Posamezna s>eviiKa stanc Din 1 Leto III ■ £GeC^/ Poštnina pavšalirana Ljubljana, dne 17. januarja 1927 Štev. 7 POLITIČNO GLASILO SLOVENSKEGA LJUDSTVA Uredništvo in uprava : Ljubljana, Wolfova ulica 1 — Izhaja vsak teden — Reklamacije so poštnine proste — Rokopisi se ne vračajo — Stane posamezna številka Din 1-, mesečno Din S'-, celoletno Din 60 - — Dopisi morajo biti frankirani in podpisani — Anonimni dopisi se ne sprejemajo Slovensko ljudstvo, glej svojo korist! Stranke, katerim ste do sedaj za-ujuli svoje glasove, so krive Vaših neuspehov — pomaga Vam lahko sflno velika Radikalna stranka, ka-t ra je vedno na vladi. Slovensiko l)fudstvo! Radikalna ftranka ni prišla med Slovence, da as obmami s praznimi nadami, temneč, da se z vami pogovori, kako bi se popravila težka kriza, katera nas vse mori. Mi vsi dobro vemo, da je naša gospodarska politika zavožena, da se slovensko ljudtvo nahaja v zelo težkem položaju, ali Radikalna stranka lahko mirne duše stopi pred vas, ker vam ni za nobeno stvar odgovorna, ker Slovenija ni poslala do danes nobenega radikalnega poslanca v Narodno skupščino. Vi niste zaupali največji stranki naše države in ste volili druge stranke. Te stranke so Vam odgovorne za stanje v Sloveniji. Naše ljudstvo tudi samo nosi nekoliko krivde za težak položaj, v katerem se nahaja in sicer zato ker Je tako volilo., da mn kroglice prinesle samo nesrečo. Izvoljeni poslanci vseh strank, katere je slovensko ljudstvo poslalo v Narodno skupščino, so vodili takšno politiko, da so bili skoraj vedno v opoziciji, a kruh opozicije je pa grenak, ali ne za poslance, temveč za volilce. V svojem časopisju Vam pripovedujejo kako so to in ono zahtevali, ali dosegli da niso nič, ker vlada opoziciji nič ne daje. Vse stranke, katere ste do sedaj volili, napadajo vlado in radikale, ali od teh napadov slovensko ljudstvo ni sito. Od obeh strupenih časopisnih napadov ne morete postati siti in popraviti svoj položaj. Kako bomo torej popravili svoj položaj? Odprite oči, obesite na klin dosedanjo politiko in krenite na nova pota, ker star nazor so kakor obleke, prikrojene za otroke in so odraslemu človeku premajhne. Vsakdo od Vas je svoje sreče kovač! Potrebno je, da dobro premislite, komu bodete ‘23. I. m. poverili svoj glas, ker vsaki tak glas pomeni del sreče ali nesreče. Radikali so se naravno pred vsem brigali za tiste kraje, kateri so jim zaupali glasove. Srbski kmet bi že zdavnaj strmoglavil radikale, ako ne bj zastopali njegovih interesov. Ali ker se je radikalna stranka vedno brigala in pomagala ljudstvu, ki je njej zaupal glasove, zato ima tudi to ljudstvo v to stranko zaupanje, kar dokazuje skoro 1 milijon za Radikalno stranko pri zadnjih volitvah predanih glasov. Ako slovensko ljudstvo izrazi zaupanje radikalom, lahko opravičeno upa, da se bo položaj slov. ljudstva popravil. Radikalna stranka je stranka vseh naših plemen, katera spoštuje načela in mišljenja vseh. Slovensko ljudstvo! Odpri oči! Oddajte Vaše glasove v skrinjico one stranke,, od katere lahko nekaj dobite. Oddajte glas za kandidate NRS zato, ker je Radikalna stranka vedno na vladi in ona edina Vam lahko pomaga. Naii kandidati za oblastne volitve Potrebno je, da spregovorimo par besed o posameznih nosilcih kandidatnih list v Ljijbljani in ljubljanski oblasti. Nosilec liste NRS v Ljubljani bila radikalna stranka do '' "-rata, do našega ujedinjenja s« #k- ( 'Tanka z velesrbskim ' uro f&Je oaravnr Kakor fc bila n pr, narodno-napredna ali )!,"J čas iugoalov. demokratska str nka specifično slovenska stranka. Kdo bi tudi dvomil o čistem hrvatstvu Radičeve stranke. Pa če je J DS po svoji jugoslovanski ideologiji smatrala za upravičeno, da s sorodnimi organizacijami na Hrvatskem, v Srbiji in drugod stvori enotno stranko za vse državno ozemlje; če sondira Radič, da ustvari veliko seljačko stranko od Triglava doli do Gjevgje-1 ije — ne smemo slične namere šteti v zlo radikalni stranki. Njen program, njena preteklost, njene sijajne tradicije jo opravičujejo v polni meri. Radikalna stranka je stvarnica države. Iz še močno notu^čone mole kneževine ?J)sk-' demo evropsko državo. Pr Tel: socijalnim delom. Ne smemo pozabiti. da je programu stranko kumoval socijalist Svetozar Markovič, da mu jo položil temelje tedanji socijalni revolucionar N. Pašič. Ta program :o bil namenjen širokim množicam rbskopla naroda kmetu. Os->mo-»voiili krnela, postavit; ga n; lastne nrs•/. Srba popraviti svobod n™ ^ državljana — so temeljni nauki tega programa. Notranja svoboda, blagostanje — na zunaj neodvisnost — so glavne imponderabilije svobodne države. Ta program je užigal 1. 1881, ko je bil ustvarjen, akiuelen je še danes. Delal je čudeže in v množicah se je narod zgrinjal krog njega. Vsa veličina' srbske države je zgrajena na njem. Njena finančna sila, urejeno narodno gospodarstvo, pripravljenost njeno vojske, dobra zunanja služba, za tedanje razmere povoljna rešitev prosvetnih nalog ,— vse to hvali svojega mojstra, program in njegove požrtvovalne vršilce. Zategadelj je radik. stranka uži-vfala neomejeno zaupanje srbskega naroda. Malodane vse Vlade od 1881 letja dalje so bile v njenih rokah. S proevitom narodnega gospodarstva. ■ dviganjem kulturnega nivoja, s spretnimi re ovarijem sociialnega vprašanja je rastla moč radikalne stranke od volitev volitev. Ni ni~ kak čudež, če jo p ! o--slednjih volitvah zavojevala "M ? mr-udntov Nar. skuoSčine. ' Zakaj po ujedinjenju jej je avtomatično pririasttlo zaupanje vsega srbskega elementa v prečanskih krajih. Zaupanje in upanje, da bo radik. stranka tudi novi državi hrbtenica in mozeg, da bo s svojimi bogatimi izkušnjami in s svojo preizkušeno sposobnostjo znala konsolidirati naš državni organizem, pa naj bo ta organizem še tako kompliciran, kakor tudi v resnici je! II. Z ozirom na svoj program in svoj trjadicijonelni poklic kot državotvorna stranka, radik. stranka ob našem ujedinjenju ni mogla ostati ravnodušna in pasivna napram temu pojavu. Ni mogla ostati, ako ni hotela odtujiti svojega programa in vse svoje preteklosti, omejena na srbi-iansko ozemlje ali samo na srbski del našega naroda. Njeno obzorje je vedno bilo skladno z mejami države, njen pogled je bil vedno obrnjen na celo državo kot Iako in na narod, ki prebiva na vsem dr?,; 'nem ozemlju. Svet je na tem ozemlju pred 1. 