Zdravljica Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! France Prešeren ŽIVEL DAN ZENA! Praznikov smo vedno veseli, če zaradi drugega ne, zato, ker nam (vsaj tisti večji) prinašajo nekaj prostih dni. V februarju in marcu smo praznovali, ali pa tudi ne (kakor kdo in kakor kje), dva praznika: slovenski kulturni praznik in dan žena, ki jima je skupno to, da jima posvečamo manj pozornosti kot drugim. Morda bi bilo bolje, če bi ju kot praznika ukinili in njuni ideji vtkali v naš vsakdan. Danes prazniki tako ali tako niso več v modi! Siti smo praznih priložnostnih govoranc in svečanih besedičenj, ki so morda še toliko bolj značilna za slovesnosti ob dneva žena. Vse več žena, ki danes živijo in delajo v emancipiranem (a še moškem) svetu, sprašuje zakaj in čemu praznik ko vendar govorimo o enakosti spolov. Zakaj ne bi praznovali tudi dan moških...? Njim to očitno ni potrebno, saj ne potrebujejo praznika, ki bi jih častil, saj so več ali manj (v različnih oblikah in vsebinah) čaščeni vsak dan... Ženska emancipira-nost in položaj ženske v družbi sta še vedno na takem nivoju, da je praznik očitno še potreben. Moški bodo temu gotovo nasprotovali in zahtevali argumente, saj imamo po njihovem mnenju, vsi enake možnosti... Res?! Ozrite se, dragi moški, okrog sebe, opazujte vsak dan vaša dekleta, žene, matere vaših otrok. Pošteno, brez predsodkov priznajte vsaj sami sebi, da smo še daleč od tega, da bi bili enakopravni, zatorej ŽIVEL DAN ŽENA! Jasna Šinkovec Branku Koširju plaketa občine Črnomelj Konec februarja so v občini Črnomelj svečano podelili občinska priznanja najzaslužnejšim posameznikom za razvoj te občine. Med nagrajenci, dobitniki plakete občine Črnomelj je bil tudi ina Branko Košir, bivši direktor tozda Adria Črnomelj. Plaketo je dobil za osebni prispevek k razvoju organizacije obrata v Črnomlju in izboljšave socialnega položaja delavcev v tem obratu ter gospodarstva občine, saj je bila ravno v njegovem mandatu pričeta težko pričakovana investicija, katere dela gredo h koncu. Branku Koširju iskreno čestitamo! D. I. IMV Kurir - časopis kolektiva Industrije motornih vozil Novo mesto št. 3-4/marec 1990 C. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Člani uredniškega odbora: Boris Bukovec, Bruno Gričar, Aleš Fink, Anton Fabjan, Anton Guštin, Radovan Smerdel, Danica Ivanušič, Ivanka Bogolin, Spasenka Lazarov, Anton Repovš, Barbara Kranjc, Marko Rajkovača, Irena Judež, Irena Mislej. Izdajateljski svet: Ines Marolt, Drago Plankar, Vinko Škof, Miloš Jakopec, Jasna Šinkovec. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO. KAROSERNICA DOBIV 4 Medtem, ko je proizvodnja petice že dodobra vpeljana v ostalih obratih v karosernici intenzivno nadaljujemo z deli za postavitev novih oddelkov. Najobsežnejše aktivnosti bi litev lahke presernice. lahko našteli po sledečem 2. Sanacija tal in dovoda vrstnem redu. vseh vrst energij (komprimi- 1. Demontaža opreme za ran zvok, električna energija, sestavo IMV kombija in prese- hladilna voda za varilne stroje) Pogled na stari trak - letvasti transporter. v omenjenem delu. 3. Postopna prestavitev oddelkov R-4 v obnovljeno področje, brez zaustavljanja oz. prekinitve proizvodnje R-4. 4. Obnova tal in dovoda energije na izpraznjene dele karosernice. 5. Postavitev opreme za sestavo R-5 v prvi fazi nastav-ijenosti karoserije. 6. Uvajanje prve faze nastavljenosti R-5. 7. Priprava površin za postavitev II. faze razstavlje-nosti karoserije R-5 in preselitev preostalih oddelkov R-4 na novo področje. 8. Postavitev opreme za proizvodnjo vrat, sten in poda R-4. Ugotavljamo, da uvajanje posameznih faz razstavljenosti poteka po predvidenih načrtih. Če bi bilo drugače, bi proizvodnjo morali že zaradi pomanjkanja delov ustaviti. Izredna aktivnost, v začetku sicer neplanirana, pa je bila zamenjava tekočega traku po-obdelave z valjčnimi mizami. Zamenjavo traku poobdelave smo morali izvesti zaradi sprememb zahtev pogojev dela ob uvajanju vozila R-5. Pred tem smo montirali in preobdelovali karoserijo R-4 na premikajočem vozilu. Vozilo R-5 pa ima več delovnih mest, katerih narava dela zahteva mirujoče vozilo. To so delovna mesta spajkanja, točkovnega varjenja dvignjene karoserije, C02 varjenja karoserije, C02 varjenja tečajev vrat na vrata, varjenja karoserije in i* podobno. Če bi letvasti transpor-jCjl jt^tekel enakomerno, bi morda lahko opravljali te operacije, vendar ne brez naporov in hoje z vozilom od začetka do konca Zadnja dela pri montaži valjčnih miz. \ KONČNO PODOBO delovnega mesta. Ker pa je deloval sunkovito, natančno delo na njem ni bilo možno. Termin za zamenjavo traku so bili novoletni prazniki, saj je bilo le takrat na voljo dovolj prazničnih dni. Z dobrim sodelovanjem izvajalcev del, FKK-Kragujevac in STS - vzdrževanjem, smo ob ponovni proučitvi in natančnem planiranju ugotovili, da bi nam uspelo tudi med prazniki ob 29. nov. 1989. Odločili smo se za ta datum in dela pripravili tako, da je popoldanska izmena v torek, 28. novembra še proizvajala na starem traku, ponoči na 29. november je STS - vzdrževanje odklopilo in podrlo ves transportni trak. Nato so očistili področje, FKK pa je zjutraj že začel postavljati valjčne mize ter jih do ponedeljka 5. decembra pripravil, da je proizvodnja lahko stekla. Ob tej priložnosti bi se za izredno prizadevno delo zahvalil vsem ekipam, ki so delale na postavitvi valjčnih miz, posebej pa firmi FKK iz Kragujevca in vzdrževanju naše tovarne, ki pa je med prazniki opravilo še več drugih del. Samo v karosernici so delali na predstavitvi oddelkov, postavitvi velikih stiskalnic za rabljena vrata in pokrove R-5, na predelavi krmiljenja za prenos karoserij firme VERI itd. na visečem konvejarju. Preostale aktivnosti v karosernici pa so še: 1 dokončna ureditev delovnih mest s pripadajočo dokumentacijo in sredstvi za prenos delov z enega na drugo delovno mesto, 2. postavitev opreme in zagon oddelka za varjenje zibke motorja R-5, 3. uvajanje varjenja vseh drobnih delov R-5, 4. postopno uvajanje lastnih odpreškov namesto uvoženih iz tujine. Dela opisana pod prvimi tremi bomo po naših ocenah končali v mesecu maju, četrto pa bomo izvajali tekoče, vzporedno z uvajanjem lastnih odpreškov. Ne smem pozabiti, da sta pred nami še dve veliki nalogi, ne tako veličastni, vendar po pomemb- nosti in zahtevani organizaciji dela nič manj pomembni. V karosernici se pripravljamo na osvajanje proizvodnje rezervnih delov R-5 in na izdelavo delov in sklopov, ki bodo sestavljali kolekcijo R-4, za tovarno Renault v Kolumbiji. Več o tem pa drugič. Vojko Grobovšek Ekipa vzdrževanja v polnem zamahu pri demontiranju letvastega transporterja. Del ekipe FKK iz Kragujevca. KAKOVOST - NAŠ CILJ V mesecu februarju je Služba meritev AQR ocenila 109 vozil R-5 in 47 vozil R-4 od postavljenih 1549 in 3198 R-4. Iz diagramov je razvidno, da pri obeh vozilih beležimo poslabšanje kakovosti glede na januar in sicer: na vozilu R-5 za 1,7 točke AQR, na vozilu R-4 pa za 2,2 