suma Primerjava podatkov ')-mesečuega isto razdobje prejšnjega leta nam pbračuna tega leta z obračunom za pokaže naslednjo sliko: 1. Industrija . . . 2. Gradbeništvo . . 3. Trgovina .... 4. Komunala . . . 5. Gozdarstvo . . . (). Gostinstvo . . . 7. Obrt-nepavšalirano 8. Obrt-pavšaliruno . Skupaj . Ko so politične organizacije ob- . . ravnavalc te podatke, so ugotovile osnovno razmerje med osebnimi do-različno stanje v posameznih gospo- hodki in skladi in ne predvidevajo darskih organizacijah. Z uvedbo no- analize virov čistega dohodka. Na-vega gospodarskega sistema so pri- dalje niso predvidene osnove in me-$le nekatere gospodarske organiza- rila, iz katerih l>i bilo razvidno, v oijo v določene težave ali ugodnosti, katerem primeru bodo namenili del Zalo so Zbor proizvajalcev ObLO, čislcga dohodka za osebne dohodke ObO SZDL in OSS priporočili in kdaj v sklade. Načela o delitvi organom delavskega samoupravlja- skladov so predpisana iz zakona m nja. da naj s polno odgovornostjo ni predviden noben precizen poslo-kritično obravnavajo analizo iu pek za njihovo delitev, kaj šele sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo ukrepi za perspektivno izgradilio. plan do konca leta dosežen in da Načela o delitvi osebnih dohod-bo realizirano načelo dobrega go- kov v pravilniku o delitvi čistega spodarjenja pri delitvi čistega do- dohodka so ponekod zelo pomanj-hodka že v tem letu. Posebno paž- kljivo obdelana, vendar moramo njo je treba posvetiti poslovnim poudariti, da so pravilniki o delitvi stroškom. Z njihovim zniževanjem osebnih dohodkov solidno izdelani lio mogoče doseči znižanje cen pro- in da so podjetja poskušala realizi-izvodom, kar je tudi predvideno v rali načelo delitve osebnih dohod-zveznem družbenem planu, zlasti v kov na posameznika po vloženem industriji. delu. Pri oblikovanju čistega dohodka Nerazumljiva pa je izredna po-opažatno, da se je dvignil čisti do- časnost v izdelavi teh pravilnikov, hodek za 53 %, to pa je predvsem Čeravno v vseh naših podjetjih hi-rezultat nižjih družbenih dajatev. |jj0 s pripravami ali z izdelavo obeh Pri tem tudi ugotavljamo, da so se pravilnikov, se vendarle bojimo, da sredstva za osebne dohodke pove- })0 kvaliteta trpela zaradi spreje-čala bol j kot celotni dohodek in do- manja teh predpisov ob 12. uri. hodek. Čeravno nam podatki v gro- Zbor proizvajalcev ObLO, ObO bih obrisih izkazujejo zvišanje pro- SZDL in ObSS so razpravljali tudi duktivnosti, so vendar takšna neso- () decentralizaciji in nadaljnji de-razinerja neopravičljiva celo v pov- mokratizaciji delavskega samo- Eden izmed oddelkov Tovarne kovinske galanterije v Ljubljani 1961-1965 631 povečana kmet. proizvodnja Vseh kmetijskih zemljišč v »hči- skih obratih kmetijskega gospodar- spodarstvo »AgrokomPinai« v Ljub-ni je 2.941113. Po najosnovnejših stva »Agrokombinat« s sedežem v Ijani ureja odnose z zasebnimi krne- Ijeno je. da gre ta proces prepočasi! ra(jj gra(]e,|j objektov in rekreacij- tijskimi proizvajalci. znknn. V nr> vo. IO Sadjarstvo je razširjeno po san- -M".. ■■■• si v..,,, milim oolrebiii Podietia l"la"/,lruJ° vzroke za tako počasen je na leto 12.6%. To povečanje se nih vrtovih in vrtičkih okrog hiš. \ndnlinjH oblika v jierspektivni se Immo s stanovanjskimi vpraša- ra7VOJ’ 1,0 0‘lr“ž«1« predvsem na kmetij- Ker ni sadnih plantaž, ki bi stalim proizvodnji kmetijstva je pogod- Rekonstrukcifa Topniške ceste se borijo s stanovanjskimi vpraša nji, z nadomeščanjem izrabljenih osnovnih sredstev, s perečimi problemi obratnih sredstev itd., vendar kritika delitve čistega dohodka, kot kaže, ne upošteva teh problemov. Zato priporočamo organom delavskega samoupravi jan ja. da naj v prihodnjem ra dob ju vskladijo obstoječa ■nesorazmerja in da naj s čistimi dohodki razoolagujo v duhu načel dobrega gospodarjenja. Čeprav so ObO S/D. sindikat in zbor proizvajalcev ObLO priporo- rodile. je v sadjarstvu računati, da beno sodelovanje kmetijske zadru-sadno drevje vsako drugo leto naj- ge t zaso letos zmolil pr*:1 .. . ,, 1 V...- mn nn knv^l-: i...__________i: ...■ ,.i.. ir. ______ j gradi jo [lodjcit je Slovenija izvodu je po sektorjih: sdec kmetijske proizvodnje n Po pogodbi bi morala biti dela družbeni 14,671.0«« 219,548.000 ^ 'j ‘VgodlieJii proizvodnji se bo „„, ESn&H sT?.j, = bodo odpro^'lajali široki potrosil Da se bo zagotovila ta proizvod- ali kmetijskim obratom, za živino- ^ ^ * j ' j e > v V1' n Ivi onu>gor*ileU prehod v center, cev, je obravnavala to pravilnike m Vfodtom ko smo letos asfaltirali ugotovila, da imajo napake. 1*0110- Samovo in Savsko cesto, jc ostala Savski in Smartinski cesti vgrajeno okrog 35 milijonov dinar- nja in dosegla prikazana vrednost, rejo. :ev je odvisno od vseh činiteljev, zlasti S perspektivno kmetijsko proiz- Iz.gradnje Tpniške ceste se veseli P« od prizadevnosti in volje proiz- vodnjo se hočejo doseči večji jlo- ESSiiai Igiprti zgraditi še tisti del Vojkove ceste, razširil. V glavnem se ho usnPeril si ustvarimo boljše zivIjeujsKe poki pelje od stavbe poklicne gasilske na manj donosna zemljišča, kolera goje. S povečanjem kmetijske pr -brigade do nove Topniške ceste, bo izboljšal z izsuševanjem itn agro- izvodnje bomo sposobni tudi ure' -tako da bodo lahko rdeči gasilski tehniko. To je področje lasate in ti vse proizvodne ni socialne o vozovi še hitreje prispeli na kraj področje ob Savi proti Črnučam, noše. ki nastopajo med k m ° ^ požarne nesreče. Ueričevemn in Dolu. Km'i»fijsk« bo- podjetjem in 7n‘;'',»ni'ni kmeb" ''č' OBČANOM ŽELIJO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1962 Nedavnega posveta o strokovnem izobraževanju so se udeležili skoraj vsi predstavniki delovnih kolektivov bežigrajske občine in na njen poslušali poročilo o strokovnem izobraževanju v ne zoni 1960/61. sprejeli načrt izobraževanja za sezono 1961/62, se dogovorili za >■" ■ u f nan-siranja uslug Delavske univerze na tem ue lročju in izvolili H-ilanski svet centra za strokovno i/.bružcvanje pri DU. P ' Občinski ljudski odbor. Občinski komife ZK, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svet. Občinski komite LMS Plenum občinskega odbora SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) predvsem pa organizacij SZDL, Društev prijateljev mladine in staršev, šol. aktivov Ljudske mladine in ostalili. S prenosom yzgojno-varstvenih ustanov na stanovanjske skupnosti se odpirajo široke možnosti za dobro gospodarjenje in izkoriščanje notranjih rezerv, predvsem pa za razširitev sodelovanja državljanov v upravljanju teh ustanov. Upravne odbore je nujno treba osnovati v vsaki, še tako majhni ustanovi in vanje ter v neposredno, praktično vzgojno delo vključiti čim več staršev, kajti upravni odbori morajo poleg upravljanja prevzeti tudi skrb za vsebino dela ustanove, t. j. za široko družbeno vzgojo. Prav tako pa je nujno upravnim odborom teh ustanov, kot organom družbenega upravljanja, dati popolno samostojnost in tudi vsa sredstva, ki so za to delo namenjena in potrebna. Ostaja pa še vrsta vprašanj in perečih problemov izven otroških ustanov, s katerimi se bodo morale stanovanjske skupnosti, predvsem njihove Komisije za vzgojo in varstvo otrok, več ukvarjati. Ta vprašanja so: vzgojno zanemarjeni otroci, socialno slabe družine ali družine alkoholikov, varstvo dojenčkov, rejništvo, varstvo bolnih otrok zaposlenih staršev, uvedba organiziranega varstva in igre na igriščih, dnevna letovanja, uvedba nekajurnega dnevnega varstva na domu itd. Vsekakor pa ostane naloga teh komisij iskanje nadaljnjih