1018 "Samouprava", oficUelno glasilo Narodne radikalne stranke za ljubljansko oblast Pokojni šef Radikalne stranke Nikola Pasic je podpisal 4. I. 1925 rešenje, da jje »Samouprava ofici-jelno glasilo Narodno Radikalne stranke za ljubljansko oblast. Original se glasi: Gospodu dr. Niku 'Zupaniču, predsedniku Okrožnega odbora NRS Ljubljana. Slovenski radikali so pooblastili g. dr. Niko Županiča, da se v imenu Slovencev, posebno pa v njihovem imenu poslovi od njihovega vodje velikega Nikole Pašiča. Gospod dr. Župfanic je častno izvršil poverjeno mu dolžnost. Njegov govor je segal poslušalcem do srca in mnogim so stopile solze ginljivosti v oči. Dobro, da so poslali slovenski radikali k pogrebu ; svojega zastopnika, ker drugače se ne bi od velikega pokojnika v imenu Slovencev nihče poslovil, kar bi napravilo pri srbskem narodu zelo slab utis. Naj si bo današnje .politično razpoloženje kakršnokoli, zasluge velikega politika in državnika Nikole Pašiča so za osvobojenje in ujed in jen je celokupnega našega naroda tako velike, da mu gre vse spoštovanje tudi od strani Slovencev. Sigurno so mu priporočale diplomatske sirene, da naj žrtvuje Slovence, pa bode dobil koncesije na jugu; ali on je ostal gluh za vse to, držeč se niške in krfske deklaracije. Ob njegovem grobu je držal g. dr. Niko Županič sledeči govor: Prišel sem od Slovenske strani, Izpod Triglava, da se poslovim od Tebe, predno se zapro za Teboj grobna vrata. Poslavljam se od Tebe veliki voditelj, zahvaljujoč se za velike zasluge, katere ti gredo za osvobojenje Slovenskega naroda. Komaj je došla vest o Tvoji smrti v belo Ljubljano, se je bela Ljubljana zavila v črno odelo in celi narod brez razlike mišljenja je žaloval vsled Tvoje smrti. prebival v pretežni večini srbski narod — zato je bila takrat radikalna stranka res srbska stranka. Z ustvaritvijo držav Srbov, Hrvatov in Slovencev je morala nujno slediti revizija progrf*W, prav dopolnitev in prikrojitev istega na nove razmere. Ako je radikalna stranka hotela postati zvesta svoji historični nalogi, je morala vse razširjeno državno ozemlje privzeti v svoj delokrog. Tu je vodstvo radikalne stranke zagrešilo majhno napako. Pustilo se je prehiteti po JDS, ki bi sicer nikdar ne igrala v tej državi tako važne vloge, kakor jo je vsaj prvi čšs. šele 1. 1920 je sledila revizija Pfogramfu narodne radikalne stranke. ki je g tem trenotkom postala NRS Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot enakopravna dela smo se Hrvati in Slovenci, kot svobodna naroda, ujedinili z narodom srbskim v edinstveno državo. Ne v relaciji 1 milijona proti 11 milijonom, ampak kot narod slovenski, kot eden treh elementov, z enakimi dolžnostmi in pravicami smo stopili v kolo. V odgovor na Vašo prošnjo, glavni odbor NRS odobrava izdajanje tednika »Samouprava« kot oficielni organ NRS za ljubljansko oblast in mesto Ljubljana. Beograd, dne 4. januarja 1925. Nikola P. Pašič, predsednik glavnega odbora. Zahvala za Tvoja velika dela za narod, Veliki Nikola Pašič, naj Ti bodo mehka blazina na kateri mirno spavaj, ai najmehkejši, najprijetnejši občutek hvaležnost slovenskega na-rodla. Pa čeprav smo vsi Slovenci složni hvaležnosti za Tvoje zasluge, me vendar pošiljajo semkaj samo oni del Slovencev, ki so Tvojega mišljenja, pošiljajo me semkaj slovenski radikali, da Ti izrekam njihov poslednji pozdrav. Zapustil si nam zavest jugoslovenstva, zavest slovanstva, zavest človečanske misli. Bil si dober Srb, ljubil si domovino in narod ali ljubil si tudi Slovence iz Ljubljane, Hrvate iz Zagreba in Bolgare od Varne. Uverjen sem, da si bil zadovoljen če se je Tvoj sen uresničil, da bi se nam pridružili tudi Bolgari ter bi se stvo-rila velikii država od Jadranskega do Črnega morja kar je prvi predpogoj za mir na Balkanu in svetovni mir. Nikola Pašič, naš prijatelj, Tvoja velika duša odhaja v nebeško veselje, kjer Te pričakujejo in prožijo roke blaeopokojni kralj Peter, njegovi vojskovodje Voj\>oda Putnik in Mišič in Vi bodete vsi najvišjega prosili, da se Tvoj program v vsej popolnosti izvrši. Tedaj bodete Vi gledali radostnega srca na svojo deco in sinove, ki so krenili iz krivega pota in krenili zopet na pravi pot. Nikola Pašič, nisi umrl, čeprav se Tvoji zemski ostanki pretvarjajo v prah in pepel, Tvoje ime bode živelo večno, dookler bode živelo Slovanstvo. Večni spomin Nikoli Pašiču! pokret, kateri se je pojavil ob počet-ku tega stoletja, kateremu je dal smer baš g. dr. Niko Županič. V Sloveniji pa se je omejila proslava v skromni manifestaciji njegovih ožjiih somišljenikov, slovenskih radikalov na slavnostni seji mestnega odbora NRS in akademskega radikalnega kluba »Slovenski Jug''« Dne 30. novembra pr. leta ob 18. uri so se zbrali predstavniki omenjenih organizacij v prostorih tajništva. Predsedr/iik mestne organizacije g. dr. Ravnihar je o tvoril sejo s slavnostnim govorom ter