kranjski Izdaja: Delovni kolektiv Tekstilne industrije Tiskanina-Inteks, Kranj — Odg. urednik: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, inž. Alenka Korče, Lea Mikijs, Pavla Konc, Francka Zupanc, Vili Zirkelbach, Ivan Mauser, Ivan Rebolj, Janko Zupan, Ivo Jereb, Tine Roj ina, inž. Franc Indihar, Boris Per-tot, Katarina Lupša, Anica Lokar — Telefon: 2881-84 — Tisk: CP »Gorenjski tis*«, Kranj LETO V. 18. SEPTEMBER 1962 ŠT. 9 i LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKAN INAI NTEKS KRANJ Kako smo gospodarili v prvem polletju IZVLEČKI IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA PRVO POLLETJE 1962 Čeprav je poročilo dokaj obsežno, je vendar potrebno, da ga skoraj v celoti objavimo, ker najbolj nazorno prikazuje delo kolektiva v prvem polletju tega leta (deloma tudi v primerjavi z istim obdobjem leta 1961 !). RAZUMLJIVO PA JE, DA JE V PRVI VRSTI TREBA DOBITI MANJKAJOČIH 26 MIKALNI-KOV, BREZ KATERIH NI NITI KOLIČINSKEGA PLANA NITI DOBRE KVALITETE PREJE. BREZ KVALITETNE PREJE PA IZVRŠITEV PROIZVODNEGA PLANA PO KOLIČINI IN VREDNOSTI 2e smo podrohneje pisali o ko- smo j j j, planirali, kar gre seveda ličinski izvršitvi polletnega piana, na ra6un kvalitetnejših tkanin, pa bi zato tokrat navedli samo Prizadeti obratni delavski sveti, procent izpolnitve v m2, ki znaša obratovodstva in komercialni odd. 96,4%, po vrednosti pa 92,8%. bodo morali v drugem polletju _...... . , , pokazati vso prizadevnost in iz- Ti odstotki povedo, da postav- * ni park za izdelavo širokih tka- TUDI NI MOŽNO PRIČAKOVA-nin itd. Zaradi nezanimanja za TI KVALITETNIH TKANIN, KI široke tkanine na domačem trgu ___ smo bili celo prisiljeni izdelati ODGOVARJALE INOZEM- znatno večje količine cicev, kot gKIM TRŽIŠČEM. ljeni proizvodni plan nismo ugodno izpolnili. Ta primanjkljaj pro- najdljivost, če bodo hoteli do kraja leta nadoknaditi ves pri- ... ... .. manjkljaj in tako izvršiti proiz- izvodnje ie nastal pn prep v pre- vseh pokazateljih. dilnici I in pri tkaninah. Vzroki »o objektivni, saj so nastopili v predilnici zaradi zakasnelega investiranja prejnih strojev in ozkega grla na mikalnikih. Zaradi zavrnitve naše prošnje za nabavo 26 manjkajočih mikalnikov iz Vzhodne Nemčije, nastaja nepotrebna in nepopravljiva škoda v O stvaritev družbenega plana Postavljeni družbeni plan podjetja po glavnih elementih cene je podjetje izpolnilo le z 80,2 odstotka, kar brez dvoma narekuje Splošna situacija je Dosežene rezultate gospodarske- nem iposlovanju, izpad določene ga poslovanja v pirvem polletju dopolnilne strojne opreme iz nvo-proizvodnji preje tako po količini tega leta ne moremo oceniti kot za (likalniki, široki emulzirni kot po kakovosti. (Plan preje za ugodne. Postavljene proizvodne specialni kalander in poiz- prvo polletje znaša: mikana in naloge niso bile izvršene zadovo- klLsm tlskarsk> ftroj) zaradi od-česana preja 96,1 % ef. kg!). Pro- ljivo slabi izpolnitvi plana po klo”llne|a stallsca nerazume-izvodni plan tkanin smo sicer v ', ™' 1 P.a"a P vanJa Zveznega sekretariata za tekočih metrih dosegli (100,4), ne °bscfru ln aiSnrtlmentu so botrova- industrijo, zakasnitev nekaterih že pa v m2 in vrednostno, kot kažeta " predvsem objektivni razlogi, in začetih investicij (avtomatske sta-omenjeni številki v odstotkih. to: P°P°'na negotovost in določe- tve) zaradi tehničnih in deviznih Vzrokov je več, in to: spremenje- ne pomanjkljivosti pri oskrbova- zaprek in končno ^ neuravnovešeni asortiment, ki so ga narekova- nju podjetja, narekovano s sploš-le izvozne prilike, nepopolni stroj- nimi prilikami in prakso v deviz- precejšnjo zaskrbljenost. (Zakaj je ta odstotek tako nizek, pa je razvidno iz ostalih poglavij.) Doseganje storilnosti Pf-imerjalna analiza storilnosti med lanskim in letošnjim prvim polletjem pravi, da se je storilnost letos dvignila za 5,5 %. Ti uspehi se še nadalje izboljšujejo in povečujejo upanje, da bo zaključek poslovnega leta končno le boljši, kot trenutno izgleda. Vzroki večje storilnosti so v zadovoljivem načinu razdeljevanja osebnih dohodkov na raznih delovnih mestih in v nekaterih določenih ukrepih v razporejanju delovne sile. RENTABILNOST IN EKONOMIČNOST POSLOVANJA Če primerjamo te pojme v prvem polletju lani in letos dobimo velik padec, in sicer pri rentabilnosti za 40 odstotkov in pri ekonomičnosti za 24 odstotkov. Vzroki so: zelo močne podražitve reprodukcijskega materiala, slaba prodaja> sorazmerno velike zaloge gotovih izdelkov in nedovršene proizvodnje v tem letu ter končno spremembe gospodarskih predpisov. Delo s transportnim dvigalom — viličarjem — je težko in odgovorno DELOVNA SILA Okrog delovne sile ni bilo posebnih problemov. Fluktuacija se ni povečala, izostanki pa so se celo znižali. noist domačega tekstilnega tržišča, ki ni dopuščala, brez praktično izgubljenih rizikov, finalizi-rati razne vrste proizvodnje. Popuščanje v sami kvaliteti proizvodov pa je večidel potrebno pripisati bolj subjektivnim razlogom. Investicijsko dejavnost in razna dela na investicijskem vzdrževanju podjetje ni moglo razviti po planu, ker je to preprečil Zvezni sekretariat in pa vseskozi kritično pomanjkanje denarnih sredstev, zaradi česar je podjetje moralo koristiti sredstva lastnih skladov za spretno preprečevanje težav v rednem poslovanju. V zadnjem času je opaziti pri bankah določeno voljo pomagati podjetjem iz teh zagat, saj pri starih in iztrošenih kot je naše, pomeni takšno stanje nazadovanje v razvoju in hude gospodarske posledice za daljše obdobje. Investiranje v družbeni standard, s poudarkom na