AQR točke. VEHICULE R-5 VOZILA R-5 160 130 x^ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 0 N D J F M A M J JASOND SEMAINES - TEDEN MO!S - MESEC 19 9 0 PORAZDELITEV NON AQR R-5 I ________FEBRUAR - 1990 | LAKIRANJE 9 TENENJE 1 2 OPREMA KAROSERIJE 0.9 Rezultati za februar so: - R-5: AQR = 139,7, plan 143 in realizacija plana 97,7 % - R-4: AQR = 134,8, plan 136,5 in realizacija plana 98,8 % Iz diagramov je razvidno, da ima pri vozilu R-5 največji delež NON AQR-u lakirnica z 9,0 NON AQR točke, kar predstavlja 40,4 % celotnega NON AQR R-5. Sledi karosernica z 7,0 NON AQR točk, oziroma 31,4%. Na vozilu R-4, največji delež v NON AQR ima oprema vozila in šasije in sicer 6,7 NON AQR točk, kar predstavlja 24,6 % celotnega NON AQR R-4. Marjan Lakič PORAZDELITEV NON AQR TOČK R-4 FEBRUAR - 1990 ŠTEVILO VOZIL -47 Število 162 Vsi že vemo. da se kakovost vozil RENAULT izraža v pozitivnih točkah AQR po formuli AQR 162 D/4 kar pomeni: AQR = kakovost D = negativne točke D/4 NON AQR nekakovost Očitno je tudi. da ima vozilo brez napake — idealno vozilo — AQR = 162. NON AOR- 22 3 VEHICULE R-4I VOZILA R-4 | 09 TEDEN ŠTEVILO OCENO VOZIL • 10 AOR ------------------1 160 150 140 130 120 — * / * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ONO J F M A M J JASOND SEMAINES — TEDEN 19B9 IAOIS - MESEC 19 9 0 Malokdo pa ve. da je število 162 stokratnik »zlatega števila« 1.62. In od kje število 1.62? Odgovor na to vprašanje se skriva v naslednjem prevodu francoskega besedila. Zlato število V čem je skrivnost lepote .remek-del kot so velika KEOPSOVA PIRAMIDA IN AKROPOLA PARTENON? V antični dobi so arhitekti in filozofi verjeli v obstoj nekega posebnega razmerja dimenzij, ki so ga umetniki renesanse krstili v zlato število. To zlato število, ki se imenuje tudi vrata harmonije ali pa božansko razmerje. To je idealno razmerje med dvema veličinama in izhaja iz števila 5, ki ga je PITAGORA imenoval ornamentno število (ornament = okras). Marcus Vitruvius Polio, rimski arhitekt iz I. stoletja - bolj znan pod imenom VITRUV je zelo dobro definiral princip zlatega reza: KONTROLA KAKOVOSTI llllllll ■ £ Dosežena proizvodnja vozil v februarju V mesecu februarju smo se ponovno srečali z velikimi težavami na področju zagotavljanja kakovosti vozil R-4 in R-5. Posebno zaskrbljujoča je kakovost vozil R-5 v lakirnici. Zaradi tega smo imeli v februarju velik izpad proizvodnje in sicer: R-4 R-5 skupaj teden 6 -298 -211 - 509 teden 7 -458 -302 - 760 teden 8 - 97 - 102 - 199 teden 9 - 71 - 72 - 143 -924 -687 - 1611 - vidna pop. laka - neprekritost - vtisi v laku - pomarančnost - nejasna barva - kaplje barve - kraterji - brizgi laka - ostalo 10.3 NON AQR 0.9 NON AQR 0.8 NON AQR 0.4 NON AQR 0.3 NON AQR 0.3 NON AQR 0.3 NON AQR 0.1 NON AQR 0.3 NON AQR 0.2 NON AQR Iz priložene tabele se vidi, da zaostajamo v planu R-4 za 924 vozil ter v planu R-5 za 687 vozil, skupno torej 1611 vozil. In kaj je vzrok temu? Ker je trenutni plan v lakirnici 7 NON AQR točk, (kar pa je v odnosu na druge Renaultove tovarne nesprejemljivo, saj pri njih dosegajo kakovost 4 NON AQR točk ali manj) je jasno razvidno, da smo za 3.3 NON AQR točke pod planom. Že v uvodu smo zapisali, da slaba kakovost dela v lakirnici. In že je tu vprašanje; kaj ja vzrok slabe kakovosti v lakirnici? Poglejmo si paleto napak za teden 9 v lakirnici, izraženo v NON AQR točkah: - smetnost, zrnatost - kataforeza - sledovi barve - tesnilna masa - potečenost 2.2 NON AQR 1.3 NON AQR 1.2 NON AQR 1.2 NON AQR 0.9 NON AQR Vsaka celota, sestavljena iz neenakih delov je videti lepša če je med malimi in velikimi deli isto razmerje kot med velikimi deli in celoto. Iz tabele je tudi razvidno, da slabo kakovost dosegamo na različnih področjih, za kar pa je odgovornost deljena. Nekaj je napak tehničnega značaja (slab proizvod, nedodelane naprave,...) drugo pa so napake delavcev. Glede na to, da so podvzete vse aktivnosti za sanacijo stanja (zamenjava proizvoda, zamenjava cevovodov, zamenjava črpalk, izdelava pregradnega zidu,...) bo slej ko prej ostal samo izvor in vzrok napak človeškega faktorja. Res je, da se je v lakirnici v odnosu do dela marsikaj spremenilo na bolje, res je tudi, da se velika večina delavcev trudi in se zaveda pomembnosti kakovosti, nesporno pa je tudi res, da nekaj posameznikov, ki na opozorila predpostavljenih ne reagirajo in izničujejo trud večine. Ti primeri v lakirnici niso osamljeni, enako so prisotni tudi v drugih obratih. A, 1 B C To lahko ponazorimo z veličino C, ki sestoji iz veličin A in B za kateri velja: A + B = C in-5_=-?— B A Plani ki so pred nami 190 R-4 in 110 R-5 na dan), bodo seveda prinesli določene ukrepe. Zavedati se namreč moramo, da smo število delavcev od lanskega septembra do danes povečali za 20 %, našo proizvodnjo pa izredno malo. S tako proizvodnjo ne bomo rentabilni in še ne ne bomo bistveno spremenili stvari na bolje, lahko razmišljamo o najslabšem. Zavedajoč se, da si tega nihče ne želi, vsi pričakujemo bistvene spremembe, saj le tako lahko uresničimo naše cilje. Anton Repovš Količnik -j- imenovan zlato število kot 1 +\f5~ 2 1,618033989... To število je tudi limita zaporedja količnikov dveh sosednjih števil iz Fibonaccijevega zaporedja, ki je zgrajeno na ta način, da je vsako naslednje število enako vsoti dveh predhodnih števil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377... Praktično se zlati rez začne že pri razmerjih 8/5, 13/8, 21/13,... kot približek, ki postaja tem bolj točen čim daljše je zaporedje. Izražanje lepote in harmonije z aritmetično enačbo je na prvi pogled morda nenavadmo, a rezultat je še vedno tam, pred našimi očmi: pravljična in neverjetna lepota pod nebom Egipta in Grčije! Iz francoščine prevedel: Marjan Lakič Narediti prvič dobro Urejenemu delovnemu mestu se vse bolj sodi tudi dokumentacija, ki predpisuje pravilno organizacijo delovne operacije. Vse več je delovnih mest, na katerih so nazorno postavljena navodila za delovno mesto. Poznavanje in spoštovanje postopka dela, je dobra garancija za kakovost izdelka. Naj ne bodo postopki in skice sami sebi v namen, saj je neupoštevanje predpisanih postopkov največkrat vzrok slabe kakovosti. A. F. m mmKmm Novo industrijsko vzdrževanje V naslednjih številkah bomo objavili kratek opis tehničnih dosežkov na področju vzdrževanja v svetu, s poudarkom na dosežkih v avtomobilski industriji Francije. Osnovni namen tega pisanja bo dosežen, če se s temi dosežki seznanijo nosilci vzdrževalne dejavnosti, zlasti pa tisti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju položaja in status vzdrževalne funkcije v podjetju. V nadaljevanju pa bo potrebno prodreti z novo filozofijo vzdrževanja do operaterja ali uprav-Ijalca stroja - prvega vzdrževalca, ki le tako lahko postane res najboljši vzdrževalec. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo stvari že jutri spremenile, so pa to gotovo prvi koraki, ki jih bo potrebno napraviti, če hočemo »speljati« tudi na tem področju. Podlaga za študijsko analizo je knjiga, ki jo je napisal japonski avtor Seichi Nakajima, v francoščino pa sta jo prevedla Yoko Sim in Claud Barbier. Naslov knjige je: »LA MAITENANCE PRODUCTIVE TOTAL« (T. P. M.), kar v prevodu pomeni »Popolna (totalna) produktivnost vzdrževanja.« (T. P. V.). Ta model je evropska podružnica JMA EUROPE S. A. predstavila kot »Razumen in sistematičen pristop za totalno kakovost v tovarni.« Za področje vzdrževanja v Franciji je ogromen prispevek naredila študijska skupina GIM - Observatorija za tehnološke razvoje, v kateri sodelujeta tudi dva strokovnjaka iz Renaulta. Skupina je sicer sestavljena iz najvplivnejših specialistov iz različnih velikih podjetij, različnih strok. Iz predstavitve ciljev, ki si jih je skupina zastavila izstopajo naslednji: - izmenjava informacij o razvoju tehnologij in posledic le-tega na splošno organizacijo, industrijske funkcije, poklice, kvalifikacije osebja - proučevanje in določitev glavnih smeri izobraževanja, kar bo olajšalo prilagoditev osebja ter prenos znanj in spretnosti - prispevek k lažjemu razumevanju razvoja in sporočanju spodbudnih razmišljanj vezanih na razvoj Skupina zavrača katerekoli poskuse, da bi »preučevala prihodnost.« Njen cilj je čisto preprost: zavedati se nove situacije in pri tem insistirati na posledicah avtomatizacije, tako na nivoju spreminjanja vsebina dela kot razvoja mentalitete. Filozofija novega industrijskega vzdrževanja v naši verziji bo zajela štiri glavna področja: 1. razvoj vzdrževanja; 2. vzdrževanje in organizacija; 3. vzdrževanje in izobraževanje; 4. učinki (posledice) nove organiziranosti. Nov industrijski red, ki prodira približno deset let, je povzročil globoke spremembe v produkcijskem okolju in spremenil obnašanje ter celo mentaliteto ljudi, ki tam delajo. Torej moramo ugotoviti, da smo vstopili v novo industrijsko obdobje, za katerega je značilno spreminjanje brez večjih zastojev, kar zahteva nove načine organiziranja in nove vrste odnosov. Pod pritiskom tehnološkega razvoja in ekonomskih dejstev (za katera je značilna vedno močnejša konkurenca na tržišču, ki je zaradi monetarne živahnosti vedno bolj krhko) TAYLORIZEM doživlja svoj padec. Trenutno smo opazovalci in akterji v neki pomembni industrijski preobrazbi, katere posledic dovolj ne poznamo. Danes v bistvu ne gre več za proizvodnjo bolj ali manj potrebam tržišča prilagojenih proizvodov; vedno bolj moramo z veliko posluha »prisluškovati« tržišču tako, da z minimalnimi stroški in v najkrajših rokih zagotovimo proizvodnjo kvalitetnih izdelkov, ki jih zahtevajo vedno bolj zahtevni kupci. Kvaliteta ni več »presežek«. Postala je sestavni element proizvoda. Bitka za kvaliteto je vključena v vsako etapo koncepta in proizvodnje produkta. Da bi s proizvodnjo zagotovili zadovoljiv odnos KVALITETA-STROŠKI, moramo imeti popolnoma prilagojena sredstva in brezhibne pogoje dela. Sicer pa proizvodnjo, prej rezultat trenutne kadence stroja, sedaj vedno bolj povezujemo s kontinuiteto delovanja opreme in z obvladovanjem slučajnih dogodkov. Zaradi teh dveh vzrokov je funkcija VZDRŽEVANJA postala bistveni strateški element. To je bilo odločilno, da so se ljudje iz prakse, ki so se dnevno srečevali s tovrstno problematiko in opazovali kaj se vsakodnevno dogaja v industriji, odločili, da v nekem neuradnem okviru usmerjajo razmišljanja k FUNKCIJI VZDRŽEVANJA. Tako je bil ustanovljen »observatorij za tehnološke razvoje,« ki ga animira Marc Benain, direktor izobraževanja pri GIM. Rezultati njihovega dela so sinteze njihovih mesečnih srečanj, ki jih objavljajo v brošurah in so na razpolago vsem članicam. Kot lahko ugotovimo ne gre za »recepte vodenja, pač pa za analizo situacije v razvoju, kateremu se ne moremo izogniti. Smeri razvoja se moramo zavedati in se jim prilagajati kot situacija zahteva. Torej je to razmišljanje o vzdrževanju predvsem poudarjanje dejstev, ki zanimajo industrijska podjetja vseh velikosti in različnih dejavnosti, če želijo upoštevati vse podatke o novi situaciji, da bi zagotovila neobhodno modernizacijo le-te. Modernizacija pa najpogosteje nastane kot rezultat »preproste« povezave tradicionalnih tehnik in tehnik obdelave informacij. Vendar je ta povezava, to moramo ponoviti, že povzročila globoke spremembe, v tipih organiziranja delavnic in spremenila tudi obnašanje tam zaposlenih. Vsi akterji se morajo zavedati, da teoretiziranje »na splošno« lahko gibanje le pospeši, ne more pa spremeniti smeri. Za izpeljavo in razvoj novega industrijskega vzdrževanja, kot je poudaril uvodoma gospod R. Collet, predsednik GIM, bodo potrebne analize mnogih drugih funkcij v podjetju. Marko Rajkovača Seminar AMDEC V času od 19. do 23. februarja je potekal seminar AMDEC za dobavitelje Revoza. Na seminarju so bili prisotni dobavitelji iz naslednjih tovarn: »SAVA« — Kranj, »DEKORATIVNA« — Ljubljana, »DONIT« - Medvode, »IZOLIRKA« - Ljubljana, i i »UNIOR« - Zreče, »VESNA« - Maribor, »NOVOTEKS« -Novo mesto, »KLEMOS« - Lenart, Rudnik - »MEŽICA« in predstavniki nabave revoza. Seminar AMDEC je zelo dinamičen, ker poleg predavanja udeleženci samostojno delajo določene vaje, na koncu pa morajo izdelati en konkreten primer za svojo stroko. Takrat dobijo diplomo, in postanejo animatorji AMDEC. M. V. Štefico Vinovrški Že stara modrost pravi, da ženska podpira tri hišne vogale. Veliko resnice je v tem. Delovnik povpreče ženske je natrpan z raznim delom in opravili od jutra do večera. Vse delo, tako tisto v službi, kot ono doma pa je potrebno opraviti brezhibno. Z delom v službi, kjer se je potrebno nenehno dokazovati in domom, družino, je ženska nenehno popolnoma obremenjena. In takšnih žena je v naši tovarni veliko. Danes smo si za sogovornico izbrali eno izmed njih: ŠTEFICO VINOVRŠKI. »Ker sva pač v tovarni, naj vas najprej vprašam, kako ste zadovoljni s svojim delom tukaj, kakšno je vaše delo?« »V IMV-REVOZ sem od leta 1977, ves čas delam v oddelku za sestavo sedežev. Res da ne delam v svojem poklicu, sem frizerka, a sem s svojim delom zadovoljna in mi poklica ni bilo težko spremeniti. Z delom sem zadovoljna in ne razmišljam o tem, da bi počela kaj drugega. Sem skupinovodja na sestavi sedežev R-4 in R-5. Ob uvajanju novega proizvodnega programa sem šla na izobraževanje v Francijo, kar mi je na moč koristilo pri mojem delu. Hkrati je bila to tudi priložnost, da sem izboljšala svoje pasivno znanje francoščine.« »Se kdaj počutite preobremenjeno? Kako uklajujete delo doma in v službi?« »Če sem preobremenjena? Katera ženska pa ni. Saj veste, pošteno se nadelaš že v službi, hitiš domov, kjer te čaka kuhinja, pospravljanje, pa otroci, ki mamo nenehno potrebujejo. Ne le da jih nahrani in obleče, tudi za igro, pogovor... In če pomislim na ženske, ki ob vsem naštetem skrbijo še za kmetijo... Ja, za vse to je potrebno imeti ogromno moči in volje. Vse pa je veliko lažje, če si delo deliš s partnerjem.« »Pa prosti čas?