čestital g. dr. Niko Zupaniču na redkem jubileju. Nato je prečital eden izmed akad. mladine študijo o življenju in delovanju slavljenca. V imenu »Slovenskega Juga« je čestital njegov predsednik g. Kajetan (Pavletič. Po slav- Dva V nedeljo, 9. t. m. sta bila dva veličastna shoda v Zireh in v Rovtah. V Žireh, kjer je bil napovedan shod po prvi maši, se je v prostornih restavracijskih lokalih pri Kavčiču nabralo toliko mož volilcev, da jih je moralo mnogo oditi, ko ni bilo več prostora ne v sobi, ne zunaj na hodniku. V Rovtah pa je bila dvorana Godbenega doma tudi nabito polna. Na shod so prišli tudi nasprotniki, ki pa so se mirno vedi! ter niso motili zborovanja. To je omeniti zategadelj, ker je sam dr. Žerjav na dan Sv. Treh kraljev poizkusil zborovati v Rovtah, pa je bil njegov »shod« v 10 minutah končan, ker mu zborovalci niso pustili govoriti. Obema shodoma je) predsedoval g. Kokelj, posestnik iz Vrha kot nosilec liste NRS za Logaški okraj. Na shodu sta govorila dr. Ravnihar in Dežman iz Ljubljane. — Oba govornika sta govorila stvarno o oblastni samoupravi. Posobno sta se v svojih izvajanjih ozirala na žalostni položaj Žirovskega okraja, ki so ga preteklo leto obiskale same nesreče. Povodnji so uničile rodovitno zemljo, rušile kmečke domove, žage in mline, razdrle ceste ter pahnile mnogo- ljudi v največjo revščino. Govornika. ki sta imela priložnost, da se na licu mesta prepričata, kako je pustošila nebeška jeza po Žirovski dolini ter pokončala up Žirovcev, njihovo elektrarno, sta izjavila, da, če sploh kje, se mora pomagati Ži-rovskemu okraju. Obljubila sta, da bosta v tem oziru na merodajnih mestih storila vse potrebne korake. Dr. Ravnihar je še posebe na-glašal, da bo prav oblastna skupščina mnogo lahko storila, ker ima v zakonu predpisano, da mora skrbeti za reguliranje potokov in hudournikov, odvračanje nevarnosti od poplav, napravljanje mostov in cest. Ako ima skupščina pravico, da zida nosti se je vršila v »Unionu« skupna večerja, na kateri je bilo izrečenih polno zdravic. Največje veselje pa so napravili g. dr. Zupaniču Belokranjci in to v »Podzemlju« na Kolpi, kjer ima skromno leseno kočo in vinograd. Na dan sv. Nikole so prišli odlični seljaki, da mu čestitajo k njegovemu godu. Ob tej priliki je deklamirala mala 71etna Zdenka Lu-žerjeva primerno voščilo ter mu poklonila šopek jesenskega cvetja. Med tem so pokali možnarji. Na večer mu je zaigrala vaška godba podoknico. Kot kronisti beležimo, da se niti en slovenski list ni spomnil proslave g. dr. Niko Županiča, onega, ki se je toliko in tolikokrat spomnil Slovencev pred vojno v Srbiji, posebno pa med vojno v njihovo korist, njihovo osvobojenje in ujedinjenje s Srbi in Hrvati. lokalne železnice, potem ima tuli pravico, da gradi elektrarne ali ta prevzame že obstoječe v svojo las. Tu bi bila najlepša prilika, da st Žirovci na lep način iznebe težkega bremena, vzdrževanja svoje elektrarne. Zato ne bo vse eno, koga pošljejo kot poslanca v oblastno skupščino. Če bi poslali zastopnika SDS, bi jim to naravnost škodovalo. Voliti morajo moža domačina, ki bo imel tako v oblastni skupščini nekaj besede, pa tudi zaslombo v Beogradu pri najmočnejši stranki, to je NRS. V Rovtah je govornik SLS pohvalil NRS, da ima v resnici lepo preteklost in da je pokazala, da zna skrbeti za kmeta. Vpraša pa, zakaj doslej še ni nič storila za Slovenijo. Na vprašanje je odgovarjal dr. Ravnihar, da je NRS pač bila storila to napako, da je Slovenijo prepustila Demokratski stranki in njenemu gospodarstvu. Na vseh merodajnih uradnih mestih ecde nc danes sami odličnjaki demokratske stranke. Edino demokratska stranka je odgovorna za gospodarstvo v Sloveniji ter za vse neuspehe tega gospodarstva.. Ona je zagovornica najbolj pretiranega centralizma, ker je upala na pomoč Beograda za svoj boj proti »kleriklcem«. Centralizem pa se je pokazal nesposobnega, da bi zadovoljivo vladal vsem pokrajinam širne naše države. Niti mu niso znane potrebe teh pokrajin, niti nima dosti sposobnih ljudi, da bi bil kos svoji nalogi. To so vzroki, da je ljudstvo pri nas nezadovoljno. Slovenski radikali se trudijo prepričati Beograd, da je taka uprava pogubna in se trudijo, da bi Beograd zopet zaupal Slovencem, katero zaupanje so bili izpodkopali — demokrati. Ta odgovor je navzoče popolnoma zadovoljil. Med glasnim odobravanjem je predsednik zaključil shod. * Proslava 25 letnice javnega dela g. dr. Niko Županlia Na narodni praznik t. decembra • k je* slavil g. dr. Niko Županič, všji minister, predsednik djubljan-ega radikalnega okrožnega odbora oj 50. rojstni dan ter 25-letnico svoja javnega delovanja kot znanstve-ik in politik. Ob tej priliki se ga je spomnila široka javnost, posebno Srbi in Hrvati. Pregled dela in življenje našega predsednika so podali Pblitika«, Vreme«, Samouprava«, »Zagrebačke Novosti«, in »Narodno Ujelo«, naglašujoč zasluge, katere si je pridobil za novi jugoslovanski Za to pravim, od 1. 