PRIMORSKI DNEVNIK ?PjWoa plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 266 (7760) TRST, torek, 24. novembra 1970 POLOŽAJ OKROG KONJUNKTURNEGA DEKRETA JE VEDNO BOU ZAPLETEN SREČANJI SLOVENSKIH IN HRVATSKIH SINDIKALISTOVI l ITALIJANSKIMI Tudi na včerajšnji konferenci načelnikov poslanskih skupin ni prišlo do dogovora Vodstvo PSIUP je sklenilo nadaljevati z obstrukcijo Konferenca se bo nadaljevala danes zjutraj RIM, 23. — Vsa politična dejavnost strank se v zadnjih dneh yj» ---■---------- — — j— -- ------- »» . —.j Ijj °krog razprave v parlamentu o konjunkturnem dekretu. Do danes tis** mora'a zaključiti razprava o prvih 400 popravkih, ki so jih v predložili socialproletarci in skupina »Manifesta«. Pozno koirf e Pa *e n' Pr‘**a ves*» ali so na nocojšnji seji poslanske zbornice l f*li z razpravo. Toda to pogojuje celotno nadaljevanje obravnavanja 2( ,R*umega dekreta do glasovanja, ki bi moralo priti med 25. in • '-m. Tudi če se je sinoči raz- ----------------- jll v* 0 prvih 400 popravkih zaklju-y ' morala poslanska zbornica Prihodnjih dneh nadaljevati z lil 0 os*alih 600 popravkih, uf!? Prav *ako skoraj vse pred-“J1' Psiupovci. pa je položaj še vedno zapleten. Psiupovci in sku-»Manifesta* nadaljujejo z ob-J*“kQjo in so tudi danes zavlače- jj^pravo. p^feednik poslanske zbornice ^2®’ ki mu je prejšnji teden HraT° VS®J začasno razdeliti raz-^7° , o skoraj 1.000 popravkih v ®nenah, si še naprej priza-djk da hi se poslanske skupine Jwyori]e q nadaljnjem postopku. Pa še, da bi psiupovci in »Manifesta* prekinili z ob-ieiSc’0, Vsi ^ njegovi napori pa Ur*50 rodLU nobenega učinka, če-l^v 80 predstavniki nekaterih sku-tj,, v*adne večine izjavili, da še VSe skompromitirano. ob 19. uri je bila konfeta) “''fdelnikov poslanskih skupin 4, Predsedstvom Pertinija. V ime-Djjtade se je konference udeležil *Ww\uZa odnose s parlamentom tS*'. °b 22. uri so konferenco pre-t“0 j. 'J jo odložili na jutri zjutraj, in jpaerenci sta komunista Ingrao žb0lT,arca izjavila, da se bo delo v ju redno nadaljevalo. Ko so jo (j/^dkarji vprašali, če obstaja-i%8iHiZnosti 23 dogovor, je Ingrao Pa »Upajmo*. Minister Russo te Pojasnil časnikarjem, da so W| ,i ^ poslanskih skupin ob-da ne bodo ničesar povedali. Se govorih na sestanku in da slaaL™ on drži tega sklepa. Po-0dvjT1Origlia, načelnik skupine ne-levice, pa je pripomnil čas-vaniB m' da se nadaljuje posredo-ie .Predsednika Pertinija in da . la tri videlo kaj se bo zgodilo. konferenci načelnikov Poslanske zbornice, so se ji^Moateoitorau sestala načelndM jtj^skih skupin Štirih vladnih Uj Sestanka se je udeležil tu-t^Prodsednik vlade Colombo. Po sestanku Je načelnik socdaU-skupine Bertoldi izjavil, da vprašanje nadaljnjega tjjo^Pka razprave v poslanski b v pričakovanju jutrišnje-Ujjj^daljevanja konference načelne skupin. Socialdemokrat Or-W Pa je dejal, da (e se sesta-u. Psčelnild Skupin obstaja tudi da bo prišlo do sporazu-fcyA“utri zjutraj se bo sestal tudi tlak1?1 °d>Por demokrist.janSke po-7** skupine. tu*vezi z razpravo o konjunk-Pjct*11 dekretu v poslanski zbor-Vm ^ j® danes sestalo osred'nje 'ainiwV° ^SIUP pod predsedstvom stranke Vecchiettija. Po setu^) Je poslanec Libertinl izjavil tt^*atarl8mj da je osrednje vod-Itj ^trdilo dosedanjo linijo stran-DoJpde konjunkturnega dekreta. S^ arU Je, da PSIUP ne more Vj^ti določitve datuma o glaso- «$£»« sta v bistvu, da je italijansko gospodarstvo v obdobju preraščanja krize, da pa še vedno obstajajo «luči in sence*. Ferrari - Aggradi je povedal, da bo primanjkljaj ob koncu leta znašal okrog 100 milijard lir več kot so predvidevali in je pojasnil, da konjunkitumi dekret ne pomeni samo davčno iz-tirjevanje, marveč je to sodoben in zapleten način, ki porazdeljuje dohodke. Izjavil je, da je bala lira preteklega avgusta v «resmh težavah* in da bi morali spremeniti pjeno vrednost, če ne bi izdali konjunkturnega dekreta. Minister Gdolitti pa je poudaril, da vlada s konjunktamim dekre- NniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHnniiiiiiiiniiu KANCLER BRANDT V RIMU tom hoče ustvaaditi pogoje za bolj učinkovito načrtno politiko razvoja Juga. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava pozno v noč. Že v začetku razprave je prišlo do precej napetega položaja, ko je poslanec Caprara, ki pripada skupini «Manifesta*, začel polemizirati z včerajšnjim govorom predsednika vlade. Prišlo je do spora med njim in podpredsednikom zbornice Luz-zattom, ki ga je opozoril, naj se drži dnevnega reda. Spor s podpredsednikom, ki je predsedoval seji, se je še bolj zaostril, ko je Caprara zahteval, da se na seji začne razpravljati o zakonu, ki določa odpustitev disciplinskih kazni študentov, ki so se udeleželi nedavnih demonstracij na univerzah. Podpredsednik Luzzatto je poslancu Ca-prari odvzel besedo, nakar se je ta pomiril in govoril naprej o ko-njunktumem dekretu. Mitja Ribičič sprejel delegacijo Italijanske unije za Istro in Reko BEOGRAD, 23. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič .je sprejel danes delegacijo Italijanske unije za Istro in Reko pod vodstvom predsednika Unije Antonia Bormea. Člani delegacije so seznanili Mitjo Ribičiča z vrsto konkretnih vprašani, od rešitve katerih je odvisno izboljšanje položaja in dela pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji. V razgovoru so bili dani koristni nasveti za rešitev prikazanih vprašanj. Organi zveze bodo proučili vsa vprašanja, ki so v njeni pristojnosti. Razgovora so se udeležili tudi član zveznega izvršnega sveta Nikola Pavletič, namestnik državnega I j-nika za zunanje zadeve dr. Amon Vratuša, član izvršnega biroja SZ DL Jugoslavije Laszlo Rehak in namestnik zveznega tajnika za informacije Lojze Skok. v 136 italijanskih občinah. Od 366.594 volilnih upravičencev jih je volilo 312.807, ali 85,3 odstotka. V istih občinah je na prejšnjih volitvah glasovalo 85,9 odstotka volivcev. Podrobnosti o volilnih izidih borno objavili joitri, ko bodo na razpolago vsi podatki. Sestanek predstavnikov velesil o Berlinu BONN, 23. — Predstavniki štirih velesil so se danes sestali v zahodnem Berlinu na enajsti seji, na k.\fteri so razpravljali o vprašanjih v zvezi z bivšo nemško prestolnico. Zasedanje je trajalo sedem ur, prihodnja seja pa bo 10. decembra. Kratko uradno poročilo pravi, da so danes »analizirali vprašanja, ki so na dnevnem redu*. ZSJ, CGIL, CISL in UIL za ureditev položaja jugoslovanskih izseljencev Ustanovljena mešana komisija, ki bo predložila osnutek meddržavnega sporazuma o sprostitvi in zakonski ureditvi zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v Italiji VIDEM, 23. — Vprašanje urejenega in sindikalno zaščitenega zaposlovanja jugoslovanske delovne sile na našem področju in v Italiji sploh je bilo v ospredju sestanka med jugoslovanskimi sindikalisti in predstavniki CGIL, CISL in UIL na deželni ravni. Obe delegaciji, v katerih so bila predstavništva občinskih sindikalnih odborov za Koper, Novo Gorico, Tolmin, Kranj, Jesenice, Umag in Pulj z ene in deželni sindikalni predstavniki treh sindikatov, so spremljali načelniki komisij za emigracijo pri ZSJ in italijanskih vsedržavnih CGIL, CI SL in UIL. Ob koncu srečanja, ki je potekalo v delovnem in tovariškem ozračju vzajemnega razumevanja in odkrite primerjave mnenj, je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem se omenja sporazum o »enotni akciji sindikatov za zaščito pogojev in načina zaposlovanja izseljenih delavcev, kakor tudi prebivalcev omenjenih področij, proti izkoriščanju in dis- kriminaciji izseljenih delavcev v deželnem, vsedržavnem in evropskem okviru*. Specifično so sindikalisti obravnavali vprašanje zaposlovanja jugoslovanske delovne sile na področju Furlanije — Julijske krajine. V tiskovnem sporočilu je rečeno, da «so sindikati obeh držav soglasni, da mora zaposlovanje potekati prek uradov za delo obeh držav, da se spoštujejo pogodbene norme, socialne in skrbstvene obveznosti. Prav tako se strinjajo, da morajo delavci, zato da se ta jamstva konkretizirajo, vstopita v sindikalne organizacije v Italiji, slediti njihovim pobudam in liniji*. Da se razširi sodelovanje sindikalnih organizacij Jugoslavije in Italije na tem področju in med delavci in sindikati so na srečanju sklenili ustanoviti posebno mešano komisijo, katere naloga bo izdelava osnutka meddržavnega sporazuma o zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v Italiji in italijanskih delav- Napovedana tridnevna stavka železničarjev RIM, 23. — Tudi Zveza avtonomnega sindikata železničarjev .je napovedala tridnevno splošno stavko svojih članov od 21. ure 1. decembra do 21. ure 3. decembra. Uradniki tega sindikata pa bodo stavkali ves dan 2. decembra. Sindikat pravi, da je proglasil stavko iz protesta proti poskusu ureditve plač železničarjev na drugačen način, kot so urejene za ostale uslužbence državne uprave. Stavki, ki so jo že pred dnevi napovedale sindika!-( ne organizacije železničarjev CGIL, CISL in UIL, se je pridružil tudi sindikat vodilnega osebja železniške uprave, ki pa bodo stavkali 2., 3. in 4. decembra. Sindikat je izjavil, da vodilno osebje stavka v znak solidarnosti z zahtevami vseh ostalih železničarjev. niiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KOLONIALISTIČNI POSKUS FAŠISTIČNE PORTUGALSKE IZKRCANJE TUJIH NAJEMNIKOV BLIZU GLAVNEGA MESTA GVINEJE Varnostni svet OZN zahteva takojšen umik vseh tujih sil Afrika zaskrbljena in ogorčena - Izjava predsednika Tita MOSKVA, 23. — Včeraj zsvečer je prispel v Moskvo novi kitajski veleposlanik v Sovjetski zvezi Liu Hsdn Čuan. Upravne volitve v 136 občinah ABIDJAN, 23. - Položaj v Gvineji je izredno nejasen po včerajšnjem izkrcanju tujih najemnikov v bližini glavnega mesta Co-nakryja. Predsednik Gvineje Sekou Toure .je obtožil »fašistične sile in portugalski imperializem*, da so poskusile strmoglaviti njegovo vlado ter spet vzpostaviti kolonialni režim v državi. Preteklo noč se je v New Yorku sestal na izredni seji varnostni svet OZN, ki je soglasno odobril resolucijo, v kateri zahteva »takojšnjo prekinitev oboroženega napada wo-ti republiki Gvineji ter takojšen umik vseh sil invazije*. Varnostni svet je sklenil poslati v Gvinejo posebno odposlanstvo, ki naj prouči položaj v tej državi. Edini vir vesti o položaju v Gvineji je radio Conakry, ki je danes zjutraj poročal, da se »boj ni zaključil* ter da je sovražnik skušal ves dan izkrcati nove sile na gvinejsko obalo. Radijska poročila pravijo, da so sovražne ladje še vedno v gvinejskih teritorialnih vodah ter da se ljudstvo in vojska Gvineje odločno bori ta proti invazorju. 0 konjunkturnem dekretu, jeJl® 1*° ta spremenjen. Libertini ^Jasnil, da je za PSIUP «osnov-tu ^brašanje družinska doklada* da soclalproletarci na-morebitni zahtevi po p ^Ju o zaupnici. ^^‘k republike je danes Sjjjj^haceinika demokrtstjanske AjJrJ^tame skupine poslanca Sf^reotrija. Glede tega so o tem *0yj n*u v Rimu zadeli krožiti gla-Rezani zlasti z morebitno ku riade Sicer pa o tem sestan-bilo nobenega uradnega spo-kkiT’ *»itl ne nobene Izjave, ki bi te '! Uidi beino potrdila razširje-p*»mneve. Sti arhgi strani pa so danes zla-DtUtl ^hiearski listi dali velik «eUni\ * nedeljskemu govoru predlo, (JKa vlade Colomba, in poudarja-cijj, k »odločno opozorilo opozi-■L: * dobro obveščenih krogih v Ugotavljajo, da so bile Co-Ve besede namenjene zlasti tistih dernokristjnnskih po-l?V' ki hočejo izkoristiti teža-lotgj.1 s<| nastale zaradi socialpro- RIM, 23. — Včeraj in danes do 14. ure so bile upravne volitve RIM, 23. — Zahodnomemški kan- .................................................»mm,... cler WHly Braondt Je prispel da- ___ ..... nes skupino s svojo soprogo na za- SOBOTNEGA VDORA SE JE UDELEŽILO 250 LETAL sebni obtok v Rim. Spremljata ga ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Katharina Foche in državni podtajnik za informacije Ahlers. Na letališču so ga sprejeli podtajnik pri predsedstvu vlade Antonlozzi in drugi vladni in diplomatski predstavniki. Čeprav je Brandtov obisk zasebnega značaja, se bo že jutri sestal s predsednikom vlade Colombom, s katerim bosta govorila predvsem o politiki okviru Evropske gospodarske skupnosti, mednarodnih vprašanjih in zlasti o politiki zahodnonemške vlade do vzhodnih držav. Kanclerja Brandta bo sprejel tudi pred-sfxlnik republike Saragat. (Na sliki'. Brandt z zunanjim ministrom Scheelom). £Wv ot>strukc je v Parlamentu, ati Proti konjunkturnemu de-kij| ’_.^a bi 3 tem hkrati blokirati Glasi]*lasova')ie 0 zakonu o razvezi, republikancev »Voce Repub- K*na» šlk, pa pravi, da je- predsodke jasno poudaril, da bi 0 jv konjunkturnega dekreta tn hipj o razvezi v poslanski zbor- ^tono privedla do vladne, g n t-rs*c 'n parlamentarne krize, h J* komentarja republikancev V vlin ^n°’ r*3 80 tuc** nckHtcre s'*e Klik"1 večini, kot na primer re-i'tiI>fanC’ sami 'n -socialdemokrati, , tako kot desnica vidijo edini liVr| V Predčasnih volitvah, da bi v,io ! °°'jtiko reform, ki bo zahte zagovarjajo zlasti socialisti, ."t sta ministra za prora-zaklad Giolitti im Ferrari govorila po televiziji v ru-*Cwto per cento*. Ugotovila Zaskrbljenost v svetu zaradi ameriškega letalskega napada proti Sev. Vietnamu Odpovedana seja pariških pogajanj - Ameriški senatorji ostro kritizirajo Nixonovo politiko Kongres KP Madžarske BUDIMPEŠTA, 23. — '/. uvodnim poročilom sekretairja Kadarja se e v Budimpešto začel deseti kongres madžarske komunistične par tdje ob navzočnosti številnih tujih delegacij. Kadar je izrazil med drug m pripravljenost Madžarske, da razvide in uredi odnose z ZR Nemčijo." Govoril je tudi o prija tel>tvu s Sovjetsko zvezo in o odnosih s Kitajsko, ki da so se nekoliko zbolšali. Kadar se je zavzel za sklicanje vseevropske konference o varnosti, v notranji politiki pa je poudaril potrebo po decentralizaciji. 5. decembra kongres mladine ALIJ RIM, 23. - Od 5. do 8. decembra bo v Pe.schieri del Garda dvanajsti vsedržavni kongres mladine ACI.I na temo: »Obveznosti mladine za alternativo kapitalizmu.* Kongresa re bo udeležilo 400 mladincev. Hrt šel bo tudi vsedržavni predsednik ACLI Emilio Gaoagiio. PARIZ, 23. — Po dveh dneh bombnih napadov na ozemlje Severnega Vietnama so se ameriška letala vrnila v svoja oporišča, nadaljujejo pa se reakcije, ki jih je nepričakovana ameriška napadalna akcija sprožila po vsem svetu. V znamenje protesta proti napadu sta delegaciji Severnega Vietnama in južnovietnamske revolucionarne vlade odpovedali svojo udeležbo na prihodnji seji mirovnih pogajanj v Parizu. Načelnik hanojske delegacije v francoski prestolnici Xuan Thuy je sklical popoldne tiskovno konferenco, na kateri je ostro protestiral zaradi ameriškega napada proti Severnemu Vietnamu. Zanikal je, da bi obstajal kakršenkoli sporazum, ki bi ameriškim letalom dovoljeval izvidniške polete nad sevemoviet-namskim ozemljem, obtožil je ZDA, da govorijo o miru, po drugi strani pa zaostrujejo vojno, poudaril pa je, da njegova vlada ne bo več tolerirala, da bi ZDA ah sajgonski režim pošiljali letala nad ozemlje Severnega Vietnama. Končno je Xuan Thuy dejal, da se njegova delegacija in delegacija ZRV ne bosta udeležili prihodnje seje mirovnih razgovorov na Aveniji Kleber, ki je bila napovedana za sredo. Prihodnja seja bo zaradi tega 3. de cembra. Kot je znano, so že maja letos odpovedali sejo pariških pogajanj v znamenje protesta proti ameriške mu letalskemu vdoru na sevemo-vietnamsko ozemlje. Današnji sklep hanojske delegacije pa ocenjuj e ti politični opazovalci za dokaj zmer nega, saj so mnogi pričakovali, da se bo Severni Vietnam glede na tako hudo provokacijo utegnil celo dokončno umakniti s pogajanj v Parizu. Opazovalci poudarjajo tudi, da bi bila konferenca v primeru novega letalskega napada resno ogrožena. Funkcionarji ameriške vlade so danes pojasnili, da ie do letalskega napada sicer prišlo zaradi sestrelitve ameriškega izvidniškega letala, da pa je imel vdor še drugi namen: Nixon naj bd s tem napadom hotel opozoriti sevemovietnam-sko vlado pred zaostrovanjem vojne dejavnosti v trenutku, ko ZDA umikajo del svojih sil iz Indokine. V Washingtonu so namreč mnenja, kot so povedali vladni funkcionarji, da pripravlja Hanoj za začetek prihodnjega leta vrsto novih ofenziv, s katerimi bi izkoristil zmanjšano vojaško prisotnost ZDA v Južnem Vietnamu. Glede sobotnega bombardiranja Severnega Vietnama je glasnik^ Pentagona izjavil, da se je »zaščitne reakcije* udeležilo 250 letal, ki so se vsa vrnila v svoja oporišča. Trdil je tudi, da je bila akcija omejena na področje južno od 19. vzporednika, se pravi do kakih 220 kilometrov v notranjosti Severnega Vietnama. Tuji časnikarji, akreditirani v Hanoju, pa so se danes lahko prepričali, da so se ameriška letala med sobotnim napadom neposred no približala Hanoju. Vladni funkcionarji so .jih namreč pospremili na kraje, kjer so padle ameriške bombe. Raketo, ki ni eksplodirala, so našli sredi nekega riževega polja blizu vasi Thuy Phuong, samo osem kiloineliov daleč od Hanoja. Pri padcu je raketa izkopala več kot meter globoko luknjo. Druge neeksplodirane bombe so časnikarji videli v Tay Moju, deset kilometrov od severnovietnamskega glavnega mesta. Kot smo omenili, so ameriški bombni napadi sprožili v svetu vrsto negativnih reakcij. Generalni tajnik OZN U Tant je danes ponovil, da nasprotuje vdorom na o-zemlje Severnega Vietnama ter dejal, da .je novo bombardiranje vznemirljivo dejanje, ki ni v interesu iskanja miru v Indokini. Ostri komentarji se slišijo tudi v samih ZDA: demokratični senator Mike Mansfield je v intervjuju po televiziji izrazil dvome v obstoj tajnega dogovora, po katerem bi ameriška izvidniška letala^ smela kršiti sevemovietnamski zračni pro štor. Dejal .je, da bi utegnil imeti letalski napad negativne posledice na pariška pogajanja ter radikalizirati stališče Hanoja. Predsednik zunanjepolitične ko misije senata William Fulbright je obtožil vlado, da .je »nedosledna*. V novem »vznemirljivem* napadu vidi Fulbright poskus Bele hiše, da bd dosegla vojaško zmago, kar pa je v sedanjem položaju dokaj neverjetno. Senator je dejal, da so letalski vdori in politika umika čet nezdružljivi ter da se ljudje sprašu jejo, kakšni so resnični Nixonovi nameni. Podobno »tališče je izrazil senator Edvvard Kennedy, po mnenju katerega bo imel letalski napad čisto nasprotne posledice od tistih, ki jih je hotel Nixon doseči. Francoska vlada je objavila poluradno sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi novega bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama in zaradi posledic, ki bi jih to dejstvo utegnilo imeti na mirovne razgovore v Parizu. Radio je tudi sporočil, da so tuji plačanci umorili nekaj evropskih tehnikov, med njimi dva iz ZR Nemčije. Ubita sta bila tudi dva člana vzhodnonemške diplomatske misije v Conakryju. Popoldne so prav tako po radiu sporočili, da so odbili nov poskus portugalske vojske, da bd se izkrcala blizu Co-nakry.ja. Številne afriške države so zahtevale sklicanje zasedanja Organizacije afriške enotnosti, ki naj prouči posledice portugalskega napada na neodvisno Gvinejo. Prvi je sklicanje zasedanja zahteval sudanski zunanji minister, ki .je izjavil, da Sudan obsoja »barbarski napad imperializma in njegovih lakajev proti naprednemu gvinejskemu režimu in gvinejskemu ljudstvu*. Tudi Libija in ZAR sta obsodili imperialistična napad. Predsedniku Gvineje Sekouju Toureju prihajajo medtem solidarnostne izjave iz vseh držav Afrike, Solidarnostne izjave so dali pred-sednik Konga - Brazzaville Ngoua-bi, predsednik Mavretanije Daddah, senegalski predsednik Senghor, predsednik Slonokoščene obale Boigny in etiopski cesar Haile Se-lasde. Slednji se je zavzel za sklicanje izrednega zasedanja OAE, ki naj prouči napad proti Gvineji s strani tujih najemnikov ob podpo ri Portugalske. Tudi vlade Gane, Malija in Nigerije so obsodile napad in izrazile solidarnost predsedniku Toureju. Portugalska vlada medtem še vedno zanika, da bi pripravila invazijo Gvineje, ter trdi, da gre za državni udar, ki so ga pripravile gvinejske opozicijske sile. Te trditve pa so kaj malo prepričljive, saj .je morala Gvineja že večkrat opozoriti na sovražno