« »Malo ga je, morda zvečer, ko je vse postorjeno, ob nedeljah, praznikih. Takrat si vzamem čas za svoj hobi, ki je za družinski proračun koristen - kvačkam, štrikam ali vezem gobeline...« »Ste kdaj razmišljali o položaju ženske?« »Seveda sem. Na splošno mislim, da je ženska še vedno zapostavljena. V službi se moraš veliko bolj dokazovati, kot moški, tudi napredujemo težje, veliko več moramo vložiti, da bi nam bilo izkazano priznanje. Saj vidite, koliko žensk je npr. v naši tovarni na vodilnih delovnih mestih. Zase mislim, da nisem zapostavljena, vendar pa se nenehno trudim delati čim bolje.« »Praznujete 8. marec?« »Ja, v službi s sodelavkami in sodelavci. Ta praznik praznujem predvsem bolj kot spomin na žene, borke za pravice žena. Sicer pa je to dan kot vsi drugi. Sodelavci se potrudijo in organizacijo praznovanja vzamejo v svoje roke, vsaj spomnijo se! Razveseljivo pa je to, da nas spoštujejo in da se dobro razumemo.« S. L. Poraba goriva Kar precej lastnikov novih vozil R-5 Campus nas je spraševalo, kakšna je »predpisana« poraba goriva, pod različnimi obremenitvami. Za odgovor smo prosili tov. Staneta Slapničarja iz servisne službe: »Potrošnja na vozilu R-5 Campus (menjalnik - 5 prestav) znaša po tovarniškem normativu: - pri hitrosti: 90 km/h - 4,1 1/100 km 120 km/h - 5,6 1/100 km - lokalna vožnja: - 5,8 1/100 km - 5,16 1/100 km - povprečna potrošnja: - 5,16 1/100 km Navedene vrednosti so rezultat vožnje pod predpisanimi pogoji, ki jih je v vsakdanji vožnji le težko doseči. Normalna potrošnja od normne lahko odstopa za 15-30 %. Ta odstopanja pa so odvisna predvsem od načina vožnje, vzdrževanja vozila, obremenitve in vremenskih pogojev. Lastnikom vozil priporočamo, da upoštevajo priporočila za ekonomično vožnjo, opisana v navodilu za uporabo njihovega vozila. Spet o evropskem času Kdaj bomo v naši DO prešli na evropski delovni čas, oziroma ali o tem sploh razmišljamo? Odgovarja podpredsednik PO Andrej Bleivveis: »Mislim, da je najprej treba opredeliti, kaj je evropski delovni čas. V zahodni Evropi začnejo tovarne, ki delajo v izmenah, delati ob 6.00 uri, tiste službe, ki neposredno skrbijo za reden potek proizvodnje prihajajo eno uro kasneje, če so za začetek dela poskrbeli prejšnji dan ali v prejšnji izmeni. Ostali, »režija«, od katerih proizvodnja ni neposredno odvisna, imajo takoimenovani deljeni delovni čas. Take možnosti imajo tudi bodoče delniške družbe, v okviru IMV. Formalno so vse naštete oblike delovnega časa zajete v veljavnem Pravilniku o delovnih razmerjih, iz leta 1987. Kogar zanimajo, naj si prebere člene od št. 77 do 104. Iz povedanega sledi, da smo o tem razmišljali, vsaj že leta 1978. Torej: formalnih ovir za deljeni delovni čas ni. Praktično pa se moramo najprej vprašati, ali si deljeni čas v resnici želimo in ali si ga zaradi okolja, v katerem živimo, tudi lahko privoščimo. Preden poizkusimo odgovoriti na to vprašanje, v premislek nekaj dejstev: - šole so v turnusih, - trgovine niso odprte do 10.00 ure zvečer, - 3000 ljudi iz proizvodnje in »režije« je odvisnih od skupnih avtobusnih prevozov, - z deljenim delovnim časom izgubimo takoimenovani prosti popoldanski čas (hobiji, delo na polju, družina). Na drugi strani pa nas sodelovanje s tujino in inštitucijami v domovini, ki že delajo v deljenem delovnem času, sili, da določene službe in ljudje v njih že danes praktično (a neformalno) delajo v deljenem delovnem času. Po uradni registraciji delniških družb IMV. bo stekel tudi postopek obnavljanja vseh aktov, ki opredeljujejo delovanje posamezne družbe. Takrat bo priložnost, da se popravijo, dopolnijo ali spremenijo določene nedoslednosti in podrobnosti in da se izpeljejo organizacijski postopki za uveljavitev sprememb. Prav tako še čakamo novi slovenski zakon o delovnih razmerjih, ki bo podlaga za takšna prilagajanja. Vsekakor pa moramo pri opredelitvi za določen delovni čas dati prednost ciljem dobrega poslovanja, ki pa so lahko v nasprotju z željami posameznika.« Pred beograjskim salonom Konec marca se bodo ponovno odprla vrata največje sejemske prireditve, posvečene avtomobilizmu. Organizatorji obljubljajo, da bo sejem zanimiv, spremljalo pa ga bo še nekaj vzporednih prireditev. Seveda bo v sejemsko ponudbo vključen tudi bogat program RENAULTA. Na razstavnem prostoru, ki je že tradicionalno v hali, (obsegal bo 2000 m2) bodo razstavljeni vsi modeli iz pestre palete Renaultovih vozil. Nekaj bo novosti, ki naj ostanejo skrivnost za sladokusce. Dan pred otvoritvijo (29. 3. 1990) IMV REVOZ in RENAULT pripravljata tiskovno konferenco za vse jugoslovanske novinarje, ki se ukvarjajo z avtomobilizmom. V času sejma bodo organizirani tudi sestanki s prodajno in servisno mrežo. Ne dvomimo, da bo tudi tokrat to eden najlepših in najbolj obiskanih razstavnih prostorov. Letos se obiskovalcem ne bo predstavila ADRIA, ki bo nedvomno pogrešana. Razlog? Adria je izrazito izvozno usmerjena in kot takšna se pojavlja na vseh pomembnih specializiranih sejmih v Evropi. Na domačem trgu seveda želi ohraniti položaj, ki ga ima, kar zmore, (kot zatrjujejo v vodstvu Adrie) tudi brez udeležbe na tem sejmu. Zato pa se bo tokrat s svojim proizvodnim programom, skupaj s tujimi partnerji predstavila Tovarna posebnih vozil. Tudi njihov razstavni prostor bo v hali tri. x*r\ fona oprema zmotivirati ljudi za obrobne akcije sindikata (izleti, ozimnica, šport, kultura), menim pa, da je članstvo vedno, ko smo se hoteli lotiti reševanja ključnih problemov, popustilo. Zakaj? Je to strah, nesposobnost? Težko je najti pravi odgovor. V našem sindikatu je zavel nov veter, ko je prišla v IMV zdajšnja vodilna struktura, ki je spoštovala in prakticirala poštne, enakopravne odnose s sindikatom. Vendar trdim, da jih v sindikatu nismo znali ali bili sposobni izkoristiti. Problem kadrov v sindi- VINKO ŠKOF: »Pozabimo na staro, razmišljajmo po novem« Sindikat se prenavlja na vseh nivojih in če smo v prejšnji številki pisali nekaj več o prenovi republiškega sindikata, pometimo tokrat, vsaj nekoliko, pred svojimi vrati. Vse skupaj ni prav nič navdušujoče, saj se sindikalni aktivisti ne uspejo (pa ne vedno, kot jim radi očitamo) premakniti iz mrtve točke. Pričakovali bi, da bo tokratno organiziranje in volitev novih poverjenikov sindikata potekala bolj zavzeto, saj smo ugotovili, da bomo v novih družbeno-gospodarsko--pravnih pogojih takšen pravi sindikat le potrebovali. Da pa bi dobili jasnejšo sliko o aktivnostih, ki kljub vsemu potekajo in, na drugi strani, razlogih za pasivnost članstva, smo na pogovor povabili Vinka Škofa. Ne le kot nekoga, ki se vendarle trudi in si prizadeva stvari premakniti iz mrtve točke... » V sindikatu je le prevladala odločitev, da niso več politična organizacija, kako jo ocenjujete?« »Kot edino pravilno. Zgodovina sindikalnega gibanja nam je poznana, kot tudi dejstvo, kako je v zadnjem obdobju politika z in preko sindikata skušala in uspevala promovirati svoje interese. Sedaj je temu, kot tudi j raznim pritiskom na sindikate v podjetjih od zunaj konec in edino to je pravilno!