stanovanjski izgradnji, poteka zadovoljivo, vendar pa bodo med letom potrebne določene omejitve, ki jih bodo narekovale določene tehnične ovire in pomanjkanje denarnih sredstev sklada skupne porabe, zaradi povečane blokade za obvezne rezerve ter izpada predvidenih in potrebnih stanovanjskih kreditov. Prodaja se sicer zboljšuje, vendar bo treba uporabiti vse sile in mnogo iznajdljivosti, če bomo hoteli vsaj zadovoljivo zaključiti tekoče leto. Izgledi za izvršitev planiranega izvoza so slabi, kot rečeno predvsem zaradi onemogočene nabave nujno potrebne dodatne strojne opreme, in pa zato, ker so nastali problematični zapleti okoli izvoza v Zahodno Nemčijo, ki lahko Povzročijo iz- (Dalje na 2. str.) OBRAČUNANI IN IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI V prvem polletju tega leta smo obračunali in izplačali sledeče osebne dohodke: Osebni dohodki iz čistega dohodka: (Vrednost v 1000 dinarjih!) Osebni dohodki za redno delo 833.540 Dodatek za nadurno in ne-dteljsko delo 6.138 Dodatek -za nočno delo 17.989 Nad. za letni odmor in drž. praznike 43.589y Nad. za zastoje pri delu 5.303 Izredni dopusti do sedem dni 821 Razni otali osebni dohodki 23.496 Honorarji raznih sodelavcev 785 Skupaj 931.661 65.216 7/o prispevki na oseb .dohodke 996.877 Osebni izdatki v breme mat. stroškov: Dnevnice do predpisane višine Nadomestilo za ločeno življenje Nagrade vajencem Boleznine za prvih 7 dni Prevozi na delo Plačila za začasno delo Nagrade študentom na praksi 824 67 2.113 4.682 17.973 87 64 25.810 1.022.687 Obračunani osebni dohodki: V prvem polletju tega leta je obračunani obseg vloženih investicij takšen: Ekonomske Ostali Skupni enote izdatki oseb. doh. Brutto - kosmati oseb. doh. - 107% 918.274 49.338 967.612 Kosmati osebni dohodki - 100% 858.200 46.110 904.310 Cisti osebni dohodki - 60,75% 521.356 28.012 549.368 Povprečno- število- zap-oslendh: po spisku 3.307 na mestu 3.113 Obračunani mesečni či-sti osebni dohodki na povprečno zaposlenega: — po spisku 26.280 1.410 27.690 — na mestu 27.910 1.500 29.410 IZVRŠITVE PLANOV ZA AVGUST Predil. 1: 136,4 % v ef. kg Oplem. 1: 96,2 °/o v tm II : 103,0 % v ef. kg 91,7% v m2 Tkalnica I: 117,1 % v tm II : 110,1 «/o v tm II : 97,3 % v tm 110,7 % v m2 Najvažnejši del nove belilnice v obratu I je tako imenovani škoremj Takole je potekala nabava Fred predilnico II urejujejo cesto, ki do sedaj še ni bila asfaltirana Poslovanje nabave je bilo v prvem polletju dokaj kritično, posebno preskrba z bombažem in z reprodukcijskim materialom iz uvoza. Zaradi zakasnitve ameriške pomoči je moralo podjetje kupovati bombaž vseh mogočih in nemogočih vrst in kvalitet, da ni prišlo do resnejšega zastoja v proizvodnji. Kot kontingentirano surovino nam je tudi Matres dajal določeno vrsto egiptovskega bombaža, ki je zaradi asfaltnih primesi za normalno proizvodnjo neuporaben. Razumljivo je, da nam je ta bombaž povzročil te-kot so: barve, in reklamacije inzomskih zilije itd. zave kupcev. Poleg tega je Matres, kot popoln absolutist in monopolist v razdeljevanju kontingiranih surovin, tudi sam še posebej ustvarjal razne nepotrebne težave pri nabavi bombaža. Tudi domače Stanično vlakno iz Ložnice še vedno ne ustreza kvaliteti in asortimentu, kar se je opazilo tudi pri kvaliteti izdelkov. Zelo težke in na trenutke celo nemogoče razmere vladajo pri na- kemikalije, uten-iz uvoza, ker Narodna banka zavlačuje sprovedbo deviznih nakazil v inozemstvo .po pol leta in tudi več, kar seveda še bolj zavlačuje naročene pošiljke. Če pa dobimo material z veliko zamudo, je jasno, da nam to ustvarja skoraj nepremostljive težave v proizvodnji in še hujše pri izpolnjevanju izvoznih obveznosti, ki so s pogodbo vezane na nepreklicne roke in na ustrezajočo kakovost izdelkov, česar pa podjetje pri omenjenih pogojih , , , , , . , nabave ne more več izvajati, se- bavi reprodukcijskega materiala, veda brez laßtne krivde_ - Kako smo gospodarili v prvem polletju ZALOGE FINANČNO POSLOVANJE Omenili smo že, da je bila prodaja v prvem polletju slaba pa je zato razumljivo, da so zaloge podjetja, od katerih bi pobrale vozili po količini komaj 85,3 % gotovega blaga narasle preko po-anuitete za obratna sredstva in ostvarjene proizvodnje ali po stavljenega normativa. Zaradi za do sedaj najete stanovanjske vrednosti 84,2 %. Posledica tega predvidenega izvoza v bližnji pri-V začetku leta 1960 je naše šala 29 dni, kar pomeni, da se je kredite ter predpisana blokacija so znatno večje zaloge gotovih hodnosti se bo stanje sicer izbolj- podjetje v sodelovanju z Narodno še gibala v rednem okviru po- za obvezne rezerve vsa sredstva izdelkov kot smo jih imeli v za- šalo, bodo pa zaloge še vedno banko v Kranju stabiliziralo svo- stavljenega normativa. Na sploš- tako, da v prihodnjem letu prak- četku leta. Težko vprašanje pred- večje kot običajno, ja obratna oziroma denarna sred- no s klienti nislmo imeli — razen tično ne bo razpoložljivih sred- javlja izvoz, saj zn.'ašajo naše stva za redno poslovanje, vendar nekaj manj pomembnih primerov stev za kake druge potrebe, pa je bilo to stanje zelo kratko- — posebnih težav. Svoje obvezno- trajno, ker je z letom 1961 stopil sti do družbene skupnosti in do-v veljavo nov gospodarski sistem, baviteljev je podjetje skušalo ki je med ostalim prinesel novo vedno v redu in pravočasno po-dispariteto dinarja, s tem pa ravnati, kolikor so to dopuščale splošno krepko podražitev repro- denarne razmere. PRODAJA IN IZVOZ Problem .predstavljajo tudi ne- , , normalne zaloge nedovršene pro- nao trgovino kar 7 milijonov nh izvodnje ta sicer euTOVega Ma,ga zadolžitve po Komiteju za zuna- tkanin, medtem ko imamo s po godbami trenutno pokritih šele 6 milijonov in še tu je okoli 2 mi v skladišču in manipulaciji ter polizdelkov — preje. Po grobih Prodaja na domačem tržišču je lijona sklenjenih pogodb z Zahod- ocenltvah. 