1920. dalje narodna radikalna stranka ni več samo srbska stranka. In tem manje bo srbska, čim več nas bo Hrvatov in Slovencev v njej. Vsaka stranka je taka, kakršni so njeni člani. Od nas samih je odvisno, kolikor bo naš vpliv v stranki večji ali manjši. III. Še več, radikalna stranka je po svojem programu in po svoji tradiciji stranka vseh državljanov — brez razlike vere in narodnosti. Široko-grudnost in skrajna toleranca napram veham in cerkvam kakor napram narodnostnim, )tudi neslovanskim, ki prebivajo na državnem ozemlju, odlikujeta radikalno stranko. Naravno, ker ona hoče v svrho notranje konsolidacije in v svrho pridobitve rešpekta na zunaj, imeti brez izjemo zveste pa zadovoljne državljane. Ne samo to, ponosne državljane. Kakor je nekdaj sleherni prebivalec širnega rimskega imperija, pa najsi je bil Rvmiec, Etrusk ali Ilir ponosno dejal: eivis romanus sum! — tako hoče tudi radikalna stranka, da izpoveduj vsak državljan te naše države, pa najsi je te ali one narodnosti, te ali one vere, svoj čredo: Sem Jugoslovan in kdo je več! Zategadelj radikalna stranka, da-si je njen program prožet socijali-stičnega duha, perliorescira razredni boj. Kot en politični državni narod ne moremo noarešati nobenega svojih stanov in slojcrv. Vsi so nam enakovredni in enakoveljavni. Vsi potrebni kot narodu, ker drugače nami ni popoln. Ne samo, da ne sme biti boja med posameznimi razredi lega naroda, program radikalne stranke pro-poveduje, da se ne sme noben teh razredov okoriščati na račun drugega, da ne sme noben teh razredov živeti na račun ali na škodo drugega. V medsebojnem sporazumu je doseči izenačenje medsebojnih interesov, je treba zgladiti rasknvosti in zbrusiti boleče škrbine. Zategadelj radikalna stranka po bistvu svoiega programa ne more biti — kapitalistična stranka. Če bi bila, bi zatajila svoj program, in na- rodna radikalna stranka — je bila. Ako se pri poedincu pojavi taka namera, jo mora stranka kot taka brezpogojno pobijati in mona tega poe-dinca izločiti iz stranke. TV. Radikalna stranka mora razumeti, da živimo Slovenci v posebnih prilikah, da imamo svoj zaokroženi teritorij z lastnim gospodarskim obeležjem, da (imamo svojo miselniost, svoje tradicije, svoj kulturni in soci-jalna ifazvoj, svoj jezik. Zategadelj si mora radikalna stranka v Slo v e-n i j i v okviru programa radikalne stranke ustvariti svoj poseben pro-qram, ki me zadovolji kot Slovenca, kot kulturno enoto, kot gospodarja to zemlje, kot mejaša onih stotisočev Slovencev, ki žive tam preko .,. S tem nisem in tudi nočem biti senarntist. Hočem čim tesnejšega sožitja s Srbi in Hrvati. Vse naše stremljenje mora iti za tem. <>fl ** 7/-njimi ustvarimo duhovno skupnost Pa brez vsake sile! V to skupnost naj vsak teh delov prinaša le naj- Slovo Slovencev od Nikole PaSiča sijajna volilna shoda NRS Kandidatne liste NRS za volitve v oblastno skupščino Shod NRS v Cerknici Srez: Ljubljana — Mesto. 4. skrinjica. Kandidati: 1. Dr. Ravnihar, odvetnik, Ljubljana, Knafljeva 10. 2. Romavh Peter, višji nadzornik d. ž. v p., Ljubljana, Bleivveisova c. 5. 3. Novak Josip, delovodja, Ljubljana VII. Kamniška ul. 15. 4. Gagel Josip, trgovec, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. 5. Babnik Jakob, inštalater, Škofja ulica 15. Namestniki: 1. Dr. Modic Ivan, odvetnik, Ljubljana, Gradišče 10. 2. Bricelj Ivan, mestni stavbenik, Ljubljana, Slomškova 19. 3. Dežman Pavle, nadzornik strojev, Ljubljana Vil., Lepodvorska 28. 4. Ing. Arh. Kregar Rado, profesor, Ljubljana, Vošnjakova 7. 5. Levar Štefan, delavec, Ljubljana, Šubičeva ul. 3. Srez: Ljubljana — okolica. 5. Skrinjica. Kandidati : 1. Dr. Modic Ivan, odvetnik, Ljubljana, Gradišče 10. 2. Janežič Franc, posestnik, Grosuplje. 3. Kuret Vladimir, referent za kmetijstvo, Ljubljana VII., Žibei-tova 27. 4. Cvajnar Jakob, posestnik, Medvode 13. 5. Hlebec Anton, postajenačelnik, St. Vid n. Ljubljano. 6. Valentinčič Janez, gostilničar. Cikava 20. Grosuplje. 7. Stojkovič Josip, vlakovodja, Novi Vodmat 231, Moste. Namestniki : Županič Niko, bivši minister, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. 2. Bajt Jakob, ključavničar, Rudnik—60,--------------' ____ 3. Bizjak Alojz, delavec, Glinica 24, št. Vid n. Ljubljano. 4. Komel Ivan, posestnik, Podgo-ra 16, Št. Vid n. Ljubljano. 5. Benegalija Anton, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nas. 40. 6. Dežman Pavle, nadzornik strojev, Ljubljana VII., Lepodvorska 28. 7. Žun Lovro, carinski uradnik v pok., Novi Vodmat 224, Moste. 5. skrinjica. Srez: Radovljica. Kandidati: 1. Peternel Jakob, posestnik in bivši žujpan, Bled. 2. Klančnik Gregor, posestnik in župan, Dovje — Mojstrana. 3. Peterman Alojz, vpckojeni železničar, posestnik in bivši župan, Kranjska Gora. Namestniki : 1. Arh Franc, posestnik, gostilničar in obč. odbornik, Bled. 2. Slanovic Karol, trgovec in gostilničar, Bohinjska Bela. 3. Veber Tone, železniški uradnik in obč. odbornik, Jesenice. 5. Skrinjica. Srez: Logatec. Kandidati: 1. Kokelj Anton, posestnik, Vrh Sv. Trije Kralji 6., p. Rovte nad Logatcem. 2. Opeka Matevf, posestnik, Zel-še št. 10, p. Cerknica. 3. Obreza Anton, posestnik in trgovec, Podskrajnik 1, p. Cerknica. Namestniki: 1. Demšar Andrej, posestnik, Žiri št. 78. 2. Veber Franc, posestnik, Zelše št. 3., p. Cerknica. 3. Škof Janez, posestnik, Dolenja vas 87, p. Cerknica. 5. skrinjica. Srez: Kočevje. Kandidati : 1. Ludvik Tschinkel, posestnik in trgovec, Ribnica 48. 2. Leopold Drobnič, paznik, Kočevje 222. 3. Ivan Kovač, posestnik, Selo 5. 4. Franc Vardjan, posestnik, Škrilj 11. Namestniki : 1. Anton Jakomini st., kovač, Kočevje 155. 2. Alfred Twrdy, žel. poduradnik Kočevje 253. 3. Avguštin Aber, posestnik in orožnik v pok.. Mozelj 2. 