možnosti za rešitev materialne osnove varstva otrok, kot so otroške sobe v večjih blokih, adaptacija primernih prostorov itd. Pereči socialno zdravstveni problemi zahtevajo od stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov preusmeritev od klasičnih oblik razdeljevanja denarnih in zimskih pomoči na široke preventivne akcije in na druge oblike socialno zdravstvenega dela, kot so pomoč bolnim na domu, bolehnim in starejšim prebivalcem, skratka pomoč in skrb za človeka na splošno. Organi stanovanjskih skupnosti, posamezni ali več skupaj, naj bi resno proučili možnosti za ustanovitev socialno zdravstvenih servisov, v katerih nuj bi se skupno z organizacijo Rdečega križa in občinskim socialnim centrom ter Zdravstvenim domom organizirano, operativno in ekspeditivno izvajale različne oblike socialno zdravstvene pomoči! Poleg stanovanjskih in krajevnih skupnosti naj hi bili tudi hišni sveti, kot organi družbene skupnosti, najtesneje povezani s stanovalci, organizatorji in izvajalci neposredne, sosedske pomoči v konkretnih primerih in naj bi tako odstranili hujše posledice! Dosedanji razvoj stanovanjskih in krajevnih skupnosti je v nemajhni meri tudi rezultat razumevanja in vomoči Občinskega ljudskega odmira iu tesnega sodelovanja organov skupnosti z občinskimi organi in organizacijami SZDL. Za nadal jnji razvoj krajevnih skupnosti in vedno večje naloge, ki se nanje prenašajo, ]>a bo potrebno to sodelovanje še okrepiti, in to predvsem v svetih Občinskega ljudskega odbora in na področju družbenih ter komunalnih služb. Nujno je, da so organi skupnosti seznanjeni in soglasni z načrti iji sklepi posameznih organov ljudskega odbora ter da pri večini sodelujejo, kot so to primeri lokacij, gradenj, razdeljevanja sredstev za komunalno ureditev, zdravstveno socialnih problemov itd. ter da v celoti prevzamejo skrb za vzdrževanje cest, snage, zelenih površin in nasadov s tem, da ObLO zagotovi potrebna sredstvu. Sedanje potrošniške svete pri po-edinih trgovinah bi bilo bolje združiti v potrošniški svet za področje cele skupnosti in za določene probleme organizirati, skupno s krajevnimi organizacijami SZDL. komisije ali sekcije, ki bi vodile skrb o preskrbi in trgovini na področju vse skupnosti. Po skrbnih analizah preskrbe s posameznimi artikli ter o ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih bi ti sveti oziroma komisije nato razpravljale s prizadetimi podjetji, predvsem z organi delavskega samoupravljanja, ter skušale najti skupne rešitve in izboljšave celotne preskrbe področja. Krajevni odbori so doslej vložiti največ dela v razna komunalna in Stran 4 štev. 6 Zbot volivcev asanacijska dela, manj pa v druga področja življenja krajevne skupnosti. Z razširitvi jo krajevnih odborov in dodeljevanjem večjih finančnih sredstev so podane vse možnosti, da tudi krajevne skupnosti več storijo, s pritegnitvijo večjega kroga državljanov, na področjih socialno-varst-venlh vprašanj, vzgoje otrok, mladine itd. Poleg tega pa bodo morale krajevne skupnosti še posebej bolj skrbeti za zadovoljitev kulturnih in izobraževalnih potreb vaškega prebivalstvu, ob vsestranski pomoči Komisij za politično in idej no-vzgojno delo pri krajevnih organizacijah SZDL, delavske univerze in drugih. Pomanjkanje primernih prostorov, tako za delo stanovanjskih in krajevnih skupnosti in njihove organe, servise ter ustanove, kakor ža krajevne družbene in društvene organizacije in njihove sekcije, predstavlja že star in še vedno nerešen problem. Zato morajo tudi krajevne organizacije SZDL podpreti prizadevanja ObO SZDL, da se to vprašanje reši čimprej. Plenum je pozval vse merodajne in zainteresirane organe ter organizacije, da v reševanje tega problema vložijo maksimum naporov in tudi sredstev. Na vsak način je treba nadaljevati z akcijo izgradnje vsaj dveh domov stanovanjskih skupnosti (Stadion in Savsko naselje), istočasno pa bolje izkoriščati vse obstoječe, čeprav začasne prostore in Kakor vsa društva in organizacije polagajo račune o svoji dejavnosti na letnih občinskih zborih, tako je tudi iniciativni odbor DPM občine Bežigrad prikazal svojemu članstvu delo, težave in probleme, s katerimi se je srečaval. Delovanje iniciativnega odbora ki je bil ustanovljen v letu 1958, ne-morc pokazati preizkušenih ustaljenih metod dela, vendar številni uspešno rešeni problemi kažejo, da je odbor opravičil svoj obstoj in da je tudi našel dovolj odziva in razumevanja za svoje probleme pri pristojnih družbeno-političnih organih. Objektivne težave, ki so se odražale v preobremenjenosti posameznih članov, v pogostem menjavanju odbornikov, pomanjkanju sredstev in prostorov, so vsekakor negativno vplivale na dejavnost Zveze. Kakih stalnih kontaktov in pomoči Zveza zaradi opisanih težav društvom ni mogla nuditi in so ta v veliki večini samostojno reševala probleme. Da so društva prijateljev mladine našla svoje mesto na terenu, priča tudi zelo uspela skupščina, saj se je ob polni udeležbi in bogati razpravi nakazala vrsto problemov, ki jih bodo morala društva v bodoče reševati. Zlasti so tovariši s terenov pod robijo razpravljali o vzgojno-varstvenih problemih, pomoči družinam, mladini, ki je zapadla vplivu slabega okolja in o novih oblikah dela, s katerimi bo moč uspešneje reševati navedene probleme. Na terenu Stadion je svet stanovanjske »kupno« ti 27. novembra 1%! odprl v adaptirani vili ob Pod-milščakovi ulici nov vzgojni zavod, ki nosi ime po znani terenski delavki Dunji Ščurkovi. Sredstva za odkup hiše je dal Občinski ljudski odbor, opremo pa je nabavila Stanovanjska skupnoest Stadion. V zavodu je dobilo prostor nad 100 .šolskih otrok. V lepo urejenih prostorih, v 4 večjih sobah in nekaj manjših, bodo imeli pionirji svoje krožke, pisali bodo domače naloge, se igrali, zabavali in gledali televizijo. Poleti bodo lahko poskočili na lepo urejenem vrtu, kjer je tudi kopalni bazen. Zavod je v neposredni bližini šole dr. Vita Kraigherja iu prodšoJs.kega zavoda, kjer jih z raznimi adaptacijami izboljšati. Odnosi in sodelovanje stanovanjskih in krajevnih skupnosti z gospodarskimi organizacijami so se doslej omejevali le na prošnje za finančna sredstva, premalo pa so bile izkoriščene možnosti sodelovanja in pomoči v drugih oblikah. Pred organi delavskega samoupravljanja in sindikalno organizacijo se postavlja naloga seznanjanja in pojasnjevanja vloge in delovanja skupnosti in iskan ja skupnih poti pri reševanju življenjskih in stanovanjskih pogojev ter zagotovitvi družbenega standarda tam, kjer njihovi delavci živijo. Pri iem je plenum ObO SZDL opozoril, da bi se moralo hitreje reševati vprašanje udeležbe na prispevkih iz dohodka delavcev tudi tistih občin, kjer delavci stanujejo, ne samo tistih, kjer so zaposleni. To so glavna vprašanja, o katerih je razpravljala razširjena plenarna seja Občinskega odbora SZDL. Pred krajevnimi organizacijami SZDL je sedaj naloga, da njihovi odbori in sekcije, skupno z organi skupnosti, analizirajo konkretno problematiko svojega področja in dosedanjega dela ter zavzamejo tehtna stališča in napotila glede nadaljnjega razvoja stanovanjskih oziroma krajevnih skupnosti v interesu zadovoljevanja potreb državljanov, zlasti zaposlene družine. Miran Blahn Ugotovljeno je bilo tudi, da imamo na terenu večje število društev, organizacij in ustanov, ki se bavijo z vzgojno-varstveno problematiko mladine, vendar so nepovezane in niti druga za drugo ne vedo, kaj katera dela po teh vprašanjih. Sprejet je bil sklep, da se v okviru Občinske zveze ustanovi posebna