delovanje plačancev, ki so se vežbali v sosedni Gvineji - Bissau pod portugalsko oblastjo. Te plačance vodi menda zloglasni belgijski častnik Jean Schramme, ki se je »proslavil* s svojimi krvoločnimi akcijami v Kongu. Naš beograjski dopisnik nam poroča, da je jugoslovanski predsednik maršal Tito s posebno izjavo v imenu narodov Jugoslavije in vlade odtočno obsodil «zločinski napad na svobodno, napredno in neuvrščeno Gvinejo in izrekel polno podporo jugoslovanskih narodov Gvineji v obrambi svobode in pridobitev revolucije. ((Oboroženi napad na Gvinejo Je flagrantna kršitev osnovnih načel listine OZN, poudarja Tito v svoji izjavi in u-gotovlja, da je svet ponovno priča teptanja najosnovnejših norm mednarodnega življenje in poskusa, da se narodu Gvineje onemogoči, da neodvisno in samostojno odloča o poteh svojega notranjega družbenogospodarskega razvoja. Narodi in vlada Jugoslavije, poudarja Tito, nudijo polno podporo prijateljskemu narodu Gvineje v obrambi svobode in pridobitev njegove revolucije. Istočasno se pridružujemo vsem svobodoljubnim in miroljubnim silam na svetu v želji, da narodi in vlada republike Gvineje vztrajajo v borbi proti tistim, ki so se drznili ogrožati njeno svobodo in neodvisnost. Jugoslavija podpira resolucijo varnostnega sveta, v kateri se zahteva takojšnje prenehanje oboroženega napada na republiko Gvinejo tn takojšen umik cev v Jugoslaviji, ki ga bodo sindikalne organizacije predložile u-streznima vladama. Namen teh sporazumov mora biti urejevanje stalno in občasno izseljensko zaposlovanje na tem področju. Namen te komisije bo proučitev vseh aspektov delovnih in drugih razmer izseljenih delavcev. Srečanje je potekalo v dvorani videmske CISL in je trajalo vse jutro. Za italijanske sindikalne zveze so se — med drugimi — udeležili srečanja tudi deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, načelnik vsedržavne komisije za izseljence CGIL Ver-oellino, član vodstva tržaške CGIL Boris Gombač, načelnik ECAP — CGIL za Švico Zanier, za videmsko CISL njen tajnik Maieron, vsedržavni načelnik komisije za izseljence Cavazutti, goriški tajnik CISL Padovan, Degrassi za tržaško CISL in Bravo za pordenonsko CISL, za videmsko UR- Ponsele, za rimsko vodstvo UIL Serantoni. Za slovenske in hrvatske sindikalne zveze so bili prisotni Andreja Bajič, iz vodstva ZSJ, Tihomil Javoršek, Andrej Škerlavaj, Javor Konigsknecht za hrvatske sindikate. V razpravo so posegli skoraj vsi prisotni. Iz prebranih referatov je izhajalo, da se vprašanje zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Italiji postavlja zelo ostro, kot posledica trenutnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji, nezadržnosti gospodarske privlačnosti svobodno premikajoče se delovne sile, tudi preko meja, kar je predvsem nekaj naravnega tedaj, ko gre za komplementarna in integrirana gospodarstva. Koliko je pravzaprav jugoslovanskih delavcev v Italiji je težko reči. Govori se, da jih je več deset-tisoč in se v Italiji zaposlujejo na «čmo* že nekaj mesecev, če že ne eno ali več let, čeprav v manjših oblikah. Po nekaterih približnih podatkih, ki jih je težko preveriti, a so povsem verjetni, je jugoslovanskih izseljencev največ v Trstu, v beneški industrijski coni Porto Marghe-ra, na obali Jadranskega morja v Romagnd in Abrucih, v Apuliji, v Rimu in Laciju. V nekaterih strokah, kjer je »črno* zasposlovanje in izkoriščanje izseljenske delovne sile že množičnega značaja, številke izredno rastejo. Tako naj bi samo v trgovinah, gostilnah in hotelih delalo nad 30 tisoč jugoslovanskih deklet in fantov, veliko je poljskih delavcev, pa tudi industrijskih de lavcev. V Trstu se govori o 9 tisoč jugoslovanskih delavcev, ki se vozijo z doma na delo, prav tako število pa naj jih b( bilo v Rimu in Laciju. Skupno število delavcev v Furlaniji — Julijske krajini pa naj bd bilo skoraj 15 tisoč. Italijanski sindikalisti so zelo o-stro ocenili sporazumevanje med krajevnimi uradi za do v Slove- Predsednik Gvineje Sekou Toure (Nadaljevanje na S. strani) PREDSEDNIK CANSKE VLADE V SFRJ Sodelovanje Jugoslavije z afriškimi državami CK IK Makedonije: Bolgarija ne priznava nacionalnih pravic Makedoncev v Pirinski Makedoniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — V Beogradu so se danes pričeli uradni pogovori med predsednikom vlade republike Gane dr. Busijetn in predsednikom zveznega državnega sveta Mitjo Ribičičem. Predsednika sta skupno s svojimi sodelavca izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih in nekaterih načelnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja. V pogovorih je bila osnovna pozornost posvečena osvobodilnim gobanjem v Afriki, politiki neuvrščenosti, problemom razvoja in dejavnosti svetovne organizacije. Dr. Busi je pri tem med drugim poudaril, da je želja Gane, da razvija dobre odnose z vsemi državami, da se zavzema za mir in uni verzalnost svetovne organizacije. Predsednik Gane je poleg tega prikazal stališče njegove dežele do raznih vprašanj Afrike. Pri tem je posebno opozoril na pojave rasizma in dejal, da se Gana zavzema za enakopravnost belih in temnopoltih. Mitja Ribičič je najostreje obsodil tujo intervencijo v Gvineji, obvestil svojega gosta, da Jugoslavija razvija dvostranske odnose z mnogimi afriškimi državami in da želi, da se ti odnosi nadalje razvijajo. Ribičič je poudaril, da je pomoč Jugoslavije osvobodilnim gibanjem Afrike sestavni del jugoslovanske zunanje politike. Opozoril je na pomen politike neuvrščenosti in prikazal znano jugoslovansko stališče o položaju na Bližnjem inhodu ter seznanil svojega gosta z c.«tranjim gospodarskim razvojem Jub-,;lavije. vseh tujih oboroženih sli in pla- I Med razgovori sta obe strani ugo-čamcev z njenega ozemlja«, I tovili, da so ugodni pogoji za na- daljnji razvoj dvostranskih odnosov. Jugoslovansko-ganski pogovori se bodo nadaljevali jutri na ravni zunanjih ministrov in gospodarskih funkcionarjev obeh vlad. Centralni komite Zveze komunistov Makedonije je na današnji razširjeni seji razpravljal o aktualnih vprašanjih odnosov Jugoslavije s sosedno Bolgarijo. Udeleženci v razpravi so_ odobrili stališče jugoslovanske državno - partijske delegacije, ki se je 9. in 10. novembra v Sofiji udeležila razgovorov z vladno in partijsko delegacijo Bolgarije in u-gotovila, da se je jugoslovanska delegacija med razgovori zavzemala, da se v duhu splošno znanih stališč jugoslovanske zunanje politike najdejo možnosti za odstranjevanje težav in kritičnega stanja v odnosih med obema državama na osnovah medsebojnega spoštovanja, teritorialne integritete in nevmešavanja v notranje zadeve. Ugotovljeno je bilo, da ta zavzemanja niso dala po. zitivnih_ rezultatov zaradi vztrajanja državno - partijske bolgarske delegacije na starih bolgarskih aspiracijah, na zanikanju obstoja makedonske narodnosti in njene zgodovine in zavrnitve Bolgarije, da prizna nacionalne pravice Makedoncev v Pirinski Makedoniji. CK ZK Makedonije je ugotovil, da so ta vztrajanja delegacije Bolgarije v nasprotju z njenimi prejšnjima ustnima zagotovili, da Bolgarija nima teritorialnih zahtev do Jugoslavije ter v globokem nasprotju s stremljenji v Evropi po miru, sodelovanju in zavračanju teritorialnih zahtev kot nevarne metode v mednarodnih odnooih. ŽE ŠESTI DAN ZASEDBA TOVARNE «TRIESTE TEXTIL». KI JI GROZI ZAPORA Deželni prispevek stavkajočim delavkam? Včeraj so uslužbenci tovarne demonstrirali po mestnih ulicah Mlade delavke, ki so pred šestimi dnevi zasedle tovarno «Trieste texti!» v prosti luki, so včeraj zjutraj zapustile obrate, pustile v njih samo močnejšo skupino, in se napotile v sprevodu po mestnih ulicah. Postale so pred prefekturo in občinsko palačo na Trg Unita, nato pa se podale preko Borznega trga in Ponteroša v Ul. Trento, kjer so postale pred odbomištvom za industrijo, kjer bo naslednje dni sestanek, na katerem bodo raz pravljali o deželni pobudi za ohranitev delovnih mest, ki bi jih za prtje tekstilne tovarne nemškega kapitalista Weberja prizadela. Sprevod delavk se je podal pred sedež odbomištva za delo in socialno skrbstvo pri deželni vladi. Delegacijo, v kateri so bili tudi sindikalni predstavniki Gosdan, Toma-selli in Desenibus, je sprejel od bomik Stopper. Delavke so mu orisale svoj položaj in dodale, kot nameček, da niso prejele plače od konca septembra! Stopper je delavkam in sindikalistom zagotovi], da bo — mimo drugih pobud — postavil na dnevni red današnje seje deželnega odbora vprašanje podelitve gmotne podpore deželne uprave stavkajočim delavkam «Trieste-textil». petek od 9. do 12. ure; za občino Repentabor vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Konzorcij ne bo izdajal sprejemnega potrdila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odvzeli vabilu. Kršitelji predpisa bodo kaznovani po zakonu. Prof. Cumbat novi predsednik tržaške letoviščarske ustanove Deželni odbornik za turizem je s posebnim dekretom, ki je objavljen v včerajšnji številki (37) Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine imenoval prof. Edoarda Cumbata za novega predsednika tržaške neodvisne letoviščarske in turistične u-stanove. Prof. Cumbat, ki sledi na tem mestu dr. A. Di Giacomu, bo vodil omenjeno ustanovo štiri leta. Imenovani se je rodil v Trstu leta 1914 in poučuje na neki tržaški šoli. Po političnem prepričanju je republikanec. V zadnjih letih je izvrševal številne javne funkcije. V petek splošna stavka v Miljah Proti gradnji nevarne razplinje-valne postaje pri Sv. Roku bo v petek v Miljah splošna stavka vseh kategorij. Oklicale so jo vse tri enotne občinske sindikalne zbornice. Seminar za študente iz Slovenije o položaju Slovencev v zamejstvu Zelo živahna in dolga diskusija ob okrogli mizi Obvestilo vinogradnikom Trošarinski konzorcij za občine Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki ter pridelovalci grozdja in mošta predložiti trošarinskemu .uradu najkasneje do 29. novembra prijavo količine letos pridelanega vina. Prijave sprejemajo na županstvih; za občino Devin - Nabrežina vsak dan od 8. do 12. ure; za občino Zgonik vsak torek in Ostale vesti iz tržaške kronike bprile na 6. strani Sprevod skupine delavk, ki so 8e iz zasedene tovarne «Trieste—textil» v prosti luki podale po mestnih ulicah in k deželnemu odborniku za delo Stopper ju USPELA POBUDA KLUBA ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV Kvartet Amadeus> v gledališču Rossetti Norbert Brainin, Siegmund Nis-sel (violinista), Peter Schidlof (viola) in Martin Lovett (violončelo), ki so se nam sinoči predstavili kot znani «K var tet Amadeus» na odru gledališča Rossetti na komornem koncertu tržaškega Koncertnega združenja, že od leta 1956, ko so prvič nastopili kot godalni kvartet, zelo uspešno koncertirajo po vseh svetovnih odrih, saj jih je njihovo koncertno udejstvovanje ter laskave ocene, ki so jim prinesle vedno nove angažmaje za najrazličnejše nastope, poneslo od Hong Konga do Neu> Yorka, Avstralije in vseh evropskih odrih in glasbenih festivalih. Bogata umetniška glasbena osebnost posameznika je pripomogla k izrazito homogeni kvartetni sestavi, v kateri so posamezniki hkrati ena sama celota in solistični ustvarjalci, kar je bistveno potrebno za uspešno koncertiranje komornih zasedb. Odlike Kvarteta Amadeus so se nam izkazale v vseh treh točkah sinočnjega koncerta, tako v Hapdnovem Kvartetu v C-duru op. 76 št. 3, znanem pod vzdevkom *cesarski», ker se v drugem stavku prepletajo variacije na avstrijsko himno, kakor v Mozartovem Kvartetu v Es-duru K. 428, eden izmed znanih šestih kvartetov, ki jih je Mozart posvetil Hagdnu, in še zlasti v Brahmsovem Kvartetu v a-molu op. 51 št. 2, ki je poln bogatih intimnih elegičnih spevnosti, kakor tudi vir-tuozističnih odlomkov, v katerih vsak posameznik zablesti kot so- Leto dni je minilo, kar je Klub zamejskih študentov v Ljubljani ponovno resno poprijel za delo in začel uresničevati programja so sl ga zastavili njegovi člani. Ta ponovna aktivnost je pogojena od prihoda večjega števila študentov iz Gorice in Trsta na univerzo v Ljubljano. Trud teh študentov je bil sedaj topo poplačan z uspelim dvodnevnim seminarjem o manjšinski problematiki. Tokrat pa ta seminar ni bil namenjen članom kluba ali drugim aktivnim mladincem v naših organizacijah. Na seminar so bili namreč vabljeni delegati vseh pokrajinskih klubov študentov v Ljubljani. Tako se je skupina 68 študentov in študentk ljubljanske univerze seznanjala z našimi problemi. Ta skupina je predstavljala 21 klubov iz Slovenije od prekmurskega, koroškega, obalnega do novomeškega, tako da je biila v celoti zaobjeta, v zemljepisnem pogledu, cela Slovenija. Poleg tega so bili prisotni tudi predstavniki Mednarodnega odbora skupnosti študentov v Ljubljani. Tako prvo daljše, a žal še vedno prekratko, in številnejše srečanje študentov iz Slovenije, je prikazalo kako koristno in potrebno pot aktivnosti so si izbrali naši študentje v Ljubljani. Tako se kljub svoji trenutni oddaljenosti navezujejo na aktivnost manjšine. Seminar se je pričel v soboto, po prihodu delegatov tn njihovem o krepčilu, z referatom Sama Pahorja. Le-ta jim je v sicer skrčeni obliki, kolikor Je pač dovoljeval ome- jen čas dveh ur, prikazal zgodovino Slovencev, ki živimo danes v Italiji. Predavanje je bilo podano tako, da je bilo kljub kronološkemu naštevanju izredno zanimivo ne le za delegate, temveč tudi za naše študente, ki so prisostvovali seminarju z namenom, da navežejo tudi osebne stike s študenti iz matične domovine. Sledil je prikaz naše politične razvejanosti, političnega sistema, v katerem manjšina živi in deluje, prikaz različnih političnih in ideoloških konceptov reševanja manjšinske problematike in sil, ki te koncepte izvajajo in uresničujejo. Ta pomembni in težavni prikaz je s kratkim, jedrnatim, novinarsko objektivnim slogom podal Tom Marc. Se isti večer, v soboto, po večerji je skupina študentov, v kateri so bili študentje z vseh fakultet ljubljanske univerze sledila še tretjemu referatu. Tokrat je Nadja Kri-ščak orisala naše organizacije in ustanove, njihovo vlogo, pomen in delovanje. Ker so po vsakem referatu sledila še vprašanja in diskusije, ki so se nadaljevale tudi v osebnih stikih, se je uradni del prvega dne zaključil sorazmerno pozno. Vendar kljub dolgemu in napornemu prvemu dnevu je v slovenskem Dijaškem domu v Trstu še dolgo v noč odmevala pesem, točka neuradnega dela seminarja, ob kateri so študentje naše manjšine navezali prijateljske stike z vsemi dobrodošlimi gosti. Naslednji dan, v nedeljo, se Je seminar nadaljeval ob 9. uri z o- kroglo mizo. Tema okrogle mize je la ((Aktualni problemi manjšine in stališča mladih do njih«. Ob okrogli mizi so bili mladinoi-študentje, ki so vsestransko angažirani v druž-beno-poilitičnem življenju Slovencev v Italiji in sicer Boris Gombač, L gor Tuta, Borut Spacal, Stojan Spetič, Bojan Brezigar in Vito Svetina. Zanimanje, ki ga je zbudila ta okrogla miza s konstruktivno in jasno diskusijo je prikazano že v tem, da je trajala skoraj šest ur. Po uvodnih besedah so se člani okrogle mize, z 62 odgovori poslušalcem, dotaknili dolge vrste problemov in jih skušali, čeprav v skrčeni obliki, pojasniti, kar jim je v večini primerov tudi uspelo. Daljša in poglobljena je bila razprava o naši šoli, njenem pomenu, njenim pomanjkljivostim, o socialnem pogojevanju asimilacije, odtujevanja človeka njemu lastnim vrednotam, torej tudi narodnostne zavednosti. Daljša razpava se je razvila tudi ob pojmu naj bo manjšina subjekt ah objekt odločanja. Naj sprejema blagodejno pomoč kakor listični virtuoz. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 28. t. m. ob 21. uri V nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri V sredo, 2. decembra ob 20. uri V četrtek, 3. dec. ob 20. uri V nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (PREMIERSKI ABONMA) (ABONMA RED B — nedelj, skl popoldanski) (ABONMA MLADINSKI V SREDO) (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) (ABONMA OKOLIŠKI) LUDVIG HOLBERG JEPPE S HRIBA komedija v petah dejanjih V soboto, 28. novembra bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva slovenska uprizoritev oega klasika in utemeljitelja danskega nacionalnega gledališča. Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in M. Verbiča je Mario Uršič, scene in kostumi so delo U. Vagaje in D. Ceja. Glasbo je napisal L. Mignozzi, songe pa prepesnil M. Košuta. Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še: Z. Rodoškova, S, Starešinič, A. Petje. L. Bogateč, J. Lu-keš, S. Kobal in L. Koziovičeva. Cenjene obiskovalce opozarjamo, da bo premiera v soboto, 28. t. m. in ne v petek kot je bilo prvotno javljeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred aačelfkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vabi na večer »SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE« ki jih bo pripovedoval član SG Stane Raztresen. Prireditev bo v sredo, 25. ton. ob 20.30 v srenjski hiši. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV DIJAKOV državnega znanstvenega liceja ((France Prešeren« v Trstu bo v sredo, 25. novembra 1970 ob 19 uri po roditeljskem sestanku v šolski telovadnici.. Vabljeni vsa starši dijakov! Okrogla miza med seminarjem študentskih klubov Slovenije ▼ tržaškem Dijaškem domu. Za mizo Borut Spacal, Boris Gombač, Igor Tuta, Bojan Brezigar, Danilo Pilat, Vito Svetina in Stojan Spetič nNiiiiiiMMMiMHiMiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiHmiiiiiiuiiiuiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Sekretar tržaške federacije KPI Cuffar« včeraj v Kopru Sekretar tržaške federacije Komunistične partije Italije Antonino Ouffairo se je danes v Kopru raz-gavairjtal z aktivom komunistov o nekaterih gospodarskih in političnih vprašanjih v sosednji republika in posebej še na tržaškem področju. Osvetlil je trenutni položaj delavskega razreda v zveri s temi vprašanji ter pojasnil stališča Komunistične partije Italije do problemov šolstva, zdravstva in stanovanjske politike. Antonino Cuffaro je tudi odgovarja] na vprašanja članov političnega aktiva v zveri z bližnjim obiskom predsednika Tita v Italiji. Poudaril je, da pozdravljajo obisk predsednika Tita ne samo delavci in komunisti, marveč tudi vsi napredni krogi in velika večina italijanskega prebivalstva. V osebrvv sti Tita ne vidijo samo državnega poglavarja socialistične dežele, marveč tudi enega izmed najuglednejših voditeljev odporniških gibanj proti nacif -šizmu med drugo svetovno vojno. Sekretar komiteja obalne konference Zveze komunistov Tomaž Bi-aaJj se je sekretarju tržaške federacije zahvalil za izčrpna pojasnila in ga povabil, naj še pride aa slovensko obalo. Potrjene prekinitve dela v trgovinah za praznike 29. novembra Kljub posredovanju tržaškega občinskega odbornika Romana je poskus, da bi prišlo do sporazuma med sindikati trgovinskih uslužbencev in združenja tržaških trgovcev spodletel in razgovori so se zaključili brezuspešno. Odbornik Romano je, spričo zahteve sindikalistov, naj se delavkam v trgovinah zagotovi opoldanski p<>-čitek in nedeljski prosti dan, tudi če bo naval jugoslovanskih kupcev za državne praznike SFRJ, predložil trgovcem naslednjo rešitev: v nedeljo naj bi trgovine bile odprte pol dneva, se pravi od 8. do 13. ure, v ponedeljek vse jutro, obenem pa naj bi trgovci dovolili delavkam, da imajo v soboto in ponedeljek dveurni opoldanski počitek (namesto triurnega) od 13. do 15. ure. Trgovine naj bi v zameno ostale zaprte v sredo zjutraj, 2. decembra. Trgovci so tako rešitev, ki bi ustrezala tudi sindikalistom, odbili. Zahtevali so, naj bi trgovine ostale odprte ves dan, tudi v opoldanskih urah, ko hi delavke imele pravico do obeda, prav tako, kakor večina jugoslovanskih kupcev. Spričo takega zadržanja so sindikati potrdili stavkovne prekinitve dela v soboto in ponedeljek ob opoldanskih urah, od 12.30 do 15.30 in ves dan v nedeljo. Kamnosek iz Prečnika se je zvrnil z motorjem Včeraj ob 17.15 so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 58 letnega kamnoseka Stanislava Le-gišo iz Prečnika št. 18. ki se je pri prometni nesreči pobil po čelu, nosu, levi roki in kolenu ter dobil pretres možganov. Legiša se je peljal s svojim motorjem iz Sempo-laja proti Prečniku, ko mu je iz še nepojasnjenih vzrokov vozilo zdrsnilo po asfaltu tako, da se je zvrnil na cesto. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno teden dni. zapuščena sirota ali naj bo ob vsakem problemu, Id se Je tiče, član, ki skupno z ostalimi enakopravno sodeluje. Daljše razprave so' sprožili tudi problemi odnosov s političnima strankama, odnosa z Italijansko večino in z italijanskimi naprednimi katoličani, nasilnega raznarodovanja in naseljevanja slovenskih vasi. Poseben poudarek je bdi tudi dan na problem slovenskega človeka ob naraščanju Industrije in menjavi njegovega socialnega položaja, o kričečih krivicah v Beneški Sloveniji o naporih in ne, ki jih razne organizacije, stranke, društva vlagajo v reševanje problematike Beneške Slovenije. Okrogla miza je dosegla osnovni namen organizatorjev, to Je objektivno obveščanje naše problematike in naše raznoličnosti In razvejanosti. Prikazalo pa se je, da Je bil seminar vendar prekratek, da bi lahko zaobjel v celoti in še bolj poglobljeno vse probleme. In to je tudi pogojevalo, da iti prišlo do daljše diskusije vseh udeležencev seminarja, ki so Izrazili nekaj kritičnih pripomb obenem pa tudi lepo število konkretnih predlogov o sodelovanju, ponovnih srečanijih ln drugo. In to je bil pravzaprav o'11 Kluba zamejskih študentov, ki je takd navezal stike, ki so do sedaj rodili le ideje ln predloge, a obenem tudi vse predpostavke, da se bodo ti predlogi v naikraifem času uresničili. Občinstvo, ki je kar polno zasedo dvorano, je vsem štirim izvajalcem dolgotrajno in navdušeno ptoska’0 ter s tem izrazilo svoje zadovoljstvo za tako uspel komorni večer. — d n — Razna obvestila TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA partizanov Italije (ANPI) vabi vse bivše partizane, ki so vložili prošnjo za priznanje staleža partizanskega borca, da se udeležijo zborovanja, ki bo v petek, 27. novembra točno ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. član glavnega odbora vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI), ki je Izrecno povabljen, bo obrazložil razna vprašanja v tej zvezi. Pokrajinski odbor ANPI •iiiiiiiiiiiinirii mn 11111111111111111 umil mn n im ii im ii iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V PARKIRANEM AVTU STA ISKALA PRENOČIŠČE 3 mesece zapora možu zaradi slabega ravnanja z ženo - Pred pretorjem Madžar, obtožen razpečevanja pornografskega materiala Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. Tavella, zapisnikarica Federici) sta se včeraj morala zagovarjati 47-lelni Vit-torio Priester ter 44-letni Bruno Soiat, oba stanujoča v občinskem zatočišču v Ul. Gozzi 5. Moška sta bila obtožena poskusa tatvine, ker sta v noči med 10. in 11. oktobrom letos s silo vdrla v avto «audy» tržaške registracije, ki je bil parkiran na križišču Ul. del Veltro z Ul. Molino a Vento. Agenti letečega oddelka kvesture so zasačili nepridiprava na telefonski poziv neznanca, ki jim je pove- dal, da je opazil dva moška, kako Po poklicu sl Je skupina delega- sta šarila okrog nekega avtomobi V krožku tCapella Undergro tov ogledala Kulturni dom, kjer sta jdh pozdravila dr Tončič, predsednik upravnega sveta Kulturnega doma in ravnatelj SG FiUbea-t Be-nedetlč. Orisala sta jim zgodovino našega kulturnega hrama tn osrednje kulturne ustanove. M ustvarla v niem. Nato so si ogledali predstavo «Moč uniforme«. Izredno laskave, da ne rečemo navdoriufoče ocene, vseh delegatov, ki so sledile po ogledu predstave, so bile odraz njihovega presenečeni« in ponosa nad n«*o močjo kulturne ustvarjalnosti. Prisrčno slovo vseh delegatov od svojih študentskih kolegov v Trstu oa je izpričalo, da jih le globlje ooznanjp naše problematike navezalo na nas. in da njihovo zanimali« ne bo ostalo le samo sebi na- und« bodo danes in jutri s pričet- m0n- temveč, da bo pogojevalo • ■ -• • ’■ plodno sodelovanje kom ob 21. uri prikazali znani film režiserja Christensa »Čarovništvo skozi stoletja«, v četrtek In petek pa film Polanskega »Odbitek« A-bonmajske izkaznice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Prot-ti ali pa na sedežu krožka v Ul. Franca 17. Jutri, v sredo, 25. novembra bo Radto Ljubljana oddajal nastop gojencev šole Glasbene matice. Pravljična ura V TRŽAŠKI KNJIGARNI bo jutri, 25. novembra ob 17. uri prva pravljična ura. V svet otroške literature in plošč vabimo vse otroke ! la. Ko so se agenti pripeljali do vozila, last 40-letnega Lina Zugne iz Ul. Molino a Vento 79, so zapazili Priesterja in Sciata skrbno zleknjena v notranjosti slednjega. Na vprašanje agentov sta moška skušala opravičiti svojo prisotnost v vozilu z vrsto izmišljotin, med katere gre v prvi vrsti omeniti to, da sta stopila v avto, ker sta iskala ...primemo prenočišče, denarja za d age hotele pa nista imela Možje postave so po skrbnem pregledu vozila našli na tleh slednjega lesene trske, na cesti, tik ob vozilu pa deščico, s katero sta moška, ki sta se v preteklosti že večkrat morala zagovarjati pred sodnimi oblastmi, s silo odprla desni deflek-tor audyja. Na vče. ajšnj, razpravi sta oba sistematično tajila vse in ponovila že znana opravičila. Javni tožilec dr. Tavella je predlagal za vsakega po 6 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Bruno pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so spoznali oba za kriva in obsodili vsakega na 4 mesece zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. • • • Pred istimi sodniki se je včeraj moraj zagovarjati tudi 42-letni Bruno Coslovich iz begunskega naselja na Padričah št. 60 Prva postavka obtožnice ga je dolžila slabega ravnanja z ženo, 37-letno Adelino Ghe-rebizza por. Coslovich iz begunskega naselja v Ul. dedle Docce 15, druga pa kršitve družinskih dolžnosti. Med obema zakoncema je prišlo že večkrat do prepirov, dokler ni Coslovich 22. aprila letos udaril svojo ženo s kozarcem v čelo, jo pah nil na tla in jo še dalje tepel in brcal. Zaradi tega se je morala ženska zateči v bolnišnico, kjer ji je dežurni zdravnik ugotovil številne rane po čelu in stegnenici ter jo odslovil s prognozo okrevanja v približno 20 dneh. Končno, vedno po opisu obtožnice, je razburiti moški iztrgal ženi denarnico s 4500 lirami ki odš-1. Na včerajšnji razpravi je Coslovich zavrgel vse obtožbe. Dejal je, da je imel z ženo 5 otrok, ostala dva otroka pa je žena imela z nekim drugim moškim. Vendar pa ie .djub ravnemu zaslužku stalno skrbel za otroke in zanjo. Zanikal je tudi, da bi jo bil kdajkoli udaril ali tepel, čeprav mu je žena večkrat grozila z nožem. Coslovicheva je seveda zvrnila vso krivdo na moža in povedala, da ji je mož le občasno dajal nekaj denarja, v zadnjem času pa sploh nič. Tožilec je predlagal za obtoženca 10 mesecev zapora iu 60 tisoč lir denarne kazni, uradni branilec odv. Bruno pa v prvi vrsti oprostitev, ker je dejanji izvršil v samoobrambi, . drugi, podrejeni stopnji pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so obsodili Cosluvi-cha, kar zadeva prvo obtožbo, na 3 mesece zapora, kar zadeva drugo obtožbo pa so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. • • • Pred pretoi...n dr. Losapiom je bila včeraj za zaprtimi vrati razprava proti 22-letnemu madžarskemu državljanu Tiboru Csokeju, ki je bil v smislu čl. 528 kaz. zakonika obtožen razpečevanja pornografskega materiala in sicer 23 G-milimetrskih filmov, 200 revij ter 4 šopov igralnih kart z opolzkimi slikami. Vse to naj bi fant prinesel v Italijo iz Švedske, kjer je študiral. Javni tožilec odv. PierangeJini je predlagal za Madžara 3 mesece za por.-'., uradni branilec odv. Aleffi pa oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Okrožni sodnik je obsodil Csokeja pogojno na 4 mesece zapora in 100 tisoč lir denarne kazni. 0 Danes zvečer ob 18.30 prireja kulturni krožek »Rodolfo Morandi« razpravo na temo »Razredni boj v enem nevralgičnih središč kapitalizma — Porto Mnrgherrn«. Govorila bosta Alfredo Tonini in Ser gio Clerico. Danes, 24. novembra bo govoril v Slovenskem klubu dr. BORIS KUHAR, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljub-Ujani, o temi V DEŽELAH SKRIVNOSTNIH TABUJEV Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi o manj znanih vzhodnoafriških plemenih. Vljudno vabljeni. GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 25. novembra 1970 ob 20.30 v dvorani pevskega zbora «J. Gallus« Ulica R. Manna 29 PREDAVANJE dr. VALENSA VODUŠKA direktorja Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani »ZGODOVINSKA POTA SLOVENSKE LJUDSKE PESMI« Predavanje bo opremljeno s številnimi posnetki pevskih zborov. Vljudno vabljeni! Vstop prost! Včeraj-danes Danes, TOREK, 24. novembra JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27, — Dolžina dneva 9.11. — Luna vzide ob 2.28 in zatone ob 13.55. Jutri, SREDA, 2S novembra KATARINA Vreme včeraj: naj višja temperatura 12,2, najnižja 7,9, ob 19. uri 10,6 sto. pinje; zračni tlak 1021,8 narašča, veter 4 km severovzhodnik, vlaga 61 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13.6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. novembra 1970 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 21 oseb. UMRLI SO: 88-letna Gluha Laube por. VVandling, 83-letna Glovanna No. vak, 80-letnl Giovannl Baccl, 79-letna Maria Iavancic por. Dellse, 74-ietni Attllio Oveglia, 64-letnl Ferruccio Bo. scariol. 62-letni Giuseppe Strajn, 88-letna Lucla Bastia vd. Delise, 41.letni Francesco Stanič, 60-letna Olga Vrh vd. Bubnič 69-letni Francesco Pre-donzan, 79-letnl Giuseppe Čepar, 88-letna Anna Hussach por. Verdi, 86-letna Ida Uccetta vd. Pozzatl, 83-letna Lucla Tognon por Zottl, 75-letnl Emi. llo Brossl. 70-letna Rosarla Mlllo vd. Silil, 81-letna Olga VVrinskelle, 74-letnl Bruno Bardi, 30 minut stara Sabina Rapagna, 65-letnl Anttonlo Glraldl. Gledališča •; r-"1 GLERALISCE VERDI Nocoj ob 20.30 bo za red A za P>r’ ter in lože ter C za galerije in MjjjJJ druga letošnja premiera v gledal1* Verdi. Na sporedu je opera Maria Zafreda «Wallenstein», ki jo bodo Prvl predvajali v našem mestu. V OP* ’ ki jo bo dirigiral Oliviero de Fa tiis, nastopajo Nicola Rossi Lcnnent naslovni vlogi, Anna Maria Rota,; ' rio Baslola, Ruggero Bondino, F> De Palma, Virginia Zeani, Ante Boyer, Enzo Viaro, Plinio Clabass Dario Zerial. Vstopnice so na razpolago prt gl!' daiiški blagajni, tel. 23988 Nazionale 14.30 «Waterloo», Rod s'.' ger, Christopher Plummen. Ors VVelles. Technicolor. panavislon. Eden 16.00 «L’invitata», Michele coli, Joanne Shtukus. TechniM1 • Fenke 15.30 «La morte risale » le' sera«, Raf Vallone, Frank j Technicolor. Prepovedano nila pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 prete scoszt^ Rosanna Podesta, Lando E M Salerno. L. Salce Pre>)0 dano mladini pod 18 letom Excelsior 15.30 «Quando le donne *j vevano la coda«, Senta Berger, A' Giuffre’, Lando Buzzanca. Te Abbazta 16.00 «Rio Diablos«. « film. Technicolor. M. PersocnJ. MILJE , Verdi 17.00 icVenerazione«, Fritz, Uta Levka. Prepoved*"0 dini pod 18. letom. KINO <|RIS> PROjjH Danes ob 19.30 INTRIGO A CAPE TOVVN Dramatični tecmloatar Igrajo: Claire Trevor, J00®0 Bredin, Jacjuedtoe Bisset. KINU Nfl OPČINAH Danes ob 18. uri barvni Pu' stolovski westem film GIUNGALA LA PANTERA NUDA Igrajo: Kitti Swan ta Mi"8^ Chemdali PignoteUi. BANCA Dl CRED1TO Dl T R 2 A S K A KREDITNA ^ IRST • Ulica K Filzi tel 38101/38°* opravila vse bančne P°sl*.« kupuie »ulo v* Včerajšnji odkupni devizni Ameriški dolar Kanadski dular Brit Sterling Svic. trank Franc trank Belg trank Hoi flor ml Nemška marka Avst šiling Dinar Ut* 618." 690,'’ 1 475,^ 142^ 110--' i2r $5 23 80 42.^ Darovi in prispevki DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul Roma 16: Davanzo, Ul. Berninl 4; Al Castoro, Ul Cavana 11; Sponza, Ul Montorslno 9 (Rojan). NOČNA služba lekarn (Od 19.30 do 8.30) Vlelmettl Borzni trg 12; Centauro. Ul, Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanPAnna Erta dl S. Anna 10. Mali oglasi Vino Iz goric - Trevlsa. Dobro na mizno vino 11 stopinj po 180 ilr, boljše namizno vino po 12 stopinj 200 lir. Servis na dom Telefonirali na it 73« 407 V počastitev spomina pok. Kavsa so darovali: delovni 10 nc»' (razliko zbranega zneska z* 22.250 lir za Dijaško matico, Švab 1.000 Ur za prosvetno “Voft"° Ivan Cankar In 1.000 Ur za Trt) i1! združenje Bor, Nadja Pahor * \)|tJ' za rod Modrega vala, Raf^o jjuJ« 1,000, Franovlč E. 1.000, '*? lir 1.000 In Stanko Lupine 2 0°\ko Dijaško matico, Marija in pan 3.000 Ur za športno Z jeziku. ^ prvi uveljavitvi tega zakona ^ ?. toku trdi mesecev po njegovi ."Javitvi bo razpisan natečaj po dopolnjen s posebnim ko-za službena mesta didak-ravnatelja. Natečaja se bo-uj*fetežiti natečajniki slovenskega ki imajo že poverjeno meji didaktičnega ravnatelja ali šol-i3a nadzornika in kd so vsaj osem y . *talni učitelji na osnovni šoli. roku bo razpisan tudi na-g.8! Po naslovih za mesta šolske-haterinega jezika, katerim je že t^^jeno šolsko nadzorništvo. Na-Lri® se še lahko udeležijo tisti, ijJJPajo dve ali tri leta poverjeno didaktičnega ravnatelja in djjlf. Sede ali imajo zahtevani štu-naslov za natečaj za mesto nadzornika ali pa so brez ^izvršitve natečajev, ki jih do-ijjlj ta člen, se bo še dalje za do-službenih mest a) in b) pr-I »»i tt'a> uveljavljal še vedno čl. z dne 19. julija 1961, meTU enake ocene ima prednost usposobi jpnoslni izpit dosežen z rednim izpitom. 1012. ČL 3 g,*">fesorji brez usposobijenostne-ki so ob uveljavitvi tega »T'a Poučevali na srednjih šolah genskim učnim jezikom vsaj v isti predmetni skupini v pi. desetletju in imajo pred-1^7*° študijsko diplomo, bodo doto Ogovarjajočo usposobljenost Dojjr^dhodni uspešni inšpekciji in k in u' ki morata ugotoviti kultu-jah • didaktične sposobnosti v melj? pod pogoji, ki jih je mogoče javiti v smislu odloka predsed-IŠ5? ,republike z dne 8. oktobra 4’ st.ev. 1303. Civilne in vojne invalide, za ^ J®kc, povratnike ui partizane, to r°!>tične in rasne preganjance, sirote in vojne vdove je Ko, |Učcvanja v isti predmetni sku-^.Jkrajšan na tri leta. kj. ^rcija in poizkus bosta ome-ipjj. e na predmete, iz katerih ni-tpga .profesorji še usposobljenost- Čl. 4 Profesorji, ki so ob uveljavitvi tega zakona v službi na srednjih šolah prve stopnje s slovenskim učnim jezikom in imajo uposoblje-nostni izpit iz slovenskega jezika in slovstva ali iz kakega drugega predmeta, ki ga učijo ha teh šolah, ter imajo vse pogoje, ki jih določa zakon z dne 25. julija 1966, štev. 603, lahko prosijo za stalno namestitev na stolicah, če imajo vsaj iz enega predmeta te stolice usposobljenostmi izpit. Profesorji, ki so ob uveljavitvi tega zakona v službi na srednjih šolah druge stopnje s slovenskim učnim jezikom ter imajo usposobljenost iz slovenskega jezika in slovstva ali iz drugih predmetov, ki jih poučujejo na teh šolah, in imajo pogoje, ki jih določa zakon z dne 2. aprila 1968, štev. 468, lahko zaprocijo za stalnost na stolicah, za katere imajo usposobljenost. V roku tridesetih dni po uveljavitvi tega zakona bo prosvetni minister s svojo uredbo določil pogoje za vlaganje prošenj, način ocenjevanja naslovov, število razpoložljivih mest za vsak predmet in točkovanje, ki ga bo treba prisoditi za kvalifikacije posameznim prosilcem. Za udeležbo na natečaj« ni-starostnih omejitev. Cl. 5 V roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona bodo razpisan: v smislu predpisov zak. odi. zač. poglavarja države z dne 21. aprila 1947, štev. 629 in zakona z dne 25. maja 1962, štev. 545 natečaj za razne vrste in stopnje šol za ravnateljska mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom; natečaj je rezerviran za profesorje, ki poučujejo na teh šolah in imajo predpisane pogoje. Teh natečajev za ravnateljska mesta prve kategorije na zavodih in na srednjih šolah druge stopnje, se udeležijo tudi ravnatelji iz nižjih srednjih šol, če so bili poverjeni na teh šolah vsaj tri leta in imajo usposobljenosti izpit za poučevanje na stolicah na zavodih druge stopnje. Čl. 6 Šolniki, ki so bili v nestalni služ bi na osnovnih in na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v š. 1. 1954-55 in neprekinjeno še v naslednjih šol. letih do prehoda v stalni stalež, imajo ob napredovanju v »redni stalež* pravico do retroda-tacije, le s pravnimi učinki, če so bili v službi in imeli predpisano študijsko diplomo. Poleg že omenjenih šolnikov imajo ob uveljavitvi tega zakona pravico do retrodatacije za število let "1,1,,, 11,111111, 11,11, HI, 111 ml II111 n tul, n 1111 n 11 nim 11 m, ,| 1111111* II« Sožalja ob smrti F. Kavsa oj^ftlštvu Primorskega dnevnika. •Uvte llen»dnl smrti tov. Franca '*redno hrabrega antifašista, moje najgloblje sožalje. ALBIN SKERK — poslanec % * * * *nrtl Vašega kolege In zve- i***ni*0 pretresla, ker sem ga S* k, ln spoštoval kot razgleda-Jt^L^jlurnika, neustrašnega poll-nnrea In sploh plemenitega h ^“Prav sem bil ob njem f 0 časa, ml bo ostal v sporni-Nt* v*Uk Zgled naprednega Slo-rk j *rekam svoje globoko *o-u ru*,r>l In tudi vsem tovari-^ bhj^ništvH, saj vem kako ste 11 radi SERGIJ PREMKU Bil sem v nekem ba- Rabelj, 19.11.1970. JtJa . *ni pride naproti prlsmono-^ "poroči vest o smrti % 7* Kavsa. Za novico Je Izve- jutranjega radijskega »Tomaž, ecco, il suo Primorski dnevnik, č morto 11 tuo collega Franc Kavs. Stia attento che n on capiti anche a lei, perchč anche lei corrisponde al Primorski*. Ostal sem presenečen s tesnobo v srcu, saj sem njegov glas mnogo krat slišal preko telefona, ko sem poročal na Primorski dnevnik. Spominjam se ,ko me Je vprašal: »Tomaž, sl tl iz Lepene?* «Da,» sem mu odgovoril, »Lepena Je pod občino Soča bila za časa fašizma fra-zlone.