4. Henrik Honigmann, gostilničar, Kočevje 191. Gospodarski program NRS za Žiri In okolico Narodna Radikalna Stranka stresti za tem, da po poplavi poškodovani kraji dobijo izdatno podporo za upo-stavitev domov, podjetij in za ureditev polj in travnikov. Da bi se pospeševala živinoreja tem potom, da se občinam preskrbi zadostno število bikov in mladih telic najboljše pasme. Obrtniki naj dobijo cenen kredit potom Obrtne banke v Beogradu, za- to naj se ustanovi podružnica Obrtne banke tudi v Ljubljani. Da bi se podpirala domača industrija, posebno čevljarstvo in čipkar-stvo in da bi se poskrbel za te izdelke zadostni trg, bodisi doma, ali z izvozom v tuje države. Da se zboljšajo prometne razmere potom temeljitih popravil cest in potov; da se zgradi zveza z Vrhniko po eni in Logatcem po drugi strani. Lepo obiskan javni slod je imela Narodno radikalna stranka v Cerknici. Na shod je prišlo 50 pristašev NRS. Udeležili so se ga tudi pristaši drugih strank. Dočimi pa so bili pristaši SLS povsem mirni, so se oni SDS obnašali nedostojno. Motili so govornika ter izzivali z raznimi medklici, hoteč s tem razbiti shod. Toda naši kmečki možje so jim kmalu pokazali, da se mora v Cerknici dostojno obnašati. Povedali so jim na nedvoumen način, da je Cerknica še vedno znala spoštovati gostoljubnost in da tudi za bodoče ne pusti omadeževati svojage dobrega imena. Nasprotniki so morali utihniti ter so drug za drugim osramočeni odhajali. Shodu je predsedoval predsednik krajevne organizacije Ivan Svet. O tvoril je shod, poudarjajoč v kratkih im jedrnatih besedah pomen shn-da, potem jpa podelil besedo prvemu govorniku dr. Vladimirju Ravniharju, predsedniku Mestnega odbora NRS v Ljubljani. Ker se je shod vršil na dan pogreba predsednika stranke Nikole Pašiča, je govornik velik del svojega govora posvetil spominu velikega pokojnika. Očrtal jo njegovo življenje in njegovo delovanje. V tesni zvezi s tem ie bila govorniku dana prilika, da je podal zgodovino radikalne stranke same, njeno koristno delo v prid predvoini Srbiji, kakor tudi za naše osvobojenje. Nato je razložil navzočim vsebino zakona o oblastnih samoupravah ter pomen volitev v oblastno skupščino. Zborovalci so se s ploskanjem zahvalili govorniku na lepem govoru. Drugi govornik Pavel Dežman, predsednik mestnega pododbora v šiški, je v poljudnih besedah ocenil stranke, ki nastopajo pri teh volitvah. Prišel je do sklepa, da dosedanje stranke niso storile tega, kar je ljudstvo pričakovalo od njih. Pri sedanjih volitvah nastopa prvikrat Radikalna siranka, ki je v svojem preteklem delovanju pokazala, da je zmožna delati v korist narodu in državi. Zaradi-tega se je tudi slovensko ljudstvo pričelo obračati do nje v zaupanju, da bo ona izpolnila, kar so zamudile druge stranke. Predsednik je na to dal besedo tudi demokratskemu govorniku. 3-j-dai. ko je bilo treba pokazati korajžo in je bila dana priložnost, da ovrže izvajanja predgovornikov, pa je zastopnik demokratov mogel zajecljati le par stavkov in se je zopet molče usedel. Do vrst kmečkih miož so se stavila še nekatera vprašanja, nakar sta govornika dala povoljna pojasnila. Na to je predsednik po nad dveumem zborovanju shod zaključil, zdhvalivši se govornikoma iz Ljubljane na njunih stvarnih izvajanjih. Volilni sestanki v Ljubljani NRS se je v Ljubljani dobro pripravila na volitve, pa čeprav so bile vo’itve tako na nagloma razpisane in je le kratka doba odmerjena volilni pripravi. Potem ko so ljubljanski zaupniki NRS v smislu strankinih štatutov postavili in odobrili kandidatno listo, kateri so postavili na čelo predsednika Mestnega odbora NRS v Ljubljani ga. dra. Vladi-mira Ravniharja kot nosilca liste, so pododbori pričeli z volilnimi sestanki. Prvi sestanek je bil dne 4. t. m. na Žabjeku v gostilni »pri Sodčku«, za Št. Jakobski in za Poljanski okraj. Sestanku je predsedoval predsednik pododbora za Št. Jakobski okraj g. dr. Niko Županič, minister n. r. V daljšem govoru je razvijal program NRS ter razlagal njeno politiko. Mnogobrojnim zborovalcem je pred-očil koristi, ki bi jih imeli Slovenci, akd se oklenejo radikalne stranke. Nosilec liste dr. Ravnihar, živahno pozdravljen, je v lepem in stvarnem govoru imel pomen zakona o oblastnih skupščinah ter stališče slovenskih radikalov napram oblastnim skupščinam. Zlasti je poudarjal, da se z vresničenjem oblastnih skupščin provede načelo samouprave, one samouprave, ki je ena prvih točk na programu NRS. V oblastnih ter sreskih skupščinah in v občinah izvedena samouprava nujno vede do decentralizacije ravno onih poslov, ki najbolj zanimajo narod in ki se najbolj dotikajo njegovih gospodarskih, kulturnih in soci-jalnih potreb. Ing. Šaplja, predsednik krajevnega odbora NRS na Jesenicah, je prinesel pozdrav gorenjskih radikalov. Dr. Miroslav Lukan, veliki župan v p. je v. svojem govoru na učinkujoč način zavračal ugovore naših nasprotnikov proti obstoju NRS v Sloveniji. Zavračal je vse njihove ugovore, ki slonijo največ na zlobno podtaknjenih predsodkih. Ljuba Jurkovič je v navdušenih besedah govoril v imenu akademske mladine NRS. Pavel Dežman, predsednik pododbora za šiško je pozdravil sestanek v imenu šišenskega pododbora. Drugi sestanek je bil dne 5. t. m. za Št. Peterski okraj v gostilni pri Poljšaku na Martinovi cesti. Sestanku je predsedoval g. Kavčič, predsednik pododbora za Št. Peterski okraj. Razen glavnega govornika dra. Ravniharja, je na tem sestanku govoril še g. Dežman. Lep sestanek je bil v soboto 8. t. m. v salonu pri Mraku na Rimski cesti za Trnovski in Dvorski okraj. Zborovalni prostor je bil nabito poln. boljše kar ima. Iz takega sožitja mora vzrasti nekaj velikega in lepega in nekaj — enotnega, solidarnega. Naravni razvoj naj bo njega po-speševatelj. Pa se mu nič ne mudi. Nismo se ujedinili na odpoved, za Kratko dobo, tudi ne za 50 ali 100 let, ampak za — vedno. v: če smo stopili Slovenci v to stranko, smo stopili s predpogojem, da je Poštena stranka. Odločno odklanjamo vsako nepoštenost in korupcijo. ^a.l prav zaraditega smo, ki smo bili Pret člani JDS, stopili iz te stranke! iver smo obsojali zavržene in ne-(?