komisija, ki naj poveže vsa ta društva, ustanove in organizacije in na osnovi enotnega programa rešuje v bodoče problematiko mladinske dejavnosti. Poleg tega bo Občinska zveza tudi v bodoče, kot doslej, aktivno delala po vprašanjih organizacije počitniških kolonij, izletov in dnevnih letovanj. Skrbela bo tudi za organizacijo posebne svetovalske službe, namenjene za pomoč mladini, ki je zašla pod vpliv slabega okolja, ter službe, ki bo neprekinjeno preko vsega leta skrbela za splošno idej-no-vzgojno dejavnost mladine. Da bo novoizvoljeni odbor, s pomočjo terenskih odborov DPM, lahko uspešno reševal navedeno probleme, bo vsekakor potrebna aktivna pomoč vsega članstva in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Občinski odbor SZDL je pod-vzel vrsto ukrepov v smeri organizacijske utrditve novoizvoljenih odborov, tako da lahko pričakujemo v bodoči dejavnosti organizacij DPM kar največje uspehe. Franc Kokalj bodo dobivali kosila in malice. V ta zavod so vključili vse pionirje, katerih starši so že več let prosili za sprejem svojih otrok v vrtec. Odkup- stavbe z vrtom, adaptacija in oprema je stala okoli 18 milijonov dinarjev. Otvoritev stavbe, ki je bila združena s kulturno prireditvijo predšolskih in šolskih otrok, kakor tudi vzgojnega kolektiva, je lepo napela. Kolektivu, kakor vsem, ki so se trudili okrog odkupa, obnove in ureditve lahko k njihovemu uspehu Iskreno čestitamo, ker je bila otvoritev res lep dogodek za ta teren. Otvoritve so se udeležili polog Ade Krivic tudi predstavniki poli- Franc Camernik novi predsednik ZPM občine Ljubljana-Bežtgrad Tudi na Stadionu no¥ varstveno-vzgojni zavod Več pozornosti notranje-orgamzacijskim vprašanjem SZDL V zvezi z novimi nalogami v organizaciji SZDL. ki jih je postavil V. kongres SZDL Jugoslavije in SZDL Slovenije, se je metoda in oblika dela bistveno spremenila. Nove oblike dela, ki so šele v začetni fazi, so se v tem letu že začele uveljavljati. Pokazale so prve uspehe in rezultate. Tako smo letos uveljavili načelo, da o vseh proble-nih razpravljajo najprej odgovar-jajoce komisije, potem šele izvršni odbor ali plenum občinskega odbora SZDL. Večkrat so tudi bile na seje izvršnega odbora občinskega odbora SZDL povabljene ustrezne organizacije oziroma predstavniki društvenih organov. Na plenarno sejo, na kateri smo razpravljali o problematiki gospodarstva v komuni. smo povabili predsednike DS, direktorje podjetij, predsednika sveta za gospodarstvo ObLO in predsednika zbora proizvajalcev. Kadar smo probleme širše obravnavali na plenarnih sejah, smo vabili predstavnike zainteresiranih družbenih organov. Sprejete sklepe in priporočila smo pismeno sporočali vsem ustreznim organizacijam in organom. Pri postavljanju komisij, tako stalnih kot začasnih, nastajajo kadrovske težave. Marsikateri člani komisiij so preobremenjeni, drugi pa politično premalo razgledani in zato nesposobni, določene probleme samostojno analizirati. Za analizo in reševanje odgovornejših nalog imenujemo občasne komisije, ki so zelo uspešne zato, ker so v njih ljudje, ki so se zainteresirali za določeno problematiko. Vse komisije pri občinskem odbo-nu SZDL so v začetku leta izdelale svoje programe dela, vezane na sklepe občinske letne konference SZDL in na program dela občinskega odbora SZDL. V tem letu smo morali program večkrat preusmeriti h konkretni in trenutni problematiki v komuni. Nujno bi bilo, da bi posamezne komisije svoje programe večkrat obdelale in prilagajale trenutni situaciji. V odborih krajevnih organizacij SZDL se nove oblike dela nekoliko počasneje uveljavljajo. Veliko je še odborov, ki na svojih sejah obravnavajo vse nakazane proble- me sami. Ta način dela ima dva slabi posledici; prvič se na odbirro-vi seji problematika pomanjkljivo obdela, drugič pa se pasivi.ziraijo sekcije. Opaziti je tudi, da so nekateri sekrelairiati sekcij nesamo-iniciativni, da ne znajo izluščiti važne in aktualne probleme na lastnem terenu in jih dati v obravnavo širšemu članstvu. Stalne izobraževalne sekcije, kot so sekcije za zunanjo politiko, sekcije za notranjo politiko iu sekcije za gospodarska vprašanju, še vodno niso našle prave oblike dela. Ctaoi izobraževalnih sekcij (sekretariati) se sestajajo le zaraui aktualnih nalog in problemov ter v glavnem organizirajo predavanja. Delo sekretariatov teh sekcij je bilo v tem, da preskrbijo in organizirajo predavanje iz najbolj aktualne teme, zelo malo pa se je sekretariat pozanimal ali vsaj skušal pritegniti članstvo k stalnejšemu delu v obliki kakih stalnih sestankov in razgovorov, ki bi bili lahko v sklopu klubskih večerov celo kot del rednega družabnega programa. Mislimo, da bi člani izobraževalnih sekcij pri KO SZDL morali najtesneje sodelovati s člani kulturuo-prosvetnih društev in skupno postaviti sekretariat sekcije. V tem letu so odlično opravile naloge občasne sekcije, ki so bile |m>-stavljene samo za določene probleme. Delo teh sekcij jo bilo živo in stvarno, člani so bili sami zainteresirani in zaradi takih pogojev je bil uspeh kmalu viden, problem pa rešen. Na nekaterih terenih KO SZDL je bilo opaziti, da SZDL izkorišča zl>ore volivcev in na njih skuša obravnavati problematiko, ki l»i spadala v delo sekci j ali pa na širši sestanek SZDL. To je tudi eden od vzrokov, da se ponekod sekcije niso mogle uveljaviti kot mobiliza-tor občanov za določene probleme. V prihodnjem letu predvidevamo, da bodo prostori naših krajevnih odborov povečani in bolje opremljeni. Pori novimi poboji je pričakovati, da bo delo sekcij na terenu bolj zaživelo, sekcije pa bodo laže opravljale svoje naloge. Bojan Inkret MLADI ROD Nov varstveno-vzgojni zaveti v Savskem naseljn Velika potreba po oarstoeno-ozgojnern zavodu se je pokazala o Sanskem naselju takoj ob otooritoi osnovne šole Boris Kidrič leta /95«. Takrat so se zbrali v novi šoli učenci, ki so prej hodili v osnovno šolo Mirana Jarca, o Jarše, na Ledino in tudi v Moste, Predšolski zavod je bil že takrat natrpan in ni mogel sprejemali več otrok o varstvo Njegova zmogljivost je bila presežena z a 59%, Za/o je Svet za prosveto ()l>[,() Ljubljana-Bežigrad sklenil, da je treba zgraditi šolski vrtec pri novi šoli. la ]e sedaj dokončno zgrajen Prrjotno je bil predviden za tiO otrok n starosti ? /5 let. Med g rad n j/o pu se je pokazala potreba /m occji staobi. I omanjkanje šolskih pvnstorov je narekovalo, da je bila stavba dvignjena za I nadstropje. I ako ima zdaj stavba (> lepih učilnic, sobo za zbornico, pisarno * 111 garderobo v vsaka etaži. Kuhinja pa bo zmogla dnevno >H0 kosil in bo tanko oskrbnim/a s hrano še določeno število otrok o bodočem Pionirskem domu. fc/ bo po izselitvi dveh strank o reje,, r Belokranjski ulici Načrte za šolski vrtec ■'je izdelal Splošni projektivni biro (ing Na-ninšekj. za kuhinjo, ki je/urejena po sodobnih predpisih, pa je oskrbet* načrte ing Tancikova ‘pri Republiškem zavodu za napredek goMio-d tujstvu. Ko bo ob šoli zg’,njena še telovadnica z zimskim bazenom in hišnikovo stanennn ie. balo vsi ti »b''"h-t< •vezani na kotlarno pri stolpnicah-Začasno pa ogreva šolski vrtec kotlarna osnovne šole. J. Dodič NI DENARJA? sa stanovanja, obratna sredstva itd. Proizvajalci so bili opozorjeni na veliko povečanje osebnih dohodkov Primerjava podatkov 9-mesečnega isto razdobje prejšnjega leta nam obračuna tega leta z obračunom za pokaže naslednjo sliko: 1. Industrija . . - 2. Gradbeništvo . . 3. Trgovina .... 4. Komunala . . . 5. Gozdarstvo . . . 6. Gostinstvo . . . 