127Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj UDK 303.2:316.472.47 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore POVZETEK: Podatki o osebnih omre‘jih (imenovanih tudi egocentri~na omre‘ja) in njihovih zna~ilnostih se vedno bolj pogosto uporabljajo v dru‘boslovnih raziskavah, {e posebej v raziskavah o kakovosti ‘ivljenja, socialni opori in podobno. Ker se vsi podatki o osebnem omre‘ju ponavadi zberejo pri samem anketirancu, je kakovost (zanesljivost in veljavnost) teh meritev zelo pomembno vpra{anje. V tem prispevku so predstavljeni rezultati nedavne raziskave o kakovosti merjenja podatkov o osebnih omre‘jih. Podatki so bili zbrani v letu 2000 z ra~unalni{ko podprtim osebnim in telefonskim anketiranjem na slu~ajnem vzorcu 1033 polnoletnih prebivalcev Ljubljane. Eden od pomembnej{ih dejavnikov, katerega vpliv {e ni bil preverjen, je vpliv tehnike zbiranja podatkov – “po alterjih” ali “po vpra{anjih”. Ko z generatorji imen ‘e pridobimo seznam alterjev, lahko nadaljnja vpra{anja o alterjih postavimo na dva na~ina. En na~in (po alterjih) je, da vzamemo posameznega alterja, postavimo vsa vpra{anja o njem/njej ter nadaljujemo na ta na~in, dokler ne pridemo do konca seznama alterjev. Drug na~in pa je (po vpra{anjih), da vzamemo posamezno vpra{anje, ga postavimo za vsakega alterja na seznamu in nadaljujemo na ta na~in, dokler ne iz~rpamo vseh vpra{anj o alterjih. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da med uporabljenimi metodami najkakovostnej{e podatke zberemo z metodo zbiranja podatkov po telefonu po alterjih, zato je bila ta metoda uporabljena tudi v raziskavi o omre‘jih socialne opore Slovencev kot socialnem kapitalu l. 2002. KLJU^NE BESEDE: egocentri~na omre‘ja, zanesljivost, veljavnost, socialna opora, meta analiza 1. Uvod Temeljni cilj znanstvenega raziskovanja je ugotavljanje zakonitosti, na podlagi katerih lahko pojave pojasnjujemo in napovedujemo. Pri tem je klju~nega pomena, kak{na je kakovost merskih instrumentov, s katerimi pridobimo podatke, ki so namenjeni za empiri~no podlago za doseganje tega cilja. Na tem mestu kakovost merskega instrumenta in z njim dobljenih podatkov opredeljujemo v smislu zanesljivosti in veljavnosti. Na splo{no lahko zanesljivost podatkov opredelimo kot zmo‘nost pridobitve istih (ali vsaj zelo podobnih) vrednosti ob ponovljenih meritvah na istih enotah ob predpostavki, da so dejanske vrednosti ostale enake. Veljavnost pa pomeni, da dejansko merimo tisto, kar ‘elimo meriti (Ferligoj, Lesko{ek in Kogov{ek 1995).1 V dru‘boslovnih znanostih je anketa najpogostej{i merski instrument za pridobivanje podatkov o pojavu. Preverjanje kakovosti anketno zbranih podatkov o stali{~ih ima v 128 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj dru‘boslovju ‘e dolgo tradicijo. Prva temeljna dela, ki se ukvarjajo s tem podro~jem, so iz{la ‘e v sredini 20. stoletja (npr. Cantril 1944; Payne 1951). V poznej{ih desetletjih so bile narejene {tevilne druge ter predvsem bolj poglobljene in sistemati~ne raziskave kakovosti anketnih podatkov in dejavnikov, ki nanjo vplivajo (Sudman in Bradburn 1982; Hippler, Schwarz in Sudman 1987; Converse in Presser 1988; Schwarz in Sudman 1992, 1994, 1996; Sudman, Bradburn in Schwarz 1996). Tudi v analizi socialnih omre‘ij, kjer so predmet raziskovanja osebe kot enote in relacije med njimi, se podatki najpogosteje zbirajo z anketiranjem (Wasserman in Faust 1994). Sistemati~neje so se z vpra{anjem kakovosti merjenja socialnih omre‘ij za~eli ukvarjati Bernard in sodelavci (Killworth in Bernard 1976, 1979/1980; Bernard in Killworth 1977; Bernard, Killworth in Sailer 1979/1980, 1982; Bernard et al. 1985; tudi Holland in Leinhardt 1973). [tevilne poznej{e raziskave so te prve izsledke dopolnile in nadgradile (npr. Higgins, McClean in Conrath 1985; Freeman in Romney 1987; Free- man, Romney in Freeman 1987; Marsden 