60 za;io®e nedovršene bila slaba, kljub prizadevanju no Nemčijo zelo problematično Proizvod'n,e Prcvlsoke 23 Pnbllz' * ---- ----1--- 1---------- * ------------- ------ ------------------------- ------- —”— ‘ " 4117 iiciuuju iciu i/iuuiLURuuiiii» -| TrvUiom mpfrov Knrnvpra dukcijskega materiala, znatno Medtem ko .pomeni obračunani prodajalnega oddelka. Vzroki sla- zara]Q ~ kfc, /.*32 <■ sh* f.gfo t.jyr uktf Skrb za delovnega človeka Skupna dolžnost vseh državljanov je s pravilno gospodarsko politiko uporabljati naša proizvajalna sredstva, prav tako pa je dolžnost vsakega državljana skrbno upravljati z družbenimi sredstvi socialnega zavarovanja, iz katerih prejme zagotovljeno pomoč v primeru bolezni, nesreče ali onemoglosti. V naših družbenih razmerah, kjer smo v ospredje postavili predvsem človeka in skrb za nje-govo'blaginjo, je naravno, da se še prav posebna pozornost polaga zdravstvenemu, in higiensko-teh-ničnemu varstvu ljudi pri delu. Človek je najvažnejši čini tel j v procesu proizvodnje, zato je posebno pomembno proučevanje vseh tistih pogojev, ki omogočajo normalno storilnost ob čim manjši potrošnji energije in ob čim manjši nevarnosti za zdravje in življenje delovnega človeka. To je še toliko važnejše, če imamo pred očmi nesorazmerno veliko število nesreč pri delu, ki vsako leto terjajo številne žrtve med Kaj in kje so vzroki nesreč pri delu Vzroki so najvažnejši faktor nesreč pri delu, saj nam šele ugotovitev in analiza vzrokov nesreč pove, kakšne vrste preventivnih sredstev je' treba izbrati in uporabiti, da se -prepreči dogajanje podobnih nesreč in nesreč sploh. Vzroke ugotavljamo pri raziskavi posameznih nesreč neposredno za tem, ko se je nesreča pripetila, ko so dejstva in okoliščine še sveže. Po potrebi moramo rekonstruirati nesrečo. Trezno moramo pretehtati vse okoliščine in dejstva ob nesreči. Ne smemo se zadovoljiti ali celo pretiravati s pomembnostjo enega samega vzroka, ampak moramo biti nepristranski. -Ne smemo se pustiti vplivati, ne smemo se odločiti za preventivna sredstva ob -površni presoji. Pri raziskavi je zlasti važna prometnost, to se pravi, -da moramo biti čim hitreje na mestu nesreče. Po ugotovitvi vzrokov izvedemo preventivne ukrepe. Prepričamo se, če niso podobni pogoji tudi na drugih, enakih delovnih mestih. Vzroke, ki jih pri taki raziskavi dobimo, evidentiramo, ker jih pozneje uporabljamo za analizo masovnih statističnih -podatkov o vzrokih nesreč. Vzroke nesreč delimo na vzroke delovnega okolja (delovni pogoji in metode dela) in subjektivne, osebne vzroke, t. j. take, ki imajo izvor v človeku. Nesreča ima lahko več vzrokov, vendar običajno evidentiramo le glavne (enega ali dva). Zato pri nesreči nastopa samo materialni v zdravstvenem zavarovanju njegovi realizaciji s pogodibo, postalo neogibna nujnost, brez katere si uspešnega dela nobene od obeh Strani ne moremo zamisliti. Kakršno raven zdravstvenega varstva si bo komunalna skupnost zavarovancev postavila, upoštevaje možnosti komune, pri čemer ekonomske m-ožnosti niso zadnjega pomena, tak obseg varsitva bo uživala in tako perspektivo razvoja bo imela. Pozavarovanje v zdravstvenem zavarovanju, ki obstaja že sedaj, in ki že sedaj izravnava objektivne nesorazmernosti v skladih, bo stalo tudi še naprej. Opozoriti pa je treba na to, da pozavarovanje prav gotovo ne bo moglo izravnati tistih nesorazmerij, ki -bodo nastala ne le iz subjektivnih razlogov, temveč tudi tistih, ki bodo posledica večjih stroškov zaradi ustvarjanja boljših pogojev na določenem območju (nove investicije, priprava za razširjene kapacitete, velike akcije splošnega preventivnega pomena itd.). Pozavarovanje bo lahko do določene meje in pod naprej določenimi pogoji dodeljevalo sredstva za izravnavo primanjkljajev, ki bodo nastali pri izvajanju splošnega zdravstvenega varstva, na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki jamči enake pravice za vse zavarovance v federaciji. Vse 6troške, ki bi nastali zaradi večjih potreb in želja, zara-dd razširjenega' zavarovanja ali pa zaradi primanjkljaja in ki jih z rednimi sredstvi, med katere sodi tudi pozavarovanje, ne bi mogli pokriti, bodo morali, poravnati zavarovanci sami z izrednimi prispevki v naslednjem, obdobju. S tem bodo zavarovanci postali neposredno zainteresirani za to, kam gredo sredstva, ki jih zbirajo za zdravstveno zavarovanje, ali s-o zdravstvene usluge, ki jih prejemajo, res enakovredne ceni, katero je treba zanje plačati, kako uporabljajo zbrana sredstva tudi znotraj zdravstvenega zavoda in končno, kakšen program zdravstvenega varstva je še tìkladen z njihovo ekonomsko zmogljivostjo. DODATNI PRISPEVEK NE BO SIMBOLIČEN Ne le zavarovanci, tudi organizacije, kjer tl delajo in ustvarjajo sredstva za zdravstveno zavarovanje, bodo morale opravljati svojo vlogo neposredno pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja prav s ci-ljem, da ibodo tudi kot celota zainteresirane za ekonomičnost potrošnje skladov zdravstvenega zavarovanja zato, da bodo člani njihovih kolektivov za relativno najnižje stroške deležni najboljšega zdravstvenega varstva. Potrošnja skladov bo potem manjša, čim večja bo skrb kolektiva kot celote za zdravje vsakega posameznika, za njegovo čim popolnejšo higiensko in tehnično varnost. K