7. Obrt-nepavšalirano 8. Obrt-pavšalirano . Skupaj . Ko so politične organizacije ob-ravnavale te podatke, so ugotovile osnovno razmerje med osebnimi do-različno stanje v posameznih gospo- liodki in skladi in ne predvidevajo darskih organizacijah. Z uvedbo no- analize virov čistega dohodku. Na-vega gospodarskega sistema so pri- I—IX. 1960 : I. Celotni _ , —IX. Cisti usti Sred. Netto Šte- D-ohOid. doho- croruj- doho- za os. oseb. vilo na eno dek dek dek doh. doh. opr. ur »pr. . 131 113 133 144 137 99 114 . 117 149 161 163 (32 125 119 . 116 136 183 145 139 109 123 . 120 133 135 153 150 97 140 . 123 127 134 119 114 tot 126 . 129 133 133 121 — — — . 144 139 129 149 — — — . 139 144 180 163 — — — . 121 129 157 l-.o 149 (08 118 •Tj e ob- kod se V CUllO postavljajo suma šle nekatere gospodarske organizacije v določene težave ali ugodnosti. Zato so Zbor proizvajalcev Obl,O, Ob« SZDL in OSS priporočili organom delavskega samoupravljanja. da naj s polno odgovornostjo kritično obravnavajo analizo in sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo plan do konca leta dosežen in da bo realizirano načelo dobrega gospodarjenja pri delitvi čistega dohodka že v tem letu. Posebno paž-njo je treba posvetiti poslovnim stroškom. Z njihovim zniževanjem bo mogoče doseči znižanje cen proizvodom, kar je tudi predvideno v zveznem družbenem planu, zlasti v industriji. Pri oblikovanju čistega dohodka opažamo, da se je dvignil čisti dohodek za 33 %, to pa je predvsem rezultat nižjih družbenih dajatev. Pri tem tudi ugotavljamo, da so se sredstva za osebne dohodke povečala bolj kot celotni dohodek in dohodek. Čeravno nam podatki v grobih obrisih izkazujejo zvišanje produktivnosti, so vendar takšna nesorazmerja neopravičljiva celo v povprečjih, kaj šele, če bi obravnavali vse te podatke po posameznih podjetjih. Po, novih instrumentih razpolaga večina delovnih kolektivov z veliko večjo materialno bazo in s tem ,/ade na njih tudi večja odgovornost, da Eden izmed oddelkov Tovarne kovinske galanterije v Ljubljani dalje niso predvidene osnove in merila, iz katerih bi bilo razvidno, v katerem primeru bodo namenili del čistega dohodka Za osebne dohodke in kdaj v sklade. Načela o delitvi skladov so predpisana iz zakona m ni predviden noben precizen postopek za njihovo delitev, kaj šele ukrepi za perspektivno izgradit m. Načela o delitvi osebnih dohodkov v pravilniku o delitvi čistega dohodka so ponekod zelo pomanjkljivo obdelana, vendar moramo poudariti, da so pravilniki o delitvi osebnih dohodkov solidno izdelani in da so podjetja poskušala realizirati načelo delitve osebnih dohodkov na posameznika po vloženem delu. Nerazumljiva pa je izredna počasnost v izdelavi teh pravilnikov. Čeravno v vseh naših podjetjih hitijo s pripravami ali z izdelavo obeh pravilnikov, se vendarle bojimo, da bo kvaliteta trpela zaradi sprejemanja teh predpisov ob 12. uri. Zbor proizvajalcev ObLO, ObO '•'/Dl in ObSS so razpravljali tudi Vseh kmetijskih zemljišč v obči- skih obratih kmetijskega gospodar- snodarstvo »Agrokombinat^ v Ljub-o decentralizaciji in nadaljnji de- nj :e 2.943 ha. Po najosnovnejših stva »Agrokombinat« s sedežem v Ijani ureja odnose z^zasebnimi kme- mokratizaciji delavskega samo- podatkih in že izdelanih lokacijah Ljubljani in v pogodbenem sode- tijskinii proizvajalci s tem, da zem- upravljanja v naši občini. Ugotov- se |(0t|0 (a zemljišča zmanjšala za- lovanju kmetijske zadruge s kine- Ijišča odkupuje ali jih prevzame v Ijeno je. da gre ta proces prepočasi. ra(jj gra(lenj objektov in rekreacij- tijskinii proizvajalci. dolgoročen zakup. V organizirani /. organizacijo podjetja po ekonom- skih naprav na področju občine, in V perspektivnem razvoju kmetij- proizvodnji je to gospodarstvo poškili enotah želimo pritegniti sleher- sicer za približno fiš ha. S krčenjem ske proizvodnje je glavni poudarels kazalo že lepe proizvodne in tudi nega proizvajalcu m člana kolektiva gozdov pri urejanju kompleksov na proizvodnji krme vrtnin in ži- finančne uspehe, čeprav je še v iz- sumoupravljanje. lo kmetijskih površin pri kmetijskih viuoreje. To smer narekuje ljub- gradnii Dane" že razpolaga z z.a- 1961-1965 63Z povečana kmet. proizvodnja delavsko ta” sredstva' oriiviIno"'rii/ooT-ci'a io str1a!1' !>u stremimo za tem. (la obratih pa se bodo povečala za ka- I janski trg. Žila bodo pridelovali rlostno količino proizvodnih sretl- :,.i.. zii.zic c /iVi ekonomskim enotam omogočimo tu- bjl. tsolia. tako da se še v 5-letnem zasebni kmetiiski nroizvaialci le za ste» in večjim številom kmetijskih Zbor proizvajalcev ObOS SZDL in OI5SS sta ugotovila, da tega v mnogih gospodarskih organizacijah niso upoštevali, ker so nesorazmerno dvignili osebne dohodke ter vse premalo skrbeli za povečanje svojih lastnih skladov, ki so za dobro poslovanje nujno potrebni. Podjetja sc borijo s stanovanjskimi vprašanji, z nadomeščanjem izrabljenih osnovnih sredstev, s perečimi problemi obratnih sredstev ifd.. vendar kritika delitve čistega dohodka, kot kaže, ne upošteva teh problemov. Zato priporočamo organom delavskega samoupravljanja, da naj v prihodnjem ra dobju vskladijo obstoječa nesorazmerja in da naj s čistimi dohodki ruzimlagajo v duhu načel dobrega gospodarjenja. Čeprav so ObO SZD. sindikat in zbor proizvajalcev ObLO priporočili, da gospodarsko organizacije pohitijo z izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov, vendar ugotavljamo, da je 20. no- ornogočimo tu- kjii (goba, tako da se še v 5-letnem zasebni kmetijski proizvajalci le za ste» in večjim oi samostojno odločanje o delitvi perspektivnem planu predvideva lastne potrebe. strokovnjakov ki so sposobni vpe- ustvarjenega dohodka, in to v čim povečanje kmetijske obdelovalne Proizvodnja krme bo prišla do iz- liati napredne oblike delovnih ■>ro. večji meri. Priporočeno je podjetjem zemlje za okoli 115 ha. raza v glavnem na kmetijskih obrn- cesov za večjo kmeti iško proizvod- v naši komuni, da z upoštevanjem Perspektivni plan kmetijstva za (ih kmetijskega gospodarstva »Agro- njo. S tesnejšim sodelovanjem so svojih prilik posvetijo temu pro- leto 1961 65 predvideva povečanje kombinat«. lahko v veliko pomoč tudi zasebnim blemu večjo pozornost in da obenem kmetijske proizvodnje za 63%. to Sadjarstvo je razširjeno po sad- kmetijski mproi/vnialcem. analizirajo vzroke za tako jiočasen je na leto 12,6%. To povečanje se ni|i vrtovih in vrtičkih ,okrog hiš. Nadaljnja oblika v perspektivni razvoj. - .... .. . Rekonstrukcija topniške ceste Ko se bodo začela dela pri železniškem križišču na Titovi in Celovški cesti v zvezi s podvozom, po teh dveh cestah nekaj časa ne bo gradi jo podjetje Slovenija mogoče priti v center mesta. Po- cesto. Po pogodbi bi morala biti dela trebno je zgraditi obvoznice. Tako končana II. novembra letos. Cesta obvoznico v naši občini predstavljajo Janševa—Samova—Topniška in v... s^imo 6 podjetij dostavilo Linhartova cesta, ki bodo povezale /boru' proizvainbev pravilnike o občino Šiško z občino Moste oziro-delitvi osebnih dohodkov. Komisija, ki jo je imenoval zbor proizvajalcev, je obravnavala te pravilnike in ugotovila, da imajo napake. Pone- bo odražalo predvsem na kmetij- Ker ni sadnih plantaž, ki bi stalno proizvodnji kmetijstva je pogod- rodile. je v sadjarstvu računati, da benn sodelovanje kmetijske zadrn-sadno drevje vsako drugo leto naj- at. > zas<'b*vmi kmetijskimi proiz-holje rodi. zato planirani pridelki vajalci. Razvijala bo vse oblike kn-v sadjarstvu padajo, se dvigujejo in operacijske proizvodnje, ki so z.n-zopet padajo. Po perspektivnem