« »Kaj menite o aktivnostih svobodnih sindikatov, objavljenih v programu?« »Program je dobro zastavljen in mu po moje ni kaj očitati, morda smo le mi sami preveč obremenjeni s starim sindikatom, kar pa je lahko nevarno. Sam program bo v skladu z interesi članstva gotovo doživel še kakšna dopolnila.« »V čem vidite prednost novega, svobodnega sindikata?« »Ravno v tej neodvisnosti. Sindikat je le pretrgal popkovnico s političnimi organizacijami, morda je ta hip še na prepihu, a postavlja se na svoje noge. Najti mora svoj jaz, samozavest, moč in to potem izkoristiti v interesu delavcev.« »Seveda pa vse te lastnosti, ki jih mora po vaše najti, zahtevajo sposobne ljudi. Ima sindikat kadre, ki bi to zmogli?« »Gledano v širši slovenski prostor - lahko rečem da! V večjih slovenskih firmah (TAM, RAVNE), kjer so sindikalni funkcionarji profesionalci, se to odraža v kvaliteti dela, saj delajo dobro, na nivoju. Drugače je pri volonterjih, kjer je ta aktivnost šibkejša. Gotovo pa bodo dobri in konkretni programi privabili v sindikat tudi ljudi, ki ga bodo lahko s svojim znanjem in sposobnostmi naredili še boljšega. Poglejte primer TAMA, ki mu sedaj ne gre ravno najbolje, a sindikat tu igra pomembno vlogo, ne stoji ob strani, pač pa aktivno sodeluje v dogajanjih.« »Kaj pa pri nas? V nekaj, npr. desetih letih, sindikat ni igral kake pomembne vloge, storil ni prav nič odločilnega, pomembnega, za npr. boljši položaj delavca. Kje so po vaše razlogi za to?« »Poglejte! Pri nas ni problem katu (kjerkoli v IMV) je evidenten. Vendar menim, da je bilo ob neuspešnih tudi nekaj uspešnih akcij, da pa naše delo o njih ni bilo seznanjeno. Očitek, ki ga mora sindikat v IMV ravno tako priznati, kot upravičenega, je tudi, da smo prevečkrat reagirali naknadno, premalOK at pa pravočasno. Delovanje je bilo preveč lagodno.« »Če vendar skušava točneje odgovoriti, oz. pojasniti neaktivnost, tako vodstvo OOS, kot članstva, kje so vzroki in razlogi?« »Mislim, da je vedno nekdo, ki daje ritem delu. Običajno pred- £■—Ti^obodni (j-iindikati (j-tlovenije sednik, ni pa nujno, kot naj bi ne bilo pravilo, da vse delo ostaja njemu. Predsednik mora imeti za seboj ljudi, če pa hoče to doseči, mora nekaj pokazati, dati od sebe. Gre za verižno reakcijo. Vendar mislim, da ljudje sedaj počasi spoznavajo da ni več vseeno kdo bo predsednik sindikata jasno jim postaja tudi dejstvo, da bodo sindikat potrebovali.« »Govorite o predsedniku sindikata. Smo v obdobju evidentiranj kandidatov (v vseh družbah) in več ali manj se povsod tu zatika. Zakaj, menite, se ljudje izogibajo tej funkciji?« »Res je. V REVOZU smo dosedaj predlagali osem (8) kandidatov in vsi so kandidaturo odklonili. Razlogi so različni, od nezainteresiranosti za delo sindikata, preobremenjenosti na delu, strahu pred zahtevnostjo funkcije, itd. So pa tudi takšni, ki bi iz različnih razlogov, brez razmišljanja pristali na funkcijo, a vendar vsi vemo, da so časi, ko je bil predsednik sindikata lahko vsakdo, mimo.« »Ste torej še vedno brez kandidata. Kaj pa vi, ne kandidirate?« »Pravočasno sem obvestil kolege, da ne mislim kandidirati za to funkcijo, saj menim, da se človek v dveh mandatih izčrpa. Seveda pa sem pripravljen kot član 10 ROS sodelovati v 10 sindikata Revoz. Mislim, da bi se mlajši morali vključiti v te aktivnosti in izkoristiti priložnost, da spremenijo stvari. Tisti z izkušnjami pa jim bomo pri njihovem delu radi pomagali.« »Bo funkcija predsednika sindikata Revoz profesionalna?« »V skladu s sindikalnimi usmeritvami - DA.« »Je to ovira ali prednost?« »Trenutno ovira, ker v zakonodaji (trenutno) funkcionar sindikata ni zaščiten in to je ovira, ki bi jo bilo potrebno odstraniti.« »Kdaj, torej pričakujete, se bo sindikat pri nas le uspel konstituirati?« »Držali smo se rokovnika in v prvi polovici februarja je bilo vse na red za občni zbor. Zataknilo se je pri kandidatih za predsednika in upam, da bomo uspeli stvar pripeljati do konca vsaj po republiškem kongresu.« »Imamo delegata na kongresu.« »Kot član 10 ROS sem delegat tako na republiškem kot na zveznem kongresu, torej da, imamo delegata.« »Kaj pričakujete od kongresa?« »Predvsem to, da se bo ta prenova začela čimprej udejanjati« Hvala za pogovor! Jasna Šinkovec Tik pred zaključkom redakcije smo v uredništvo dobili zanimiv zapisnik 10 SBRI-a. Kaj pa je sedaj to? Je bilo vprašanje, ki je sledilo. Pa smo razvozljali, da gre za sindikat. Ob množici (ki pa je zadnje čase občutno manjša) zapisnikov, na hitro preletimo dnevni red. In sklepe smo pač spregledali, jasen zapis, da gre za izvršni odbor sindikata, BIVŠEGA RAZVOJNEGA INŠTITUTA. Zapisnik kot zapisnik, bi lahko rekli, nič posebno zanimivega. Čisto na koncu pod zadnjo alinejo točke važno, piše. (povzemamo): Z reorganizacijo IMV v družbeno podjetje s štirimi delniškimi družbami in tudi prerazporeditvijo delavcev, je sindikalna aktivnost v podjetju skoraj nična. IO SBRI meni, da je čakanje na navodila od drugod (RS ZSS) nesprejemljivo glede na ustavna določila Slovenije o sindikalnem delovanju. 10 SBRI daje zato pobudo, da se skliče zbor SBRI, ki bi bil istočasno ustanovni zbor vsebinsko nove in konkurenčne sindikalne organizacije v IMV. Za sklic zbora je zadolžen predsednik IO SBRI. Sledi podpis predsednika 10 SBRI: Robert Yebuah. Seveda smo takoj poklicali Roberta Yebuah-a in ga vprašali kaj pravzaprav to pomeni. Odgovor je bil STATUT Danes: Jutri Statut Zveze Statut Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sindikatov Slovenije • enotna najširša razredna • svobodni sindikati Slovenije družbeno-politična so demokratična, svobodna, organizacija delavcev in interesna organizacija delavskega razreda svojih članov • sestavni del političnega • delujejo neodvisno od sistema, aktiven dejavnik državnih organov, SZDL, v kateri deluje na poslovodstev, delodajalcev podlagi programa zveze in njihovih združenj, komunistov strank, političnih in drugih organizacij ter na podlagi lastnega programa • nejasna razlika med • ugodnosti člana (blagajna članom in nečlanom vzajemne pomoči, hranilnice in posojilnice, solidarne pomoči, pomoč stavkajočim, prostočasne aktivnosti, sindikalne zadruge) • sindikalna enoznačnost • priznavanje in spoštovanje sindikalnega pluralizma • oblike sindikalnega • prožne oblike sindikalnega organiziranja, veljavne za organiziranje po delovno- politično organizacijo proizvodnem teritorialnem, interesnem načelu • opredelitve za politično • metode in sredstva organizacijo, metode in sindikalnega boja: načini dela ter strategija, pogajanja, kolektivne lastna politični organizaciji pogodbe, neposredni predlagatelj zakonov v skupščini, organiziranje in vodenje stavke, zaščita sindikalnega aktivista, itd. Seveda nas je zanimal tudi razlog, zaradi katerega so se odločili organizirati drugačen, kot pravijo, svoj sindikat. Razlog je enostaven. Bivši delavci Rl niso našli mesta za svoje interese v novih delovnih okoljih (Revoz, Adria, TPV,...) in tudi ne vidijo možnosti, da bi se stara miselnost v novi obleki bistveno spremenila. Skratka, ne verjamejo, ne zaupajo in ne vidijo pravih možnosti. Kadrovske težave jih ne skrbijo, pravijo, da bo njihov program tako dober, da bo animiral vse strukture. Financirali pa se bodo s članarino.... Tako, sindikalno gibanje se je vendarle začelo tudi pri nas. Ponuja se nam možnost priključitve programu, ki bo našim interesom najbližji. Gotovo bo s tem tudi konec avtomatskemu trganju članarine, saj IO SBRI na tovrstne napake že opozarja. Ideja je zanimiva, do konca marca pa mora biti predstavljena v konkretnem programu, saj iniciativni odbor pravi, da bodo tedaj sklicali ustanavni zbor vsebinsko nove in konkurenčne sindikalne organizacije v IMV. O datumu vstanovnega zbora, vas bomo pravočasno obvestili in tedaj se boste lahko na lastna ušesa prepričali, če je to to, kar ste iskali. j g Obvestilo blagajne vzajemne pomoči Vse člane vzajemne pomoči obveščamo, da se z 15. 