takim ukrepom naj organizacijo v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja spod-budi dodatna prispevna stopnja, ki -bo predpisana tistim skupinam ogranizacij, za katere je ugotovljeno, da trošijo občutno več sredstev iz zdravstvenega zavarovanja kot druge organizacije. Ta prispevek naj bi ne toil le simboličen, temveč naj bi za tistega, ki ukrepov za zdravstveno in tehnično varstvo ne iz;polnjuje dovolj energično, lahko narasel kar do polovice splošnega prispevka oziroma v sorazmerju s sedanjo stopnjo ne več kot štiri odstotke. (Dalje na zadnji strani) vzrok ali pa samo osebni, običajno pa poleg materialnega vzroka — nevarnih okoliščin — nastopa tudi osebni vzrok — nevarno, napačno dejanje človeka. Pod materialnimi vzroki nesreč razumemo takšno defektno, fizično ali mehanično nezanesljivo stanje materialnih virov nesreč, ki zaradi neadekvatne zaščite vodi do nesreče, ki pa ga lahko zavarujemo ali korigiramo. To so: 1. Manjkajoče ali pomanjkljive zaščitne (varnostne) naprave na strojih, napravah, orodjih itd. 2. Manjkajoča ali neodgovarja-joča zaščitna sredstva, 3. Obratne pomanjkljivosti: lokacijske (tesna delovna mesta), gradbene (nevaren pod, neograje-ne stopnice itd), strojne (neustrezne strojne naprave — konstrukcijsko ali po uporabi), transportne (nepravilne izdelave vozil), pomanjkljivosti razsvetljave, ventilacije in prevelik ropot. 4. Napake v materialih in surovinah, ki se jih od zunaj ne da ugotoviti in zaradi katerih nastopa zlom. Porušenje in pretrganje. 5. Defektni stroji, orodja in naprave zaradi obrabe v uporabi, na primer obrabljene vrvi. Te napake se lahko odkrije in odpravi pri sistematični kontroli 6. Nered in neprimerna obleka. Osebni vzroki so predvsem sledeči: 1. Telesne in duševne pomanjkljivosti človeka (slab vid, sluh. utrujenost, pijanost, duševna defektnost itd.) 2. Zdravstveni faktorji (bolezen) 3. Nesposobnost zaposlenega za delo (nima .poklicnih izkušenj ali ne zna delati, kar je posledica pomanjkljivega izobraževanja, treninga in nadzora). (Dalje na 6. str.) člani naših delovnih kolektivov, zmanjšujejo njihovo delovno zmožnost in povzročajo celo smrt. Gospodarska škoda, ki nastaja zaradi obratnih nezgod je ogromna, saj znaša samo v LRS preko 6 milijard dinarjev na leto. Zato ni dovolj,, da samo zdravimo posledice obratnih nezgod, temveč je nujno potrebno, da preprečujemo nastanek nezgod. Prav na to področje moramo prenesti vse napore, zavedajoč se, da nas bo preventivno delo pripeljalo do uspehov. Jasno pa je, da naši uspehi ne bodo popolni, če pri tem delu ne bodo v polni meri sodelovali tudi člani delovnega kolektiva. V prvem polletju 1962 je v obratu II bilo 19 nesreč pri delu in 6 nesreč na poti. v službo. Skupaj torej 25 obratnih nezgod, ki so povzročile izgubo narodnega dohodka v znesku 3,084.480 dinarjev. Ta številka nam pove, da dolguje kolektiv skupnosti znaten delež. Zato se mora vsak član našega kolektiva boriti, da se izvore in vzroke odstrani. Potrebna je temeljita analiza, potrebno je, da se ugotovik rivca, ki je s svojo malomarnostjo, neprevidnostjo ali opuščanjem varnostnih ukrepov povzročil nastanek nesreče itd. Naša zakonodaja vsebuje načelne in splošne predpise o higiensko tehnični zaščiti, ki pa z ozirom na svojo načelnost ne omogočijo razmejitev krivde za določene nezgode. Zato je bilo potrebno, da je Centralni delavski svet našega kolektiva sprejel interni Pravilnik o higiensko tehnični zaščiti pri delu v podjetju. Ta pravilnik natančno določa, kakšni vernostni predpisi veljajo za delovna mesta v naši proizvodnji in je v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi o higiensko tehnični zaščiti pri delu. Dolžnost vsakega člana delovnega kolektiva je, da se z vsebino pravilnika seznani in da tako spozna svoje dolžnosti. Za izboljšanje higiensko tehnične zaščite izda podjetje letno ogromna denarna sredstva, zato se mora tudi vsak posameznik zavedati, da je njegova dolžnost pomagati z izpolnjevanjem varnostnih predpisov in ukrepov, da bi v našem podjetju zdravstveno in higiensko tehnično zaščito čimbolj izboljšali. Ce bomo dosegli ta cilj in izpolnili vse naloge s področja varnosti pri delu, bomo s tem pokazali, da pravilno pojmujemo naša družbena dogajanja in da imamo v okviru naše socialistične skupnosti enoten cilj. »Vso skrb za delovnega človeka!« Alič Ivan Mladinci na Triglavu Na eni izmed sej mladinskega odseka pri PD Kranj smo se domenili, da hi organizirali skupni izlet mladine vseh kranjskih kolektivov na Triglav. Tudi naia planinska sekcija se je udeležila tega izleta, 'toda v dokaj slabem številu (8). V petek, dne 24. avgusta, se nas je zbralo na železniški postaji v Kranju le 22 mladincev in mladink. Potovali smo z vlakom. Ze na postaji se je enemu udeležencu pripetila mala nevšečnost. Prišel je prepozno in samo še lahko gledal zadnji vagon odhajajočega vlaka. Na naše veliko presenečenje se nam je pridružil že na Jesenicah. Pripeljal ga je z motorjem predsednik mladinskega odseka. Tako smo z Jesenic potovali naprej zopet vsi. Izstopili smo v Mojstrani, prepričani, da bomo do Vrat pešačili. Na naše veliko presenečenje pa smo se peljali z avtobusom, ki redno vozi do Aljaževega doma. Prihranili smo si tako triurno pešačenje. Peljali srno se mimo slapa Perilnika, ki pa si ga nismo mogli ogledati, ker avtobus stoji le deset minut. V Aljažev dom smo pri-' speli v mraku. Ker nas je naslednji dan čakala dolga in naporna pot, smo takoj po večetfji legli spat. Spali smo vsak v svoji postelji. Spanje pa ni bilo tako lepo kot doma, ker me je