* Preden Je pokojni odložil slušalko, me Je vljudno povabil, naj pridem v Trst In celo rekel, da si želi, da bi osebno kaj modrovala. Obljubil sem mu, da bom res tudi napravil tako, da se snideva. Spominjam se dramatičnih časov, ko smo rudarji Iz Rablja In drugih krajev obvezno »pričakovali* Mussolinija v Vidmu. Takrat sem prvič ln zadnjič videl dučeja. Takrat sem tudi začel bolje pojmova ti odporniško gibanje TIGR. Pozneje so sledili zapori, taborišča ln pregnanstvo. V mojem duhu ga poznam ln sa nas Sloveooe bo ostal France neumrljiv. Preostalim Iskreno sožalje Vaš dopisnik TOMAŽ CUDER neprekinjenega nestalnega službovanja tudi stalni šolniki na osnovnih in na sred. šolah s slov. učnim jezikom ob napredovanju »v redni stalež*, če so imeli med dobo nestalnega službovanja predpisane pogoja za udeležitev na natečajih. Retrodatacija ne more biti določena na čas pred 1. oktobrom 1962. Nestalna služba bo upoštevana le, če je imel šolnik pravico do plače tudi med počitnicami. Cl. 7 Pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici bodo oddeljeni za službene potrebe šol s slovenskim učnim jezikom: a) en ravnatelj ali en profesor iz. kakega zavoda srednje šole s slovenskim učnim jezikom; b) odnosno pet ali dva osnovnošolska učitelja iz šol s slovenskim učnim jezikom. Službovanje, ki ga določa prednji odstavek, je priznano kot redno službovanje na odgovarjajočem šolskem zavodu. Čl. 8 Breme, ki ga zahteva uveljavitev tega zakona in ki je predvideno za proračunsko obdobje 1970 v L.............bo krito z odteglja- jem v istem znesku iz sklada določenega za tekoče zakonske predpise in ki je vpisan v predvidene izdatke zakladnega ministrstva za obdobje 1969. Zakladni minister je pooblaščen, da s svojim odlokom odredi potrebne spremembe v proračunu. * * * Iz naslova objavljenega besedila novega zakonskega osnutka ra slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem, izhaja naiprej dvoje: 1. da te določbe spreminjajo ali dopolnjujejo predpise temeljnega zakona štev. 1012 iz leta 1961 in 2. da so v tem besedilu združene določbe zakonskih osnutkov štev. 558 poslanca Corrada Relciia in zakonskega osnutka štev. 686 poslanca Albina Škerka. V novem osnutku va so tudi nekatere pripombe, popravki in dopolnitve, ki jih je bil pripravil sin dikat slovenske šole. Ob demonstraciji slovenskih šol nikov v Rimu je predsednik poslanske zbornice poslanec Sandro Per-tini obljubil slovenskim šolnikom, da se bo zavzel za zakonski osnutek, o katerem bi morala razpravljati posebna poslanska prosvetna komisija. Po njegovem posredovanju je predsednik poslanske vro svetne komisije poslanec Giuseppe Romanato priporočil poslancu Eliti Rosatiju, naj iz obeh zakonskih 0-snutkov poslancev v Belcija in Škerka sestati enotno besedilo združenega zakonskega osnutka. Pred dnevi je ta novi zakonski osnutek poslanska prosvetna komisija izročila proračunski poslanski komisiji v odobritev. Prejšnji torek je odpotoval tajnik sindikata slovenske šole v Rim, da bi se seznami s točnim besedilom novega osnutka, in se po menil s poslanci člani prosvetne komisije, ter razpravljal o osnutku še zlasti s poslancem Rosatijem. Poslanska prosvetna komisija mu je izročila prepis osnutka, nato se je sestal s podpredsednikoma vro svetne komisije poslancema Dinom Morom ter Sanno. s članom te Komisije poslancem Raicichem in še s sestavljalcema prvotnih zojconskih osnutkov poslancema Belcijem in Škerkom. V sredo popoldne pa je po posredovanju poslanca Belcija priš'o do sestanka med tajnikom sindikata s poslancem Rosatijem. Prof. Škerlj je poslancu priznal, da je marsikaj dobrega v osnutku, da pa je ta še v marsičem pomanii:-ljiv in da nikakor ne more zadovoljiti pričakovanj slovenskih solnikov niti slovenske javnosti. Prikazal mu je, da je med drugim prezrl upravičeno zahtevo da bi imela tudi slovenska šola svojega funkcionarja, vicevruveditorja ali intendanta kot jih imajo vse ostale manjšinske šole v Italiji. Poslanec Rosati je 00 razgovoru priporočil prof Škerl u, naj bi sindikat pripravil svoje pripombe k njegovemu besedilu osnutka in mu jih timvrej dostavil. Slovenska šola m samo stvar slovenskih šolnikov, temveč širše slovenske javnosti, zato smo objavili gornje besedilo osnutka in priporočamo. naj bi vsi, ki se zanima jo za slovensko šolo s svojimi predlogi in pripombami prispevali k sestavitvi dopolnil in popravkov h gornjemu osnutku, da bi po toliko letih čakanja ne dobili zopet enakega skrpucala kot je zakon štev. 1012 iz leta 1961, fcj ga je treba že spreminjati in dopolnjevati ko še sploh niso bile uveljavljene niti njegove določbe. Seja odbora sindikata slovenske šole V četrtek, 26. t. m. se bo ob 16. uri sestal odbor sindikata slovenske šole. Na šegi bo tajnik sindikata med drugwn poročal o novem združenem zakonskem osnutku za slovensko šolo in o razgovorih, ki jih je imel prejšnji teden v Rimu. PO ZBOROVANJU V FIRENCAH Delavci so s svojo skupno borbo izvedli tudi sindikalno enotnost V Firencah sprejeti sklepi morajo biti izhodišče za nadaljnjo akcijo Seja odbora za slovensko šolo V četrtek, 28. t. m. se bo ob 18. uri sestal odbor aa slovensko šolo. Na Aievnem redu bodo: obračun o proslavah za 25 letnico slovenske šole in zakons ki osnutki za slovensko šolo. V zvezi z vsedržavnim zborovanjem treh sindikalnih organizacij v Firencah, zaključujemo danes s poročilom o vtisih, ki so jih s tega zborovanja odnesli sindikalni predstavniki z Goriškega z izjavami, ki jih je dal za Primorski dnevnik pokrajinski tajnik CGIL Elio Zuliani. Na naše vprašanje o vtisih, ki jih je dobil pri debati na zborovanju v Firencah je Zuliani poudaril, da ja bilo to zborovanje važna etapa v razvojnem procesu delovnih sil. Prebili so led medsebojnega za upanja med posameznimi sindikalnimi organizacijami. Vendar še ne moremo reči, da je bila tam že ustvarjala sindikalna enotnost. Vsekakor pa ni poti nazaj. Glede vtisov na vpliv zborovanja na človeka po ponovnem srečanju vseh sindikalistov po 20 letih ločenega deda je Zuliani najprej ugotovil, da ni doživel takratnega poloma sindikalne enotnosti, kot tudi številni drugi mlajši sindikalisti, ki so bili prisotni. Zato so nas še toliko bolj prizadeli govori in izjave tistih starejših, ki so doživeli razcep iz leta 1948, pa so se sedaj ponovno zbrali v Firencah, da popravijo takratno škodo. Prav ti stari sindikalisti so s svojim dejanjem pokazali svojo skromnost in privrženost demokraciji ter bodo s svojimi izkušnjami lahko mnogo pripomogli k sedanji gradnji enotnosti v sindikalizmu. Kar se tiče kritičnih glasov, ki smo jih slišali na zborovanju v Firencah, se strinjam s tem, kar je povedal že tovariš Padovan od CISL v svoji izjavi. Ne gre za kakšne tendenčne glasove, ki naj bi ovirali proces sindikalne enotnosti, ampak za tradicijo delavskega gibanja odprto razpravljenje o vseh možnih reformah in o izboljšanju sindikalnega gibanja. Razvoj družbe in spremembe v gospodarskih strukturah zahtevajo tudi spremembo pri instrumentih borbe. Gre za nov sindikat, ki ga gradijo delavci sami po tovarnah in v katerem bodo lahko složno delovali vsi delavci, ne glede na njihovo politično prepričanje in na vlogo političnih strank v naši družbi. Rekel sem že, da pripada sindikalno združevanje predvsem delavcem samim, ker so bili oni tisti, ki so v »vroči jeseni* pripomogli k napredku in uveljavitvi enoto,ega nastopa in so vztrajali z energijo pri tej zamisli in akciji, ki naj privede k organski enotnosti. Delavci so spoznali, da teza, korakati ločeni in udariti združeni, ne zadostuje v obrambi delavskih koristi nasproti gospodarjem. Zato so oni in oni sami, protagonisti borbe, ki nas je pripeljala do enoriosti. Na vprašanje, kako se nameravajo na Goriškem izvesti unitarne obveze, ki so bile sprejete in odobrene na zborovanju v Firencah, je Zuliani poudaril, da je sindikalna organizacija CGIL že začela z obširno debato, na kateri so poiskali nekatere predloge za izvedbo, oziroma dosego smotrov, ki so bili postavljeni v Firencah. Čimprej bo treba priti do sestankov z vodilnimi sindikalnimi organi treh organizacij in pri tem postaviti sklepe iz Firenc kot izhodišče pri naši nadaljnji poti k združitvi vseh delavcev. Prav gotovo se bodo pojavile ne-tere težave tudi na Goriškem, am pak sem prepričan, da jih bomo premagali s pomočjo delavskega gibanja, ki teži za spremembo naše družbe in za okrepitvijo sindikalne povezave, s katerimi bomo uresničili izvedbo enotnega sindikata. SDZ obsoja napad na slovensko šolo Vodstvo Slovenske demokratske zveze je na svoji zadnji seji ostro obsodilo neznance, ki so z raznimi napisa in nacističnimi znaki pomazali pročelje slovenske nižje srednje šole v Ul. Randaccao v Gorici. To dejanje, je rečeno v protestu, ne predstavlja samo napad na našo šoilo, ampak na go-riške Slovence nasploh. Zato je treba krivce izslediti In primemo kaznovati. Samo tako se bodo preprečila podobna dejanja, ki bi znala škodovati nadaljevanju sedanjega mirnega sožitja v mestu in v vsestranskem sodelovanju med tukajšnjim italijanskim in slovenskim prebivalstvom.* Na seji so razpravljali tudi o delovanju goriške pokrajinske u-prave, o čemer je poročala pokrajinska svetovalka Ferletdčeva, ki je bila tudi izvoljena v pokrajinski odbor ONMI, visakošolec E-mil Radetti iz Sabldčev pa v deželno komisijo za gorsko gospodarstvo. Občinski odbornik iz Gorice dr. Paulin je poročal o položaju občinskih uslužbencev in povedal, da ne bodo mogli ustreči zahtevi sindikatov naj se novi ukrepi v prid uslužbencev izvedejo do 31. decembra ti., ker to iz tehničnih razlogov ni izvedljivo. Odbornik dr. Paulin in svetovalec prof. Bratina sta imela tudi sestanek s prebivalci v šentmav-ru, na katerem sta se seznanila z njihovimi problemi in obljubila posredovanje za njihovo rešitev. VESTI IZ STANDREZA AKCIJA ZA SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM Podpise vaščanov za prošnjo županu bodo zbrali do konca tedna Na osnovi sklepa, kd so ga predstavniki bivših domačih partizanov in raznih drugih organizacij iz štandreža sprejeli na svojem posvetu prejšnji teden, so v štan-drežu pričeli z akcijo za zbiranje podpisov za prošnjo, ki jo nameravajo še ta mesec predložiti go-riškemu županu. Gre za akcijo za postavitev dostojnega spomenika padlim borcem in drugim žrtvam nacifašizma v Standrežu. Zbiranje podpisov med domačini dobro napreduje in ga bodo zaključili do konca tega tedna. Prošnjo nameravajo izročiti ganskemu županu Martini še ta mesec. Po zamisli domačih predstavnikov naj bi postavili spomenik ob glavnem trgu v Standrežu, kjer naj bi občina posredovala za odkup primernega prostora. Če bo šlo vse v redu, kakor se upa in predvideva, bodo takoj začeli postavljati spomenik domačim padlim partizanom in drugim žrtvam NOB ter bd ga odkrili že prihodnjo pomlad. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRIZADEVANJA PODJETJA AVTOPROMET IZ NOVE GORICE Na Lokvah na bližnjo so se pripravili zimsko sezono Pognali bodo še tretjo smučarsko vlečnico ■ Skupna zmogljivost 2.600 vlekov na uro ■ Dnevna vozovnica in neprekinjeno obratovanje vlečnic ■ Nabavili so stroj za teptanje smučišč - Enosmerni promet Nov župnik v Podpori V nedeljo dopoldne so v Podgo-rl slovesno ustoličili novega župnika Mirka Mazoro, ki je bil premeščen iz šempolaja na Tržaškem. Novi župnik je pravzaprav Goričan, saj je dolgo let služboval v cerkvi na Travniku, pa so ga pozneje premestili na Tržaško. Novi župnik se je svojim faranom predstavil s pridigo v slovenščini in pri drugi maši še v italijanščini, saj je znan kot dober pridigar. Prijava vina v Sovodnjah Sovodenjsko županstvo obvešča vse prizadete vinogradnike, da sprejemajo na občanskem trošarin-skem uradu prijave za letošnjo vinsko proizvodnjo. Prijave morajo prizadeti opraviti danes, 24. t. m. ali v petek 27. tm. med uradnimi urami v omenjenem uradu. Iz tržiške bolnišnice Pri Bagldamu se je v nedeljo zvečer pripetila prometna nesreča. Do trčenja je prišlo med fiatom 850, ki ga je šofiral 38-letnd Antonio Brumat iz Turjaka in giulietto, ki jo je šofiral Maurizio Dolso iz Renk, star 19 let. Bruma/ta so morali gasilci potegniti iz avta in bo ostal v bolnišnici 40 dni, Dolso pa je v nesreči zadobil le lažje poškodbe . Lokve in Lažna pričakujejo novo zimsko sezono z nekaterimi pomembnimi izboljšavami, ki bodo napravile to zimsko-športno središče na Trnovski planoti nedvomno še bolj zanimivo kot doslej. Cesto med Trnovim in Lokvami bodo pogosteje čistili, ob petkih popoldne, sobotah, nedeljah in praznikih pa bodo uvedli enosmerni promet s povratkom po vzporedni cesti mimo Zavrha nazaj v Trnovo. Na takšen način bo promet varnejši in hitrejši. Na Lokvah so ravno te dni pričeli širiti cesto ter nekatere nevarne in ozke ovinke, zgradili pa bodo tudi novo parkirišče. Dela so se pokazala za zelo nujna, odkar prihaja na Lokve tudi od 1.200 do 1.400 avtomobilov, kadar je kakšna lepa sončna nedelia. - Povečala se bo tudi kapaciteta vlekov na smučiščih. Do polovice decembra bodo pognali še. tretjo vlečnico, dolgo 410 metrov. Postavljena bo nekje na polovici smučišča med manjšo in večjo vlečnico. Vse tri naprave bodo sposobne povleči v hrib 2.600 smučarjev, kar bi ob konicah občutno skrajšalo vrste, če ne celo povsem odpravilo. Podjetje Avtopromet iz Nove Gorice, ki je prevzelo hotele in žičnice na Lokvah, je v Italiji kupilo stroj za teptanje snega. Z njim bodo proge bolje oskrbovane ( sneg pa se bo obdržal na smučiščih dlje kot doslej. Pomembna novost je dalje v obratovanju žičnic. Zagotovili so nam, da bodo neprestano delovale od 8. do 17. ure, zvečer pa bo do 22. ure delovala tudi manjša žičnica, ki ima razsvetljeno smučišče. Dnevna vozovnica bo stala ob delovnih 1.000 stare odpadke, igrače in cunje. Do požara, je prišlo, tako vsaj menijo gasilci, verjetno zaradi vžiga saj v starih din. (poldnevna 1.000 starih dimniku dinarjev. j Ogenj se je s silovito hitrico raz- Za mladino in predvsem za šolarje ■ širil in stanovalci so na mesto bodo nudili «paker uslug* za 2.000 poklicali gasilce, ki so prihiteli, pod MiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiMtiiiiimimiiiiiiiiiuimiiHtiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiMiiiiuiiiiiuiiiiiiiiimi S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Veljavnost kmetijske šole v Castelfranco blizu Tre viša Pokrajinska uprava zagotavlja šolanje enajstim dečkom z Goriškega - Vanjo zahajajo tudi nekateri slovenski otroci iz Brd Na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v četrtek zvečer pod predsedstvom dr. Chientarolija, so razpravljali v glavnem o kmetijski šoli v Castelfranco Veneto (pokrajina Travi so), v katero zahaja v tem šolskem letu enajst otrok iz goriške pokrajine, med temi nekaj slovenskih otrok iz naših Brd V pokrajini Treviso obstaja srednja kmetijska šola posebne vrste. Pouk imajo na majhnih posestvih in v majhnih skupinah otroci iz kmečkih družin na izmenični način. En teden živijo v tej šoli, kjer je tudi internat, drugi teden pa delajo na domačem posestvu in tja jim pridejo na pomoč tudi strokovni učitelji iz tega zavoda. Namen te šole ni torej izvežbati večjih kmetijskih strokovnjakov, v tej šoli hočejo iz mladeničev ustvariti dobre kmetovalce, ki bodo jutri znali na moderen način in z modernimi sredstvi voditi domače posestvo. Na tej šoli vadijo mladeniče tudi v zadruž nem poslovanju, kajti bodočnost kmetijstva se razvija v tej smeri. Goriška pokrajinska uprava je pred štirimi leti skušala ustanoviti tako šolo v Gradiški, vendarle ni ustrezno ministrstvo dalo potrebnega dovoljenja. Zaradi tega so takrat anketirali okrog sedemdeset otrok kmečkih družin, ki so dokončali tretji razred nižje srednje šole in približno deset obrok se je prijavijo za tako vrsto pouka. Vse strm ške prevoza in pouka je sprejela nase pokrajinska uprava. Fantje z Goriškega hodijo v to šolo že četrto šolsko leto. Starši so zelo zadovoljni in ko je pred kratkim prišlo do določenih težav finančnega značaja so si prizadevali, da bi bile te odstranjene. Pokrajinski odbor je na seji v četrtek zvečer potrdil veljavnost pobude in zagotovil finančno pomoč tudi za tekoče šolsko leto. Na tej seji so odborniki sprejeli, na predlog odbornika Bottegara, pravilnik o obiskih v zavodu v Gradiški, odbornik VValtritsch je poročal o sestankih s sindikalnimi organizacijami in predlagal vrsto sklepov, ki se tičejo poviškiv ali podaljšanja službene dobe za razne uslužbence, odbornik Corbatto je predlagal nekaj sklepov, ki se tičejo šolskih problemov. Zanimivo predavanje «0 naših gorah* Slovensko planinsko društvo v Gariod Je organiziralo pretekli petek za svoje člane ln prijatelje zanimivo predavanje O temi «Naše gore» Je pred številnim občinstvom govoril inž. Pavle Šegula lz Škofje Loke, ki Je bil organizator himalajske odprave ter Je tudi načelnik komisije za GRS v Sloveniji. Prikazal Je vrsto lepih barvnih posnektov Iz Julijcev ln vrhov okrog Storžiča, ter popeljal občinstvo vse tja do Jadrana pri Opatiji, pa še v skupino Gross-glooknerja v Avstriji. Svoje pripovedovanje Je prepletel z zanimivimi ugotovitvami in anekdotami, kar ga Je še bolj poživilo. Predavatelja Je predstavila predsednica SPD Smetova, ki Je tudi napovedala, da bo 2. decembra predaval Slavko Rebec o našem podzemlju in prikazal obenem zanimive filmske posnetke. Dva tedna pozneje pa bo SPD na posebnem predavanju prikazala tudi posnetke o vzponih njenih članov, ld Jih bodo predvajan sami udeleženci. dinarjev na dan, v katerem bo vštet avtobusni prevoz iz Šempetra, odnosno Nove Gorice ali Solkana celodnevna vozovnica za vlečnico ter enoločnico. V novi restavraciji ob minigolfu bodo uvedli samopostrežno restavracijo, razmišljajo pa že o gradnji novega hotela, ki bi ga zgradili na kraju sedanjega zadružnega doma. Povedati je treba še to, da imajo na novogoriškem območju 32 smučarskih učiteljev in vaditeljev in da bodo vsaj nekateri izmed njih na Lokvah slabeli za tečaje in tudi za vežbanje smučarjev. Poskrbljeno bo za izposojanje smuči in sank, pa tudi popravljalnica smučarske opreme bo po vsej priliki že v tem letu delovala. Na Lažni bo letos 5 smučarskih šolskih tečajev, med katerimi bo prvi tečaj smučanja SPZ za 31 otrok iz Gorice. Ponavadi gre skozi zimske tečaje na Lažni okoli 400 tečajnikov novogoriške občine. Slej ko prej pa je eden izmed največjih težav za nadaljnji razvoj turizma na Lokvah pomanjkanje tekoče pitne vode. Veliko razpravljajo o tem ter so že izdelali načrte, da bi vodo zajeli v Čepovanu in jo po ceveh speljali v vas. Obstaja pa nova varianta, da bi za potrebe hotela poskušali z vrtino nekje nad vasjo priti do talne vode. Takšna mnenja je bil češki strokovnjak, ki zatrjuje, da mora biti v globini 18 do 20 metrov vodna žila, ki bi zadostovala za manjše potrebe. Problem vode nastaja tudi za poletne turiste, ki vsako leto zasedejo 114 zasebnih ležišč ter 75 postelj v hotelu. K temu je potrebno dodati še 18 počitniških hišic, ki so jih doslej že pokrili. Glede vode so te hišice samostojne, ker zajemajo deževnico povzročajo pa nove težave z odpadnimi vodami, ki jih b0 potrebno kanalizirati v zbiralnike, da bi se skozi kraški teren, ki ne filtrira, ne iztekale v Sočo. Strokovnjaki so na to vprašanje že opozorili in ga bodo rešili skupno z izdelavo urbanističnega načrta za Lokve in okolico. poveljstvom inž. Cetrvasija, z več gasilnimi avtomobili. Porabili so več kot dve uri, da so pogasili ogenj. Pogorelo je nad 140 kvadratnih metrov strehe, stanovanje gospe Anmunztete Grassi vd, Ghinetti, je popolnoma odkrito in škoda znaša nad 10 milijonov lir. Gasilci so popoldne prepeljali preostalo pohištvo Grassijeve v neko občinsko skladišče, Grassijeva sama pa bo začasno bivala v hotelu Evropa. Lastnik te stavbe v Kapucinski ulici Je Primo Carllnl iz Vi35na,--------------- ~ ......... Kriza v goriški PSU V nedeljo zjutraj Je bil v Gorici sestanek pokrajinskega vodstva socialdemokratske stranke. Na tem sestanku je večina prisotnih izrekla nezaupnico tajniku Candussiju zaradi poslovanja stranke v pogajanjih s socialisti in demokristjani za sestavo krajevnih odlborov na Goriškem Napovedujejo še en sestanek v zelo kratkem času. O stvari bomo še pisali. Zborovanje upokojencev Odbor pokrajinskega sindikata upokojencev piri CISL Je na svoji zadnji seji proučil probleme upokojencev INPS in državnega sektorja. Poročilo je podal predsednik odbora, nakar je sledila debata. Končno so sklenili, da bodo v posebnem dokumentu predložili osrednjim sindikalnim organom svoje pripombe in navodila za rešitev nujnih problemov kategorije upokojencev, med katerimi Je tudi zahteva, naj bi veljalo prevrednotenje pokojnin že od 1. januarja 1971 in ne šele od 1. septembra 1971. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici opozarja vse pridelovalce vina, da morajo do 28. t.m. prijaviti letošnji vinski pridelek na občinskem troša-rinskeip uradu. (Imposte di cnn-sumo). Kdor bi tega ne storil ne bo mogel le-tega prodati: ker mu ne bodo izdali dovoljenja za prodajo. Istočasno pa ga lahko kaznujejo z globo od 100 tisoč do enega milijona lir. Vinogradnike iz Brd pa poleg tega še opozarjamo, naj nemudoma prijavijo letošnji pridelek grozdja, kolikor tega še niso storili, da bodo imeli pravico prodajati svoje vino kot visoko kvalitetno briško vino z zaščitnim znakom in po višjih cenah. Rok za prijavo zapade nepreklicno 28. t.m. Za izpopolnjevanje prijav in za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 in to čimprej, da ne bodo zamudili roka. V Standrežu umrla Marija Paškulinova Požar v Kapucinski ulici V neki stavbi v Ul. Cappuccini Je prišlo včeraj zjutraj do večjega požara v veMtoem podstrešju v katerem imajo stanovalci shranjene Včeraj popoldne so v Standrežu pokopali, ob vellM udeležbi domačinov, 86-letno Marijo PaSfcultaovo por. Markovič, kd so Jo domačini imenovala «Tanja». Da je bila Paškulinova zelo znana in priljubljena v vasi dokazuje velika udeležba na pogrebu. Paškulinova je bila zadnja preživela članica bralnega društva «Stan-drež» izpred prve svetovne vojne in je v takratnem društvu sodelovala tako v dramšld skupini kot v pevskem zboru Zapušča dve hčer! tn vrsto vnukov. Vsi so aktivni člani prosvetnega društva »Oton fcupančdč* ln nekateri sodelujejo tudi v pevskem zboru. Prizadeti družini izreka odbor društva »Oton Župančič« iskreno sožalje. Pridružuje se tudi garlška podružnica Primorskega dnevnika. Danes v Verdiju «Dama s kamelijami Danes zvečer ob 21. uri bo v goričkem gledališču Verdi druga od sedmih gledaliških predstav, ki jih organizira gorička ustanova E MAG ob sodelovanju Stalnega italijanskega gledališča iz Trsta. Na programu je Margherita Gau-tien (Dama s kamelijami), po znanem istoimenskem delu Aleksandra Dumasa ml. EMA G je za to priliko izjemoma podaljšal vpisovanje abonmajev še za preostalih 6 predstav pod naslednjimi pogoji: normalna cena 4500 lir, za delavce pri podjetjih 3500 in za mladino po 2500 Ur. Slovensko gledališče v Trstu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI s sodelovanjem z EMAC iz GORICE Gostovanj« Primorskega dramskega gledališča, iz Nove Gorice V četrtek, 26. novembra 1970 ob 20.30 v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI IVAN CANKAR KRAU NA BETAJNOVI Darovi in prispevki Goričan daruje prosv. društvu «0. Župančič)) v Standrežu 2,000 lir namesto cvetja na grob pokojne Marije Pašfculinove. Odbor se zahvaljuje. VERDI. Ob 21.00: «Margherita Gau tiers. Gledališke predstave skupi ne V. Moriconi. OORSO 17.15—22.: »Le oastagne sont buone», G. Marandi ln S. Cassini Italijanski barvni film. MODERN1SSIMO 16.45—22.00: »I riposo del furriero«, B. Bard« In R. Hhssedn, francoski klnema skopski film v barvah, mladim pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «Darllng» D. Bogarde In J. Christie; angleški film; mladini pod 18. letom pre povedan. CENTRALE. 