1987, 1990; Hoffmeyer-Zlotnik 1990; Van Sonderen et al. 1990; Corman in Bradford 1993; Hlebec 1993; Marsden 1993; van der Poel 1993a, 1993b; Ferligoj in Hlebec 1995, 1998, 1999; Burt 1997; Hlebec in Ferligoj 1996, 2001; Morgan, Neal in Carder 1997; Ruan 1998, Bailey in Marsden 1999; Hlebec 1999; Straits 2000). Za osebna omre‘ja so bile nekatere raziskave o kakovosti merjenja (predvsem zanesljivosti merjenja po metodi retesta) ‘e narejene (npr. Marsden 1993; Morgan, Neal in Carder 1997). Za osebna omre‘ja socialne opore pa je bila bolj poglobljena raziskava kakovosti merjenja narejena l. 2001 (Kogov{ek 2001, Kogov{ek et al. 2002). Namen te raziskave je bil oceniti zanesljivost in veljavnost anketno zbranih podatkov o zna~ilnostih vezi v tovrstnih omre‘jih ter raziskati, kako na kakovost merjenja vplivajo nekateri najpomembnej{i dejavniki, kot so metoda merjenja, vrsta vpra{anja, demografske in osebnostne zna~ilnosti anketirancev ter zna~ilnosti omre‘ja (npr. velikost). Eden od pomembnej{ih dejavnikov, katerega vpliv {e ni bil preverjen, je vpliv tehnike zbiranja podatkov – “po alterjih” ali “po vpra{anjih”. V raziskavah o egocentri~nih omre‘jih ponavadi ni eksplicitno predpisano, s kak{no tehniko je treba zbrati podatke o vezeh in alterjih, o tem se ponavadi odlo~i kar anketar. Ko ‘e imamo na voljo seznam alterjev (pridobljen na za~etku intervjuja z generatorji imen), lahko vpra{anja o teh vezeh in alterjih zastavimo na dva na~ina. Pri tehniki zbiranja podatkov po alterjih vzamemo vsakega alterja posebej in postavimo vsa vpra{anja o njem, tako da se zvrstijo vsi alterji, dokler ne pridemo do konca seznama vseh alterjev. Pri drugi mo‘ni tehniki zbiranja podatkov (po vpra{anjih) pa vzamemo posamezno vpra{anje in ga postavimo za vse alterje na seznamu ter nadaljujemo tako, da gremo po vrsti po vseh vpra{anjih do konca seznama vseh vpra{anj o alterjih. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da med uporabljenimi metodami najkakovostnej{e podatke zberemo z metodo zbiranja podatkov po telefonu po alterjih, zato je bila ta metoda uporabljena tudi v raziskavi o omre‘jih socialne opore Slovencev kot socialnem kapitalu l. 2002. 129Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore 2. Podro~ja uporabe analize socialnih omre‘ij V sodobnem ~asu analiza omre‘ij zaradi svojih prednosti pred “klasi~nim” anketnim raziskovanjem in zaradi ra~unalni{kih zmogljivosti, ki omogo~ajo tudi analizo ve~jih omre‘ij, postaja vse vabljivej{i in uporabnej{i, pa tudi dejansko vse pogosteje uporabljan pristop k analizi dru‘benih pojavov na {tevilnih podro~jih. Veliko dru‘boslovnih raziskav se ukvarja s preu~evanjem mnenj, stali{~, preferenc ljudi in podobno (npr. preference na volitvah, mnenja in stali{~a o razli~nih aktualnih dru‘benih pojavih). Tak{na stali{~a se ponavadi pojasnjujejo z lastnostmi razli~nih dru‘benih skupin (spol, starost, dru‘beni polo‘aj, izobrazba itd.). Ljudje pa niso izolirani posamezniki, ampak so med seboj povezani v kompleksna omre‘ja medsebojnih odnosov. Velik del stali{~ in mnenj se oblikuje, vzdr‘uje ali spreminja prav v odnosih in interakcijah posameznika z zanj pomembnimi ljudmi (partnerjem, bli‘njimi sorodniki, prijatelji itd.). V tem smislu je prednost analize socialnih omre‘ij prav v tem, da je po eni strani mogo~e meriti in analizirati socialna omre‘ja posameznikov: strukturo teh omre‘ij, kako mo~no in na kak{ne na~ine so ~lani omre‘ij med seboj povezani, kak{ne so (demografske in druge) zna~ilnosti teh ~lanov, v ~em so si podobni/razli~ni in podobno. Po drugi strani pa je tak{no analizo omre‘ij mogo~e povezati s “klasi~no” sociolo{ko analizo. Enega od najpomembnej{ih vidikov raziskovanja socialnih omre‘ij predstavlja povezava s {irokim podro~jem socialne opore, tako na podro~ju mentalnega kot fizi~nega zdravja in socialno intervencijskih programov, od dru‘ine do {ir{e skupnosti