ponoči prebudil koncert zelo lepih glasov, vse od tenorja pa tja do basa (smrčanje). Že prejšnji večer smo se domenili, da da bomo zaradi dolge poti vstali zgodaj zjutraj. Vstali zanimiv. Pogled je šel po vseh vrhovih naših Alp in Karavank, ki so se iz oblakov dvigali kot otoki iz morja. Pod samim Triglavom je počivalo slikovito Velo polje, v dalji pa se je belil visoki Gross-glockner. Veseli in zadovoljni smo se vračali v dom Planiko. Privoščil[i smo si kosilo in počitek, nato pa odšli proti Doliču in od tam v dolino sedmerih jezer. Dolina sedmerih jezer je proglašena za Visokogorski narodni park, zato je tam trganje cvetja prepovedano. Pot nas je pripeljala po slikoviti dolini sedmerih jezer do koče, z istim imenom. Našega 14-urnega potovanja je bilo konec. Čeprav je bilo potovanje dolgo, je bilo razpoloženje še vedno dobro, saj smo po večerji šli k jezeru in tam prepevali, dokler na-s ni oskrbnica 'po- klicala, ker ab 10. uri zapro kočo. Veselje se je nadaljevalo v sobi, kjer smo z »vici• nategovali usta in se še dobro nasmejali. Ponoči pa se je ponovil koncert vseh tistih, ki so z leti postali umetniki na strune svojih grl. V nedeljo nam je dež preprečil, da bi šli na Komno, pa smo jo mahnili kar čez Komarčo do hotela »Zlatorogi: v Bohinju. Vso pot nas je dež pošteno pral prav do kože. Od Zlatoroga smo potovali z našim avtobusom do Bohinjske Bistrice, od tam pa z vlakom do Kranja, kjer smo se razšli z željo, da tudi prihodnje leto obiščemo ta zares lepi kraj naše domovine. Naša sekcija bo še nadalje ogra-nizirala razne izlete po gorah naše Gorenjske pa tudi izven nje, da bi tako spoznali vse lepote, ki jih nudi gorski svet. V dolini Vrat, pod severno steno Triglava stoji spomenik padlim partizanom gornikom Po stezah Prešernove brigade Aljažev stolp na vrhu Triglava (2863 m) smo res že ob štirih. Skrbna oskrbnica nam je tudi ob tej uri pripravila topel čaj. Tako smo ob pol petih zapustili Aljažev dom in se napotili proti našemu cilju. Ker so bili v naših vrstah tudi taki, ki so prvič šli na Triglav, smo ubrali lažjo pot, to je čez Prag. J e,namreč bolj položna kot Tominskova. Sli smo mimo spomenika, ki stoji v spomin vsem padlim partizanom — gornikom — ki so dali svoja življenja za svobodo. Na predlog komisije ZB in v soglasju z organi samoupravljanja, družbeno političnih organizacij in vodstva podjetja, se mladina »Tekstilindus« Kranj udeleži slovesnosti v partizanski vasi Novake dne 2. 9. 1962. Sprejet je sklep Mladina »Tekstilindiusa« v Kranju formira mladinsko brigado »Tekstilindus«, ki bo odšla na slovesnost v Novake dne 1. 9. 1962 ob 6. uri po poteh VI. SNOUB »France .Prešern«. Za komandanta brigade se odreja tov. Kèmperl Janez, za politkomisarja brigade se odreja tov. Zupan Polde, za intendanta brigade se odreja tov. Šmid Jože. Stab brigade izvede organizacijo brigade, določi smer pohoda in organizira prehrano. Stab brigade je za izvršitev postavljene naloge v celoti odgovoren organom samoupravljanja in družbeno-političniih organizacij. Ta sklep je bil kot prvo dnevno povelje prebran mladinski brigadi pred odhodom na pohod po poteh VI. Prešernove brigade. Ob 6. uri zjutraj je brigada krenila na pot. Vodil jo je tov. Zon-tar Janez. V prijazni dolinici, perdevi se začne pot vzpenjati na Jošt, je komandant tov. Kemperl Janez ugotovil, da ima brigada 80 članic in članov. Izdano je bilo povelje, naj se brigada razdejj na bataljone, vode in desetine, kar so takoj izvršili. Razdeljeni so bili posebni položajni čini, ki jih je uporabljala tudi Prešernova brigada vse do leta 1943. Komandant Janez je nato določil smer pohoda. Iz Kranja preko Pševa — Javornika — Čepulj na Bukovico, dalje preko Zabukovja — Lajš (Dražgoše) — Kališa — Češnjice, preko Zalega loga in Davče v Novake. malo po štirih, malo po dveh, kakor je pač kdo imel čevlje. Samo harmonikaš Janez ni izgubil ravnotežja. Medtem, ko so se drugi lovili od drevesa do drevesa, je on stopal naravnost po drči navzdol, včasih bolj pokonci, včasih bolj pri tleh, kakor je pač naneslo, in krepko vlekel svoj meh. Brigadirji so ga občudovali, kako to zmore, on pa jim je zaigral veselo poskočnico. Pa je vsake strmine enkrat konec in tako je bilo tudi te. V ozki zeleni dolinici, kjer je po sredi šumlj al droben potoček, je obveščevalna ekipa stopila v akcijo in pri možu, ki je v bližini kosil otavo, povprašala za pot. Mož se je moral najprej oddahniti od strahu, ki ga je pograbil, ko je slišal tak gromozanski hrup. Bil je prepričan, da gredo lovci na divje prašiče. Potem je povedal, da je smer res zgrešena, vendar pa ni sile, samo malo prej bo brigada na cesti in bo treba dalj časa korakati po trdem cestišču. To pa se je izkazalo celo za zelo koristno, kajti naenkrat je zaostala mlada brigadirka, ki je le s težavo hodila. Že od doma je odšla z ranjeno nogo, zdaj pa jo je vedno huje bolela. Tako jo je našla bri-gadna bolničarka, ki je vedno korakala zadaj za brigado, kot se pač za saniteto spodobi. Kar ganljivo je bilo, ko se je deklica, ki je res težko hodila, tolažila, češ: »Kako so pa hodili ubogi ranjeni partizani, pa še lačni in premra-ženi so bili in sovražnika so se morali biti. Ob prihodu na cesto pri mostu v Bukovci, so brigadirji ustavili prvi avto, naložili ranjenko in naročili vozniku, naj jo pelje v Železnike, kar je tudi rade volje naredil. Brigada je korakala dalje preko Selc in Češnjice do Železnikov. Tik pred Železniki se je na motornem kolesu pripeljal predsednik SiZDD Železniki tov. Šmid, ki je v imenu svojega kraja prisrčno pozdravil brigadirje, hkrati