17.15—22.: »Uno spor co imbroglio«, M. Joric In J Kemp; kdnernaskopski film 1 barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00: «11 tra pianto», R. Rascel in A. Glufrč; kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE 17.30—22.: «Aiport Burt Tamcaster tn Dean Martin. V bar-rah. Nova Gorica SOČA »Erotlssimo«, francoski barv-nd film — ob 18. In 20. SVOBODA «Bratje s Sicilije«, a-meriškl barvni film — ob 18. ln 20. url. DESKLE «Enajst zapovedi«, Jugoslovanski barvni film — ob 19.30. SEMPAS »Burne noči lady Hamilton*, francoski barvni film — ob 19.30. KANAL Prosto. PRVAČINA Prosto. RENČE Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ponoči dežurna lekarna AL CORS Koreo Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU Danes ves dan m jutri Je v Tržiču dežurna lekarna SAN NICOLO’. Dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94 — tel 73328. KOROŠKI SOCIALISTI OB 50-LETNICI PLEBISCITA Nerazumljivi odnosi do dosledne mladine Ko so letos 10. oktobra slavili na Koroškem 50-letrrico koroškega plebiscita, s katerim smo koj po prvi svetovni vojni izgubili del slovenske zemlje, so prišle ponovno do izraza stare, preživele šovinistične tendence, za katere smo menili, da so vsaj med naprednimi krogi izumrle. Pa ni bilo tako. Nasprotno! Koroško vodstvo Socialistične stranke Avstrije je celo kaznovalo tiste svoje mladince, Id niso soglašali z nacionalistično zasnovanimi proslavami. V zvezi s tem je celovški tednik tSlovenski vestnik* objavil v svoji številki od 20. t. m. naslednji uvodnik: Korošico vodstvo Socialistične stranke Avstrije je, kakor je bilo ovjavljeno, začasno ukinilo delovanje VSM, to je Zveze socialističnih srednješolcev. Kaj se je zgodilo? VSM odnosno njegovi člani — mladi socialistično usmerjeni dijaki — so se draiili ostati trezni in niso podlegli skozi tri leta u-metmo ustvarjeni psihozi, da je pa 10. oktober 1920 mogoče gledati samo tako, kakor nanj gledajo skozi petdeset let nacionalistični krogi, in da je mogoče praznovati njegovo petdesetletnico samo v duhu koroške Landsmann-schaft in njenih ideologov. Zato niso hoteli plesati po taktu gospoda hofrata »Volkstanz-fiihrerja* in so to tudi jasno povedali. Zato so se izjavili proti »marširanju* in izpovedali svoje mLadostno-idealno prepričanje, da je treba 50-letnico plebiscita proslavljati v duhu sprave, sporazumevanja in mirnega sožitja. Zato niso hoteli zamenjati dežele Koroške z uniformirano »Kamtner Landsmannschaft* in so opozorili, da tudi po 50 letih živita na Koroškem še dva naroda in da manjši od obeh še vedno ne uživa vseh pravic, ki mu gredo. V svojem mladostnem idealizmu so se drznili celo podvomiti, ali odgovarja nacionalistična proslava tudi socialističnim načelom in se s svojo kritiko niso ustavili niti pred najvišjkni predstavniki stranke, katere ustanovitelji in duhovni o-četje kot Viktor Adler, dr. Bauer itd. so njihovi socialdemokratski ideali. In za to jih je zadelo zdaj prekletstvo lastne stranke! Uradna utemeljitev tega prekletstva je sicer drugačna: stranka pravi, da gre pri njih za «leve ekstremiste*, kakor na drugi strani pri Hedmatdienstu za »desne ekstremiste* in da je treba obsoditi ene in druge. V resnici čudna logika, ki ji predvsem mladi nepokvarjeni dijaki, ki v socialistični stranki gledajo še najbližjo predstavnico svojih mladostnih pogledov na socialistično družbeno ureditev, ne morejo slediti. In ali je v fesnici mogoče istovetiti koroški Heimalsdienst, ki zahteva likvidacijo- slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, z organizacijo mladih socialistično usmerjenih dijakov, ki nastopajo prav proti takim pojavom za spravo med narodoma in za mirno sožitje? Ali je mogoče istovetiti anahronistično nacionalistično društvo z napredno socialistično dijaško organizacijo, ki že po svojem članstvu, ki prihaja iz obeh narodov, manifestira svoje spoštovanje do vsakega naroda? Ne, tak argument je preveč poceni in demagoški! Zato prizadeti socialistični srednješolci po pravici vprašujejo. Kdaj je koroška Socialistična stranka odnosno njen predsednik javno in imensko obsodil cKart-ner Heimatsdienst* in zahteval prepoved njegovega delovanja v smislu paragrafa 5 člena 7 državne pogodbe? Ali ni bil le-ta celo povabljen k pripravi proslav za 50-letnico plebiscita? Ali ni gospod deželni glavar tudi večkrat sprejel »gospode* te organizacije? Ali jim ni celo posredoval sprejem pri gospodu državnemu predsedniku tudi še potem, ko so že izdali znani »Ruf der Heimat*, da so lahko še tam hujskali proti slovenski narodnostni skupnosti? Na drugi strani VSM nikdar ni prejel vabila na sodelovanje pri pripravah, da bi povedal svoje gledanje na proslavo; nikdar ni bil sprejet na razgovor, kaj šele, da bi lahko gospodu državnemu predsedniku toma&l svoje gledanje, kako je treba rešiti koroško vprašanje v korist mirnega sožitja v deželi. Ne, VSM je doživel samo prekletstvo in ne uživa podpore svoje lastne stranke, dokler ne bo prišlo do »čiste ločitve duhov*, to je baje »levih ekstremistov* — VSM to tolmači: dokler ne bo izključil slovenskih članov, ki so se z nemškimi srednješolskimi tovariši združili za skupno ustvarjanje lepše in srečnejše domovine brez narodnostnega prepira. In za ta resnično socialistična načela — kajti prekletstvo ni bilo izrečeno iz socialističnih, marveč zgolj iz nacionalističnih vidikov — zdaj prekletstvo! Zato mladi socialistično usmerjeni srednješolci obeh narodnosti in md z njimi zaskrbljeno vprašujemo: Quo vadiš Koroška? Quo vadiš koroška socialistična stranka? Po čudovitih sanjaških, nepričakovanih uspehih je treba spet na realna tla vsakdanje stvarnosti, če naj 22. februarja 1970 ne bo le enkratni pojav. 10. oktober 1970 brez dvoma ni bil javna manifestacija na tajnih volitvah dne 22. februarja izpričane socialistične pripadnosti, ne socialističnih volivcev Zgornje Koroške in še prav ne socialističnih volivcev južne Koroške. BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za Izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trsta nabirajo: * uredništva Primorskega dnevnika, UL Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. IZ UMETNOSTNIH GALEKIJ Birsa je razstavljal v galeriji «Mignon» Na zadnji razstavi v galeriji cMignon» se nam je po dolgih letih odsotnosti ponotmo predstavil kraški rojak Viktor Birsa, ki je doma iz Kobdilja, živi in deluje pa v Portorožu. Viktor Birsa je eden redkih slikarjev z obmejnega pasu, kateremu naraščajoče valovje plime napredne likovnosti ni spodneslo že zgodaj ustaljenega dojemanja slikarske stvarnosti sveta, ljudi in prirode, pač pa je ostal zvest včasih ponekod rahlo impresionistično navdahnjenemu slikarskemu realizmu, ker mu ta dovoljuje, da najbolje prikaže svojo ljubezen do domače zemlje. Kljub temu, da umetnik, žiei že dolgo ob morju, se še vedno čuti navezanega na lepote rodnega Krasa, na lepote, ki bi jih. rad v sliki opeval tako, kot jih je Srečko Kosovel opeval v svojih verzih. Zato nismo na razstavi opazili nobenega povsem ma-rinistično zasnovanega motiva. Morje se na Birsovih delih blešči le bolj v ozadjih kot na primer v sliki s čolnom na produ, a je tudi tu le nekakšno jezero, ker lllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||HIIII||||||||l||||||||||l|llllllllll,l„l,„„ll,„,m„„||||„„||„|m||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t PROBLEM MAFIJE V ITALIJI JE PONOVNO AKTUALEN Bo protimfijska komisija decembra zbrala pogum; da odkrije imena ? Sicilija je prehodno področje za trgovanje z mamili - Poročila FBI in Interpola - Milijarde dobička za mafijske predstavnike Zadnje čase se vedno pogosteje pojavlja beseda mafija. Ugrabitev novinarja Maura De Mau-ra, umor v palermski bolnišnici Candida Ciunija, izvolitev za palermskega župana Vita Ciand-mlna, ki ga je protimafljska komisija že več časa imela v evidenci, vse to so najnovejšd dogodki, ki govorijo o tem, kako je mafija v Italiji še živa. če pregledamo podatke o mafiji od leta 1963 do 1968, bomo opazili, kako obsežen je ta pojav. V okolica Trapamija je bilo v teh letih 49 umorov, 640 oseb je bilo opozorjenih, 211 jih je pod policijskim nadzorstvom, 145 pa konfi-nirančev; pri Agrigentu je bilo umorov 74, opozorjenih 521, pod Pflllcjji^out ..nadzorstvom .na,, konfiniramcev pa 78; pri Calta-nisetti so številke sledeče: umorov 38; -opozorjenih 5S7, pod policijskim nadzorstvom 68, konfi-nirancev 56; pri Enni je bilo u-morov 33, opotsorjendh 458„ pod polldjiskim nadzorstvom 52 in konfini rančev 13; in končno je bilo pri Palermu 122 umorov, 3156 opozorjenih, 606 oseb pod policijskim nadzorstvom in 236 konfinlrancev. Bistvo vsega je, da prave mafije še niso prizadeli, razen v obrobnih primerih Protimafljska komisija deluje sedem let in Je zbrala v svojih dosjejih več sto imen mafijskih predstavnikov. Če ne bo prišlo do ovir, bodo 31. decembra predložili vse dosjeje predsedstvu obeh zbornic. Nastanek mafije postavljamo v 14. stol., ko so baroni že okrog leta 1300 nalagali predstavnikom mafije nalogo, da izterjajo davke in dajatve, ki so jih morali kmetje prispevati za najeto zemljo gospodov. Od leta 1700 dalje je mafija razširila svoje nadzorstvo md javne urade, tržnice in davkarije. Sledilo je nadzorstvo nad gradbeništvom in mamili, kar je za mafijo najbolj donosen posel. Mafijski «klani», ki Jih Je 18 in se večkrat med seboj spopadejo, v največ primerih delujejo m zahodni Siciliji. V Caltandset-td, v Trapanlju, v Agrigentu ln v Riberi je vse pod njihovim nadzorstvom. V Palermu se vse to poveča, saj m zastonj to mesto prestolnica mafije. Tu je nadzorstvo tako močno, da mu ne uide niti prodaja rož ln upravljanje pogrebnih društev. Za nadzorstvo nad splošnim tržiščem sta se borila od leta 1955 do 1959 dva mafijska «klana» — Giardini in aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimiuituiiiiimiliiiiiiiiiniiHiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii, OVEN (od 21 3. do 20. 4.) Morah boste spremeniti svoje načrte, kar bo vplivalo na vaše posle. Ne zanašajte se na nove znance. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Današnje vzdušje vam ne bo dovolilo posebnih poslovnih uspehov. Pazite bolj m svoje zdravje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Obljub bo veliko, toda držite se le onih, ki so utemeljene. Izredno čustveno zadovoljstvo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Več diplomacije, kajti sicer vam ne bo uspelo končati svojega dela. V družini bo prišlo do neprijetnega spora. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Načrte boste delali za daljše obdobje. S svojo vljudnostjo boste premagali odpor neke osebe. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prevzeli boste delo, ki ga ne boste zmogii. Poiščite si sodelavce. Večer boste preživeli v prijetni družbi TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlična priložnost, da uveljavite svoje zamisli. Prijetna harmonija v družinskem krogu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pustite tuje zadeve pri miru in se ukvarjajte le s svojimi. Preveč ste zavzeti za neko oeebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S poslovnimi uspehi si boste utrdili položaj. V družini nerazpoložen je, ki bo vplivalo na vaše čustvene odnose. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojo intuicijo boste zadeli v čmo. Skušajte razširiti svojo družbo, ki vam Je potrebna. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nobenega dela se ne lotite, preden se risbe prepričali v njegov uspeh. Zvečer ostanite po možnosti doma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne prevzemajte novih odgovornosti, dokler ne opravite starih nalog. Vaši nasveti bodo upoštevani. Acquasanta. Zaradi tega boja je umrlo 42 oseb. Sedaj pa so sklenili sporazum, ki jim donaša velike dohodke. Po podatkih protimafijske komisije do septembra 1969, delujejo v palermskih tržnicah številni mafijski prestopniki, 18 je takih, ki so jih že obtožili sodelovanja pri zločinih, 64 je grosistov, ki jah nadzorujejo, 32 je komisarjev za povrt-ninske proizvode, ki so zakonito vpisani v trgovinski zbornici kljub prekrškom, ki so jih storili. Toda najbolj nadzorovana Je gradnja. Po podatkih protimafflj-ske komisije kontrolirajo predstavniki mafije danes cene večjega dela zazidljivih parcel, gradbenega materiala, .predvsem cementa in imajo v svoji lasti celo prevozna sredstva. Trgovine v novih stolpnicah dobijo predstavniki mafije, ki jim takoj preskrbijo tudi dovoljenje za prodajo. V zadnjih štirih letih so 380 tisoč stanovanj zgradile le štiri o sebe. Voditelj mafijske gradnje starega kova, se pravi tak, ki je še streljal in ni imel dobrih zvez s političnimi predstavniki, je Angelo La Barbera, star 44 let in trenutno obsojen na 22 let zapora. Kot sin prodajalca premoga je mlad odpotoval v ZDA, kjer se je naučil mafijskih metod. Ko se je vrnil v Italijo je postal desna roka Antonia Marslglie, poglavarja mafijske gradnje. Kdor mu je hotel prekrižati načrte, je brez sledu izginil. Leta 1955 je La Barbera s silo postal dobavitelj Salvatora Moncade. ki se je ukvarjal z gradbeništvom. Drugi mafijski «klan» se je nato poslu-žril orožja: v osmih mesecih Je bilo 19 mrtvih. Za La Barbero, ki ga je policija nadzorovala tudi zaradi prodaje mamil, ni bilo več upanja. Decembra 1969 je šest mafijskih predstavnikov, ki so bili preoblečeni v finančne stražnike, vdrlo na gradbišče Gi-rolama Moncade. Štirje delavci, med katerimi je bil tudi mafijski predstavnik Mlchele Ca vat a-io, so bili ubiti. Tudi o grad-binstvu imajo člani protimafijske komisije zbranih že nekaj podatkov. Ugotovili so, da je bilo od leta 1959 do 1963 80 odst. dovoljenj za gradnjo v rokah petih oseb v Palermu. Toda mafija se je razvijala: predvsem so utrdili in povečali vezi z deželnimi političnimi predstavniki, tako da tudi v davkarijah mafija nima več tekmecev. Končno je na dlani trgovanje z mamili. V Palermu neposredno deluje italiJanško- ameriška mafija iz New Yorka. To trgovanje prinese sicilskim predstavnikom matije 38 miMJard lir na leto in se iz dneva v dan veča. Začelo se je leta 1956, ko so se vodje organizacije COsa nostra odločili, da zapustijo Kubo, ki jo Je tedaj zajela revolucija in da valorizirajo Sicilijo kot prehodno področje za trgovske zveze med Sirijo ln Severno Ameriko. Točno so določili načrt delovanja v Palermu med sestankom, ki so ga imeli v Hotelu delle Palme in na katerem so sodelovali najbolj znani mednarodni mafijski poglavarji Giuseppe Bonanno, Vito Vitale, Francesco Garofalo, Giuseppe Genco Russo, Luoky Luciane in Gaspare Magadino. Razdelili so si naloge. Za prve stroške na Siciliji so določili 2 milijardi ln pol Ilir: treba Je bilo namazati napravo v več krajih, pa tudi morali so ustanoviti številne namišljene družbe, ki bi zakrivale pravo delovanje. Sicilski predstavniki mafije pa še niso razumeli strogih pravil organizacije (nikoli se ne posiu-«tl brzostrelke, kupiti molk za vsako ceno, obdržati organizacijo v kleščah in kaznovati tiste, ki odstopijo) in zaradi tega so popolnoma zgrešili svojo taktiko. leta 1962 sta se dva mafijska «klana«, eden pod vodstvom Angela La Barbere in drugi s Totojem Grecom na čelu spoprijela na odprtem zaradi neuspelega prevoza mamila. La Barbera je bdi v spopadu ranjen In takoj ga je nadomestil Pietro Torretta. Znova so se vrstila streljanja. Junija je eksplodiral avtomobil, ki je bil namenjen «klanu» Greoo, in je bilo pri tem ubitih sedem karabinjerjev. Na sodni obravnavi v Caitanza-ru so mnoge obtožence oprostili krivde. Torretto so obsodili na ■ 32 let zapora' zaradi dveh umorov toda ne zaradi pokola karabinjerjev. La Barbero sp oprostili tega pokola in ga obsodili na 22 let ječe zaradi drugih prestopkov. Sedaj vlada zopet molk o mafiji, ki se ukvarja z mamili. Po mnenju protimafijske komisije pa se za zastorom skriva mnogo oseb. Nekateri menijo, da so se voditelji mafije v New Yor-ku odločili, da opustijo Sicilijo kot prehodno področje, toda Interpol In FBI so drugačnega mnenja. Po njihovem mnenju so mafijski voditelji izboljšali organizacijo In zavrgli nesposobne. Po mnenju protimafijske komisije pomenijo mamila vedno ozadje za vsako finančno opera- ma sečoveljski rtič zakriva obzorje. Slikar Viktor Birsa daje prednost pokrajinam, ker mu le-te nudijo slikovitejšo vsebinsko izbiro: raznovrstna valovitost položnih in s trto zasajenih gričev, različnost barv in lege istrskih rodovitnih polj, iz katerih se tu pa tam kaže kako kmečko poslopje, kolovozi in steze, obrobljeni z grmičevjem, drevja in ciprese, to so Birsovi motivi. Vse pa je rahlo in pregledno razmeščeno. Vas Črni kal je že bolj strnjena, dočim staro razpadajoče zidovje v slikah piranskih ulic celotno prekriva platna z izredno prepričljivostjo odmirajoče nekdanjosti. Na razstavi pa se nam je Birsa predstavi! s slikami iz dveh obdobij. V enem prekipeva veselje nad iskrečo se sočnostjo barv v gostejših nanosih drobnih, sko-ro poantilističnih potezah, ki se mozaično zlivajo v migotanje zraka in odsevov predmetov, v drugi izvedbi slik pa, nasprotno, uporablja le nekaj zemeljskih barv, premešanih v pridušene odtenke. In prav v teh podobah osamljenih cipres in hiš v bolj pusti pokrajini doseže Birsa vrhunec svojega umetniškega izražanja in to tako v sami zasnovi kot tudi v dokončni zelo sproščeni izvedbi dela. Slikar Campitelli (Nadaljevanje na 6. strani) Po že kako leto dolgem bolo-vanju, ki ni kazalo na izboljšanje posledic začetnega mrtvouda, je pretekli četrtek preminul slikar prof. Giuseppe Matteo Campitelli. Bolj kot slikar je bil pokojnik pomemben za razvoj tržaškega slikarstva po svojih odličnih zmožnostih organizatorja važnih razstav tudi v mednarodnem merilu in še po vsestranskem delovanju v prospeh in uveljavljanje tržaškega slikarstva tako na rimskem kvadrienalu kot na trienalu v Padovi. Campitelli se je rodil v Istri leta 1888, naselil pa v Trstu leta 1913. Umetniško šolanje je dovršil na Dunaju na višji šoli dekorativnih umetnosti in to v dobi Klimtove secesionistične slave, kar je v začetku pogojevalo njegovo ustvarjalno delo. Njegov napredni navdih pa je tudi zasluga njegovih učiteljev, kot sta to bila Berthold Loefjler in znameniti Oskar Kokoschka. Pridobljeno znanje je nato 40 let posredoval mladini na oddelku za ročna dela na industrijski šoli tVolta*, Poleg tega pa je bil Campitelli tudi likovni kritik. Redno se je udeleževal vseh razstav doma in drugod po državi. Bil je že 1.1936 povabljen na rimski kvadriena-le, na potujočo razstavo Cro-ciera America Latina, prejel več nagrad. Udeleževal pa se je predvsem z velikim uspehom mnogih razstav cerkvene umetnosti. Kot slikar je bil odličen v grafiki, znan po črno belih tuširan-kah z rdečimi poudarki, ki prekipevajo v trnasto razgibani obris-nosti dramatičnih zasnov, od notranjega napona take sile, ki se približuje oni risb Lojzeta Špacapana. MILKO BAMBIČ TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Alpert; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinsld ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Pogovori z R. Hta.vatyjem; 19.25 Zborovsko petje; 19.45 Plošče; 20.00 Spori; 20.35 Bizet: «Car-men». TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.40 Radijska priredba; 16.30 Skladbe deželnih avtorjev. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.45 Poslušajmo jih skupaj; 11.15 Operne skladbe; 11.45 Glasba ln popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po žeijah; 14.15 Fumorama; 14.20 Polke in valčld; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.20 Melodije za vsakogar; 16.40 Od popevke do popevke; 17.10 Vaši pevci vaše melodije; 171.30 Parada orkestrov; 18.00 Popoldanski recital; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Motivi za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 VI in Jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Spored s Plpipom Baudom; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja J» mladino; 19.00 Plošče; 19.30 TOREK, 24. NOVEMBRA 1970 Luna-paric; 20.20 Scarlatti: «11 Tigrame«; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: dirigent A. IVenzimger; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimanto; 14.00 vaVaj in kako; 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.55 Pppol-danska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Vreme in glasba; 20.10 Spored z M. Bongiomom; 21.00 Nove ital. pesmi; 22.05 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Debus-syjeve skladbe. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.20 Donlzettl; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simfonični koncert; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Komorna glasba; 21.30 Sodobna glasba; 22.45 Nove knjige. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.35 Čajkovski; 9.10 Polifondčne skladbe; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.00 Beethoven; 11.00 Medigra; 12.20 Cesar Franck; 12.30 Strnjena melodrama; 13.30 Portret avtorja: Otrolamo Frescobaidi; 14.15 Antologija interpretov; 15.30 Lahka glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila ; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne pesmi; 10.15 Pri vos doma; 12.10 Iz opere »Partizanka Ana« R. Simonl- Nekaj slik s kulturno - prosvetnih prireditev v prejšnjem tednu: na gornji sliki vidimo odbornike mestnih slovenskih prosvetnih društev, ki so se na vabilo p.d. «Ivan Cankar« zbrali na posvetovanje o dejavnosti slovenskih prosvetnih društev, ki delujejo v mestu. — Tu ob strani vidimo italijanskega pisatelja Fiilvia Tomizzo, ki je v torek zvečer v Gregorčičevi dvorani v okviru torkovih večerov spregovoril o temi «človek na meji«. Pisatelj, ki ga vidimo med prof. Tavčarjem in dr. Turino, je po rodu iz Materade v Istri in je doslej napisal že več literarnih del. — Spodaj vidimo občinstvo, ki se je v torek popoldne udeležilo zanimivega srečanja, ki ga je priredila Tržaška knjigama ob sodelovanju ljubljanske Mladinske knjige in na katerem so govorili o govornih ploščah. Jr ; ; .: ■ ^ Šolski problemi na področju gornjega dela občine Buje V vasi Kostajnica imajo šolo za sama dva učenca Na območju občine Buje se je leta 1957 začela reorganizacija šolske mreže, reorganizacija, ki sicer še nj končana in dokončna, ki pa ze kaže svoje zaključne črte. Reorganizacija je zanimiva in specifična za območje Oprtlja. Ustavimo se pri tej. Depopulacija ali razseijevanje vasi na območju občine Buje, posebno še iz tako imenovanega msmm. Wja; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Filmske melodije; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Orkester Dolf van der Unden; 14.40 Mladinska oddaja: 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.40 Majhna revija slovenskih violinistov; 16.40 «Rad imam glasbo«; 17.10 Beethovnova dela; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Toneta Kmetica; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Komomoglasbe-nit večeri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik ; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 secondo colpo« — TV priredba; 22.25 Firence tisoč noči; 23.10 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Jean Renoir: portret režiserja; 22.15Glasbeni spored; 23.15 Mediolna danes. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v Soli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 14.45 TV v Soli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 171.00 L. Van Beethoven: III, simfonija; 18.00 Ttktak: Narisane pesmi; 18.15 Obzornik; 18.30 Veeela jesen; 19.05 Oe osedlate tigra — lz cikla V temnem onkraju; 19.30 Nega ln make-up oči; 20.35 »Živet: svoje življenje* — francoski film; 22.00 Praznik plesa. gornjega dela občine, je imelo za posledico, da je precejšen del vasi ostal malone prazen, zaradi česar so tudi šole v teh vaseh ostale skoroda brez učencev, kajti tudi mlajši zakonski pari nimajo več kopice otrok, kot nekoč. Negospodarno bi bilo, ohraniti v teh vaseh osemletke, saj so tod vasi, ki imajo vsega kvečjemu 20 ali celo še manj šoloobveznih otrok, to se pravi, da bi na razred ne prišli v poprečju niti po trije učenci. Zato so šolske oblasti sklenile, da učenci višjih letnikov osemletk odhajajo v Buje, učenci nižjih razredov pa nadaljujejo šolo doma. Takšna rešitev pa je prišla v poštev le za vasi bot so. Triban, Grožnjan, Kraši-ca, Kaštel, Martinčiči, Kaldanija, Momjan in nekatere druge, ki so oddaljene od Buj le pet, kvečjemu šest kilometrov. Toda kako rešiti problem otrok s področja Oprtlja, Završja, Šterne, Zrenja in drugih majhnih zaselkov, ki imajo le malo otrok, ki pa so hkrati tudi 20 km oddaljeni od Boj, vrh tega pa imajo ta naselja slabe prometne zveze s središčem, z Bujami. Za to območje je takratni u-praivnik osnovne šole v Oprtlju Tomislav Vukovič našel dokaj posrečeno rešitev, ki je edinstvena za šolstvo v Istri. Do tedaj so bile šole v Šterni, Oprtlju, Završ-ju in Zrenju. In v vseh teh krajih , so šole tudi ostale. V Oprtlju, kjer imajo veliko šolo, so po novi rešitvi, po zamisli Tomislava Vukoviča, skoncentrirani vsi višji razredi osnovnih šol, za nižje razrede, to se pravi za prve štiri razrede pa so našli naslednjo rešitev: ker je v posameznih vaseh takomalo otrok, da ne morejo imeti učitelja, so otroke iz vseh naselij porazdelili v posamezne kraje tako, da je v vsaki vasi po e-den, kvečjemu dva razreda, in sicer v Sterni sta 1. in 3. razred z dvema učiteljicama, v Završju je 2. razred, v Zrenju pa 4. Vsako jutro šolski avtobus napravi »krožno pot* po vaseh, zbere otroke ter jih pripelje v posamezne razrede in sicer po razporeditvi, ki smo jo navedli zgoraj. Čeprav se zdi, da Je gornja rešitev v protislovju, gre dejansko za dobro rešitev, pa čeprav v smislu Kolumbovega jajca; ta rešitev je hkrati rešitev problema majhnega števil« učencev, primernega števila učnih moči in rešitev glede šolskih prostorov. Rešitev namreč zagotavlja, da Imamo prave, kompletne, normalne razrede, tako da ne zija pred učiteljem prazen razred, hkrati pa je tudi število učencev le tolikšno, da ne preobremenjuje učne Vrh tega je izpraznitev ne«-razredov omogočila, da moči dobile primerna stanov*' Ne smemo pozabiti še dej6 $ da vsi, dečki in deklice teh šolah vsak dan —■ bo, to se pravi malico in s avtobusi — kot smo že 0I!ieni<|pr pa jih pripeljejo v šolo in ljejo domov. . jj Razlaga, ki smo jo naved^j, se morda komu zdela le if® je no uspela, toda tudi Pra^flič pokazala, da je ta rešitev no dobra, kajti učenci so ^ voljni ker imajo vsak dan no število učnih ur in vso ^ ^ učne moči pa so zadovoljni niso primorane delati v tako p novanih kombiniranih razred je z učenci iz več letnikov. ^ Ko že govorimo o šolskih blemdh v depopulariziranih ^ seljendh istrskih vaseh, bodjO y vedli kot zanimivost tudi Kostajniri. Je to majhno n,>j!0 na področju Oprtlja, ki je ^ jr svojo redno šolo že 1818. Je kor pe čajo stari dokument' j. to najstarejša šola na lem ^ ročju in še danes obstaja- v je njena — posebnost? Kostajnica Je vas nad Mirne in je oddaljena le P°M s« kilometer od Porta Porton, pravi od asfaltne ceste, 111 ijft)? Trst s Puljem. Toda ta ii kilometer ceste je zelo n» Kostajnica se zdi kot b« "dUic* drugem svetu. Ker je K11®. močno razseljena, ni tu n:« ^l, vine, niti gostilne, skrab^ st» razen — šole. Toda v tej 9 V le dva učenca, in sicer drugem in eden v četrtem $ du. Za ta dva učenca d1 telj iz Buj vsak dan. R*j® y # bi mogel najti stanovanje mem kraju, toda vas je odročna, da bi se mlajši «z«bil» v to samoto. m? Zakaj je tu šola le za oa, ko i>a smo pravkar P9 reorganizacijo šolske tvre-0Pc<'' področju Buj in še p08«W jt* lja? V Koetajnici je po** J joII lijanščima in zato se obran)® za sama dva učenca. t- PREJELI SMO RINASCIMENTO. Rivista faj tuto Nazionale dl Studi de* j( scimento. Seconda serie, y ji ottavo. Ed. Šansoni, FirimZjj Zbornik vsebuje tudi dveh pismih bosanskega n,e Juraja Dragišiča Iz XVI- ** ju r S* c1* K ^^RniODNJE KOLO boter _________ _______ .jjjf Vlcenza - Cagliari; Lazio ^morski DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT alica IZIDI r“jffla-Sampdor ia ^®*Ti-Korentina gfcoiaLteio T^c-Vleeeiza "Oali-Inter r^Foggia ^toJuventus ^^Varese lestvica 7 6 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 7 1-1 2-0 3-1 3-1 2-1 3-1 2-1 1-1 0 7 1 13 0 18 6 12 1 14 8 10 0 9 4 9 NOGOMET V A SKUPINI C LIGE Triestina končno pokazala lepo in učinkovito igro Poleg Fregonesejevega gola, je Ciclitira zadel še prečko TRIESTii\A — TREVISO 1:0 (0:0) ubrala kompromisov. Poleg Triesti- lepi, -- 1 8 1 6 1 6 3 8 4 7 7 7 5 5 2 3 4 6 8 11 6 3 5 5 5 10 5 7 13 4 3 13 2 Bologna; Foggia -- Catania; Juventus . Satnpdoria - Torino; V a- iLMA izidi *f^o-Iivomo 2-0. J^Ote-Massese 2-1 jc^Catanzaro 0-0 !®*®W4anitova 2-0 j°*®a-Temana 3-0 JJ*HHo-Bari 4-0 jJogia-Brescia 2-0 ?®taa-Modena 1-1 ‘"TaotoCasertana 2-0 £ & r $ r LESTVICA 10 4 6 0 9 2 14 10 6 2 2 14 8 14 10 5 3 2 13 7 13 10 4 5 1 8 4 13 9 5 2 2 12 7 12 10 4 4 2 13 12 12 10 4 3 3 10 7 11 10 3 5 2 9 7 11 10 4 3 3 8 7 11 10 4 3 3 12 12 11 10 5 1 4 10 11 11 10 3 3 4 8 8 9 10 3 3 4 8 9 9 10 2 5 3 10 12 9 10 1 5 4 6 9 7 10 1 5 4 9 12 7 10 2 3 5 9 14 7 10 2 2 6 5 10 5 10 0 5 5 5 10 5 odbojna V MOŠKI KOŠARKARSKI D LIGI c. prihodnje kolo • Atalanta; Como - No-rw1 dvorno • Casertana; Man-Modema; Massese - Bari; L?* ■ Brescia; Palermo - Piša; ■ Perugia; Taranto - A-’ Temana Catanzaro. A SKUPINA ^ CiLIiiE: I AU. IZIDI S^sandria-Reggiana kareto-»Monfalcone J^toa-Legnano ^W*pro Patria ^gno-Derthona “Jlbiatese-V enezla ggRoJlaoenaa ^Ttestiria-Treviso ^kania-Sottomarina S^a 1-1 2-1 2-0 1-0 3-0 OO 0-0 1-0 lO S S"* &* vP-O*« LESTVICA 11 8 3 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 0 16 5 19 1 16 6 17 0 13 3 15 0 6 2 14 2 15 8 14 3 10 6 14 3 11 5 13 1 11 8 13 3 4 7 9 11 3 4 13 12 11 7 2 6 7 11 3 5 13 14 9 3 5 9 11 9 4 5 12 15 8 6 4 7 13 8 4 5 5 13 8 2 4 5 6 10 8 2 3 6 7 10 7 1 4 6 5 15 6 1 3 7 7 19 5 ^ PRIHODNJE kolo V^odria - Pro Patria; Leo y,°eirthoma; Legnano • Monta! Piacenza - Verbanla; Reg ' Soibdatese; Rovereto - Udi-y R®regno - Parma; Sotfcoma-Vtn^^rertso; Triestina - Trento; Triestina je v nedeljo po ... živahni igri premagala Treviso in se. s tem še bolj pomaknila proti sredini lestvice. Strahu pred to tekmo je bilo veliko, ne toliko zaradi moči nasprotnika, kot zaradi njegovih . . . številnih neuspehov na tujem: pet tekem, pet porazov. Navijači so že navajeni, da prav proti slabim moštvom Triestina vedno odpove. Tržačani pa se tokrat niso držali tradicije in prisilili na šesti poraz goste, ki pa so se predstavili kot zelo homogeno moštvo in potrdili, da se tudi oni vračajo v boljšo formo. V Triesbimi sta prvič nastopila pred tržaškim občinstvom Ciclitira in Loppoli (za slednjega je bil to sploh debut). Ciclitira sicer še ni dal toliko pričakovanih golov, je pa vsekakor vnesel v tržaško prvo vrsto tisto težo, ki ji je zaradi samih mladih in neizkušenih elementov manjkala. Stalno sta ga varovala dva branilca, kljub temu pa je srednji napadalec s svojimi ostrimi driblingi večkrat ukanil vse in se predstavil pred vratarja. Lepo se je izkazal tudi Loppoli, ki sicer še tu našel popolno povezavo s tovariši, je pa prikazal precejšen smisel za gradnjo igre in zelo močan strel. Prihod teh dveh okrepitev je seveda pozitivno vplival na celotni napad, ki ni še nikoli letos prikazal toliko živahnosti in odločnosti. Fregonese, ki končno ni bil osamljen, je lahko bolj odločno iskal pot do mreže, dosegel gol in še zadel prečko, mladi Rakar pa je po začetnem opotekanju kmalu dosegel raven ostalih in še sam spravil v zadrego nasprotnikovo obrambo, tako da je Triestina celo tekmo igrala s tremi pravimi napadalci. K temu so pripomogli tudi vezni igralci. Scala je takoj našel povezavo z Loppolijem in predvsem z Morettijem, ki se je tako dokončno uveljavil v vlogi napadalnega beka, čeprav v obrambi tu pa tam še ved-no peša. Del Piccolo in Martinelli sta bila tudi tokrat brez večje krivde, vidno pa napreduje tudi Braico, ki postaja iz tekme v tekmo bolj odločen in gotov. Rekli smo, da tudi Treviso m razočaral, nasprotno, da je presenetil, saj je njegov položaj na lestvici pričal o precejšnji šibkosti, predvsem na tujem. Poraz pa bi bil kljub temu lahko hujši, če bi kot že omejeno drog dvakrat ne rešil Stortovih vrat. Najslabši na igrišču je bil tako sodnik, ki je večkrat izstopal s povsem nerazumljivimi odločitvama. . Gol jo zaslugi Valterja Hrvatiča — opomogli in so dohiteli nasprotnike. Np srečo pa so igralci Grada metali iz čudnih položajev, tako da so vedno zgrešili cilj. Borovcem se je tako nudila možnost protinapadov, ki so jo le delno izkoristili, ka jti sicer bi si lahko že v prvem polčasu nabrali tak naskok, da bi jim zagotovil že tedaj zmago. V drugem delu Igre so borovci igrali bolje. Nabrala so si 10 točk prednosti in to vocLtvo so praktično ohranili do konca tekme. Borova zmaga je bila povsem zaslužena. Sodnik Boniceiali je zadovoljivo o-pravil svojo nalogo Čeme 19, Lasind 4, Bertah, Umlauf, Brovedand. POLET: Sosič 16. Daneu 14. Košuta, Jugovič 3, Guštin. Gantar 2, Kraus 4, Starc. Sodnik: Pisani iz Trsta. PROSTI METI: Don Bosco 4:12, Polet 1:8. Poletovi so naleteli na črn dan. Igralcem ni in ni šlo od rok. Zgrešili so namreč tudi pri polaganju na koš, kar seveda ni običajno pri teh tehnično dobrih igralcih. Poleg tega je tudi spolzko igrišče znatno oviralo režiserja Sosiča, ki zato ni mogel kot običajno gradili igre svoje ekipe. Najboljši strele! prvega kola, Miloš Jugovič, se ni počutil dobro, tako da je bil le senca dobrega igralca. Torej v NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V PULJU Breg na tretjem mestu Zarja izven treninga PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Medtem ko so v naraščajniškem prvenstvu borovci v nedeljo priča^ kovali poraz (igrah so namreč proti enemu favoritov, Ricreatoriju) pa je zbudil veliko presenečenje zastoj poletovcev, ki so na lastnem igrišču klonili Don Boscu. IZID: DON BOSCO-POLET 52:39 (22:22) POSTAVI: DON BOSCO: Babich 21, Gorian, Pred ustanovitvijo športne zveze Obvestilo odbora SŠI V skladu z napotki, ki jih je, prejel odbor SŠI po zaključku 11. slovenskih športnih iger na sestanku zbranih društev, je v preteklih mesecih izdelal predlog pravilnika bodoče športne zveze, v katero naj bi se včlanila slovenska športna društva v zamejstvu. Osnutek pravilnika je v preteklih dneh razposlal vsem slovenskim zamejskim športnim društvom v pretres, da bi lahko podrobno pregledale ta osnutek še pred ustanovnim občnim zborom športne zveze, ki bo 8. decembra letos v Trstu. Da bi društva podrobneje seznanil z osnutkom pravilnika in potekom priprav za ustanovitev nove športne zveze, sklicuje odbor SŠI Informativni sestanek v petek, 27. t. m. ob 20.30 na stadionu «1. maj» v Trstu za društva s Tržaškega, ter istega dne ob 21.30 v Gorici, Korzo 13 (klub S. Gregorčič) za društva z Goriškega. Pravico do udeležbe na obeb sestankih imajo vsa slovenska športna društva, ki imajo vsaj en svoj odsek regularno včlanjen v katero od federacij CONI. Društva naj se sestanka udeleže gotovo z vsaj enim svojim predstavnikom, ker bodo ob tej priložnosti iz svojih vrst izvolila verifikacijsko komisijo r.a ustanovni občni zbor. Odbor SŠI vabi društva na oba sestanka le po tisku in ne bo pošiljal drugih vabil. Poletovem taboru je šlo vse narobe. To pa se ni zgodilo gostom, ki so izkoristih napake poletovcev in so bili z odličnima Babichem in Cer ne.jem vedno nevarni. Poletovcem pa je odpovedalo to r-i njihovo najboljše orožje: met od daleč in tako je bil poraz neizbežen. Če bi «oranžni» igrali, kot znajo, bi lahko udobno odpravili ne deljskega nasprotnika, zagreših pa so Dreveč napak. To je bilo zanje usodno. Najboljši v Poletovih vrstah je bil Sosič. « • • IZID: RICREATORI - BOR 63:23 (28:12) POSTAVI: RICREATORI: Bubnich 24, Spaz-zali 14, Sciolis 4, Forza 4, Riosa, Colomban 4, Sommadossi 2, Fu ser 6, Costessi 4, Puppis 1. BOR: - Baraazutti 8r ■ Desko 6, Ko ren 6, Kosmina, Klobas 4, Žetko 1, Kalc,. V.ukotič. **’ SODNIK: Miniussi iz Trsta. PROSTI METI: Ricreatori 14:24, Bori 1:6. Borovi naraščajniki niso mogli nič proti močnemu moštvu Ricreatori, ki je skupno z Lloydom A favorit tega prvenstva. Kot da ne bi zadostovala moč nasprotnikov, sta morala zaradi bolezni v zadnjem trenutku izostati še dva najboljša borovca Francia in Nadhšek. Kljub temu pa cplavi* niso začeli slabo. Kazalo je, da bodo ohranili razliko desetih točk. V dri «^rn delu pa so se košarkarji Ricreatori.ja raz igrali In borovcem ni preostalo drugega. kot da položijo orožje. b. I. IZID: CASTELFRANCO - BOR 57:44 (24:24) POSTAVI: CASTELFRANCO: A. Pasetti 3, D. Berton 11, Betto. Gomirato. F. Bertom 8, Antoniazzi. M. Pasetti 10, Toniolo 11, Milani. Fabrin 8. BOR: Zavadlal 2. Sancin 13, Ru; des 2, Starc 19, Lakovič. Ambrožič 3, Sirk 5, Škerlj, Kralj, Pertot SODNIKA: Vemizzi (Rovigo), Le ra (Padova). PROSTI METI: Castelfranco 11:20, Bor 4:10. Borovci so presenetljivo dobro začeli. Bili so hitri v nap.adu in skrbni v obrambi. V tem delu sta se zlasti izkazala Peter Starc m Igor Sancin, ki sta dosegla nekaj lepih košev. Nato pa se je borov-cem zataknilo, domačini so igrali preudarneje in so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Igralci Castelfranca so namreč branili bolj agre sivno, kar .je seveda spravilo naše predstavnike v težave in niso našli več poti do kosa. Domačini so dohiteli borovce in celo povedli. «Pla-vi» pa niso popustili in so zaključili prvi polčas z neodločenim izidom 24:24. V drugem delu igre prava katastrofa naših. Domačini so polnili koš za košem, «plavim» pa ni in m šlo od rok. Morda je bila tudi taktična razporeditev zgrešena, kajti zunanji igralci niso mogli podajati centroma (Ambrožiču in Sirku), tako da borovci niso prišli do izraza pri odbitih žogah v napadu. Castelfranco je nato še poostril ritem in popolnoma strl odpor naše peterke.. Zmagal je zasluženo. b. I. Bologna Sampdoria Cagliari - Ftorentina Catania - Lazio Milan Vicenza Napoli - Inter Roma - Foggia Torino - Juventus Verona Varese Arezzo - Livorno Como - Mantova Palermo - Bari Alessandria - Reggiana Potemza - Matera KVOTE 13 — 1.431.700 Idr 12------?8.900 .H*-——• X 1 1 1 1 1 1 X 1 1 1 X 1 V nedeljo je bil v . . . teJjskd ženski turnir, na katerem so nastopale nasledmoe šesterice: Uljiandk in Mladost iz Pulja, reška Kazala, porešfci Partizan, ter tukajšnja Breg in Zarja. Končna vrstni red je bil naslednji: 1. Partizan Poreč, 2. Uljamalk Pulj, 3. Breg, 4. Kozaua Reka, 5. Zarja in Mladost. Turnir so v izločilnem delu o-digrali v diveh skupinah. V prvi so nastopale postave Poreča, Brega iin Mladosti, v drugi skupini pa so igrali Kozala, Uljanik in Zarja. V prvi skupini je najprej Breg z lahkoto odpravil drugo puljsko postavo, ki tudi Poreču v naslednji tekmi ni povzročala velikih težav. V odločilnem srečanju za prvo mesto v tej skupini sta si bila Breg in Poreč več časa (posebno prvem setu enakovredna nasprotnika. V drugem setu pa so Parečanke takoj povedle, a Breg se vseeno ni predal in je bil z dobrim napadom ter z odlična ma podajami stalno za petami nasprotnicam. Posebno dobro sta zaigrali Klabjanova in Slavčeva v napadu, medtem ko sta Forausova in Hmeljakova zalagali svoji tol-Icačicd s točnimi podajami. Celotna ekipa pa je pokazala, da je zadnjem času napravila velik korak naprej in je na pravi poti do najboljše forme. V drugi skupini je najprej Uljanik premagal mlado ekipo Koza-le. Tekma je bila izenačena in Rečanke so več časa vodile. Domačinke so se nato pomenle z Zarjo, ki je nastopila močno okrnjena. Odsotne so bile štiri igralke, od katerih dve iz prve šesterke. Bazovice so kljub temu zadovoljivo zaigrale in občasno tudi presenetile nasprotnikovo obrambo. Zarji se tudi pozna, da več časa ne trenira redno in prevelika statičnost igra Je pripomore k temu, da odpove njeno najboljše orožje, to je obram »a. Uljanik je tako v tej skupini osvojil prvo mesto. Zarja in Kozala sta se pa pomerili še za drugo v tej skupini. Presenetljiva igra mladih Rečank je takoj obrodila sadove. Kozaia -je povedla a Zarja je iztisnila še zadnje moči in osvojila prvi set. Nato je Bazovkam zmanjkala kondicija in Rečanke so osvojile zasluženo zmago. V finalnem srečanju za prvo mesto, ki je bilo zelo napeto in raz-i burjjivo, sta se spoprijeli Uljanik lin Poreč. Slednji je bil boljši v | napadu, -predvsem po zaslugi Mar- Pulju prija- graiterjeve. Pulj se je dobro branil in je bil tik pred zmago, a domače igralke so odpovedale v odločilnih trenutkih m tako je šla zmaga ter prvo mesto poreškemu Partizanu. V tekmi za tretje mesto je Breg premagal Kazalo. Tudi v tem srečanju so reške predstavnice pokazale, da so zelo obetajoča ekipa. Brežamke so v začetku začele precej lagodno, a ko so uvidele da je nasprotnik nevaren so zavihale rokave in osvojile zasluženo zmago. Izidi izločilnega dela: Breg - MLadsot 2:0 (15:12, 15:9) Poreč — Mladost 2:0 (15:2, 15:6) Uljamilk — Kozala 2:0 (15:12, 15:11) Poreč - Breg 2:0 (15:13, 15:9) Uljanik — Zarja 2:0 (15:5, 15:10) Kozala — Zarja 2:1 (13:15, 15:3, 15:9) Finale za prvo mesto: Poreč - Uljanik 2:0 (16:14, 15:11) Finale za tretje mesto: Breg — Kozala 2:0 (15:12, 15:10) Slovenski ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: BREG: Klabjan, Foraus, Slavec, Hmeljak, Kofol, Bank, Zobec. ZARJA: S., D. in M. Krdžman-čič, Bandelj, Kufersin m Žagar. f. T. riiiiiiiiiiiititimiiiiiiimiiitimiiiitiiiiiiiiimiittmtVH Jugoslovanska nogometno prvenstva 1. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Olimpija - C. zvezda 4:2 Maribor - Zeljeemdčar 0:0 Hajduk - Vojvodina 2:1 Partizan - Bor 1:1 Čelik - Borac 0:0 Sarajevo - Vele: 1:4 Crvenka - Randički (K) 5:1 RadndčM (N) - Sloboda 0:1 Dinamo - Beograd 3:0 LESTVICA i f i 11 i p 1 j m 1. — 1. Une De Mal i 2. Keystone Spartam 2 2. — 1. Gabra i 2 Doriforo 2 3. — 1. Ožimo 1 2. Austerliz X 4. — 1. Marchesana 2 2. Druido X 5. — 1. Richetto 1 2. Porese X 6. — 1. Bosco 1 2. Palma 1 KVOTE 12 — 590.302 Uri 1 11 — 27.498 lir [ 10 - 2.857 lir Partizan 15 9 4 2 23:7 22 Hajduk 15 8 6 1 28:13 22 Željezndiar 15 7 5 3 19:15 19 Dinamo 15 6 6 3 18:12 18 Velež 15 8 2 5 23:18 18 Olimpija 15 6 4 5 22:17 16 Čelik 16 6 4 5 17:14 16 C. zvezda 15 5 5 5 20:20 15 Radnički (N) 15 5 5 5 17:18 15 Radnički (K) 15 5 5 5 11-19 15 Vojvodina 15 4 6 5 16:16 14 Sarajevo 15 5 4 6 23:25 14 Beograd 15 5 3 7 21:27 13 Crvenka 15 4 4 7 13:17 12 Maribor 14 4 4 7 14:19 12 Sloboda _ .. 15 3 4 8 1QU7. 10 Borac 15 2 6 7 17:25 10 Bor 15 2 5 8 14:27 9 PRIHODNJE KOLO: Vojvodina • Beograd, Sloboda-Dinamo, Radmič-ld (K) - Radnički (N), Željezničar Crvenka, Velež - Maribor, Borac -Sarajevo, C. zveza - Čelik, Bor -Olimpija, Hajduk - Partizan. 2. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Rovinj • Ljubljana 2:0 Rijeka - Železničar 4:0 Šibenik - Mura 2:0 Jedinstvo (Z) - Zagreb 2:2 Jedinstvo (B) ■ Trešnjevka 3:0 Metalac - Split 1:0 Rudar - Orijent 2:1 prosta sta bila Karlovac in Varteks LESTVICA Rijeka 13 9 2 2 29:8 20 Rudar 13 9 2 2 19:9 20 Šibenik 14 8 3 3 22:14 19 Zagreb 13 8 2 3 26:15 18 Varteks 13 7 2 4 25:10 16 Železničar 14 6 3 5 20:18 15 Split 13 5 4 4 19:13 14 Mura 13 5 3 5 14:19 13 Orijent 13 5 2 6 19:19 12 Ljubljana 13 3 5 5 14:16 11 Karlovac 13 4 S 9 17:19 11 Metalac 13 5 1 7 17:26 11 Rovinj 13 3 3 7 10:15 9 Trešnjevka 13 3 2 6 11:22 8 Jedinstvo (B) 13 2 4 7 13:28 8 Jedinstvo (Z) 13 1 3 9 13:36 5 Edi Plesničar je v sobotni odbojkarski tekmi moške B lige često ukanil nasprotni blok Scalole tako, kot to kaže naša slika PRIHODNJE KOLO: Ljubljana -Metalac, železničar - Rudar, Mura-Rljeka, Karlovac - Rovinj, Zagreb -Varteks, Jedinstvo (B) • Jedinstvo (Z), Trešnjevka - Split, prosta sta Orijent in Šibenik. V * Treviso Trlestdna Tren/to* ■ cd" - j •-*— ^ j _ 2 867 Ilir nasprotni uiok ,xniuir “*•*'*' ^—- ...-.-....-.—r~................. !l"1 frelih NA EKVATORIALNI PLANOTI MED M0UNT KENY0 IN MOMBASO že stoosemdesef let. (Zoološki vrt plazilcev ni kdove kako bogat po raznovrstnosti, vendar dovolj nazorno pokaže človeku s čim se vse lahko sreča v afriškem pragozdu in v savanah.) Čudovit je nairobijski arboretum v katerem raste največji izbor domačega eksotičnega rastlinstva. Sprehod po ogromnem, skrbno negovanem parku je pravi cvetoči gaj. koder hodiš in kamorkoli se ozreš, te obdaja cvetje. In kakšno cvetje! Nepopisno! Z dreves, grmovij in s travnatih površin te pozdravljajo rože vse mogočih barv ln oblik. Ponekod celi slapovi cvetja, ki prekrijejo celo zelenje, kot, da so cvetoči ........ y......Vi.... dajtočlo^k v naravi skoraj ne opazi. S takšnim-Su?11- &li vsaj podobnimi, sem se pred leti srečal v Burmi % . v naravi sami na travniku, kar ni bilo preveč prijetno da je po piku takšne male kadce človeku na le stodvajset sekund življenja, če se v teh pičli!, ne posreči mu vcepiti pod kožo protistrup. Sis6* vrst kač dolgih kakih pol metra in več Je razpore C? v posebnih zabojih pokritih s steklom, med katerim •CiUJe tudi dolgi in debeli indijski piton. Boa z Madaga V Lv' na zunaj ornamentalno zelo slikovita, je bila zvita klopčič in negibna. Kačja zbirka nd velika, saj Je V*°. da so domačini z ubijanjem te golazni iztrebili že VvJ^st afriških kač Tudi škorpijoni so na vpogled, kanie- C. tn manjši krokodili. Med želvami je bila ena velika ...... - dl,lniki doslej žive še nisem bil videl nikoli. Baje Je stara Akacija ■ krošnjami, kot razpeti deiuiki Frelih) grmi brez listja. Samo človek, globok poet Dl zmogel opisati vso to prelest narave, ki je s tako radodarno roko raztrosila najlepše in najbolj razkošne cvetoče darove pod toplim afriškim nebesnim svodom. Vse tisto, kar se nam je ponujalo in nas Je oplajalo že po mestnih cestah in nasadih, se je tu povezalo v žlahtni vrh cvetočega zemskega raja. V tem parku se lahko pobliže spoznaš z vsemi drevesi, ki rastejo v vzhodni Afriki od raznovrstnih palm preko manga, papajev, akacij s krošnjami kot razpeti dežniki, pa do bambusovega gozda v katerem te z vej pozdravljajo in z akrobacijami zabavajo zvedave ljubke male opice, in tropske džungle s prepletajočimi se Ujanami in po deblih in vejah vzpenjajočimi se opojnimi orhidejami. Navdušenje nad kenijskim prirodnim bogastvom in lepoto se razplamti še bolj ko odideš na safari v zaščiteni živalski rezervat oddaljenem komaj osem kilometrov iz Nairo-bija. Beseda safari predstavlja zelo širok pojem. V svahili Jeziku pomeni preprosto potovanje. Kamorkoli se torej človek nameni v tem delu sveta, je to že safari. V turističnem pomenu so propagatorjl afriSkega turizma Iznašli več inačic safarijev. Obisku živalskih rezervatov, kjer obiskovalec lahko opazuje divje živali od blizu na prostem in jih fotografira, pravijo foto safari: predeli kjer je lovcem dovoljeno streljati živali, so lovska safari. Kdo želi z letalom preleteti vzhodno-afriške kraje in opazovati iz zraka pokrajino, naselja in živali, so letalski safari. Obisk nočnega življenja v lokalih je nočni safari. Med najlepšimi, izredno zanimivimi in človekoljubnimi safariji Je pred vsemi foto safari. S terenskim voailom, podobnim džipu, se voziš med njimi po savani, opazuješ bogati živalski svet, ki se, vajen takšnih vsakodnevnih ekspedicij niti ne zmeni dosti za vozila in ljudi, ki jih neumorno fotografirajo in fllmajo. Med največje in najbolj zanimive rezervate divjih živali sodi nairobijski Nacionalni park. Na velikanskem prostoru živijo v njem skoraj vse vrste divjadi vzhodne Afrike od številnih vrst gazel in antilop, zeber, žiraf, bivolov, nojev, opic in hijen do podvodnih konj in levov, ki jih popotnik iz Evrope vidi tu v prosti naravi, dočdm jih doma lahko občuduje samo v živalskih vrtovih. Gazele v savani (foto E. Frelih) Preden so na zastraženem vhodu v Nacionalni park dovolili našemu vozilu vstop, smo si skrbno pripravili filmske kamere, fotoaparate in daljnoglede. Tako oboroženega turista v zaprtem, za travnati savanski teren primemo grajenem vozilu z odprto streho in močno varnostno rešetko nad glavo, se poloti prijetno vznemirjenje ob nestrpnem pričakovanju srečanja z zvermi, o čemer je sanjal doma preden se Je odpravil na to daljno potovanje. Devet nas je bilo v vozilu. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naroi,njna Ul- sv- Frančiška 20 Telefon 37 338 OAnn4?0 950 lir, ~ vnapre>' Četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu ur. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- PoHnf • ,ednu in V nedelio 70 par' meseCna 10 din, letna 100 din. * f kočl racun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-j^j «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ■ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trg0vsklJ finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali oglasi* beseda. Stran 6 24. novembra 1970 Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš 1,81 Izdaja In tiska Zt1Ml Sindikalno srečanje v Vidmu (Nadaljevanje s 1. strani) niji in na Hrvaškem ter italijanskimi podjetji, ki te delavce nato ne zavarujejo ali zaščitijo, ne izplačujejo jim družinske doklade, do katerih imajo pravico itd. Med drugimi je nastopil deželni tajrnk CGIL Arturo Calabria, ki je poudaril vlogo in prisotnost sindikalnih organizacij za zaščito jugoslovanske delovne sile. Predlagal je stvarno reševanje na zakonski ravni, ki naj odraža sedanje dosežke italijanskega sindikalnega gibanja, predvsem statuta o pravicah delavcev, ki je v Italiji zakonito veljaven. V ta namen je Calabria predlagal ustanovitev komisije, kar je ob koocu sestanka tudi bilo storjeno. Predstavnik ZS Vašo Ventin je v začetku ugotovil, da se število delavcev, ki se za/poslujejo onstran onstran meja stalo veča. Vzrok za to je v tem, da sprejemajo delavci nekoliko višje osebne dohodke in se s tem zadovoljujejo, ne glede na to, če so ali ne prikrajšani pri vseh vprašanjih socialnega zavarovanja. Tako delajo sezonski delavci v gradbeništvu ali kmetijstvu, nekoliko manj v gostinstvu In domačih storitvah. Prijavljajo se na Pohod ji kot turisti za dobo treh mesecev. Po izteku tega časa se prijavljanje obnovi, in italijanske oblasti to precej tolerirajo. Nekoliko različen je položaj delavcev oziroma delavk, ki prihajajo v Italijo na podlagi videmskega sporazuma. Več desetin takih delavcev je namreč zavarovano pri komunalnih zavodih za socialno zavarovanje v Kopru in Novi Gorica igrali na karto nacionalizma ali diskriminacije tuje delovne sile, zato da so jo ošibili in z njo ošibiiM domači delavski razred. Intemaciona-lizem delavskega razreda se mora izakazati prav v zavzetosti, da se delavec, ki se je izselil in naseHl v drugi državi popolnoma vključi v razredno dialektiko družbe v kateri proizvaja. Naloga sindikalnih organizacij v Italiji je sedaj, da izpolnijo svojo dolžnost In se postavijo proti diskriminaciji jugoslovanske delovne sile. oziroma njenemu «čmemu izkoriščanju«. Ver-cellino je nato še poudaril važnost skupnega nastopa italijanskih sindikatov in jugoslovanske sindikalne zveze povsod, kjer so na tujem (po vsej zahodnd Evropi) prisotni italijanski in jugoslovanski delavci. V razpravo je posegel tudi odgovorni za izseljevanje pri vsedržavnem vodstvu UIL Serantoni, ki je podprl prejšnje izjave. Zanimiv primer je prišel na dan po posegu predstavnika sinidkata rudarjev iz Rajblja, ki je omenil primer diskriminacije slovenskih rudarjev, ki bi se hoteli zaposliti v tem rudniku. Sodelovanje italijanskih im slovenskih rudarjev je v tem rudniku že tradicionalno in slovenski rudarja Imajo svoje zastopnike tudi v vodstvu rudarskega sindikata. To očitno koga moti, da je dal zamrzniti izdajanje de-’ lovnih dovoljenj slovenskih rudarjem. Sindikalisti CGIL so predlagali, naj bi s tega srečanja poslali skupen telegram ministrstvom za delo, za zunanje zadeve in notranje zadeve in zahtevah, naj se zadeva razčisti. Prevladalo Je tudi mnenje, naj bi se za vprašanja jugoslovanskih delavcev organiziralo pri italijanskih sindikalnih zvezah ustrezne urade za informacije, morda biltene, kri bi pripomogli k učinkovitejšemu sindikalnemu formiranju jugoslovanskih izseljencev'. Govor je bil tudi o tem, da bi se za ugotavljanje položaja jugoslovanskih izseljencev posluževali italijanski sindikati najneposrednejše oblike preverjeni a položaja na bazi, se pravi neposrednjih skupščin z jugoslovanskimi delavci v tovarnah samih. POSLANICA MINISTRA MISASUA Demokratizacija šole je že zakoaita aujaost E PORT ŠPORT ŠPORT V 7. IN 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Sodelovanje študentov in staršev pri vodstvu šolske politike RIM, 23. — Minister za prosveto Misasi je danes objavil nove predpise za ureditev vprašanja pravic študentov in njihovih družin, da se udeležujejo javnega življenja v šolah. Pozneje je bilo objavljeno ministrsko sporočilo, v katerem se navajajo nova načela, ki bi morala pre-vejati sodobno italijansko šolo in ki zadevajo še prav posebej višje srednje šole. To vprašanje je precej zapleteno, ker je še precejšen del šolnikov v Italiji zelo navezan na tradicijo in na zastarele pojme vzgoje. O teh vprašanjih govori tudi ministrsko poročilo, ki skuša vplivati na šolnike na ta način, da bi v največji meri sprejeli nove didaktične in ..... ..................................mm.,. .m,m..,.,,,,..,,., ............................... HUDA PROMETNA NESREČA NA (SONČNI A VTOCESTh CISL je predložil sindikalistom Iz Slovenije daljši dokument. V njem je najprej poudarjeno načelo mednarodne solidarnosti sindikatov. Tudi ko gre za vprašanje tržišča delovne sile, ki ob meji zadoniva vedno večje razsežnosti zaradi potreb gospodarstva in zaradi primernosti, ki nastajajo za čimvečjo liberalizacijo državnih meja. Tovornjak je trčil in se prevrnil: 4 na mestu mrtvi in 3 hudo ranjeni vzgojne posege državne oblasti. Poudariti pa je treba, da vladne oblasti prihajajo danes do prepričanja, da je treba korenito spremeniti zastareli način poučevanja, posebno v višjih srednjih šolah in še bolj na vseučiliščih spričo »globokega procesa predzobrazbe, ki je prizadel celotno družbo, pretresel družino ter se prelil v šolo, ko ta še ni bila pripravljena, da bi ga primemo obravnavala, sprejela in potem na pameten način posredovala učencem. Žrtve - štirje bratci od treh do trinajstih let - in ranjenci so člani iste družine - Se neznani vzroki nesreče CASERTA, 23. — Huda promet- «Obmejni predeli Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije predstavljajo zgodovinsko strnjeno ekonomsko celoto. Poleg tega so si Šege in način življenja pri vseh ljudskih plasteh, ki živijo na tem ozemlju, zelo podobni. To lahko v veliki me-ri pomaga pri širjenju In utrjevanju gospodarskih, socialnih in kulturnih izmenjav. Tak primer je integracija med tržaškim in koprskim pristaniščem,« s čimer se tudi zavzema za skupna podjetja, ki naj bi se uprla napadom mednarodne konkurence. Glede zaposlitve jugoslovanskih delavoev v naši deželi ugotavlja CISL, da je položaj porazen. V Trstu Ima samo zelo majhen odstotek urejene delovne razmere. V obdobju od januarja do danes je bilo prijavljenih samo 149 delavcev. Vsedržavni načelnik komisije za izseljenstvo pri CGIL Vercellino je poudaril predvsem evropsko povezanost boja delavskega razreda proti izkoriščanju veleindustrijcev. Pri tem ne sme bati razlik, ne diskriminacij do tujerodnih, izseljenih delavcev. Industrije! so vedno na nesreča na »avtocesti sonca« je terjala kar štiri mlade žrtve, še tri osebe pa ležijo hudo ranjene v bolnišnici, dve cedo v smrtni nevarnosti: vsd so dani iste družine. Na odseku med Rimom in Neap-ljom, pri kilometru 143,900, kjer se odcepi pot za Caianello, je večja tovornjak, ki ga je upravljal 36-letni Giuseppe Bua in ki je imel registrsko tablico iz Catanie, trčil v zadnji del drugega tovornjaka z avstrijsko tablico. Na tovornjaku, ki se je po trčenju prevrnil, je bila tudi voznikova žena 34-letna Angelina Mico.osj - Bua in pet otrok: 13-letna Carmela, 5-letna Rosetta, 3-letna Velia, 11-letni Sal-vatore in 15-letni Agostino. Na avstrijskem tovornjaku ni bilo nikogar Tovornjak je bil namreč u-stavljen na zasilni stezi, voznik 29 - letni Avstrijec Frank Hansen Kyetam iz Thierseeja - Trola pa je popravljal manjšo okvaro na vo-zi.u. Dva avtomobila, ki sta v i-stem trenutku s precejšnjo hitrostjo privozila po avtocest« sta se le za las izognila prevrnjenemu orjaku. Nekaj avtomobilistov je ustavilo svoja vozila in priskočilo na pomoč ponesrečencem. Tri deklice so biile na mestu mrtve: Carmela, Velia in Rosetita. Voznika, ženo in dečka so naložili na avte in jih odpeljali v najbližjo bolnišnico. ?.e med prevozom je rizdihnil tudi Sal- vatore. Zdravniki so takoj ugotovili, da je stanje Agositina in očeta zelo kri tič x), žena Angelina pa bo verjetno kljub nelahkim poškodbam okrevala v treh tednih, seveda če ne bodo medtem nastopile komplikacije. je namreč, da odlikovana »vojaka« nista bila nič drugega kot štiri-noga kužka . .. Cestna policija, ki je malo nato dospela na kraj nesreče, skuša ugotoviti razloge strašne nesreče. Nobenega od ranjencev še niso mogli zaslišati, vendar se zdi, da je Bua vozil s precejšnjo hitrostjo. Po mnenju policije bi vzroka ne smeli iskati med vremenskimi razmerami (vreme je hilo lepo, češita suha in nebo vedro), verjetno pa je Bua iz še neznanih, vendar strogo osebnih razlogov, zavozil desno. Tudi niso še mogli ugotoviti, kje so bili otroci. Sklepajo, da je bil starejši sin Agostino uri vozniku, ostali pa so bili verjetno na zadnjem dedu. Tako bi lahko raztogali tudi huše poškodbe. Prečkava se seveda nadaljuje. WASHINGTON, 23. — Nemalo zadrege je povzročilo med ameriškimi funkcionarji podelitev bronaste zvezde za zasluge v Vietnamu Grifonu M. Canineju in Smokeyu M. Griffinu, ki sta bila vpisana v seznam odlikovanih vojakov 25. ame- J čilo, Na tisoče mrtvih zaradi orkana v Južnem Vietnamu HONG KONG, 13. - Tiskovna agencija ljudske osvobodilne fronte Južnega Vietnama je sporočila, da je na tisoče eseb izgubilo življenje zaradi orkrna, ki je uničil pet pokrajin v zppadnem predelu Južnega Vietnama. Danes se postavlja vprašanje, tako je rečeno v ministrskem poročilu, novih «bolj odprtih, bolj pravičnih in tudi bolj funkcionalnih in tudi bolj resnih šol«. V tem okviru .je ministrstvo sprožilo potrebo zahtevka, da se ustanovijo razni organi, ki bi pomagali pri premagovanju sedanjih težav. Ministrstvo predlaga ustanovitev: 1. roditeljskega sveta; 2. sveta študentov (z omejitvijo na višje srednje šole) in 3. odbora šole in družine. Ti trije organi bodo delovali v neposredni zvezi s profesorskim odborom ter svetom predsedstva šolske ustanove. Enajsterici Vesne in Primorja v nedeljo vsaka po eno točk« 0:0 Vesna - Pieris POSTAVI: VESNA: Tence; Mongardini, Bot- PROBLEM MAFIJE (Nadaljevanje s 4. strani) Poročilo javlja o tisočih mrtvih in pogrešanih, o 6.000 porušenih poslopij, o 300.000 oseb, ki so morale zapustiti porušene ali hudo poškodovane domove. Orkan je tu-dli uničil približno polovico pridelka. Tiskovna agencija dodaja v poročilu, da so bile posedice orkana posebno občutene, zaradi vojne, ki zadnja leta pustoši obširne predele. »Sovražnikova sala, arkanova moč in poplave so povzročile strašne izgube, ki jih ne pomnimo v teh predelih,« se zaključuje poro-v katerem ni označen dan cijo, ki so ji vedno naklon len je politične sile. Toda zakaj v Italiji mamilo vedno pomeni mafijo. Poročilo FBI pravi, da imajo predstavniki mafije monopol nad mamili v ZDA. Mamilo pa veliko nudi, več kot katerikoli drug posel. Po poročilu, ki ga je pred petimi leti podal v ameriškem kongresu Arthur McClellan, stane morfij v Libanonu ali Siriji 625.000 lir kg. Francoski preprodajalec dobi iz tega kilogram heroina, ki ga proda sicilskemu predstavniku mafije za 2 milijona in pol, predstavnik organizacije Cosa Nostra pa ga odkupi v ZDA za 14 milijonov in ga razdeli med štiri grosiste ter ima pri tem 23 milijonov in pol dobička. Med preprodajo pa material naraste. Iz enega kg heroina jih z raznimi potvorbami napravijo 16. Strokovnjaki material nato razdelijo na 45 tisoč doz, ki jih razpečevalci v mestnih četrtih prodajajo po 3000 lir eno. Ob koncu ima torej kilogram heroina (toda od ugotovitev Mc-Clellana do danes so se cene trikrat poviSa-le) ceno 150 milijonov lir. Mafija ima svoje zveze tudi v Javni upravi. Tudi o tem je zbrala protimafijska komisija podatke. Ostaja le odprto vprašanje, če bodo imeli njeni člani toliko poguma, da bodo imena, ki so Jih zbrali, sporočili javnosti. riške pehotne divizije. Izkazalo se neurja. ...............................................................