ter delovnega mesta in {ole (npr. Hirsch 1981; House 1981; Gottlieb 1983; Kazak in Wilcox 1984; Berkman 1985; Wenger 1994; Samuelsson 1997). Na tem podro~ju je mogo~e raziskovati strukturo in na~in delovanja omre‘ij opore ljudi – na koga se ljudje obra~ajo, kadar so v stiski (npr. v ~ustveno stresnih situacijah, kot je na primer smrt bli‘njega dru‘inskega ~lana, ob huj{i bolezni ipd.), kak{ne posledice imajo te interakcije za njihovo zdravje in splo{no dobro po~utje, kateri dejavniki na to vplivajo. Prav tako je mogo~e raziskovati stopnjo zadovoljstva ljudi s socialno oporo in kateri dejavniki na to vplivajo. [tevilne raziskave so pokazale, da je kakovostna socialna opora pomemben dejavnik dobrega po~utja ljudi, pa tudi da nezadostnost socialne opore ali celo prevladujo~e negativne interakcije s pomembnimi drugimi mo~no vplivajo na ~lovekovo zdravje in dobro po~utje. Na podlagi tovrstnih rezultatov je mogo~e na~rtovati razli~ne konkretne programe socialne pomo~i. Te raziskave zajemajo {e posebej {iroko podro~je raziskovanja omre‘ij razli~nih specifi~nih skupin prebivalstva (npr. ostareli, dru‘ine s pred{olskimi otroki, invalidne osebe ipd.) (npr. Wenger 1994). 3. Opredelitev egocentri~nih socialnih omre‘ij V analizi omre‘ij poznamo dve osnovni vrsti socialnih omre‘ij. Popolno omre‘je sestavlja skupina enot (ponavadi so to posamezniki), med katerimi je definirana ena ali ve~ relacij (tipi~en primer je {olski razred). Te relacije so lahko razli~nih vrst, na primer, evalvacija osebe (izra‘eno prijateljstvo, spo{tovanje ipd.), pretok materialnih in nematerialnih virov (npr. poslovne transakcije, izmenjave razli~nih oblik socialne opore), 130 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj pripadnost (npr. obisk dogodka, ~lanstvo v dru{tvu), interakcija (npr. pogovarjanje, po{iljanje sporo~il), biolo{ka relacija (npr. sorodstvene povezave) in druge. Egocentri~no (osebno) omre‘je pa tvori posamezna enota (ponavadi imenovana ego) z eno ali ve~ relacijami, definiranimi med njo in dolo~enim {tevilom drugih enot (imenovanih tudi alterjev). V primeru osebnih omre‘ij nas ne zanimajo relacije med egi, ampak le relacije med posameznim egom in njegovimi alterji (zaradi velikih dodatnih stro{kov se izjemoma in le delno v~asih meri tudi relacije med alterji posameznega ega) (Wasserman in Faust 1994). 4. Hipoteze V omenjeni raziskavi kakovosti merjenja egocentri~nih socialnih omre‘ij (Kogov{ek 2001; Kogov{ek et. al. 2002) sta bili predmet preu~evanja zanesljivost in veljavnost merjenja pogosto preu~evanih zna~ilnosti vezi med egom in njegovimi alterji (pogostnost stikov ter ob~utki bli‘ine in pomembnosti med egom in alterji ter stopnja (pogostnost) negativnih interakcij v odnosu med egom in alterji). Preverili smo, ali in do kolik{ne mere na ocene zanesljivosti in veljavnosti merjenja teh zna~ilnosti vplivajo naslednji dejavniki: 1. metodolo{ke zna~ilnosti merskega instrumenta: metoda merjenja (npr. osebno, telefonsko anketiranje), tip vpra{anja in vrstni red oseb na seznamu alterjev; 2. velikost omre‘ja; 3. demografske zna~ilnosti anketirancev (egov): spol, starost in izobrazba; 4. osebnostne zna~ilnosti anketirancev: ekstravertiranost in emocionalna stabilnost (nevroticizem); 5. vrsta socialne opore (emocionalna, informacijska, materialna, finan~na in dru‘enje) ter 6. bli‘ina/oddaljenost ~lanov omre‘ja, pri ~emer je bli‘nje oziroma oddaljeno omre‘je opredeljeno glede na tri kriterije: {tevilo imenovanj alterja, vrsta odnosa in zaporedno mesto imenovanja alterja. V skladu s teorijo in dosedanjimi izsledki empiri~nih raziskav na podro~jih dru‘boslovne metodologije, socialne opore ter kognitivne psihologije in psihologije osebnosti, smo postavili naslednje hipoteze (podrobneje o tem v Kogov{ek 2001). Vsaka zna~ilnost vezi z alterjem je zanesljiveje izmerjena, kadar spra{ujemo po alterjih kot po vpra{anjih (H1). Kombinacija osebnega intervjuja in spra{evanja po alterjih bo dala najbolj{o zanesljivost in veljavnost merjenja vpra{anj, ki so kognitivno zelo zahtevna (H2). Ker pa je telefonski intervju bolj anonimen, pri~akujemo, da bodo ob~utljiva vpra{anja najzanesljiveje in najveljavneje izmerjena s telefonskim intervjujem v kombinaciji s tehniko zbiranja podatkov po alterjih (H3). Pri~akujemo, da bodo zna~ilnosti vezi z alterji na za~etku seznama zanesljiveje in veljavneje izmerjene kot vezi z alterji na koncu seznama, ker pri~akujemo, da je anketiranec proti koncu seznama ‘e “utrujen” in manj motiviran za natan~no odgovarjanje (H4). Po eni strani se z ve~anjem velikosti imenovanega omre‘ja pove~uje napor anketiranca pri odgovarjanju, zato pri~akujemo, da bodo zna~ilnosti vezi v ve~jih omre‘jih manj zanesljivo izmerjene kot 131Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore v manj{ih omre‘jih. Po drugi strani pa raziskave ka‘ejo, da ve~je imenovano omre‘je vsebuje ve~ji odstotek manj pomembnih in bolj oddaljenih oziroma {ibkej{ih vezi. V primerjavi z mo~nimi vezmi anketiranec {ibkih vezi ponavadi ne pozna tako dobro, zanj niso tako pomembne in mu niso zelo blizu, zato lahko pri odgovarjanju verjetneje pride do u~inka uporabljene metode merjenja, kar zmanj{a veljavnost merjenja, zato pri~akujemo, da bodo zna~ilnosti vezi v ve~jih omre‘jih manj veljavno izmerjene kot v manj{ih omre‘jih (H5). Pri~akujemo, da bodo zna~ilnosti vezi v omre‘jih ‘ensk zanesljiveje in veljavneje izmerjene kot zna~ilnosti vezi v omre‘jih mo{kih (H6). Zanesljivost in veljavnost merjenja zna~ilnosti vezi bosta ve~ji pri mlaj{ih kot pri starej{ih anketirancih (H7). Domnevamo tudi, da bosta zanesljivost in veljavnost merjenja zna~ilnosti vezi ve~ji pri bolj izobra‘enih kot pri manj izobra‘enih anketirancih (H8). Pri~akujemo, da bosta zanesljivost in veljavnost izmerjenih zna~ilnosti vezi med egi in alterji pri introvertiranih anketirancih ni‘ji kot pri ekstravertiranih anketirancih (H9). Analogno pri~akujemo, da bo kakovost merjenja zna~ilnosti vezi vi{ja pri emocionalno stabilnih kot pri emocionalno nestabilnih anketirancih (H10). Domnevamo, da bosta zanesljivost in veljavnost merjenja zna~ilnosti vezi z alterji, ki priskrbijo emocionalno in informacijsko oporo, bolj{i kot pri tistih alterjih, ki nudijo materialno oporo in oporo v smislu neformalnega dru‘enja (H11). Bli‘ji in pomembnej{i kot je alter, verjetneje je, da bodo zanesljiveje in veljavneje izmerjene tudi zna~ilnosti vezi z njim (H12). 5. Opis vzorca in metodologija raziskave Anketa o omre‘jih socialne opore Ljubljan~anov je bila izvedena med marcem in junijem 2000 v okviru Centra za metodologijo in informatiko Fakultete za dru‘bene vede v Ljubljani v sodelovanju s Cati centrom in In{titutom Republike Slovenije za socialno varstvo. Podatki so bili zbrani z ra~unalni{ko podprtim vpra{alnikom v telefonskih in osebnih intervjujih na slu~ajnem vzorcu 1033 prebivalcev mesta Ljubljana, ki so imenovali skupaj 7223 ~lanov omre‘ja (alterjev). Vsak anketiranec je odgovarjal dvakrat v razmiku enega tedna. V prvem merjenju je bil izveden celoten vpra{alnik, v drugem merjenju pa samo del vpra{alnika, ki se je nana{al na omre‘ja in njihove zna~ilnosti (generatorji in interpretorji imen). Vsebinska osnova uporabljenega vpra{alnika je bila socialna opora. V literaturi (npr. Weiss 1974; Cobb 1976; Thoits 1982) je navedenih mnogo opredelitev socialne opore. Najsplo{neje lahko socialno oporo opredelimo kot ob~utek pripadnosti ter sprejemanja in skrbi pri pomembnih drugih. Tako teorija kot empiri~ni izsledki na podro~ju socialne opore (npr. Vaux 1988; Veiel in Baumann 1992; Wan, Jaccard in Ramey 1996) pa ka‘ejo, da je socialno oporo smiselno razdeliti na {tiri osnovne razse‘nosti: materialno, informacijsko in emocionalno oporo ter oporo v smislu neformalnega dru‘enja. Zato