pa opozoril brigado, da se v Železnikih nahaja sovražnik, ki je postavil zasedo, blizu tovarne »Niko«. Komandant se je za pozdrav in sporočilo zahvalil, .potem pa dal nalog brigadi, naj se oprezno bliža nevarnemu mestu. Kmalu je res zapokalo. Brigadirji so se v trenutku razpršili, jurišali v hrib in kmalu. razorožili sovražnika, ki je čepel, med zeljnatimi glavami in za fižolovkami. Streljal je tako navdušeno, da se ni dal motiti niti takrat, ko so jih brigadirji trepljali po ramah. Pred tovarno »Niko« je že čakala množica ljudi. Izročili so komandantu šopek, obudili v kratkem nagovoru spomine iz časov raznih borb in zaželeli brigadi srečno pot. Po kratkem posta,nku, ko so si brigadirji utešili najhujšo žejo, so nadaljevali pot v Zali log, kjer je intendant pripravil izdatno kosilo. Brigada si je tako nabrala novih moči za nadaljnji pohod. Tu so se pokazale prve rane, žulji in odrgnine, pa je imela bolničarka polne roke dela. Do odhoda pa je bilo vse obvezano in polepljeno z obliži. Od Zalega loga dalje je bil pač najlepši del poti. Pot se je dvigala vse višje in višje, brigadirjem pa je širil prsi čisti gorski zrak. Prelep je bil pogled na Ratitovec, ki so ga osvetljevali žarki popoldanskega sonca. Menjavali so se smrekovi in bukovi gozdovi, pa spet planote z velikimi planinskimi kmetijami. Od nekod so se culi "kravji zvonci, med njihov zven pa se je ubrano pomešala pesem brigadirjev na pohodu. V Davči je bil napovedan miting s plesom. Po poti so brigadirji trdili, da bodo šli takoj spat. Ko pa so v Davči povečerjali, jih je razen nekaj izjem, takoj minilo veselje do spanja. Rajali so v šoli na vse pretege in bilo jim. je žal, da so ob 24. uri, na povelje komandanta, morali k počitku. Vendar disciplina mora biti, zato so ubogali. Zjutraj so brigadirji po prisrčnem slovesu s prebivavoi Davče nadalejvali pot v Novake, kjer so prisostvovali slovesnosti ob razvitju prapora organizacije ZB v Novakih. Tam so bili tudi že ostali člani kolektiva »Tekstilin-dus«, ki so se pripeljali z obema avtobusoma. Po svečani proslavi je komandant še pohvalil brigadirje zaradi njihove .discipline in jim dovolil prosto zabavo do 17. ure, ko je bil napovedan odhod avtobusov nazaj v Kranj. Pohod mladinske brigade je bila nadvse lepa manifestacija, vreme je bilo čudovito in vso brigado je prevevala izredna ubranost. Zamisel je uspela. Bivši borci, starejši člani ZB, so glasno izražali željo, da bi organizacija ZB v podjetju tudi za njih organizirala tak pohod. Milka Kaj in kje so vzroki (Dalje s 5. str.) kako delati, a zaradi duševne odsotnosti dela drugače). 5. Nepoznavanje varnostnih predpisov v zvezi z delom, kar je zopet posledica pomanjkljivega varnostnega izobraževanja in kontrole pri delu. 6. Namerna kršitev varnostnih predpisov. 7. Nezadovoljstvo z delom, nepravilna izbira delavca za dotično delo z ozirom na mativiranost za delo. 8. Vzroki socialnega okolja (depresivnost zaradi domačih skrbi). V kratkem povedano: človek napravi nevarno, napačno dejanje, vodi do nesreče zaradi tega, ker ne zna, noče ali ne mara dilati tako, da bi se nesreči, izognil. Pri osebnih vzrokih je treba poudariti, da nepreventivnost ali nepazljivost ni vzrok, ampak le povod za nesrečo. Pri raziskavi je treba odkriti globlji vzrok, katerega posledica je bila nepazljivost. Jože Šmid Pot čez Prag je položa in dosegljiva še tako razvajenemu planincu. Ima le en vzpon po klinih, na vseh nevarnih mestih pa je zavarovana z jekleno vrvjo. Ker je nekaterim nagajala sapa, smo večji počitek naredili pri studencu, ki ima v teh vročih dneh komaj nekaj kapljic osvežujoče vode. Po počitku smo nadaljevali proti Kredarici. Pot nas je peljala mimo večnega ledenika, ki tudi v najbolj vročih poletnih dneh kljubuje soncu. Pot do Kredarice nas je razdelila v več skupin. Na Kredarici smo se zopet zbrali, najedli in odpočili ter nadaljevali proti cilju našega izleta. Vzpenjali smo se po strmem pobočju malega Triglava, ki je ves posejan s klini! šli smo preko sedla pa zopet po stopnicah ob jekleni vrvi prav tja do vrha. Tako smo prispeli na najvišji vrh Jugoslavije, na Triglav, ki je visok 2863 metrov. Veselja je bilo dovolj, saj stati na strehi Jugoslavije res ni mala reč. Aparati so »šklo-c.a,:*’ podpisovanja in žigosanja je bilo čez glavo, »poze* pa so se spreminjale kot v filmu. Vreme je bilo lepo, razgled zares čudovit in Brigada je dobila nalogo, očistiti teren morebitnih sovražnikovih zased in spotoma mobilizirati še več mladine za pohod v Novake. Tako je brigada organizirano in disciplinirano začela svoj pohod. Janez Žontarjev, ki je bil brigad-ni vodič, je spotoma obujal spomine na vse važnejše dogodke, ki jih je doživljala Prešernova brigada med NOV. Tako je v Pše-vem, kjer je padel Ivo Slavec-Jokl, povedal dogodek, kako so Italijani zajeli ranjenega Jokla in mislili, da je mrtev. Zaradi zanesljivosti pa so mu odrezali še prst na nogi. Jokl je bil pri zavesti, vendar se ni izdal, da živi. Brigadirji so se vpraševali, kaj bi oni storili v takem primeru. Verjetno bi rekli »au«! Na Lavtanskem vrhu je brigada položila venec pred spominskim obeležjem. Tov. Janez je govoril o narodnem heroju Stanetu Žagarju. Brigada je nato odkorakala dalje. Navzgor, navzdol se je vila pot, dokler se niso. ustavili v temnem gozdu. Vodič — obveščevalec — je izgubil pravo smer. Kaj zdaj? Treba je bilo iti dalje, pa so se brigadirji spustiti po strahovito strmih drčah navzdol, Odhod brigade po poteh Prešernove brigade Izlet po Jugoslaviji Jajce je čudovito mesto slapov. Leži v ozki k o tli