*........................................................-.......................................................................................................... ti; Primi, Verzier, Skrem; Savi, Barbiam, Degrassi, Donini, Della Vedova; 12 Farra, 13 Caharija. PIERIS: Blasizza, Sabbamin, Tri-earico; Gratton, Pausca, Bertogna: Bra-ida (Bennes), Brumat, Vettorel-lo, Spanghero, Benotto; 12 Pe-ressini. SODNIK: Persoglia iz Gorice. Kriška Vesna je v nedeljo do segla na domačih tleh neodločen izid proti močni enajsterici Piori-sa. Kljub temu da se je tekma končala brez golov in so se morali Križani v glavnem braniti, lahko ocenimo nastop domačinov kot pozitiven in sicer iz naslednjega razloga: moštvo je bilo po vrsti neuspešnih izidov demoralizirano, zato je pozitivno že to, da sc kriški nogometaši zdržali napade gostov in so iztrgali dragoceno točko. Nedeljski izid pa bo — upajmo — vlil igralcem poguma za bližnje nastope. Če smo lahko zadovoljni z izidom, pa s prikazano igro Križanov nikakor ne. Moštvo še nima lastne igre, zato nima svoje osebnosti in zato seveda ne more vsiliti nasprotniku svojega ritma: skoraj vedno se mu mora prilagoditi, podleči. Na srečo pa si .je vratar Tence, ki je slabo začel letošnje prvenstvo, kmalu opomogel, tako da je sedaj najbol.jši mož Križanov. Tudi v nedeljo je ustavil celo vrsto skoraj nemogočih žog. Tudi Bar-biani se vrača ponovno k najboljši formi in proti Pierisu je bil edini, ki je požrtvovalno skušal urediti igro svojih soigralcev. Gostje so igrali živahno predvsem v napadu in na sredini igrišča ter so zamudili vrsto ugodnih priložnosti. Uvodne minute igre so bile do- nega moštva, odsotna sta bil« — j------z:— i_; „ -- —*-■— reč oba branilca Bukavec ™ mena domačinov, ki so se pošrtvo-valno vrgli v naoad, da bi že v začetku strli odjx>r gostov. Ti pa so kmalu uredili svoje vrste in so sprožili nekaj nevarnih protinapadov, tako da .je moral poseči odlični Tence in »odstraniti« dokaj nevarne žoge. V 15. minuti končno prva ugodna priložnost za Vesno, a branilec gostov je na črti vrat preprečil gotov gol, potem ko je Barbiani z glavo usmeril usnje v prazna vrata. Gostje pa nikakor niso popustili in so še naprej stalno napadali. V 25. min. .je levo krilo Pierisa, Benotto, streljal v prečko. Isti igralec je nato zamudil še dve dokaj ugodni priložnosti, a Tence je bil vedno na mestu. V drugem delu igre se je v bistvu ponovila slika prvega polčasa. Gostje so v glavnem napadali, domačini pa so le uspeli obdržati neodločen izid in so s tem osvojili izredno dragoceno točko. b. 1. Aurisina - Primorje 1:1 (0:1) AURISINA: Germani; Di Mauro (Braico), Sandrucci; Perisutti, Sterle, Tomizza; Rudes, Zaccaria, Do-glia, Bortolotti, Segulin; 12 Ciacchi. PRIMORJE: Olivieri; Trampuž, Zužič; Malusa, Fontanot, Germani; Puntar, Del Bene, Prašelj (Lippot), Barnaba, Verginella; 12 Štoka. STRELCA: v 3. mi.n p.p. Verginella, v 35. min. d.p. Bortolotti. SODNIK: Pinello iz Gorice. KOTI: 5:4 za Aurisino. GLEDALCEV: 300. Primorje je do dveh zaporednih porazih končno le prišlo do točke. Igralo je na nabrežinskem pravokotniku proti enajsterici Aurisine. Niti v tem srečanju ni uspelo trenerju poslati na igrišče standard Cv " u vatič. Trener ni mogel gega kot da na njuno vi Trampuža in žužiča, ceP 0 prvi sicer prosti branil#’ p, pa igra na krilu. Lahko P* mo, da sta oba solidno <** , , nalogo, ki jima .je bila P°\ jji QQ Že po začetnih udarcih ^ g. razvidna premoč Primorja-^ je tehnično zelo dobro Aurisina pa je bila zelo / in solidno moštvo. Lnajsl#° pj še nista niti dobro razpore%t ko je Verginella s -■ igrišču. jim zadetkom spravil obH^ES Ptitnj P k to*1 g? Si *llv« s d i ii noge. Srečanje se .je tako w£ji ^ valo s premočjo Primori^u.i imelo v Del Beneju Germanijem pa glavno JU ^ joo besedo na sredini ig"*Yj # zal se je tudi Prašelj, k1 -T jj 'i podajal napadalcema ^er%avili' Barnabi, Id sta večkrat ®P" p zadrego obrambo Aurisaf-. škoda, da je Puntar nal' lo slab dan, ker bi v W __ primeru Primorje verjetno^ koto povišalo izid v svojo * ^ Aurisina pa nikakor ni s**" p križanih rok: nasprotno, j® # jetem golu so domačini zel° p reagirali, napadalci pa so .p več preigravali ter s tecn nalogo obrambi Primorja, ® ^jf vseeno večkrat (zaradi slap^jlt vratarja Olivierija) skoraj Priznati je treba, da so V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Napad Juventine tokrat zadovoljil Sovodnjam se je izmuznila zmaga tik pred koncem tekme Juventina - Azzurra 2:0 (0:0) JUVENTINA: Gergolet, Tomažič, Faganel, Žeziin, Montico, Rupil, Sirk, Klaučič, Ferletič, Ferfolja, Vi-sintin. TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI NA SEDEŽU SGZ Izvršni odbor razpravljal o nedeljskem zasedanju SKGZ Sinoči se je ponovno sestal iz- guncev (Istranov ali morda Ubij- vršnd odbor Slovenskega gospodarskega združenja, da nadaljuje razpravo o številnih problemih, kj so bili že na dnevnem redu prejšnjega zasedanja, o čemer smo poročali svoj čas. Na sinočnji seji, ki jo je vodil predsednik SGZ Stanko Bode in katere so se udeležili tudi podpredsednika Prinčič in Košuta, tajnik Štavar in številni odborniki, so razpravljali predvsem o skorajšnjem zasedanju glavnega sveta SKGZ, ki bo kakor znano prihodnjo nedeljo. Slovensko gospodarsko združenje je kot eden izmed članov zveze in zlasti kot nosilec v tem trenutku posebno razgibane problematike na raznih področjih gospodarstva, pomemben dejavnik v izoblikovanju skupnih naporov za napredek in razvoj slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in ima zato v okviru krovne organizacije tudi primerno težo. Na zasedanju glavnega sveta SKGZ bo združenje prisotno s številnimi delegati. Odbornik dr. Oblak je načel vprašanje zaposlovanja specializirane delovne sile, ki se more po novem, t. j. po odobritvi »delavskega statuta« vrstiti prek uradov za zaposlovanje in kar utegne i-meti pri slovenskih podjetjih in gospodarskih organizacijah neprimerne posledice. SGZ je v tej zveza nastopalo s posebno vlogo pri pristojnih oblasteh v Rimu in doseglo, da je bila ustrezna norma omiljena kar zadeva zaposlovanja delovne sile z znanjem slovenščine oz. srbohrvaščine na našem področju. Nadaljnja razprava je veljala zaposlovanju delovne sile v industrijskih in obrtniških obratih, za katere ni najti na tukajšnjem trgu kvalificiranih moči. V zadnjem času so se razširile vesti, da namerava tukajšnja trgovinska zbor nioa privabiti v naše kraje kakih dvesto kvalificiranih delavcev - be- cev). V tej zvezi je izvršni odbor SGZ naglasil, da bi morale pristojne oblasti upoštevati predvsem možnost rešiti problem pomanjkanja ustrezne delovne sile s prilivom iz sosednih krajev onstran meje, oziroma da bi uzakonili sedanje stanje v gradbeništvu, gostinstvu, trgovini in zlasti obrtništvu našega področja, saj že danes dela v teh gospodarskih panogah večje število jugoslovanskih državljanov, ne da bi bili v rednem delovnem odnosu. Danes zasedanje ISDEE o zunanji trgovini Romunije PO OBNOVITVENIH DELIH Podpredsednik Košuta je poročal o nedavni seji tržaške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske zbornice in povedal, da bo delegacija poslala ministru za m nanjo trgovino in na druga pri stojna mesita vlogo, na osnovi katere naj bd se zavzeli za nemoteno trgovinsko poslovanje med Italijo in Jugoslavijo ter zlasti med našo deželo in sosednima republikama po znanih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva in za urav-novešepje plačilne bilance, ki so jih sprejeli pri Zveznem izvršnem svetu v Beogradu. D. Košuta je tudi povedal, da bo mešana zbornica v Milanu sestavila poseben odbor za izvajanje industrijsko -tehničnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ter da je tržaška delegacija predlagala v ta odbor samega D. Košuto, ing. Nasdmbe-na in dr. Coloršja. Predsednik Stanko Bole je nato načel še vrsto tekočih vprašanj, predvsem v zvezi z deželnim proračunom za lete 1971, z napovedano gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih m pa z bodočim delom združenja. Sledila je razprava nekaterih problemih notranje -upravnega značaja, o proslavitvi 25-letnice obstoja stanovske organizacije in o nekaterih pobudah, ki se bodo na raznih področjih uresničile v bližnji prihodnosti. Na tržaški univerzi se bo danes kakor najavljeno začelo dvodnevno zasedanje o zunanji trgovini Romunije, ki ga organizira tukajšnji inštitut za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi IS DEE v sodelovanju s tržaško n-niverzo. S tem zasedanjem se bo zaključil ciklus strokovnih srečanj ISDEE o problemih zunanje trgovine obdonavskih dežel. Zasedanje se bo začelo ob 18. uri v dvorani »Venezian« na gospodarski fakulteti, in sicer s predavanjem glav nega ravnatelja na ministrstvu za zunanjo trgovino iz Bukarešte prof. Jana Stoaana. Sledilo bo predavanje prof. Alexandra AJbuja, dekana gospodarske fakultete na vseučilišču v Bukarešti, nakar bo sledila razprava. Jutri popoldne pa bo v knjižnici ISDEE na Korzu Halla predaval glavni ravnatelj Zavoda za mednarodno raziskovanje tržišč dr. Gheorge Marcu, ki bo razvil temo o vlogi dežele Furlanije - Julijske krajine in našega pristanišča v odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Romunijo. Zasedanja se bosta med drugimi osebnostmi udeležila predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Bilanciond in zastopnik ministrstva za zunanjo trgovino dr. Iemrna. V četrtek bodo spet odprli grajsko «Bottega del vino» Prijeten in značilen lokal »Bot-tega del vino« na gradu Sv. Justa bo od prihodnjega četrtka s slavnostno večerjo ob 21. uri spet odprt Tržačanom in sploh vsem ljubiteljem mirnega, a vedrega kotička, kj si je s svojo dolgoletno tradicijo pridobil velike simpatije vseh tistih, ki so ga kdankoli obiskali. Tržaška avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova, ki je prevzela lokal v svojo oskrbo, je poverila upravitoljstvo lokala Genovežanu Ugu Giangrandeju, ki je ob tej priložnosti v sodelovanju z ustanovo dal temu lokalu mimo številnih notranjih popravil in o-lepšav novo in prijetnejše Lice. Tržačani se bodo tako od četrtka dalje ob dobri večerji in komaj sJišnim zvokom zabavnega orkestra laihko zabavali v noč. Seveda pa bo lokal namenjen tudi mlajšim, ki morda ne ljubijo preveč mirnih ritmov in se raje zazibljejo v vrtincu sodobnih popevk in kompozicij. Za te so uredili v drugem nadstropju »sobano ščitov«, ki čeprav ne bo podobna raznim plesnim lokalom, ki jih je v Trstu prepolno, bo vendarle zabavala mlade goste, ki si želijo poskočnih ritmov. cijo značilne enoteke ter za poletne mesece odprtje plesišča na prostem »Bastione fiorito«. ji program letovišča rske I ustanove predvideva še rekonstruk- 0 božiču prepovedano sekanje smolnatih dreves Tukajšnji inšpektorat za gozdove najavlja, da je v razdobju od 1. decembra do 6. januarja prepovedano sekanje katere koli rastline smolnatih vrst. Lastniki gozdnih površin, ki nameravajo sekati drevesa v omenjenem razdobju, morajo javiti brez vsakega odlašanja svojo namero inšpektoratu za gozdove ter navesti kraj, kjer nameravajo sekati, vrsto in razsežnosti dreves in še namen sečnje. Za morebitne prekrške bodo pristojne oblasti nalagale prestopnikom globo. V primeru, da bi šlo za sekanje na tuji površini bodo kršitelji kaznovani tudi sodno. • Uprava pokrajinskega sedeža vzajemne blagajne JNAM sporoča vsem zavarovancem, ki so vpisani v seznamu »upokojencev«, da so premaknili zapadlosti bolniških knjižic do 31. decembra 1971 in ne do 31. decembra 1970, ko je bilo prvotno sporočeno. AZZURRA: Pizzi, Macuzzi, Figel, Viuzi, Marconi, Trevisan, Sussig, Me:’on, Salerno, Bregant, Valenti. STRELEC: v 21. in v 32. min. d.p. Ferletič. Nedeljska tekma med Juventino in Azzurro se je zaključila točno po predvidevanjih, štandreška najsterica .je letos v predprvenstve-nih tekmah že dvakrat z lahkoto premagala šibko postavo Azzurre in to ji .je uspelo tudi v tretje, sa; .je v obeh polčasih tekme držala trdno vajeti igre v svojih rokah. Vendar Juventina, kljub premoči, tega ni znala v prvem polčasu iz raziti z goli, tako da ob koncu prvih 45 min. igre ni bilo zadetkov. Pri Juventini smo opazili še orugo novost: v prejšnjih tekmah je bil center najšibkejša točka eki Pp, v nedeljo pa so igralci na sredini igrišča dobro sodelovali z na padam, pešala pa je nekoliko o bramba, ki ni bila prav na.jtočnej-sa. Ce bi Azzurra imela močnejši in prodornejši napad, ne vemo, kako bi se Juventina v prvem polčasu rešila. Vse drugačna igra pa .je bila v drugem polčasu. Juventina je še vedno diktirala oster tempo in Az-zurri je začelo primanjkovati sape. Z lepo napadalno igro so Štandrežci prišli po zaslugi Ferletiča do dveh zadetkov, ki sta bila sad koordiniranih akcij ekipe. V napadu se je zlasti izkazal Klaučič, a treba je pohvaliti celotno vrsto. D. R. FIMAR MOŠKA IN ŽCNSKA KONFEKCIJA ELEGANCA KVALITETA Triest« - Tr*t Cono Italia 1 Telefon 29-043 ZA PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE JUGOSLAVIJE BO NASA TRGOVINA ODPRTA VES DAN V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK Sovodnje — Moraro 3:3 (2:1) Po nedeljskem spodrsljaju proti Pro Gorazdi je sovodenjsika ekipa takirait iztrgala Moraru neodločen irid. Ta izid pravilno odraža razmerje moči med obema enajsteri eam«. Moraro igra tehnično dober nogomet, moštvo je zelo uigra no, posamezni deli moštva pa so med seboj dobro povezani. Tega pa žal ne moremo reči o Sovo-denjcih, ki imajo sicer zelo dobre posamezne dele moštva, toda ti niso med seboj preveč povezam, saj bi sicer moštvo gotovo doseglo mnogo boljše rezultati. Ekipi se tudi pozna, da nima prostega branilca, katerega igra zdaj Batistič. Ta je sicer odličen obrambna igralec, vendar pa je — po našem mnenju — za to vlogo še premlad. Sicer pa prepustimo trenerju u-gotavljanje teh pomanjkljivosti in si raje oglejmo nedeljsko srečanje, W je imelo vse pogoje, da bi za dovodjilo tudi ljubitelje nogometa. To pa predvsem zato, ker je padlo lepo število gotov, med katerimi so bili nekateri praiv mojstrski. Prvi m prišli v vodstvo Sove denjci po zaslugi Zavadlava, ko je la iz zelo težkega položaja poslal proti nasprotnim vratom diagonalo in presenetil nasprotnega vratarja. Odtlej pa je vajeti igre prevzela furlanska ekipa, ki je do odhoda na počitek po zaslugi Sturma dvakrat zadela mrežo. Sovodenjci so v drugem polčasu, spodbudend zaradi svojega zaostanka, pritisnili ostreje ter kmalu i-zenaoili z zelo točnim Marsonovim strelom. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenem izidu 2:2 je Marson vnovič s strelom od daleč potresel nasprotno mrežo. V zadnji minuti pa je prišlo med sovodenjskdrm navijači do hladne prhe, ko je Sturm vnovič, t.j. že tretjič z glavo preusmeril žogo v vrata. SOVODNJE: Tomasin, Malič, S. Plorenin, čeme, Batistič, Gruden Tomšič, Mozetič (Kuzmin), Duž-man, Marson, Zavadlav. MORARO: Blasizza, G., D. In L. Donda, M. Baittistin, Flaibani, Battiston, Sturm, Forchiasin, Bon, C. Battistin. STRELCI: v p. p. Zavadlav (S) v 8. min., Sturm (M) v 18. in 32. min.; v d. p. Marson (S) v 3. in 40. min. ter Sturm (M) v 46. minuti. Zaradi deževnega vremena in blatnih Igrišč so na Tržaškem v nedeljo odpadla vsa srečanja 3. amaterske nogometne lige ter mladinskih prvenstev. NAMIINI TENIS imeli tudi nekaj smole, pa so bili netočni v zaklj Z druge strani je na jv*^r: pad Aurisine Primorje t z bliskovitimi proti napad*-^ vedno spravili nasprotno 001 v zagato. . # V drugem delu igre P3 s1 kmalu očitno, da Del Bene jj zadovoljive kondicije. tudi Prašelj prosil za zaItT j? Aurisina .je tedaj pritisnila?.^ ža Primorja je bila v sta* ^ varnosti. Deset minut^ Pr jt» cem je prišlo do izenačenja ^ je popolnoma zadovoljil ce. Nekoliko potrti pa , p bili Prosečani, ki jim je ' zala še ena priložnost za m za prvo zmago v tem prve1® KRONIKA M V V 3. min. dolg predložek J* ^ neja levemu krilu Bi glavo poda proti sredini, »r pt .arnaii ^ ni. ginella neubranljivo streli®!# žo: 1:0. V 27. min. prva Braico prevzame mesto B1 , j/fi V 33. min. množičen naPa^rc sine na vrata Primorja, te" ši vratnica. Minuto kasneP 0s na priložnost za Primorje- . poda v sredino ------- mu Verginelli, ki pa v n®*,11 strelja že skoraj gotov # polčas se tako zaključi Pn 1:0 za Primorje. V 23. min. d.p. Lippot * Praši ja, 7 minut kasneje P3# zaradi poškodbe zapustiti Perisutti. Kljub temu pa množično pritiska na vrata Navijači dvakrat zahteval® ^ metrovko, češ da sta Fontanot igrala z roko % jjJ skem prostoru. Doglia v P za pravi izredno pnlož!S i?’ minute kasneje pa Bortri^L# risti zmedo v kazenskem. P* Primorja in z glavo poP'1^ v mrežo ter postavi tak® rezultat 1:1. V vrstah Primorja sta ®f i no izkazala Germani in g, R' HOKEJ NA Ltt*l Jesenice zanesljivo v šestem kolu jugos^f^ ^ 'venstva v hokoiu na i prvenstva v hokeju na •-žavni prvak Jesenice P1??*; K Ljubljani domačo Olimp1!0 Jesenice, ki so odigrale i manj, imajo na lestvici Iu drugi nedeljski tekmi j® cijvij! bu Medveščak premagal .m j, visokim izidom 11:1 in se dolžil ekipi iz Vevč, ki la y tekmi porazila s 4:3. Na turnirju v Ljubljani Zmaja Korpe nad Veckom LJUBLJANA, 23. — V soboto in nedeljo je bil v slovenski prestolnici prvi republiški namiznoteniški turnir za člane. Po sobotnih srečanjih so ostali samo trije tekmovalci neporaženi: Vecko, Korpa in Žekš. Ti so se spoprijeli v nedeljo. Zekš ,e izgubil obe srečanji, proti Vicku s 3:1, proti Korpi pa s 3:0. V odločilnem dvoboju je Korpa odpravil Vecka s 3:1 in tako osvojil prvo mesto. Forma tekmovalcev nasploš-no ni bila zadovoljiva mlajši tekmovalci, ki bi morali tekmovanju dati poleta so se dokaj slabo izkazali. BUKAREŠTA, 23. — Te dni je bil Bukarešti namiznoteniški turnir, katerega so se udeležili tudi igralci LRK, preden so odpotovali v Skandinavijo. V finalu sta se srečala dva Kitajca in sicer ista, ki sta odigrala finale na SPENT v Ljubljani. Čuangcetung je premagal Lifujunga 2:0 obakrat 25:23. Tudi tretje in četrto mesto sta zasedla Kitajca. V ženski konkurenci je bila Romunka Maria Alexandru komaj šesta. Alexandrujeva je ena najboljših evropskih igralk Jesenice Olimpija Slavija Medveščak Kranjska G. Beograd lestvica . ■ "pri 5 0 0 4 0 2 ^ 3 0 3 I7 2 0 1 1 3 \! 2* j 0 13 TENIS oj« *j stila v finalno kolo z Kri Švico s 3:2. Kot so izvede^ jfj BASEL. 23. - V srečanju^ švedskega kralja se je " je bilaS° ej 2:z, je “ji dvojica Panatta in Marz®|[J?Jji čilno srečanje osvojila v sI7nfld1*! proti VVerrenu in Sturdzi, ** zultat je bil 3:2 v korist ROKOMET j Romunija-Jugoslavijaj^ CLUJ, 23. - Na mc^jlj rokometnem turnirju za P° patov v Romuniji, ki j® osvojila naslov svetovne#®,, premagala Jugoslavijo l‘:1 ' s S, 6* S L** S ti S 5 K Jttii k 6 & S c* h t* s S* K § I S v, V S I I