smo tudi v vpra{alniku o omre‘jih socialne opore Ljubljan~anov za generiranje omre‘ja uporabili pet generatorjev imen, ki so merili te {tiri razse‘nosti socialne opore:2 1. MATERIALNA OPORA (na splo{no): V~asih si ljudje od drugih ljudi sposodijo kak{no stvar, na primer kak{no orodje, ali prosijo za pomo~ pri manj{ih hi{nih opravilih. Kdo so ljudje, ki jih obi~ajno prosite za to vrsto pomo~i? 132 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj 2. INFORMACIJSKA OPORA: V~asih ljudje prosijo druge ljudi za nasvet, kadar v njihovem ‘ivljenju nastopi kak{na ve~ja sprememba, na primer zamenjava slu‘be. Kdo so ljudje, ki jih obi~ajno prosite za nasvet, kadar pride do tak{ne spremembe v va{em ‘ivljenju? 3. DRU@ENJE: V~asih se ljudje dru‘ijo z drugimi ljudmi, na primer se obi{~ejo, gredo skupaj na izlet ali na ve~erjo in podobno. Kdo so ljudje, s katerimi se obi~ajno dru‘ite? 4. EMOCIONALNA OPORA: V~asih se ljudje o pomembnih osebnih stvareh pogovorijo z drugimi ljudmi, na primer, kadar se sprejo s kom, ki jim je blizu, imajo te‘ave na delovnem mestu in podobno. S kom se obi~ajno pogovarjate o osebnih stvareh, ki so za vas pomembne? 5. FINAN^NA OPORA (materialna opora v o‘jem, bolj specifi~nem smislu): Recimo, da bi se zna{li v situaciji, ko bi potrebovali ve~jo vsoto denarja, ki pa je sami trenutno ne bi imeli na razpolago, na primer pet povpre~nih mese~nih pla~ (pribli‘no 500.000 tolarjev). Na koga bi se obrnili, da vam posodi denar (na osebo in ne na institucijo, npr. banko)? 6. Ocenjevanje zanesljivosti in veljavnosti merjenja Za ocenjevanje zanesljivosti in veljavnosti merjenja zna~ilnosti osebnih omre‘ij smo uporabili pristop MTMM, ki sta ga razvila Campbell in Fiske (1959), ki pa je bil kasneje {e precej nadgrajen s konfirmatorno faktorsko analizo (modeli linearnih strukturnih ena~b) (npr. Bollen 1989). Ta pristop je bil ‘e uspe{no uporabljen za ocenjevanje kakovosti merjenja stali{~ (Ferligoj, Lesko{ek in Kogov{ek 1995; Saris in Münnich 1995; Scherpenzeel 1995c) in popolnih omre‘ij (npr. Ferligoj in Hlebec 1995, 1998, 1999; Hlebec 1999). 6.1 Dopolnjeni model MTMM Za ocenjevanje zanesljivosti in veljavnosti merjenja je mogo~e uporabiti razli~ne modele, kot najuporabnej{i pa se je izkazal dopolnjeni model MTMM (Saris in An- drews 1991), na sliki 1. Dopolnjeni model MTMM je opredeljen kot: Yij = hijTij + eij (1) Tij = vijFj + mijMi + Uij (2) kjer je: - Yij izmerjena spremenljivka (teoreti~ni pojem F, izmerjen z i-to metodo), - Tij stabilna komponenta Yi (imenovana tudi “dejanska vrednost” (true score)), - Fj teoreti~ni pojem, ki ga ‘elimo meriti, - Mi variabilnost v izmerjenih vrednostih, ki je posledica vpliva i-te metode in - Uij specifi~ni faktorji. 3 133Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore Slika 1: Dopolnjeni model MTMM ^e so vse spremenljivke standardizirane, parametri modela (ki jih ocenjujemo) predstavljajo naslednje: - hij je koeficient zanesljivosti (hij 2 je test-retest zanesljivost), - vij je koeficient veljavnosti (vij 2 predstavlja veljavnost izmerjene spremenljivke) in - mij je u~inek metode, kjer velja mij 2 = 1 – vij 2. Na tem mestu velja opozoriti, da ~eprav dopolnjeni model MTMM v osnovi izhaja iz izvornega pristopa MTMM Campbella in Fiskeja (1959), je veljavnost znotraj modela opredeljena specifi~no kot odsotnost u~inka metode in bi jo lahko poimenovali empiri~na veljavnost. Strogo gledano, v okviru tega modela torej vedno govorimo o koeficientih veljavnosti (in koeficientih zanesljivosti) in ne o veljavnosti v kak{nem od drugih pogosto uporabljanih pomenov, kot je na primer kriterijska veljavnost (pregledno o drugih opredelitvah veljavnosti npr. v Ferligoj, Lesko{ek in Kogov{ek 1995). Vendar koeficienti zanesljivosti in veljavnosti ter u~inki metod ne morejo biti ocenjeni s tem modelom, ki predpostavlja le eno merjenje. Da lahko pridobimo te ocene