niči ob reki Plivi, ki ob izlivu v reko V rita s tvori omenjene slapove, ki so visoki preko 20 metrov. Jajce se zaradi prirodnih lepot vsebolj razvija v turistično mesto Nepozabni vtiis je na nas vseh zapustila Sutjeska im spomenik KOSTNICA, kjer leži 7 tisoč padlih partizanov, ki so dali svoja življenja za svobodo. Plošča je brez napisa, ker ni ;moč z besedami izraziti zahvale in občudovanja, ki ga ti junaki zaslužijo V bližini spomenika je padel tudi legendarni junak im narodni heroj SÄVA KOVAČEVIČ znanje. Na poti so1 se clami srečali z brati iz Bosne in Hrvatske, ki so jih prisrčno in preprosto sprejemali in pozdravljali. Tam so videli tudi njihove življenjske pogoje, navade in običaje. Vzdolž jadranske obale so se prijetno spočili in okopali, nakar so se utrujeni, pa vendar zadovoljni vrnili v Kranj. Čeprav je bil izlet dolg in naporen, je zanesljivo dosegel svoj namen. Ne bo1 zato napačno, če bi ZB ali kaka druga organizacija tudi v prihodnjem letu organizirala podoben izlet (seveda na spremenjeni progi!) po Jugoslaviji, saj je to najenostavnejši in najpri-kladnejš; način, da si član kolektiva lahko ogleda kraje iz NOV, lepote naše domovine, kraje bratskih republik. Urednik Na hribu Sehitluci pri Banja Luki so zgradili veličasten spomenik padlim borcem Bosanske krajine. Na mestu, kjer ta spomenik stoji so leta 1911 meseca julija sklenili, da je treba začeti oboroženo vstajo proti okupatorju Spomen ik je delo znanega jugoslovanskega kiparja Avguštinčiča. Je iz belega marmorja z otoka Brača, in sicer je njegova velikost 24 X 13 metrov. Relieti ma straneh predstavljajo • formiranje NOV In borbo proti okupatorju ter zlom fašizma. Moška figura nad vhodom v mavzolej pa simbolično predstavlja KP Na sliki vidite Travnik. Mesto je poznano iz turških časov, saj je biio takrat center v tem predelu. Ima polno lepih džamij z vitkimi minareti. Travnik je rojstni kraj letošnjega Nobelovega nagrajenca IVA ANDRICA. Kake 4 !kim od starega Travnika je zraslo novo in moderno mesto. 25 km stran je znana Zenica Pogled na del Splita, ki je znamenit po Diokletian« vi palači, sezidani v 3. stoletju Sarajevo je sedanje središče Bosne in Hercegovine. Mesto vsebuje mnogo znamenitosti, ki kažejo vpliv zahoda in orienta. Ima preko 140 tisoč prebivavcev. Po vojni so tam zgradili najlepši kolodvor v državi. Kot glavno mesto te republike ima razne visoke šole, ki pa jih je dobilo šele po pojmi. Na sliki vidite džamijo v v bližini trga Naslednja postaja je bilo lepo in slikovito obmorsko mesto Dubrovnik. Dubrovnik je res paša za cči, saj ima zelo veliko prelepih kulturnih spomenikov v romanskem, gotskem, renesančnem im .barcčmetrit sbilm. Ima tudi lepo ohranjeno obzidje iz 13. stoletja. Na sliki je baročni vodnjak na trgu Ustavili smo se tudi v Splitu. Na sliki vidite prijeten motiv s cerkvico, v ospredju pa spomenik Grgora Nunskega. Tudi Split je lepo in zanimivo mesto, čeprav še zdaleka ni tako kot Dubrovnik V Gaoko smo prišli po cesti, ki /odi preko Zelengore. Na Gackern polju so bile že leta 1941 prve borbe z ustaši, pozneje pa z Italijani. Na sliki je spomen ik padlim v Gackern in okolju Med Gaekim in Dubrovnikom leži na kra-kem polju vas Bileča. Že pred drugo svetovno vojno je v bližini te vasi organizirala vlada Cvetkovič-Maček tam koncentracijsko taborišče, 'kjer so bili takrat zaprti vodilni partijski funkcionarji, in to: Moša Pijade, Ivo Lola Bihar, Pepca Kardelj itd. Na sliki vidite lep spomenik padlim borcem v NOV ► Zadnja postaja je bila v Critave-nici, kjer smo se še prijetno okopali. Na sliki so udeleženci izleta V zadnji številki smo vas obvestili, da je ZB našega podjetja organizirala 6-dnevni izlet po Jugoslaviji z namenom, da bi si njeni člani ogledali znamenite kraje iz NOV in lepote naše domovine. Izlet je bil dobro organiziran in tudi izveden. Vsi, ki so šli na to dolgo pot so si nabrali veliko novih in lepih spominov, posebno pa so dobili nepozaben vtis na SUTJESKI, kjer so si ogledali spomenik v čast 7 tisoč partizanov, k: so padli v največji bitki našin narodov. Pot je bila izredno naporna in je posebno od šoferja dostikrat zahtevala ogromno napora, iznajdljivosti, zdržljivosti in celo hrabrosti, saj je peljala preko Romunije, ozka in slaba, tik ob globokih prepadih. Vsi udeleženci se strinjajo, da zasluži JOŽE vse pri- Ogledali smo si tudi hišo, v kateri je bilo 29 .novembra leta 1943 drugo zasedanje AVNOJ. Na sliki vidite vhod v to znamenito hišo, ki je sedaj preurejena v muzej. Dvorana zasedanja pa je taka, kot je bila takrat MODNI DODATKI Brez njih se ne moremo lepo in okusno obleči. Vedno nekaj manjka. Zdi se kot da bi pozabili dati piko na i. Modni dodatki so: klobuki, torbice, rokavice, nogavice in čevlji, seveda je zelo važen tudi dežnik. Klobuk ne pristoja vsaki ženski. Ce ga mislite kupiti ne poslušajte svoje prijateljice, moža ali mo- distke, temveč se dobro poglejte v ogledalo. Sami boste ugotovili, če vam pristoja ali ne. Tiste, ki jim klobuk ne pristoja, naj posežejo po ljubki kapi, ki je sedaj v modi ali po lepi dekorativni ruti. Barva in material se morata skladati z obleko. Torej' k športni obleki športno pokrivalo in obratno. C) /*- Torbice so zelo važen modni dodatek. Moramo imeti vsaj dve, eno za čez dan in drugo za večerne prireditve. Na vsak način se mora skladati z našo garderobo, saj nimamo toliko denarja, da bi imele k vsaki obleki drugo. Zelo velike torbice ne pristojajo majhnim in majhne ne velikim osebam. Kačje usnje ni elegantno. Pripo- ročljivo je, da so torbica in čevlji iz istega