3. 1990 vloge povečajo na 20,00 din. Posojila se s tem dnevom povečajo na 600,00, 800,00, 1.000,00 din, odvisno od salda ali vloge. Blagajno do nadaljnega vodi tov. Deak in sicer izključno samo vsako sredo od 13.00 do 15.00 ure. Izplačila vlog oziroma posojil, vsak mesec prvi dan po obračunu OD, to je 16. v. m. Med starim in novim posojilom mora biti presledek vsaj en mesec. Vse druge informacije vsako sredo od 13.00 ure do 15.00 na blagajni. Predsednik Zvone Pavlin Le kdo je ne pozna Zvedeli smo, da naša vedno nasmejana, prijazna in razumevajoča REZIKA DEAK odhaja v pokoj! Ob vsem blagajniškem delu, ki ga v hiši, kot je naša prav gotovo ni malo, je vrsto let pedantno vodila tudi blagajno vzajemne pomoči. Obljubljamo vam, da bomo v naslednji številki pripravili pogovor z njo, da nam pove, kako bo, polna elana in energije, preživljala dni v pokoju. Gotovo ji niti za hip ne bo dolgčas, nam pa po njej gotovo. IO SBRI - kaj je to? - ali konkurenčni sindikat jasen in konkreten: »Želja organizirati sindikat, v katerega se bodo na prostovoljni bazi seveda lahko včlanili vsi delavci IMV, je člane IO SBRI privedla do tega, da so organizirali iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za organizacijo (recimo mu) alternativnega sindikata v IMV. Pravijo, da je konkurenca, in to na vseh področjih, vedno zdrava, saj vzpodbuja kakovost. In sami pravijo, da bo njihov sindikat, ki mu še iščejo ime (predlogi pa so kot npr.: PROJEKTIL, UNIVERZAL, APOLON, kar pa ni najbolj pomembno) res organizacija, ki bo ščitila delavca. Temeljil bo na strokovnem delu na vseh področjih, ki se jih bodo lotevali. Sodelovali pa bodo z vsemi sindikalnimi organizacijami v IMV, v programih, ki bodo pozitivni in konkretni, seveda pa bodo v njihovem programu tudi izvirne aktivnosti, ki po njihovem mnenju manjkajo v programih. Alojz Pavlič združuje Adrio in Renault Tistim, ki vas cestno hitrostne dirke zanimajo, Alojza Pavliča gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Za ostale pa kratka informacija o njem. Svojo športno kariero je začel leta 1972. V bogati 17-letni karieri je dosegel vrsto uspehov na domačih in tujih dirkališčih. Po statističnih podatkih AMZS sodi med najuspešnejše tekmovalce v tej športni panogi v zadnjih desetih letih. Nastopil je na vseh znanih dirkališčih vzhodne in zahodne Evrope in Velike Britanije. Tudi v minuli sezoni si je prizadeval, da bi z dobrimi rezultati doma in v tujini opravičil zaupanje sponzorjev. Pred tekmo! malokateri lastnik prikolice Adria naredi letno 40000 do 50000 km po tako raznolikih terenih, tako obremenitvijo in visoko hitrostjo. Alojz Pavlič vsako leto testira novo prikolico in njegova poročila s testov so resnično uporabna. S svojim športom združuje Renault in Adrio, saj uporablja Renaultov Trafic, model 90. Brez posebnih težav letno z njim prevozi 80 000 - 100 000 km. Pravi, da je z vozilom izjemno zadovoljen. Njegova želja pa je, da bi dobil trafic z močnejšim, turbo motorjem. Tudi sicer Alojz vozi le Renaultova vozila. Njegova je bila tudi pobuda, uvedbe vozil R-5 v Avto-šoli, kjer so se le-ta izkazala kot primerna in kvalitetna. Petice postajajo v avtošo-lah vse bolj priljubljene in iskane. Posrednik teh vozil za vse avtošole v Sloveniji pa je Alojz Pavlič. Vidimo, da gre za primer več kot uspešnega sodelovanja med IMV-jem in Alojzom Pavličem. Za konec še to. V letošnji sezoni se bo z novim tekmovalnim motorjem tlanda 90 RS 125 R udeležil treh tekem za republiško prvenstvo, štirih za državno in štirih mednarodnih FIM. Sodeloval pa bo tudi na dvanajstih tekmah evropskega prvenstva. Kot pravi, je nova Adria vedno vzbudila zanimanje tako tekmovalcev, kot publike, j g Predaja ključev nove ADRIE, ki jo bo na svojih dolgih poteh testiral Alojz. Življenje dirkačev in spremstva je nomadsko, saj se v tekmovalni sezoni selijo iz tekme na tekmo po celi Evropi in vsak konec tedna preživijo na dirkališču. Za način in tempo življenja, ki ga teamu narekuje ta šport, sta nujno potrebna ustrezno transportno-vlečno vozilo in stanovanjska prikolica z baldahinom. Slednjo uporablja kot kuhinjo in spalnico, baldahin pa kot mehanično delavnico za pripravo tekmovalnega motocikla. In prav pri tem mu je v izdatno pomoč prikolica Adria. Usluga pa je obojestranska, saj Alojz, ki je tehnični vodja avto šole (skrbi za celoten avtopark), sicer pa po poklicu avtoelektričar in avtomehanik, svoje znanje in sposobnosti zapažanja napak s pridom prenaša našim razvoznikom Adrij. Od njega prihaja vrsta koristnih informacij, saj le (če sploh) RAČUNALNIK IN MI Informacijski center in njegova vloga v podjetju Z novo organizacijo IMV se je področje PC v Informatiki tudi uradno preimenovalo v Informacijski center. Področje dela, ki naj bi se skrivalo za tem imenom bom skušal prikazati v povezavi s predavanjem Davida VVashbur-na, ki je strokovnjak za to področje. Bil je vodja Informacijskega centra v ameriški Nacionalni banki, sedaj pa je svetovalec pri Združenih narodih v Ženevi. Osnovne naloge Informacijskega centra 1./ Pospešiti proces poslovanja podjetja 2.1 Zmanjšati razsipanje (izgubo) informacij 3./ Zgraditi učinkovito svetovalno službo za vodstvo in uporabnike Značilnosti Informacijskega sistema Število zaposlenih je majhno, koncentracija znanja (formalna izobrazba, izkušnje, kreativnost, inovativnost) in tehnologije (računalniška in programska oprema) pa visoka.___________ Zaradi tega je navadno učinkovitost, pa tudi neformalna moč večja od formalnega položaja na hicrarhijski lestvici. Pomembna je predvsem neposredna povezava z vodstvom (top management), saj sc le v tem primeru ta moč najbolj optimalno izkoristi pri reševanju strateških problemov pri poslovnem odločanju. Strokovnost članov 1C naj bo bolj v smeri poslovne usposobljenosti (management), kot pa v programiranju. IC naj bi predvsem usmerjal razvoj, ne pa razvijal aplikacij. Superuporabnik (supeniser) kot ključni element uspešnosti dela IC Pod tem nazivom si predstavljamo uporabnika-entuziasta, ki ga poleg svojega strokovnega področja zanimata tudi računalništvo in informatika.