kakovosti merjenja, moramo imeti vsaj tri spremenljivke (oziroma razse‘nosti pojma), izmerjene z vsaj tremi razli~nimi metodami. Ker je anketirance te‘ko motivirati za trikratno merjenje o isti stvari, poleg tega pa z nara{~anjem {tevila merjenj postane vse bolj vpra{ljiva predpostavka o nespremenjenosti merjenega pojava, se je za~el uveljavljati t. i. raziskovalni na~rt MTMM z razpolovljenim vzorcem (Saris 1999). Tak raziskovalni na~rt omogo~a zmanj{anje {tevila merjenj in s tem napora anketirancev ter stro{kov anketiranja. Ta raziskovalni na~rt je bil uspe{no uporabljen na podatkih o stali{~ih (Sa- ris 1999), na podatkih o (osebnih) socialnih omre‘jih je bil uporabljen prvi~. V tem raziskovalnem na~rtu so bili anketiranci slu~ajno razporejeni v tri skupine z razli~no kombinacijo uporabljenih metod (tabela 1), toda vsaka skupina je bila anketirana le dvakrat (z dvema razli~nima metodama).4 Metoda merjenja je v tem primeru kombinacija na~ina zbiranja podatkov (osebno, po telefonu) in tehnike zbiranja podatkov (po alterjih, po vpra{anjih). Opomba: Tu ne gre ve~ za analizo na ravni oseb, ampak je model splo{nej{i, enota je merski instrument. Indeks j tako predstavlja “trait” (spremenljivko oz. teoreti~ni pojem v emp. primeru zna~ilnost vezi v omre`ju), indeks i pa metodo,s katero je pojem izmerjen.Indeks ij torej predstavlja j-to spremenljivko, izmerjeno z i-to metodo (v emp. primeru so uporabljeni 3 pojmi in 3 metode). 134 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj Tabela 1: Raziskovalni na~rt MTMM z razpolovljenim vzorcem 7. Meta analiza dejavnikov kakovosti merjenja Vpliv posameznih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost merjenja zna~ilnosti osebnih socialnih omre‘ij, smo analizirali s sekundarno analizo (meta analizo) ocen zanesljivosti in veljavnosti merjenja. Meta analiza je analiza analiz, ki v ve~ini primerov posku{a z analizo izsledkov ve~ raziskav povezati in povzeti izsledke raziskovanja na posameznem podro~ju (Glass v Scherpenzeel 1995c). Z meta analizo pa lahko analiziramo tudi vpliv posameznih dejavnikov na rezultate znotraj dolo~ene raziskave. Poseben primer meta analiz predstavljajo meta analize {tudij MTMM, katerih namen je preu~evati dejavnike, ki vplivajo na ocene kakovosti merjenja. V na{em primeru sta bili metodi meta analize multipla klasifikacijska analiza, ki je ‘e bila uporabljena pri analizi vplivov metodolo{kih zna~ilnosti anketnega merskega instrumenta na merjenje stali{~ (npr. Ferligoj, Lesko{ek in Kogov{ek 1995; Scherpenzeel 1995a, 1995b, 1995c; Költringer 1995), ter hierarhi~no razvr{~anje v skupine. Podobna meta analiza metodolo{kih in drugih vplivov na kakovost merjenja medosebnih odnosov je bila do sedaj narejena za popolna omre‘ja (Ferligoj in Hlebec 1999; Hlebec 1999). V meta analizi z multiplo klasifikacijsko analizo vhodni podatki oziroma enote analize, za razliko od obi~ajne analize, niso vrednosti odgovorov anketirancev, temve~ merski instrument oz. specifi~na kombinacija lastnosti merskega instrumenta (npr. metoda merjenja, tip vpra{anja, zna~ilnosti anketiranca) v povezavi s koeficientom zanesljivosti in veljavnosti, izra~unanim za ta merski instrument. V meta analizi so koeficienti zanesljivosti oz. veljavnosti odvisna spremenljivka, zna~ilnosti merskega instrumenta pa pojasnjevalne (neodvisne) spremenljivke. Primer matrike podatkov za meta analizo z multiplo klasifikacijsko analizo je podan v tabeli 2. SKUPINA N PRVI INTERVJU DRUGI INTERVJU 1 320 osebni intervju/po alterjih telefon/po alterjih 2 311 osebni intervju/po alterjih telefon/po vpra{anjih 3 402 telefon/po alterjih telefon/po vpra{anjih 135Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore Tabela 2: Primer matrike podatkov za meta analizo ODVISNE SPREMENLJIVKE POJASNJEVALNE SPREMENLJIVKE koef. zanesljivosti koef. veljavnosti metoda spol starost 0,96 0,94 1 1 1 