usnja. Rokavice dopolnjujejo celotno obleko. Ne nosite nylon rokavic! Rokavice iz čipk so primerne le za večerne prireditve. Usnjene rokavice naj se skladajo s čevlji in torbico. Nogavice so moderne zopet svetle. Pozimi bomo spet nosili temnejše nogavice. Temne nogavice zožijo nogo, še bolj pa podaljša nogo črta. Barvaste noga- vice pristojajo mladim lepim nogam. Morajo se barvno skladati z garderobo. Obule jih boste le k športnim oblekam in nikoli ne v salonarje. Čevlji morajo pristojati nogi in služiti namenu. Težko je ugoditi obema pogojema, vendar brez tega ne gre. Močne noge niso za nežno obutev pa tudi ne za preokusno. Previtke noge ne spadajo v čevlje z nizkimi petami. Beli čevlji nisop rimerni za pomlad, temveč za poletje in tudi še za jesen. Poleti so zelo praktične sandale, ki pa so primerne za noge brez graje (otiščancev, štrlečih kosti itd.). Če veste, da nimate primernih nog za sandale, obujte raje salonarje, ki naj bodo preluknjani in zračni. Okrogle postave naj ne krasi preščipnjen pas. Pasovi niso za polne ženske. Le visoke vitke ženske lahko nosijo široke pasove z velikimi zaponkami. Dežnik mora biti nevtralen, a vendar živahne barve, kajti kadar je dež je vse sivo in pisani dežniki turobno tišino vsaj malo preženejo. Razlikujemo pristen nakit in nepristen, ki kopira pristnega. Prvi je predrag, da bi si ga vsi privoščili, drugi pa je neokusen. Poznamo pa še fantazijski nakit, ki ne kopira dragocen nakit, temveč je moderna dekoracija. Ta nakit je dostopen nam vsem in je prav tako lep kot prvi, ki ga gledamo lahko le v izložbah. Zelo moramo paziti na prstane, ki ne pristojijo vsaki roki. Tudi uhani pristojajo redko kateri ženski. Ura ne spada k večerni obleki. Nikdar ne našarite vsega nakita nase, temveč le detajle, ki bodo poudarili vas in vašo obleko. J. J. Obleke za delo na vrtu Prijetna zunanjost je zaželena povsod. Kako povezati udobnost, ki je pri delu nujno potrebna, z estetskim videzom v oblačenju? Enostavno! Bolimo preprosti, vendar pazimo seveda na čistočo in urejenost. Zelo praktične so obleke, ki jih lahko v vročini oble- Angleška sindikalna delegacija je obiskala naše podjetje. Na sliikl so predstavniki delegacije od leve proti desni (5) sledijo pia predstavniki občinskega sind, sveta in predstavniki uprave ter polit, organizacij podjetja Angleška sindikalna delegacija v podjetju 3. septembra je obisakala naše podjetje delegacija Angležev iz mesta OLDHAM. V delegaciji so bili: predsednik sindikata trains-sportnih delavcev, tajnik, sindikalne organizacije mesta, zastopnik sindikata industrije tekstilnih strojev, predsednik mladinske organizacije in predstavnik sindikalnih tekstilnih podjetij. Delegacijo so sprejeli predstavniki podjetja in političnih organizacij. Gostje so si ogledali obrat I in II ter imeli tudli daljši razgovor o proizvodnih in političnih vprašanjih. Goste so v podjetju spremljali tudi predstavniki obč. sindikalnega sveta in mladine. čemo same, ko je hladneje pa čez drugo obleko, da le-tu ostane nepoškodovana. Ta obleka je lahko takšna kot je na skici 1. Praktična je tudi dvodelna obleka iz cenenega blaga za delovne obleke — krilo ima spredaj dve gubi. Jopico oblečemo v hladnih urah lahko čez bluzico. Jopica ima našite žepe, ki so okrašeni, tako kot pas na krilu s kovinskimi gumbi (skica 2). Za marsikatero so nepogrešljive hlače in bluza, ki je podobna moški srajci. Večina se počuti v takem oblačilu najbolj udobno (skica 3). In še predpasnik iz močnega pralnega blaga na skici 4. Ima široke naramnice, spodnji del je enako dolg kot krilo; ima več žepov. Jesen je tik pred vrati. Je že tu. In spet hočemo biti moderne. Za hladnejše dni bomo nosile toplejše tkanine. Na skici št. 5 je , n Ce glava družine tako želi, potem je treba prinesti kosilo poč v hišico. Na sliki vidite razumnega soproga, kako z »andohtjo« nese pladenj (v Novigradu!) Investicijska dejavnost v I. polletju (Spada k poslovnemu poročilu za I. polletje) V prvem polletju tega leta izgleda investicij takole: obračunani obseg vloženih KAPITALNA IZGRADNJA: Vrednost v 1000 dinarjev Češke avtomatske statve 226.868 Parni kotel in turboagregat 37.920 Stroj za pregled tkanim 5.906 Avto — Kiper — FAP 6,5 ton 10.435 Oprema za šivalnico 2.230 Razni elektromotorji 796 Razni transportni vozički 4.462 Razni obratni inventar 1.059 Razna pisarniška oprema 2.129 311.805 DRUŽBENI STANDARD: Stanovanja na Zlatem polju 14.600 Samski dom v Stražišču 3.888 Stan. hiša v Novem Sadu 4.638 Oprema za restavracijo 348 Oprema za počitniške domove 1.085 24.559 336.364 Investiranje na področju kapitalne izgradnje se usmerja pred- vsem v avtomatizdr amje äkainice in ureditev energetskih naprav v obratu 2. Ostalo investiranje pomeni le dokončanje v preteklem letu začetih investicij in dopolnjevanje razne manjše opreme in inventarja. Investicijski plan podjetja za letošnje leto predvideva tudi investicijsko opremo iiz uvoza, in sicer: milkallnike za predilnico 'in nekaj dopolnilnih strojev za plememitilmicO', lai predstavlja odpravo grl v proizvodnji in znatni kvalitetni dvig izdelkov, kar naj M se v glavnem izrazilo tudi v uspešnejšem izvozu, vendar nam je zvezni sekretariat za industrijo ponovno odbil zahtevo iz izdajo uvoznega dovoljenja. Razumljivo je, da pomeni tako stališče za podjetje v sedanji situaciji hude posledice tako v proizvodnji kakor pri izvrševanju izvoza. Investiranje na področju družbenega standarda se usmerja predvsem v zagotovitev etmvečjega stanovanjskega fonda za člane kolektiva, deloma pa tudi za povečanje možnosti letnega