__________________ Je vezni člen med uporabniki in IC. Ker je članov IC malo (3-4), uporabnikov pa zelo veliko (več sto), je uspešnost dela IC odvisna predvsem od uspešnosti sodelovanja med IC in superuporabniki. Preko njih poteka prenos znanja in informacij ter koordinacija dela med posameznimi oddelki v podjetju. Način dela informacijskega centra IC skuša izboljšati kvaliteto poslovnega odločanja predvsem z uvajanjem modeme tehnologije, znanja in novih pristopov pri delu uporabnikov z računalniško opremo (PC, Macintosh in delovne postaje). Pri tem je mišljena predvsem pomoč pri sistemski analizi, postavljanju standardov in svetovanje pri strateških odločitvah, ne pa .banalna vprašanja, (n. pr. kako povezati tiskalnik z računalnikom; funkcija nekega ukaza v Lotus-u in podobno). Člani IC naj tudi ne bi razvijali aplikacij za uporabnike, saj je pri rednem delu IC praktično nemogoče vzdrževati nekaj deset aplikacij, ki jih uporablja nekaj sto uporabnikov. Za to obstajajo posebne skupine programerjev. V končni fazi pa bi morali uporabniki sami razvijati svoje aplikacije (projektiranje in programiranje), saj najbolje poznajo zahteve svojega specifičnega področja. Iz naštetega sledi, da pod pojmom „uporabnik PC„ mislimo predvsem fakultetno izobraženega strokovnjaka specialista, ki razvija aplikacije s svojega področja.__________________ Pri tem ni nujno, da gre za klasično programiranje, saj je mogoč razvoj aplikacij tudi z orodji 4. generacije (makroukazi, generatorji aplikacij in podobno). Pri delu uporabniku svetuje superuporabnik, v zahtevnejših primerih pa tudi neposredno IC. Tako sc znanje s področja informatike od IC širi preko superuporabnikov do uporabnikov, v obratni smeri pa se prenaša strokovno znanje. V končni fazi lahko postane IC tudi POSLOVNI CENTER. Ker se v IC stekajo poslovne informacije od uporabnikov iz celotnega podjetja, dostikrat postane IC tudi najbolje obveščeni oddelek. V tem primeru pa lahko nudi tako pridobljene poslovne informacije tudi neposredno vodstvu podjetja.___________________________ Važncjc je, da pride do razvoja in uporabe aplikacije hitro in poceni (če usposobimo za to uporabnika), kot pa da bi bila aplikacija popolna, pri tem pa bi razvoj trajal dolgo in ob visokih stroških (če bi aplikacijo razvili profesionalni programerji). Podobnost med IC zahodnih podjetij in nami 1./ PREMAJHNO ZNANJE UPORABNIKOV PC Čeprav ta problem ni nepoznan tudi na zahodu, pa je pri nas akuten in kroničen. .Zasluge, za to pa ima predvsem miselnost, da je PC enaka stvar kot VAX-ov terminal. Kot je bilo že navedeno, naj bi PC uporabljali predvsem strokovnjaki, ne pa .zajemalci podatkov.. Za delo z razmeroma drago opremo je potrebno solidno znanje, saj lahko v nasprotnem primeru pride do povzročitve škode (izguba podatkov, mehanske poškodbe zaradi nestrokovnega ravnanja z opremo in podobno). Uporabniku PC ne bi smeli zaupati opreme, če je ne zna obvladovati, saj bo lahko s svojim delom povzročil več škode kot koristi. Če že ne bo napravil fizične škode, pa bo po nepotrebnem trošil resurse (slaba produktivnost dela, zasedanje opreme, potrebe po nenehnih intervencijah strokovnjaka in podobno). Nekateri sedanji uporabniki PC bi bili verjetno še vedno bolj produktivni s pisalnim strojem in kalkulatorjem. Izdelava raznih menujev je največkrat samo potuha uporabnikom, saj preprečuje, da bi pri delu s PC dobili občutek, kako sistem deluje. Tako imamo veliko uporabnikov, ki na primer že zelo dobro poznajo program Lotus, ne pa tudi vsaj osnov operacijskega sistema. V primeru, da zaradi nepredvidene akcije „padejo. v operacijski sitem, potrebujejo pomoč IC. Prihaja tudi do drugačnih „banalnih, problemov, ko na primer uporabnik sam ne opazi, da je napajalni kabel ali pa kabel za tiskalnik razrahljan, pa zahteva takojšnjo intervencijo IC. Takšni pojavi so vsakodnevni in onemogočajo delo članom IC zaradi ncprcnchnih telefonskih klicev, sam IC pa sc spreminja v mehanično delavnico. Uporabniki PC potrebujejo izobraževanje s področja informatike in nujno tudi določen čas, da to znanje osvojijo, preden jih lahko zadolžimo s konkretnimi nalogami. V nasprotnem primeru bo prihajalo do že navedenih problemov. Minimum splošnega predznanja za strokovno delo s PC naj bo srednja šola in pasivno znanje angleškega jezika. 2./ SU PERU PORABNIKI V vsakem oddelku je navadno vsaj en entuziast. V večini primerov je superuporabnik pogoj, da sc bo razvita aplikacija tudi pričela uporabljati v praksi. Je zelo cenjena pomoč pri delu z uporabniki in kot vir poslovnih informacij. Na žalost pa je največkrat tudi najbolj obremenjen človek v oddelku. Zato bi morali vse su peru porabnike razbremeniti operativnega dela in jim omogočiti še dodatno izobraževanje s področja informatike. 3./ IZKORIŠČENOST,PC Informacijski center, ki ga vodi David Washburn, je lasnik vseh PC. To pomeni, da IC odloča o tem, kdo od uporabnikov bo dobil PC v uporabo (ne v last, kot pri nas) in v kakšni konfiguraciji. Na ta način je računalniška oprema najbolje izkoriščena. Tudi on pa pravi, da sc tako imenovani „top management. potem ko potrdi investicijo v večjo količino PC, zelo malo ali nič ne zanima, kolikšno korist ta investicija prinaša podjetju. PC je zelo primeren za izvedbo Exccutive Support sistemov. To so aplikacije, ki omogočajo zajemanje podatkov na centralnem računalniku, njihovo „zgoščevanje,, in prikaz v pregledni grafični obliki na PC, sam način uporabe pa je tako „prijazen., da ga lahko uporabljajo neposredno tudi vodilni in vodstveni kadri. Na ta način lahko odpravimo tako imenovane „prežvekovalce informacij,,, ki največkrat povzročajo izgubljanje in deformacijo informacij. Prototip take aplikacije je tudi Informacijski sistem za poslovno odločanje - Revoz, ki je do sedaj razvit za področje Direkcije za kakovost, njegov nadalnji razvoj pa je odvisen predvsem od podpore vodstva in superuporabnikov v ostalih direkcij ali. 4./ AKTIVNO DEJSTVOVANJE INFORMACIJSKEGA CENTRA Kot pravi David Washburn, IC ne sme samo pasivno čakati na zahteve, ampak mora dejstvovanje usmerjati tudi navzven z naslednjimi aktivnostmi: - izdaja internega biltena - organiziranje predstavitev za člane vodstva - tekoče obveščanje uporabnikov o novostih, ki bi jim lahko koristile - vzpodbujanje razvoja in samoiniciativnosti, še posebno pri supentporabnikih - izdelava študij in analiz o izkoriščenosti računalniške in programske opreme - tekoče spremljanje razvoja na področju informatike, računalništva in managementa. Zaključek Vabimo člane vodstva in superuporabnike, da nas seznanijo s svojimi problemi in zamislimi. Gotovo jim Informacijski center lahko kako pomaga. IC želi slediti geslu „biti koristen, in postati v perspektivi tudi pravi POSLOVNI CENTER. Informacijski center - REVOZ Radovan Smerdel VODSTVO PODJETJA zahteve predlogi INFORMACIJSKI CENTER koordinacija