™™e metode njegovega vodstva, škodljivo partizanstvo, besedolom-stvo in nasilje. Nočemo iz dežja pod kaP. Slovenski del radik. stranke bo 'edno stal na braniku čistosti in za- i eval najstrožjo obsodbo vsake umazanosti. • Vsaka stranka pa je taka, ponavljam to, kakršni so njeni Člani. NRS je velika stranka in šteje svojih pristašev na stotisoče. Med tako množico je lahko najti tudi ne- poštenega človeka. Toda ž njim ne smete generalizirati stranke same. NRS ni koruptna stranka in noče biti. Najmanje pa si pusti kaj takega očitati od onih, ki so sami koruptni prav do kosti. VI. Pa se zopet ugovarja radikalni stranki, češ, zakaj pa ni že bila nekaj storila za Slovenijo in Slovence, če je tako silna in vsemogočna. Zopet ni res, da bi ničesar ne bila storila. Pa če bi ne bila storila, bi se jej končno tega ne smelo zameriti, ker doslej iz Slovenije še ni čula dobre in prijazne besede. Samo obrekovanje in klevetanje, grden je in sramotenje od leve in desne. Razrešimo pa tudi lahko uganko, zakaj ni storila toliko, kolikor bi bila lahko storila. Ker je gledala Slovenijo in na nas Slovence skozi očala Samostalne demokratske stranke. Ravnala se je vseskozi po naukih in po informacijah te Stranke. Ta stranka se je znala v Beogradu prilizniti kot stranka, ki je vzela v zakup ves patriotizem v Sloveniji in vso državotvornost. Vsi drugi, z nami slovenskimi radikali vred, pa smo bili protidržavni elementi ali celo — prekrižaj se — komunisti. S temi denuncijacijami je uspela, da so v Beogradu demokratski stranki dali neomejeno zaupanje in da so jej izročili Slovenijo v eksploatacijo, na milost in nemilost. Tu leži tragična krivda, pa tudi edina krivda radikalne stranke. Če in kolikor je slabega prišlo iz Beograda nad Slovenijo, je izključna zasluga demokr. stranke. Naloga slovenskih radikalov je, da prevzamejo vlogo posredovalca med Slovenijo in Beogradom, da razpršijo v Beogradu vse predsodke proti Slovencem ter tam predstavijo stvari, kakršne v resnici so, da torej tam zopet vzpostavijo zaupanje do Slovencev. In v tej težki nalogi bi nas morali podpirati vsi dobromisleči . Slovenci. Čim več nas bo takih Slovencev v stranki, tem preje pridemo do cilja, do tega, da bo Beograd upošteval vse težnje naroda slovenskega ter uvidel stvarno upravičenost naših zahtev. VIL Obstoj narodne radikalne stranke vi Sloveniji ni nikak problem več, ni več samo poizkus vprašljive vrednosti. Radikalna stranka v Sloveniji je dejstvo, s katerim je računati naši javnosti, našim polit, nasprotnikom in Beogradu. Predsodke proti radik. stranki razpršiti, je namen tega spisa. Zlonamerno se spravlja v svet te predsodke. Zla namera se najbolj jasno razvidi že iz dejstva, da stranka, ki najbolj kleveče radikalno stranko, bi raje danes ko jutri stopila v radik. stranko, samo če bi jo ta hotela sprejeti v svojo zvezo. Ni namen tega spisa, udariti na veliki boben in nabirati rekrute za radikalno stranko. Namen je zgolj, da Slovencem predoči to stranko, kakršna v resnici je, kaj je bila v preteklosti in kaj po svojem programu in po svoji preizkušeni sposobnosti obedta za bodočnost. Slovenci pa naj premišljujejo in odločijo po svoji pameti. Shod je otvoril s kratkim nagovorom g. dr. Emil Stare, predsednik pododbora za Dvorski okraj, potem pa dal besdo glavnemu govorniku dru. V. Ravniharju. Dr. Ravnihar je v enournem govoru pojasnil važnost teh volile v, pojasnil sve svetle pa tudi senene strani zakona o oblastnih samoupravah, potem pa v značilnih potezah karakteriziral stranke, ki nastopajo pri teh volitvah v Ljubljani. G. inšpektor Peter Romavh je v svojem govoru razložil stališče javnih nameščencev ter naglašal potrebo, da se le ti udeleže volitev na strani NRS. Govorili so še gg.: arh. prof. Rudo Kregar, Dežman, Božič, Planinc. Zlasti burno odobravanje je žela izjava narodnega socijalista ga. Cirila Zupana. Tega sestanka sta se udeležila tudi g. Kopač iz Žirov in g. Kokelj, nosilec liste za Logaški okraj. Še mnogo več udelžencev kakor na tem sestanku je zbral volilni sestanek za kolizejski in kolodvorski okraj dne 12. t. m. v salonu restavracije Lloyd na Št. Peterski cesti. Shodu je predsedoval g. Ilešič. predsednik pododbora za Kolizejski okraj. Nosilec liste g. dr. Ravnihar je v temperamentnem govoru pobijal predsodke proti radikalni stranki Kriza, katero preživlja danes naše narodno gldališče, ni momentana. Ona tudi ni nastopila nepričakovano, temveč je logična posledica raznih momentov, ki igrajo posebno v kulturnem življenju važno, česlo merodajno ulogo. V njih je iskati kal večnih kriz naših kulturnih institucij. Eno najvažnejših ulog v tem oziru igra političen moment. Ne smemo prezreti, da je večina političnih zastopnikov slovenskega naroda v opoziciji in to že skozi več let. Slovenci nimamo svojih predstavnikov v vladi. Nikogar ni, ki bi čutii njihove interese, ki bi se zavzemal za njihove težnje, zahteve in oravice, pa naj si bodo to gospodarskega ali kulturnega značaja. Iz tega razloga izvirajo tudi vse nadaljne posledice, ki onemogočajo ali vsaj ovirajo razvoj našega gospodarskega ali kultur, dela. V politični opoziciji leži vzrok za splošno neinformiranost vladnih krogov. Vse poslovanje se prepušča birokratizmu, ki brez globjega razumevanja položaja izvršuje svoje delo sicer točno po predpisih, a ne glede na možnost izvajanja, ne upoštevajoč kvarnih posledic, ki morajo takemu poslovanju slediti. Za razvoj in napredek slo\enske kulture ter njenih kulturnih institucij posebej, pa je merodajna naša kulturna politika. Na žalost gre posebno zadnja leta v povsem citugi smeri, kot to zahteva državni interes. Ona stremi za popolnim kulturnim avtonomizmom oziroma separatizmom, .lasno je, da tvorimo Slovenci individu-elno enoto z lastno kulturo, ki se je razvila tekom časa. Jasno je, da moramo s trenite ti, da to svojo kulturo gojimo, kakor poje svojo tudi Hrvatje in Srbi. Do tega imamo pravico enakopravnih državljanov. Ali naša kultura in naša kulturna politika pa ne sme biti ovira konsolidacijedržave. Kulturni separatizem so stavile nekatere naše politične stranke tudi v svoj program ter ga izrabljajo v svoje strankarske namene. Ne smemo prezreti, da je veliko naših naj-merodajnejših kulturnih delavcev prav često podajalo izjave, v katerih se v polnem obsegu strinjajo z dosedanjo smerjo naše kulturne, a tudi s - lošne politike ter jo s tem tudi ofi-ciielno priznali. — Iz tega razloga ?!