0,83 0,99 2 1 1 0,85 0,99 3 1 1 0,85 0,90 1 1 1 0,89 0,99 2 1 1 0,76 0,99 3 1 1 0,94 0,91 1 1 1 0,72 0,99 2 1 1 0,82 0,99 3 1 1 0,81 0,98 1 1 2 0,85 0,99 2 1 2 0,76 0,99 3 1 2 0,65 0,92 1 1 2 0,95 0,99 2 1 2 0,64 0,99 3 1 2 0,69 0.92 1 1 2 0,80 0,99 2 1 2 0,78 0,99 3 1 2 0,97 0,99 1 2 1 0,87 0,98 2 2 1 0,87 0,97 3 2 1 0,88 0,94 1 2 1 0,81 0,97 2 2 1 0,81 0,95 3 2 1 0,80 0,93 1 2 1 0,94 0,98 2 2 1 0,79 0,96 3 2 1 0,99 0,96 1 2 2 0,78 0,92 2 2 2 0,78 0,96 3 2 2 0,74 0,87 1 2 2 0,93 0,92 2 2 2 0,78 0,94 3 2 2 0,73 0,89 1 2 2 0,92 0,93 2 2 2 0,82 0,96 3 2 2 Legenda: METODA: 1- osebni intervju/po alterjih, 2 – telefonski intervju/po alterjih, 3 - telefonski intervju/po vpra{anjih; SPOL: 1 – mo{ki, 2 – ‘enski; STAROST: 1 – do 40 let, 2 – 41 let ali ve~. 136 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj Na~rt meta analize je (podobno kot Ferligoj in Hlebec 1999 in Hlebec 1999) grafi~no predstavljen na sliki 2. Za multiplo klasifikacijsko analizo smo najprej izra~unali agregirane podatke na ravni egocentri~nih omre‘ij. Ker je pri egocentri~nih omre‘jih enota analize omre‘je posameznika kot celota (ne posamezen anketiranec ali posamezna vez ego-alter), raziskovalci ponavadi uvedejo in interpretirajo agregirane podatke, najpogosteje povpre~ja. Zato smo tudi v tem primeru kot spremenljivke uporabili povpre~ja na egocentri~nih omre‘jih (3 teoretski pojmi, ki se nana{ajo na zna~ilnost vezi v omre‘ju: povpre~na pogostnost stikov, povpre~na bli‘ina med egom in njegovimi/ njenimi alterji ter povpre~na pogostnost spravljanja ega v slabo voljo). Nato smo anketirance razdelili na podvzorce po v meta analizo vklju~enih pojasnjevalnih spremenljivkah (pri tem je bilo treba upo{tevati tudi osnovno delitev anketirancev v tri skupine zaradi raziskovalnega na~rta z razpolovljenim vzorcem). V nadaljevanju smo na agregiranih podatkih za vsak podvzorec posebej izra~unali koeficiente korelacije med temi spremenljivkami, merjenimi z razli~nimi metodami (matrika MTMM). V naslednji fazi smo s programom LISREL 8.3 ocenili koeficiente zanesljivosti in veljavnosti. Ti koeficienti so nato v multipli klasifikacijski analizi predstavljali odvisno spremenljivko, neodvisne oziroma pojasnjevalne spremenljivke pa so bili dejavniki, katerih vpliv na ocene kakovosti merjenja smo ‘eleli preveriti (metode merjenja, demografske zna~ilnosti anketirancev in drugi). Na primer, v meta analizi, katere matrika podatkov je predstavljena v tabeli 2, smo anketirance razdelili po spolu in starosti v {tiri podvzorce. ^e upo{tevamo {e, da je vsaka od treh agregiranih spremenljivk izmerjena z vsako od treh metod, dobimo v matriki podatkov za meta analizo skupaj (9 x 4 =) 36 enot. Prav tako smo povpre~ja izra~unali za hierarhi~no razvr{~anje v skupine, le da v tem primeru le na podatkih o alterjih. Pred tem smo alterje razdelili glede na vrsto podomre‘ja. Na primer, ko nas je zanimal vpliv bli‘ine/oddaljenosti alterjev na kakovost merjenja, smo alterje razdelili na bli‘nje in bolj oddaljeno podomre‘je po {tevilu opor, ki jih posamezen alter nudi (~e je bil specializiran le za eno vrsto opore, smo ga {teli za bolj odaljenega, ~e pa je nudil dve ali ve~ vrst opore, smo ga {teli za bli‘njega alterja).5 Sledil je izra~un koeficientov korelacije za vsako od podomre‘ij ter na osnovi teh izra~un koeficientov zanesljivosti in veljavnosti. V nadaljevanju smo izra~unane koeficiente zanesljivosti in veljavnosti za posamezna podomre‘ja alterjev uporabili za hierarhi~no razvr{~anje v skupine. Enota analize je bilo torej v tem primeru podomre‘je, koeficienti zanesljivosti oziroma veljavnosti pa spremenljivke, na osnovi katerih smo razvr{~ali. Ko delamo meta analizo dejavnikov, ki vplivajo na ocene kakovosti merjenja, z multiplo klasifikacijsko analizo, je seveda idealno, ~e lahko v analizo vklju~imo vse dejavnike, ki jih {tejemo za bistvene. Od ideala meta