pla- nimive za kmetijsko zadrugo in za nu se namerava v 5 letih obnovili kmetovalce. Z n timi se bo dogovo-s sodelovanjem zasebnih proizvajaj- r;|a 0 obliki sodelovanja, o stori-cev do 30 ha jagodičevja (črni ri- (vali posameznih del in o vlaganju, bez) na področju Dola, kjer je bil sredstev za kmetijsko, proizvodnjo, v letošnjem letu pri jagodičevju p0 vloženih sredstvih in delih sj IjJj proizvodno finančni uspeh najbolj- obračunavala denarno ali z, delitvi-ši. jo pridelkov doseženi dojtodek. Sa- 4‘rikaz vrednosti kmetijske pro- mo na ta način bo KZ glavni, no-izvodnje po sektorjih: silec kmetijske protzvmlnie na svo- ' Vsej pogodbeni proizvodnji se bo 440.048..00 5-0,8-. . zagotovil odkup po dnevnih tržnih 454.719.700 740,368.400 cenah, eventualni tržni viški pa se bodo odprozjajali široki potrosili' Da se bo zagotovila ta proizvod- ali kmetijskim obratom, za živino- nedograjena še Topniška in križišče na Linhartovi cesti pred Zalami. Dela na Topniški cesti so se že pričela, '• ' družbeni zasebni bo široka 9 metrov in bo prevleče na z asfaltbetonom. Hodniki bodo Skupaj: tako široki, da bo prostora tudi za kolesarje. V novo cesto bo letos mn po Savski in Smartinski cesti vgrajeno okrog 33 milijonov dinar- nja in dosegla prikazana vrednost, rejo. ... , • J b je odvisno od vseli činiteljev. zlasti S perspektivno kmetiisko proiz,- a •» __ __1 * _ a. a>>a _-1 * __ I- — «1VSCAOI II lili- [>a od pri tudi Poklicna gasilska brigada, ki vnjaleev. Ogromen skok v pro omogočile prehod v center. Medlem ko smo letos asfaltirali Samovo in Savsko cesto, je ostala hh y »Ml V l.-IIHZ »M« V CVS-«« v. .. . .,1 - . -- v-, ^ % . , 17 ir rad n ie Tmii-ke ceste se veseli pa ml prizadevnosti in volje proiz- vodnjo se hočejo doseči večji ao- mmmi mmm zgraditi še tisti del Vojkove ceste, razširil. V glavnem se bo usnjeni si ustvarimo boljše življenjske poki pelje od stavbe poklicne gasilske na manj donosna zemljišča, katera goje. S povečanjem kmetijske pr -brigade do nove Topniške ceste, bo izboljšal z. izsuševanjem tn a aro- izvodnje bomo sposobni tuni ureT«-tako da bodo lahko rdeči gasilski tehniko. To je področje iPšate in ti vse proizvodne in socialne o'-vozovi šc hitreje prispeli na kraj področje oh Savi proti Črnučam, noše. ki nastopajo med kmr‘ . požarne nesreče. Bcričevemu in Dolu. Kmetijsko so- podjetjem in za‘"'Miin'i kmef<" "'e« OBČANOM ŽELIJO SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1962 Nedavnega posveta o strokovnem izobraževanju so se udeležili skoraj vsi predstavniki delovnih kolektivov bežigrajske občine in na njeKi poslušali poročilo o strokovnem izobraževanju v uezoni |960/6t, sprejeli načrt izobraževanja za sezono 1961/62, se dogovar*H z.a e" ' 'V Lnaii-siranja uslug Delavske univerze na tem odročju in izvolili ll>članski svet centra za strokovno i/.bražcvanje pri DU. & € "Ščipalk Občinski ljudski odbor. Občinski komife ZK, Občinski odbor SZDL, Občinski sindikalni svef. Občinski komiie LMS Obisk Cukarice 158 nujnih primerov TBC r' Na povabilo predstavnikov stanovanjskih skupnosti občine Čukarica p Beogradu so zastopniki stanovanjskih skupnosti bežigrajske občine obiskali stanovanjske skupnosti občine Čukarica ter ob tej priliki izmenjali mnenja in izkušnje o delu. V naši delegaciji so bili osi predsedniki in tajniki stanovanjskih skupnosti in dva zastopnika občinskega ljudskega odboru f Bežigrad Obdinu Čukarica je podeželska občiim s 76.000 prebivalci in se razteza na področju 1.800 m* z tl stanovunjs1u'm> skupnostmi in 7 krajevnimi odbori. Posejana je s težko, srednjo in lahko industrijo in kmetijstvom. Ta občina ustvarja letno 60 milijard bruto produkta in to že kaže veliko gospodarsko moč. saj jo štejejo med najmočnejše občine v Srbiji. Posebno je treba poudariti, da je bil ta predel Beogradu š? pred nekaj leti tako rekoč pust, prazen in skrajno zanemarjen. Prav tukaj se zdaj posebno odraža napredek gospodarstva, dvig življenjskega standarda in najhitrejše odmiranje zaostalosti in stare miselnosti. Naselja sestavljajo moderne stanovanjske zgradbe in šole z vsemi komunalnimi napravami ter kulturnimi, prosvetnimi in otroškimi ustanovami. V razpravi o stanovanjskih skupnostih na sprejemu pri predsedniku občine tov. Vladi Dujiču in v pod-jetiju Industrija motorjev in traktorjev smo videli in ugotovili da je izredno nagel razvoj ko-m une. stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov v veliki meri pripisati izredno velikemu in hitremu razvoju eospodarskih organizacij. Stanovanjske skupnosti so v svojem razvoju imele slične težave kakor naše (poslovni prostori, kadrovska vprašanja in materialna sredstva). Z veliko energijo nekaterih zastopnikov stanovanjskih skupnosti in zaradi dobrega .uzume-vnnja občine ter gospodarskih organizacij so stanovanjske skupnosti prve težave hitro prebrodile in se prav dobro afirmirale pri državljanih. Morda še bolj kot naše. Tam se državljani m gospodarske organizacije izredno zanimajo za razvoj stanovanjske skupnosti. Ni redek slučaj, da pride na sejo Sveta stanovanjske skupnosti ali .Izvršnega odbora zastopnik šole in zastopnik te ali one gospodarske organizacije ter rešujejo probleme. Ravno tako smo slišali od zastopnikov stanovanjskih skupnosti kot tudi od zastopnikov gospodarskih organizacij, prosvetnih in drugih družbenih organizacij, da se tudi njihovih sej udeležujejo zastopnik: stanovanjskih skupnosti. Tu so nam tudi povedali, da prav vse gospodarske organizacije — ene več, drage mani — podpirajo raz- voj stanovanjskih skupnosti, njihovih servisov in ustanov z dotacija mi, z. raznim drobnim na pol odsluženim orodjem in inventarjem, razn.im manj vrednim materialom itd. . . Tudi v otroško-varstvenih usta novah so nam povedali, da jih gospodarske organizacije močno podpirajo. Upravnica otroško-varstvene ustanove Narodnega heroja Dragana Mauzera pravi: »Ce nam primanjkuje drv, premoga, krompirja, makaronov itd., blaga za ot rosi; c oblekce ali posteljno perilo, se obrnemo na eno od gospodarskih organizacij s prošnjo za pomoč. Že naslednji dan nam zaprošeno pripeljejo. Do sedaj nismo še nikjer naleteli na gluha ušesa«. V stanovanjski skupnosti |ki smo zvedeli: Na Kanarevem brdu je dilni tovariši iz uprave se dobro zavedamo, kaj za nas predstavlja stanovanjska skupnost. Mi vemo, da šb nam tov a riši iz stanovanjske skupnosti organizirali dobre in cenejšo servisne usluge in da nam ni potrebno za vsako in najmanjšo uslugo iti v . 10 do D km oddaljeni Beograd. Dalje se zavedamo, da smo lahko brez skrbi, ko naše otroke oddajamo v varstvo v otroško ustanovo. Mar ni to velika prednost in pridobitev!' Vsega tega nismo imeli v stari Jugoslaviji, krav zalo mi delavci na vseh naših sestankih in v delavskem svetu zagovarjamo potrebo dobrega sodelovanja in pomoči stanovanjski skupnosti, saj ima od tega neposredno korist tildi naša gospodarska organizacija.