dela SUPER- UPORABNIKI koordinacija dela UPORABNIKI Shema delovanja Informacijskega centra v podjetju FOTO ŽEBLJIČKI Kovačeva kobila , ki je vedno bosa si pač ne more dosti pomagati sama. Mi pa bi ta problem lahko rešili. Prikolica na avtobusnem postajališču nam gotovo ni v ponos, niti Adriji v reklamo. Res, da je v njej improvizirana pisarna, ki bi ji lahko namenili vsaj novo prikolico, če že ne gre drugače. ■bSL*-. v. m llii m Skakalnica Tisti, ki se vsak dan pripeljete na delo s svojim avtom se skakalnici na cesti, ki vodi k glavnemu vhodu Revoza pač izognete ali prilagodite vožnjo. Za mnoge pa je le-ta neprijetno presenečenje. Upamo, da se bo le našel denar za novo asfaltno prevleko, ki bi prvi vtis o nas lahko spremenila. V grajskem hodniku Grmski grad je ravno tako ena naših slabih točk; od njegove namembnosti, opremljenosti, okolice itd. V oči pa vas gotovo zbode umivalnik v hodniku izobraževalnega centra, ki kljub higieni, ki jo podpiramo, ne sodi tja! Nekateri imajo srečo Akcija PODARIM DOBIM je vedno bolj popularna, tako med tistimi, ki pridno kupujejo kartice, kot med podjetji, ki v akciji sodelujejo kot sponzorji. Med slednjimi je tudi ADRIA. Gotovo je tudi med nami precej takih, ki ob slehernem žrebanju stiskajo pesti, da bi jim bila sreča naklonjena. Toda sreča’je opoteča. V januarskem žrebanju se je sreča nasmehnila mladi petčlanski družini iz Šoštanja DEVOVIM, točneje najmlajšemu med njimi, 3-letnemu Igorju. Seveda so vneto spremljali žrebanje in kot običajno v takih trenutkih, kar verjeti niso mogli, da so oni lastniki nove ADRIE 350 T. Če to ni šlo v račun mami in očetu, je pa mali Igor začel skakati od veselja in kričati: »Moja je, moja je.« Ko so malemu navihančku delavci ADRIE pred tovarno predali ključ in je ob pomoči staršev odprl vrata svoje hišice, kot je dejal ves nasmejan, nikomur ni dovolil noter. Moja je in pika. Pa je le popustil in se odločil, da bo prikolica vendar last cele družine, ki se je tako znebila vsakoletne skrbi, kam in kako na dopust. Vsi so navdušeni nad možnostmi, ki se jim kot lastnikom Adrie ponujajo. Zadovoljni pa so tudi v Adrii, saj so prepričani, da je prikolica v pravih rokah. J. Š. wm Globtour vam ponuja Ob tem, da v delovanju našega sindikata I vedno nekaj škripa, tako pri vodstvu, kot pri članstvu, pa so sindikalni izleti dobro organizirani in obiskani. Pravzaprav je to skoraj edina možnost srečanj izven tovarniškega obzidja, spoznavanja nas med seboj in spoznavanja novih krajev. Pomlad je prav gotovo čas sindikalnih izletov. Pomoč pri organiziranju le-teh vam ponuja novomeška poslovalnica EMONA GLOBTOUR (tel, 25-125, 25-789). Iz pestre palete dvodnevnih izletov naštejmo le nekatere: Italija Avstrija, Dunaj-Bratislava, Praga, Padova-San Marino, Dunaj, Benetke-Goriška Brda, Siena-Piša- Firence (3 dni). Cene so ugodne! V Globtourju vam ponujajo tudi zanimive in ugodne aranžmaje za prvomajske praznike. Obiščite jih in se prepričajte! Naša okolica je na nekaterih koncih naravnost odvratna. Da se z nekaj dobre volje in denarja ter konstantnim vzdrževanjem da narediti tudi okolico tovarne očesu prijetno, so vsem dokazali delavci v PPA! Poglejte ograjo, ki nam gotovo ni v korist in bi jo kazalo vsaj podreti, kot tudi tisti kočmur... Da, to je pogled, ki se vam razkrije z grmskega gradu. Čudovit, a lahko bi bil še mnogo lepši, le pridna človeška roka bi se ga morala dotakniti. O propadanju sadovnjaka ob gradu pa raje ne izgubljajmo besed. Gotovo pa bi okolica grmskega gradu lahko bila naš biser. Ribnik, na katerem vztrajno cvetijo lokvanji poleti, (kot da bi hoteli nove lastnike opozoriti na drugačne čase, ko je vrt blestel v urejenosti), je zapuščen in zanemarjen, kot vsa okolica. Pa nas ne gane! In naj mi nihče ne reče, da bi bil prevelik strošek, redno negovati ta čudoviti park... AUTOMATED guided vehicle systems/ed. by. R. H. Hollier, L. F. Gelders. - Bedford: IFS Publications, 1988 BOHINC, Rado Delniška družba/Rado Bohinc. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1989 COFFIN, Stephen Unix: The complet reference system V release 3/Stephen Coffin. - Berkeley: Mc Graw-Hill, 1988 DIN - Katalog fur technische Regeln = DIN catalogue of technical rules/Hrsg.: DIN, Dt. Inst. fur Normung e. V. - Berlin; Koln: Beuth, 1989 DIN Tarchenbuch 56 Materialprufnormen fur metallische VVerk-stoffe 2/Hrsg.: DIN, Dt. Inst. fur Normeng e. V. - 4. Aufl. - Berlin; Koln: Beuth, 1987 ĐORĐEVIĆ, Božidar Rečnik industrijske hernije: nemačko--srpskohrvatski/Božidar Dordevič. - 2. izd. - Beograd: Privredni pregled, 1986 In tu je nova naloga za vas. Tokrat od vas pričakujemo izviren, duhovit podnapis k sliki. Romantična hišica, osamljeno drevo, IMV. Kakšen bi bil po vaše najboljši podnapis k sliki? Svoje predloge nam pošljite peti dan po izidu Kurirja. Nagra lucijski oddelek 070.489 KUR Vse se vrti okoli vrat! Knjižno 68232 Šentrupert. II 54l2/l990 COBISS e£2S4 h i3340102.3/4 1 -2. - Kranj; Ljubljana: School of Organi-zation; Chamber of Economy of Slovenia, 1989 RADIĆ Stipe Rečnik industrijske opreme-mašine-- aparati-uređaji: nemačko-srpskohrvat- ski/Stipe Radič. — 2. izd. - Beograd: Privredni pregled, 1986 TOMŠIČ, France Nemško-slovenski slovar/France Tomšič. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989 VERBINC, France Slovar tujk/France Verbinc. - 9. izd. - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1989 YOUNG, VVarren C. Roak's formulas for stress and strain/ VVarren C. Young. - 6. ed. - New York: Mc Graw-Hill, 1989 Novo mesto, 22. 2. 1990 Anica Grobovšek GRAD, Anton Veliki angleško-slovenski slovar/Anton Grad, Ružena Škerlj, Nada Vitorovič. -Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989 JURANČIČ, Janko Slovensko-srbskohrvaški slovar/Janko Jurančič. - Ljubljana: DZS; Zagreb: Školska knjiga, 1989 KOMENTAR zakona o podjetjih/Rado Bohinc et ali. - Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1989 LING, F. F. Approaches to modeling of friction and wear/F. F. Ling, C. H. T. Pan. - New York: Springer, 1986 MIHAILIDI, Agapi Hemijsko-tehnološki rečnik: englesko--srpskohrvatski/Agapi Mihailidi, Mihailo Mihailidi. - 3. izd. - Beograd: Privredni pregled, 1989 MILLER, Alan K. Unified constitutive equations for creep and plasticity/ed. by Alan K. Miller. - London; New York: Elsevier applied Science, 1987 MITCHELL, I. V. European research on materials substitu-tion/l. V. Mitchell, H. Nosbusch. - London: Elsevier applied Science, 1988 ORGANISATION and Information Systems: Proceedings of International Conference/ Ed. Zdravko Kaltnekar, Jože Gričar. Knj. SPORT IN REKREACIJA Po daljšem premoru, je bilo zopet organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško. Naziv »najboljši strelec v Adrii« so si prislužili delavci obrata Podgorje-Šentjernej. Rezultati so naslednji: 1. JOŽE SIMONČIČ, 2. JANI KUNSTELJ, 3. DUŠAN ŠUŠTARŠIČ. Vzdušje je bilo res prijetno in delavci si želimo še več podobnih srečanj in tekmovanj. J. Cvelbar :nji niči