* jasno, da je nastal v vladi odpor, ki pride do izraza v pičlih dotacijah za naše kulturne inštitucije, v zapostavljanju naše kulture sploh. ter v nazornih izvajanjih utemeiiil upravičenost eksistence radikalne stranke v Slovencih. G. arh. prof. R. Kregar je pojasnil zadevo z Narodnim gledališčem ter incident, ki ga je uprizorila demokratska stranka na po Udruženju gledaliških igralcev sklicani ;anketi. Demokratska stranka je kakor vedno tudi to anketo na brezvesten način zlorabila v demagoške s vrhe ter iz manifestacije za slovensko gledališče uprizorila — volilni shod. Tri svoje kandidate je poslala, da so govorili na tej anketi. Dasi se je demokratska stranka dobro morala zavedati, da bi s svojim nastopom več škodovala nego koristila stvari, je vendar tako nastopila, samo da zadosti svojim samopašnim namenom. Če bi se mi radikali ravnali po demokratskih metodah, ali pa če bi oni bili na mojem mestu pri anketi, še tisti večer bi šla brzojavka v Beograd in dobra stvar bi bila pokopana. Toda slovenska radikalna stranka gre preko vsega tega, ona se je zavzemala za naše gledališče, ko še ni bilo nobene ankete, spontano in rade volje, pa se bo tudi v bodoče. Zborovalci |so burno odobravali te besede. Ko je v imenu javnih nameščencev govoril še g. inž. Mililer-Petrič, je predsednik v pozni uri zaključil dobro uspeli sestanek. Najbolj tragično ipri tem pa je, da bijemo ves ta naš kulturni boj proti namišljenemu sovražniku, ki ne eksistira, da ga bijemo proti Srbom, katerim smo šele mi sami sugerirali, da jim je naša kultura sovražna, da so oni njej nevarni ter ogrožajo njeno eksistenco ter s tem eksistenco slovenske narodnosti. Slovenci bjjemo boj za slovensko univerzo, za slovensko akademijo znanosti, za slovensko gledališče, kot nekdaj pod nemško Avstrijo. Ali niso univerza, gledališče ter snujoča se akademija slovenske, ko vendar leže v srcu Slovenije, v Ljubljani, ko se v njih predava in igra v slovenskem jeziku od slovenskih znanstvenikov, slovenskih igralcev in umetnikov, v prvi vrsti slovenska dela. Od Slovencev' gojena znanost, umetnost, kultura sploh ne more biti druga kot edinole slovenska. Zakaj torej ta ostantativna zahteva naslova slovenska univerza, slovensko gledališče? Ali more biti univerza in gledališče v Zagrebu drugo kot hrvaška, v Beogradu drugo kot srbska? Ostentativno po vd ar jan je slovenskega značaja naših kulturnih inštitucij, pretirano povzdigovanje naše kulture pred srbsko, njena separatistična tendenca, vse to vzbuja v vladi odpor. Temu se pridruži še političen moment ter da kulturnemu boju ostrejši izraz, kateremu slede dalekosežnejše posledice. Tragično na celi stvari pa je, da se ne more odrekati ne univerzi, ne gledališču kot državni inštituciji lojalnosti; ali obe kot središči in žarišči celokupnega našega kulturnega delofvanja, morata nositi posledice nepotrebnega kultu ra o-političn. boja. To napeto razmerje naših kulturnih in vladnih krogov ter iz njega izvirajoče nerazumevanje za naše kulturne potrebe, se dado ublažiti, odpraviti; z uvidevno preorijentacijo naše jkulturnel politike, ker bi bilo le v našo korist. Vsak zaveden Slovenec mora pomagati da so izravnajo vsa ona nesoglasja, ki ovirajo medsebojno zbliževanje terplodno delo. Čudim se našim kulturnim delavcem in politikom, ki iščejo stikov ter zbliževanja s Čehi, Poljaki, Rusi, ki se navdušujejo za panslavizem, ne morejo se pa zbližati in sporazumeti s Hrvati in Srbi, s kterimi nas veže sorodnost jezika, sorodnost kulture, predvsem pa obstoj države ter uaci-jonalne svobode. Nalogo kulturnega zbliževanja morajo vršiti naše šole, naša univerza, naša gledališča, s tem si bodo pridobila pravico do brezpogojnega obstoja. V njih se ustvarja podlaga za nov enotni narod, ki se bo, ki se mora razviti, kot se je razvil nemški, italijanski narod, in se razvija danes ruski iz najrazličnejših plemen. Istočasno z njim pa se bode razvijala njegova kultura; ne potom diktata enega naroda ali plemena, temveč iz notranjih njihovih potreb, katere se porajajo tekom časa, pod vplivom skupnega življenjskega razvoja. V tem razvoju merodajna bode le kulturna potenca, ki bode do gotove meje prevzela vodilno vlogo, ne pa številčnega premoč enega ali druzega. Zadnje čase se vedno češče čuje mnenje, da bi prešlo gledališče zopet v privatne roke, da bi se razdr-žavilo. Država bi sicer gledališče še nadalje v izdatni meri podpirala, a vodstvo prepustila privatni inicijativi. Vse t z motivacijo, da birokratizem ovira umetniško ustvarjanje ter jemlje s tem pravi kulturni pomen gledališč; da je državni upravni aparat predrag, preokoren itd. Prepričan pa sem, da tiče za tem vse važnejši razlogi, kot želja rešiti državo skrbi ter pomagati gledališču iz umetniške in gospodarske krize. Dva milijona dinarjev