« Na tem obisku smo vsi pridobili koristne smernice za naše bodoče Zgodovina fluorografije sega v preteklost za skoraj 70 let, toda le za posamezne posnetke. Prve rutinske fluorografske pljučire preiskave so bile izvršene v Braziliji v Rio de Janeiru leta 1936, leta 1938 do 1939 pa so bili uvedeni nstemat-ski pregledi v delu Nemčije. Po drugi svetovni vojni pa se sistematični fluorografski pregledi opravljajo skoraj po vsem svetu. V Jugoslaviji so bili izvršeni pregledi prvič 1.1940, prvi masovni pregledi pa leta 1946, in od teh so bili najmasovnejši pregledi v Sloveniji. Kaj pa je sploh fluorografija? To je način preiskovanja notranjih organov, kjer s pomočjo rentgenskih žnr-kov dobimo fotografijo notranjosti. Zato imamo posebne, precizno grajene fluorografske aparate, ki jih lahko namestimo fiksno v ustanovah iu avtobusih, ter prenosljive, ki nam služijo v težko dostopnih terenih. Štab za fluorografsko akcijo občine Bežigrad je letos nenehno delal 7 mesecev. Četa neumornih delavcev pa je tiho in za občane nevidno pisala sezname vseh, ki jih naj zajame akcija, in zbirala podatke na uradu za evidenco prebivalstva, po podjetjih in ustanovah. Ta četa pa je napisala tudi lepo število vabil, kar nam pokaže zgovorno naslednja številka: 23.282 bi jih moralo priti na pregled. Ko je bilo vabilo napisano, še ni bilo delo končano, vabila je bilo treba grupirati po posameznih terenih ter jih časovno razdeliti, da bi Se izognili nepotrebnemu čakanju. Kljub zelo dobri in skrbno organizirani pripravi pa so se dogodile večje oziroma manjše nevšečnosti, ki so povzročale »hudo kri«. Na fluorogiafiranju so neutrudljivo delale medicinske sestre, tehniki in administratorke 8 dni. Odziv je bil skoraj 100%. Od 20.434 je bilo fluorografiranih 19.803 in 629 neopravičeno odsotnih, vendar je bilo ponovno pregledanih 428, torej skupno 20.233, zn kar sinemo trditi, da je zelo lep uspeh in dati priznanje organizaciji in zainteresiranosti ter poučenosti prebivalstva. Ob tej priliki so predavali zdravniki po vseh terenih. FJuoro-grnfski posnetki so bili pregledani na Inštitutu za pljučno tuberkulozo na Golniku. V kontrolno obdelavo *je bilo poslasiih do 10. XI. 1961 918 primerov. Protituberkuloz-ni dispanzer Bežigrad je od teh od-bral 150 primerov, ki so bili najbolj nujni. Ugotovljeno je bilo 13 svežih, novih primerov nklivne pljučne tuberkuloze, prvenstveno med delavci iz južnih krojev noše domovine. Od teh jih je 7 že v bolniški oskrbi. Polepšano Navje Servisno delavnica Stanovanjske skupnosti »Buriš Kidrič« ima vedno dovolj delu kilo potrebno zgraditi otroško- delo z željo, da bi tudi naše gospo-vurstveno ustanovo, a občina sama darske organizacije pokazale malo ni imela dovolj sredstev. Obrnili več razumevanja do stanovanjskih smo se na podjetje »Industrijo mo- skupnosti, ki z veliko dobre volje torjev in traktorjev« ter zaprosili in precejšnjimi uspehi delujejo v za pomoč. V nekoliko dneh smo korist delovnemu človeku, dobili dotacijo 10 milijonov din. j C. Drug primer: Potrebno je bilo urediti hodnike oh cesti; prosili smo isto podjetje za 1,500.000 din, oni pa so nam na-, kazali 2,500.000 din. Enako je bilo v Železniku, kjer je tovarna Ivo Lola Ribar zgradila šok) in vse druge komunalne naprave. uicja urcUmSKi odbor; Ljubo Brezigar. Pri kolektivu podjetja »Industri- Ivan Dodič. Danilo Jančič. Franc Kokalj, ja motorjev in traktorjev« smo se Stone Koman Roman LeskoSek. Janez zanimali, kaj je razlog, da taka Menard Ivan Stih in Franc Šušteršič podpirajo razvoj stanovanjske skup- Glavni urednik: stane Koman Odgovorni nosti in kako oni gledajo na tuno- In tehnični urednik: Ivan Stih. vanjsko skupnost. Na ta in slična Naslov uredništva in uprave: Občinski vprašanja so nam delavci takole odbor SZDL LJubUana-Beiigrad. Smole-odgovorili: >Mi delavci m naši vo- tova ul ib/ii. telefon 32-56'». Ie M&mlivBBV Odsek za prosveto prt Ob 1.0 Ljub-Ijana-hezigrad je dal okrog Navja pi.staviti primerno betonsko ograjo. Poskrbljeno je. da bodo ponoči vhodi zakleti jeni in da bo ves prostor redno vzdrževan. Navje hrani spomenike naših velikih kulturnikov — jH> večini iz prvih tridesetih lel lega stoletja. Tum so spomeniki prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, dramatika in zgodovinarja Antona Tomaža Linhartu, Prešernovega rojaka in »velikana učenostih Malija Čopa, »lapnega slovenskega jezikoslovca Jerneja kopitarja, pesnika Antona Aškerca, pesnika in pisatelja Josipa Stritarja, še danes najbolj branega pisatelja Josipa Jurčiču. jezikoslovca Franca Metelka, pesnika in pisatelju Frana Levstika, slikarjev Ivana Groharja ter Mateja Langusa, spomenik Riharja, Meška, Nedoeda, Fleišmuna in dr. Edu Šlajmerja. Spomenik ima tudi izumitelj ladijskega vijaka Jože/ Reselj. Posebnost lega Panteona je spomenik zlatarju Cerunu iz t?. stol. in Mac Neverni z irskim grbom Plošča družine Simonetti ima Prešernove verze v nemščini. Na pokopališču, katerega zadnji ostanek je Navje, so nehali . okopavati mrtve /935. leta. Zadnji je bil pokopmi dr. Edo Šlajmer, ki je imel. svojo bolnico t Šlajmerjev dom), kasneje so bili spomeniki slavnih mož preneseni iz pokopališča na Navje, na starem pokopališču pa je zrasla stavba, o kateri je danes Akademski kolegij. NAVJU VSAK DRUGI OBČAN se je izobraževal v sezoni 1960-61 Dru/4>«ri)o Splošno Po Fj 11(1. znunMv. Skupaj P reda v unj udeleženci 489 11.614 681 t .477 84 4211 1254 17.302 .. V 5. številki smo pisali o poročilu Delavke univerze »Cene Stupar« in obravnavali oblike Izobraževanja, predavateljski aktiv, prizadevanje delavskega kolektiva, družbeno izobrn/evanje, zlasti v delovnih kolektivih, v občinskem merilu (politična šola in ostale intenzivne oblike) iu načeli izobraževanje mladine. Med drugim je uspela tudi šola za življenje za doraščajoco mladino, o čemer nadaljujemo v tej številki. ■Za najrazličnejše oblike strokovnega izobraževanja pri Delavski univerzi »Cene Stupar« za Bežigradom se je v tej sezoni prijavilo rekordno število mladih ljudi. Doslej so stekle že sledeče oblike: administrativna šola, 6 oddelkov administrativnega tečaja, 4 oddelki strojepisnega tečaja, račnnovodsko-kn iigovodski tečaj, tečaj za tehnične risarje. 3 razredi tečaja zn pridobitev kvalifikacije in 3 razredi za visoko kvalifikacijo, 2 razreda ekonomske srednje šole, trenutno pa pripravljajo tudi tečaj za konstruktorje orodij za serijsko proizvodnjo in še nekatere druge obBke. V teh in še nekaterih drugih intenzivnih oblikah je doslej okoli 1000 ljudi. Na sliki slušateliic" mliniuistraUvvnt šole pri praktičnem pouku Sola za življenje ju pa so govorili najodgovornejši drožbeno-politični delavci V sezoni 1960-61 so organizirali, v sodelovanju z oktivi LMS, 6 oddelkov SZŽ: Srdci šole Prettavnilj Udeleženci (Irk leto lil n t ji vseh 1 Tesar 6 2 150 152 2. Tuba 4 131 11 142 3. 1. gimnazija 1 10 20 30 4. Osnovna šola Borisa Kidriča 3 35 55 90 5. BeriČevo 4 55 190 245 6. I ops 6 92 36 128 24 325 44)2 787 Splošno izobraževanje: Vedno bolj zahtevne naloge, ki se postavljajo pred delovne ljudi, zln-sli v delavskem in družbenem upravljanju, zahtevajo tudi vedno večje splošno znanje. V pretekli sezoni so praktično nadaljeval1 z nekaterimi oblikami, ki so se obnesle že prejšnja jela in dodali še nekatere nove ter se je nn ta način izobraževalo na tem področni veliko več ljudi. V šol. za življenje so predavali priznani psihologi zdravniki, n. pr. prof. Jo/e Valentinčič dr. k ra a ta Miss in dragi. Le škoda da imamo na lem področju še vedno premalo sodelavcev Predavanja so bila zelo zanimiva in si jih mladina še želi. Zanimivo je n. pr., da ie prihajalo v oddaljeni vasi Benčevo na ta predavanja okoli 60 mladincev in mladink. Poleg seminarjev za mlade aktiviste. ki smo ga priporočili za člane ObK I MS in predsednike in tajnike aktivov I MS. smo priredili skupai r ObK LMS več aktualnih predavani zu mladino; med drugim pet predavanj o vlogi mladine v NOB. o našem drn/henem razvoju, o gospod irstvu. o zunanjepolitičnih ter poljudno-znanstvenih vprašanjih ipd V razgovorili Mladina v NOB. ki so bila prirejena po f-olnh «o sodelovali udeleženci NOH med njimi ludj narodna heroja Franc Se- mič — Daki in Olga Družina in Pregled splošnega izobraževanja dingi; o družbenopolitičnem razvo- v Mv,/onj Sola za tuje jezike 1. Angleščina I. 2. Angleščina II. 3. Nemščina I. 4 Nemščina II. 3. Italijanščina 1. 