analize pa nas lo~ijo vsaj tri omejitve. Te‘ave, ki se pri tem lahko pojavijo, so lahko, da so nekatere pojasnjevalne spremenljivke lahko popolna linearna kombinacija drugih pojasnjevalnih spremenljivk ali tudi da pojasnjevalne spremenljivke mo~no korelirajo med sabo.6 Omejitev predstavlja tudi zadostno {tevilo enot (v tem primeru ocen kakovosti merjenja) glede na {tevilo pojasnjevalnih spremenljivk (Andrews et al. 1973; Scherpenzeel 1995c). Prva omejitev 137Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Merjenje egocentri~nih omre‘ij socialne opore v na{em primeru ne velja, veljata pa druga in tretja omejitev – relativno majhno {tevilo enot (ocen kakovosti merjenja) in velikost osnovnega vzorca, s katerim operiramo pri izra~unu ocen kakovosti merjenja. ^e ‘elimo, denimo, preveriti vpliv zna~ilnosti anketirancev (npr. spol, starost, izobrazba, osebnostne poteze), moramo za meta analizo tvoriti podvzorce za vse mo‘ne kombinacije teh zna~ilnosti. Hkrati pa morajo biti ti podvzorci dovolj veliki, da sploh lahko izra~unamo stabilne ocene kakovosti merjenja.7 V na{em primeru dodatno omejitev predstavlja raziskovalni na~rt z razpolovljenim vzorcem. Ker za izra~un ocen kakovosti merjenja potrebujemo tri korelacijske matrike (po eno za vsako skupino anketirancev), se vsak od podvzorcev za meta analizo dodatno razdeli {e na tri dele. Pri velikosti vzorca pribli‘no 1000 enot to pomeni, da lahko v meta analizo poleg metode merjenja vklju~imo najve~ dve dodatni pojasnjevalni spremenljivki. To je tudi razlog, da smo naredili ve~ meta analiz, v katerih smo posku{ali preveriti vpliv posameznih dejavnikov tako, da smo jih “kri‘ali” v razli~nih pomembnih kombinacijah z drugimi dejavniki. Slika 2: Postopek analize dejavnikov, ki vplivajo na ocene kakovosti merjenja zna~ilnosti vezi v egocentri~nih omre‘jih 138 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 127-148 Tina Kogov{ek, Anu{ka Ferligoj V meta analizi se lahko pojavijo tudi interakcije (hkraten oziroma pome{an vpliv) med posameznimi pojasnjevalnimi spremenljivkami. Kadar so se v na{ih meta analizah pojavile statisti~no zna~ilne interakcije, smo jih podrobneje raziskali po navodilih Andrewsa in sodelavcev (1973). 8. Rezultati V tabelah 3 do 7 so pregledno podani rezultati vseh meta analiz. Podani so odkloni od povpre~ne zanesljivosti in povpre~ne veljavnosti za vsako metodo v vsaki od meta analiz. Ti odkloni povedo, za koliko se kot posledica vpliva posameznega dejavnika zmanj{a/pove~a povpre~ni koeficient zanesljivosti/ veljavnosti. Koeficient b izra‘a mo~ vpliva posameznega dejavnika. Z zvezdicami so ozna~eni statisti~no zna~ilni vplivi. Rezultati meta analiz so v splo{nem pokazali, da metoda merjenja ne vpliva statisti~no zna~ilno na ocene zanesljivosti merjenja (tabela 3). Izjemi sta bili dve meta analizi, kjer je bil vpliv metode merjenja {ibko statisti~no zna~ilen. Nakazuje se tendenca, da je najzanesljivej{a metoda zbiranja podatkov po telefonu po alterjih, sledi ji metoda osebnega intervjuja po alterjih, najslab{o zanesljivost pa ima metoda zbiranja podatkov po telefonu po vpra{anjih. Rezultati dajo nekaj podpore hipotezi (H1), da tehnika zbiranja podatkov po alterjih da zanesljivej{e merjenje, ker je kognitivno manj zahtevna in bli‘je mehanizmom procesiranja informacij v spominu kot tehnika zbiranja podatkov po vpra{anjih. Vpliv metode na ocene veljavnosti merjenja pa se je konsistentno pokazal kot statisti~no zna~ilen. Obe metodi zbiranja podatkov po telefonu sta se izkazali za pribli‘no enako veljavni, metoda osebnega intervjuja pa kot najmanj veljavna. Videti je torej, da je zbiranje podatkov po telefonu veljavnej{e, razloga pa bi bila lahko v ob~utljivosti teme ankete in v ve~ji anonimnosti anketiranja po telefonu. Tabela 3: Vpliv metode merjenja na zanesljivost in veljavnost v vseh meta analizah (skraj{ano m. a.) ** p<0,05 * 0,05