za Rakek Naš predsednik radikalnega okrožnega odbora g. dr. Niko Zupanič je poznan kot vrlo požrtvovalen človek, ki često ne gleda na strankino pripadnost ter skuša v prvi vrsti koristiti svojim dragim Slovencem ter jim pomagati. Njegov dom, pisarna okrožnega in mestnega odbora so vedno in ob vsakem času otvorjeni raznim prosilcem, ki iščejo pomoči in nasvetov. Ko je bil minister, čeprav samo par mesecev, je na vseh poljih koristil in pomagal Slovencem, čeprav takrat v Sloveniji še ni imel za seboj st rankt*. Tako se je obrnil na g. dr. Zupaniča g. podžupan občine Rakek, da pomaga izposlovati haldermino v iznosu preko dveh milijonov dinarjev, katero se ne more izplačati. Dr. Župfcinič fce k' bsebno podal v Beograd, objasnil tamkaj celo zadevo v ministrstvu financ in ministrstvu za javne zgradbe. Na podlagi njegove intervencije je dobil Rakek dva milijona dinarjev. Nekatere stranke agitirajo v Rakeku, da bode to občini v škodo. Živela demagogija. Državna podpora Beli Krajini Bojanci pri Črnomlju jo menda edina vas v Sloveniji, katera nima vozne poti in zveze z okoliškim vasem in okrajnim mestom. Postoje edino gozdne poti, ki so pa popolnoma nerabne v dežju in snegu. Zato si Bbjaneani že dolgo želijo skromno cesto. Ker je najbližja pot za Črnomelj preko Tribuč, prosijo že nekoliko let državo za pomoč. Ko so brez uspeha prosili klerikalce, kmetijce in demokrate, obrnili so se končno na o. dr. Županiča s prošnjo, da jim pomaga. G. Županič je vzel stvar resno v roke, potoval je radi te stvari nekolikokrat v Beograd. Stvar je težko napredovala, ker bo morala skrbeti za občinske ceste bodoča Oblastna skupščina. A vendar je g. dr. Zupanič toliko časa posredoval, da sta minister financ in minister za zgradbe odobrila 150.000 Din za fo cesto. Naj nam izjavijo oni, katere je Belokrajina poslala v skupščino, kaj so za njo naredili. Čestitamo Bojan-čanom in Tribueanom in želimo, da gredo na delo za dobrobit naše stranke. Tri milijone dinarjev za Jesenic® Vprašamo Jeseničane, katera vlada jim hoče dati tri milijone di- Gledališčei je poleg šole najvažnejša inštitucija za vzgojo državljanov. To so sprevidele v; prvi yrsti one države, ki preoblikujejo državni ustroj, družabni red ter morajo ljudi v tem smislu vzgojiti. Ne brez globljega razloga je podržavila Rusija, Češka in zadnje čase tudi Italija svoja gledališča. Pa ne samo miodema doba, že stari grški in rimljanski državniki so se v polni meri zavedali važnosti gledališč ter se jih v polni meri posluževali. Ne rečem, da ne bi bile potrebne v tem oziru pri nas gotove spremembe, a v principu država ne sme izpustiti te važne inštitucije iz svojih rok, kakor tega ne more storiti s šolstvom. Le takrat bode mogla država usmerjati kulturnopolitično delo gledaišča, če ga bode imea v svojih rokah, pod svojim vodstvom; seveda dopuščajoč svobodo umetniškega ustvarjanja. Kakor hitro pa prepusti vlada gledališča privatni eksploataciji, bo prenehal, kljub eventuelnemu nadzorstvu, njen direktni upliv. Gledališče bode postalo politično propagandno sredstvo v rokah one stranke, ki si bode znala pridobiti v vodstvu odločujočo vlogo, katere političen program pa se ne bo vedno u jemal z družabno politiko. * narjev haldermine za popravo železnice in olepšavanje vasi. Ali so vam to izposlovale stranke, katere ste dosedaj volili? To pomoč Vam je dala radikalna vlada, radikalna ministra financ in saobračaja, na intervencijo slovenskih radikalov. Na to spominjamo samo zaradi tega, da se zna, kdo da, kdo ne da in kdo ne more da da. Radikalni kandidat za srez Radovljico je g. Peternel iz Bleda. Videli bomo, kako se bodo izkazali Jeseničani hvaležnim. Na \sak način pa si bomo zapomnili vsacega, ki se bode odzval naši stranki. ZskeS ni rs«S5ka!n® Siste v Beli Kraflni Radikalna stranka je postavila že dvakrat za kandidata v Beli Krajini g. dr. Niko Županiča. Ali Belokranjci se niso odzvali svoji dolžnosti kot ji to nalaga njihova patri-jotska dolžnost. Nihče ne ljubi Bele Krajine bolj kot dr. Županič, ki slavi njeno prošlost, ter ji pomaga, kjer le more. A ko pride čas, da dado njemu krogljice, pozabijo na usluge in pomoč ter dado krogljice kandidatom drugih strank, o katerih niso nfe preje ne pozneje ničesar čuli. Vse to ga je užalilo in ni hotel več sprejeti kandidature, katero mu je ponudil črnomaljski radikalni srezki odbor. Ali kljub vsemu ne bode pozabil na vasi in kraje, ki so mu pri zadnjih volitvah oddali svoje krogljice. A po volitvah se bode zopet intenzivno lotil organizacije, tako da bodoče volitve ne bodo našle Bele Krajine nepripravljene. Po sklepu ljubljanskega radikalnega okrožnega odbora naj se Belokranjci, naši somišljeniki in prijatelji vzdrže volitev. V. redna sej a ljubljanskega radikalnega okrožnega odbora se je vršila dne 9. decembra pr. 1. v prostorih tajništva NRS v Ljubljani, na kateri je njen predsednik dr. Županič podal poročilo o notranji politiki minulega leta in dalje poedini predsedniki srezkih odborov o delovanju radikalne stranke v svojih srezih. Okrožni odbor je zaključil, da postavi svojo listo v srezih: LM>- Ijanska okolica, Radovljica, Kočevje in Logatec. V ostalih srezih pa se ne postavijo samovoljne liste iz tehtnih razlogov. n—»'-»T-iinTa-asi Volilni ‘sestanek v Ljubljani. V sredo 19. t. ni. : ■ volilni > ostanek za Št Peterski h ”• ' atski okraj v posilim pri Poljšak' :a Martinovi cesti. ptt£: rOTsassr —- Arh. prof. Kregar Rado: Kriza našega narodnega gledališča v Ljubljani (Naša kulturna politika.) in direktor: Dr. Niko "OipanttS. Urednik: Josip Mužina. Tiska: 'lakso Hrovatin v Ljubljani.