6. Priprava za vpis na višje in visoke šole 7. Osnovna šola Shupa j Slee. Predavanj žene 1 110 9 I 30 5 1 103 15 1 48 3 t 96 14 t 84 46 12 3 210 50 9 681 108 Udelefi-nei Od trpa iliošjii skupaj mladim- 26 35 8 9 14 6 43 58 13 13 16 4 13 27 7 104 150 39 33 45 6 41 91 32 178 286 77 V tri oddelke večerne osemletne šole se je vpisalo 91 kandidatov iz bivše bežigrajske in črnuške občine Predavanj so se dokaj redno udeleževali in marljivo učili. Da bi pomagali vsem tistim, ki so s: odločili študirali nn višjih in visokih šolah pa nimaj« ustrezne šolske izobrazbe, je zavod razpisal v šludijski sezoni 1960 1961 tečaj za s|>rcjcmiie izpite na višje in visoke šide za višjo komercialno šolo v Mariboru, višjo šolo zn socialne delavce ekonomsko in pravno fakulteto ter katedro zn sociologijo. (Nadaljevanje na strani 7) Mladina se ne da Še nekaj podatkov odpraviti z darilom o izgradnji prelaza na Titovi cesti Na skupni seji lO ObO SZDL in sekretariata (>1)K "LMS Ljubljana-Bežigrad je bila razprava o delu mladine in njenem vključevanju v delo družbenih organizacij in družbenih organov. Na tej seji so bili sprejeti sklepi, namenjeni krajevnim organizacijam SZDL naše občine, vendar .so pomembni tudi zn aktive LMS. Odločili smo se, dn te sklepe objavimo v našem časopisu: 1. Podatki o vključitvi mladine v delo druž.beno-politični11 organiza-cij in družbenih organov nam ka- J^epra žejo, da smo dosegli določene uspehe. t'e pa primerjamo to število s številom mladine, se nam zdi, dn je stanje nezadovoljivo. Zato mislimo, da je dolžnost družbeno-političnrh organizacij in družbenih organov, zlasti krajevnih organizacij SZDL in njihovih sekcij, sindikalnih podružnic in organov delavskega samoupravljanja, da temu vprašanju posvetijo večjo pozornost. Naloga vodstev aktivov LMS pa je. da usmerjajo mladino v najrazličnejše oblike dela družbeno-političnih organizacij in družbenih organov, da pa pri tem upoštevajo interese in nagnjenja posameznega člana LMS. 2. Opazimo lahko, da se del mladine ne zanima za delo in problematiko družbeno-političnih organizacij in družbenih organov. Mislimo, dn je vzrok v naslednjem: aj Mladinci, ki že delajo v uružbe-no-političnih organizacijah in družbenih organih, nimajo konkretnih zadolžitev in se čutijo neenakopravni z ostalimi. Veliko večjo pozornost bi morali posvečati individualnemu delu in skrbi za pravilen ter vsestranski razvoj mladincev. b) Ugotovimo lahko tudi to, da se mladinci v družbeno-političnih organizacijah in družbenih organih zadolžujejo za razna tehnična in »manj vredna dela« (raznašanje vabil, obveščanje itd.), kar pa slabo vpliva oziroma deluje na mladince. Res je, da mladinci lažje opravljajo ta delu, vendar mislimo, da 10 ne sme biti njihovo osnovno delo v družbeno- političnih organizacijah in družbenih organih. Zaripli takšnega načina dela z mladino je zu-neinairjena skrb za vsebinsko delo in poglabljanje v problematiko dela teh organizacij in organov c) Naloga družbeno-političnih organizacij in družbenih organov, zlasti organizacij LMS, je, da nu podlagi nagnjenj in interesov posameznih mladincev usmerjajo mladino v aktivno delo. Dogaja se namreč, da se opravlja kadrovanje mladincev precej kampanjsko in formalistično, samo zato. da je določen organ mlajši po starostnem sestavu. Premalo je tudi perspektivnega kadrovanja mladine v družbeno-po-iitične organizacije in samoupravne organe. 3. Opažamo, da so organizacije LMS prepuščene same sebi. Sliši se. da so mladinski problemi stvar mladinske organizacije. Moiamo se zavedati, da so problemi mladine istočasno p r ol) 1 e m i celotne družbe. v je LMS dejansko samostojna organizacija, je dolžnost vseh subjektivnih sil. da v večji meri pomagajo mladinski organizaciji. 4. Čestokrat so materialne težave ovira za pravilno delo organizacije LMS (finančna sredstva, prostori, rekviziti itd.). Vse premalo smo posvečali pozornost tem vprašanjem. Zadovoljili smo se s tem. tla smo LMS nakazali neznaten znesek ol P v.ucii z rešeDimjem o Ljubljani najbolj perečega Dprašanja, t. j. kri-ianj 'lilooe in C e tonike cente z žepa jim kupili kak športen rekvizit, /ezmro. se je ie mnoso pisalo in go-5. Premalo pozornosti smo p os v e čaii tudi živi jen js-kim problemom mladine. Omenjamo le nekaj perečih problemov: delo deklet v prostem času zu stanovanje in hrano, problemi sodobnega strokovnega in vzgojnega izobraževanja, vprašanje nagrajevanja, odnos do vajencev itd. Vsi ti in še drugi problemi zahtevajo od družbeno-političnih organizacij in družbenih organov sistematično delo. b. Potrebno je razbiti predsodke in zastarela pojmovanja nekaterih starejših tovarišev o vprašanju razvedrila mladine. Kakor vsak človek potrebuje raz veti rtlo. tako ga potrebuje tudi mladina. Potrebno bo več razumevanja tlo različnih oblik razvedrila, tako tla mladinec ne bo moral najprej v gostilno, če bo hotel dokazati tla je že odrasel, dodali pa moramo, da bodo različne Oblike razvedrila mladine prispevale k oblikovanju lika mladega človeka. oorilo. oemlar do letošnjega leta ni bilo če nobenih na terenu vidnih uspehov. Dne 20. decembra 1060 je bilo o lem podano posebno poročilo na seji Mestnega speta. V poročilu je bilo objavljena tudi odločitev da se izvede rešitev s podvozi na Titovi in Celovški, istočasno s premikom železniških tirov na Titom cesti za 45 metrov proti severu, s preložitvijo proge Ljubljana—Sežana skozi Tivoli ler z nujno potrebnimi preureditvami na postajah Ljubljana in Šiška. Na seji je bito omenjeno poročilo tudi sprejeto Hkrati s poročilom pa je bilo sprejeto tudi priporočilo, da se predvidena dela začno in končajo po etapah Na podlagi tega priporočila je bilo finansiranje porazdeljeno med soinvestitorje tako, da Okrajni ljudski odbor Ljubljana finansira osa pripravljalna dela. t. j vsa rušenja. Uprava zn ceste LRS gradnjo pod vozov in priključke cest, Železniško transportno podjetje pa osa dela na železniških objektih Zn Prijaviienei zn pridobitev vilsoke kvalifikacije z zanimanje spremljajo izvajanja predstavnikov Delavske univerze »Cene Stupar« nn enem iz med prvih sestankov izvedbo in operativo je bila formirana pri Železniškem transportnem podjetju Ljubljana posebna investicijska grupa, ki je prevzela investicijske naloge od IS LRS in OLO Ljubljana. Okrajni ljudski odbor Ljubljana, ki je bil zadolžen za finansiranje oseh pripravljalnih del, je moral prvi nastopiti s svojimi sredstvi in je zaradi ukinitve v ta namen obljubljenega kredita pri Mestni hranilnici Ljubljana o višini pet sto milijonov dinarjev tre nepredvidenega porasta stroškov tako glede stanovanj kot glede delovne sile za šel o precejšnje finančne težave. Na pori lugi dogovora med Okrajnim ljudskim odborom in občinskimi ljudskimi odbori je bilo sklenjeno, da se za preselitev strank, ki so c stanovanjih, določenih za rušenje, odgovorni občinski ljudski odbori. Zato je bila pri občinskem ljudskem od boru Ljubijana-Bežigrad dne U). 12 1960 imenovana posebna komisija -operativna skupina ki se je tako/ zelo resno spoprijela z nalogo, la skupina je naredila: a) seznam stanovanj, ki so določena za rušenje, in v njih popisala vse stanovalce; b) seznam podjetij, zavodov in ustanov, v katerih so zaposleni nosilci stanooanjskih pravic; c) seznam poslovnih prostorov, k so predvideni za rušenje; e) ocenila hiše na Titovi cesti št 35 m 5? U gotovi je no je bilo, da je potrebno rušili o letu 1961 23 stanovanj in o marcu prihodnjega leta še 10 stanovanj Rušenje naj bi se začelo že maja in končalo v letošnjem letu do novembra Poleg tega je bilo potrebno '■ušiti o letošnjem letu šest poslovnih prostorov, za katere je moral poskrbeti nadomestne prostore občinski ljudski odbor. Od investicijske grupe smo dobili tim j>rvi plan rušenj, katerega pa n: odo mogoče sprejeti zaradi prekratkih rokov. Zato smo izdelali nov plan. katerega je z majhnimi spremembami potrdil okrajni ljudski od bor in skupnost železniških podir' L juhi jima '1 a pnin je določal 1. Hiša na Titovi cesti št. 35 se pi, ruši do ti. julija 1961 2. Hiša na Titovi cesti št. 3? do /5. avgusta 1961 3. Hiša na Titovi cesti 33 do /5. oktobra 4. Hiša Parmova ul. 9 do 13. novembra 1961 5. Hiša Titova c. 48 do 31. marca 1962 6. Avtomehanika na Titovi c. 34 do 30 novembra 1961 ?. Paviljon Litostroja ob Titovi c. pa do 31. marca 1962. Ker občinski ljudski odbor ni mogel o tako kratkem času preskrbeti (Nadaljevanje nn 8. strani) 1 Višja komercialna šola 2 Višja šola za socialne delavce 3 Ekonomska fakulteta 4 Pravna fakulteta , 5 Kutedra za sociologijo SKUPAJ: V točaju so predavali priznani profesorji ljubljanskih srednjih šol, Univerze in driižbcno-poKtični tlelo vci. Med najuspelejše oblike izobra-ževnnja nu tem področju lahko štejemo šolo za tuje jezike s 5 oddelki. Za razliko tul prejšnjega leta, ko je bilo to tudi edino splošno iz-brnž.evnnje in je bilo v začetnem točaju nemščine 3« tečajnikov, se jili je v sezoni 1960-61 prijavilo kar 150. Velik interes storšev Tudi poljudno-znanstvenemu izobraževanju so dali v pretekli sezoni važen poudarek, zavedajoč se, da j1-letje 1961. Soglasno je bil sprejet odlok o razglasitvi potoka Crnušnica za gojitveno vodo in predlog odločbe o dodelitvi v gospodarjenje ribiški družini Straža-Sav« vseli voda. rek in potokov v območju občine. Ustanovljen je bil gozdni sklad občine Ljubljana-Bežigrad in imenovan njegov upravni odbor. Poroštvene izjave so bile izdane Ortopedskemu podjetju Soča za adaptacijo obrata plastičnih mas, Gradbenem podjetju Bežigrad in Opekarni Črnuče za nabavo avtomobilov ter tovarni električnih aparatov »Iskrac — obrat TELA za nadzidavo upravnih prostorov pri gradnji ob Savski cesti. V zadnji točki dnevnega reda je občinski ljudski odbor soglasno mlohril poročilo predsednika tovariša Kpuiaua o analizi zborov voliv- cev, opravljenih v mesecu juniju letos. Prav tako sta oba zbora soglasno odobrila otlgovore na sklepe, katere so tedaj sprejeli zbori volivcev 9. seja 9. seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev je bila 13. oktobra 1961. Odobreno je bilo 'letno poročilo sveta za komunalne zadeve za leto 1960 in analiza o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem (Millet-ju 1961 v primerjavi z istim obdobjem lani. Odobren je bil tudi predlog o odobritvi programa urbanistične ureditve rekreacijskega centra ob Savi. Izdano je bilo soglasje za ustanovitev aero podjetja Ljubljaua-Brniki. Po razpravi o predlogu za ustanovitev občinske zavarovalnice je občinski ljudski odbor sprejel naslednja sklepa: a) Občinski ljudski odbor Ljub-Ijana-Bežigrad ne bo ustanovil samostojne zavarovalnice, ker za to ni ustreznih gospodarskih pogojev; b) Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad sprejme iniciativo za ustanovitev zavarovalnice za več občin s sedežem v občini Bežigrad. Z dogovori s prizadetimi občinami pa bo ugotovljeno, za katere občine naj bi bila ustanovi jena ta skupna zavarovalnica. Na lastno željo je bil razrešen dolžnosti direktorja podjetja PI a -nica-Sport tovariš Fran Stražar. Soglasno je bil sprejet sklep, da se skličejo jesenski zbori volivcev, ki naj bi bili opravljeni do 12. novembra 1961. Na zborih volivcev naj b: se razpravljalo o realizaciji družbenega plana in proračuna za leto 1961 in poročalo o problemih šolstvu v naši občini! Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori pa lahko dopolnjujejo ta dnevni red » svojimi problemi. Priporočila občinskega odbora SZDL občinskemu svefu za komunalne zadeve, svetu za urbanizem in upravnemu odboru kreditnega sklada za stanovanjsko izgradnjo Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je na seji, dne 7. septembra 1961 obravnaval aktualne probleme s področja stanovanjske izgradnje ter sistema dela občinskih organov in svetov pri izdajanju lokacijskih odločb in gradbenih dovoljenj. Predvsem je izvršni odbor razpravljal o kritični situaciji stanovanjskega kreditnega sklada in o neracionalnem izkoriščanju zazidljivih parcel, katere so sposobne za bločno gradnjo in se sedaj uporabljajo za gradnjo individualnih hiš ali pa zadružnih vrtnih hišic. Po vsestranski diskusiji je izvršni odbor sprejel sklep, da se pristojnim občinskim organom priporoči na-' slednje: — Upravni odbor stanovanjskega kreditnega sklada naj v bodoče usmeri politiko dodeljevanja kreditov tako, da bodo sredstva prvenstveno uporabljena za tiste namene, zaradi katerih je bil sklad ustanovljen to je za stanovanjsko izgradnjo. Izogibati se je treba financiranju drugih objektov, ker tako trošenje sredstev povzroča stalne krize in pomanjkanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Vendar pa naj upravni odbor upošteva vse doslej izdane obveznosti, katere so bile nujne zaradi splošnih potreb in problemov. — Glede zbiranja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, izvršni odbor meni, da se ni dovolj izkoristilo vseh možnosti, pri čemer misli, predvsem na nezadostno izvedeno organizacijo varčevanja posameznikov in delovnih kolektivov. Po mišljenju izvršnega odbora bi morale pri tem pomagati tudi družbenopolitične organizacije in družbeni organi. Stanovanjski sklad naj bi izdal pravila katera bi urejala vprašanje varčevanja. Pravila naj bi obsegala vse elemente kateri bi ure- jali odnose med kreditnim skladom in gospodarsko organizacijo. Nadalje bi morali urejati odnose med člani kolektiva in gospodarsko dr-ganizacijo, kakor tudi odnose mod kreditnim skladom in posamezni-kom. — Pri bodočem delu je treba zagotoviti tesno sodelovanje med upravnim odborom stanovanjskega kreditnega sklada, in svetom za urbanizem. Svet naj bi pred odobritvijo lokacij zn objekte, kateri se bodo delno ali pa v celoti financirali s krediti standvanjškega sklada, konzultiral upravni odbor sklada, če jo kreditnih sredstev dovolj na razpolago. Odgovor bi vplival na pozitivno ali negativno rešitev lokacije. — Pri izdajanju lokacijskih odločb zadrugam bi moral pristojni svet dajati prioriteto tistim »družnim interesentom, kateri žele stanovanja graditi v blokih, kar je na eni strani ceneje, na drugi strani pa bolj ekonomično izkorišča gradbena zemljišča, katerih je vedno manj. Izvršni odbor priporoča, da se izvede revizija vseli izdanih lokacijskih odločb za gradnjo vrstnih hišic, če investitorji še niso pričeli z gradnjo. Upravni organ naj poskuša doseči spremembo teh odločb tdko, da bodo izdane nove odločbo za gradnjo v bločnem sistemu. — Pregledu naj sc vse pogodbe s katerimi je bil odobren kredit posameznim zadrugam. Nekatero pogodbe so stare že več let in se je med tem časom cena gradenj) neprimerno dvignila medtem, ko je pur-ticipacija investitorjev ' ostala ne-izprenienjena. Z dopolnilnimi pogodbami bi bilo treba razčistiti vprašanje njihovega prispevka, kateri bi moral biti višji od vrednnsli dogovorjene s pogodbo. Dopisuife v „Zbor volivcev'1