FOR
Freedom
AND
Justice
Ameriška
nr* rcM\}
■
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

id
cti^

-1
f
fl1’
fo(
in9'
ift5'
No. 39
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday,
Doma in po svetu----------------------
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Danes začetek senatne razprave o ratifikaciji raketne pogodbe — Možnost potrditve že do pričetka Reaganovega obiska v Moskvi
WASHINGTON, D.C. — Sen. Robert C. Byrd, vodja demokratske večine v senatu, je dejal včeraj, da bo senat danes pričel z razpravo o ratifikaciji raketne pogodbe med ZDA in ZSSR, ki sta jo podpisala decembra lani Ronald Reagan in Mihail Gorbačov ob obisku Gorbačova v ZDA. Sen. Byrd je dejal, da je razprava možna, ker so vsi senatni odbori, ki so imeli zasliševanja o pogodbi, glasovali, da jo podpirajo. Tako ni več nobenih ovir, da bi senat ne razpravljal in končno tudi glasoval da ali ne glede pogodbe oz. njene ratifikacije. Edina težava bi bila, je nadaljeval Byrd, ako bi predsednik Reagan res vetiral zakonski osnutek o mednarodnem trgovanju ZDA, ki sta ga odobrila oba kongresna domova. Ako bi do veta prišlo — in Reagan pravi, da bo vetiral omenjeni zakonski osnutek —, potem bi bila prva točka na kongresnem sporedu glasovanje o razveljavitvi Reaganovega veta.
Bela hiša zelo želi, da bi senat hitro ratificiral pogodbo. Tako bi lahko Reagan in Gorbačov imela slovesnost, na katerem bi si izmenjala ratifikacijske dokumente, kar bi gotovo bil višek Reaganovega obiska v ZSSR.
Dvoma sicer ni, da bo pogodba v senatu ratificirana z veliko večino. Ni pa dosti časa, kajti Reagan namerava zapustiti Washington že 25. maja. Odpotoval bo v Helsinki, kjer bo tri dni, nato nadaljeval pot v Moskvo, kjer se bo prvič srečal z Gorbačovom
29.	maja. To bo že četrtič, da sta se voditelja supersil srečala.
Mikuličeva vlada dobila zaupnico v zvezni skupščini — Mikulič ostro napadel Slovenijo in Hrvaško, ker sta izsilili glasovanje
BEOGRAD, SFRJ — Preteklo soboto je vlada Branka Mikuliča dobila zaupnico na glasovanju v zvezni skupščini. Do glasovanja o potrditvi vlade je prišlo na zahtevo Slovenije in Hrvaške, ki nasprotujeta gospodarski politiki, ki ji sledi vlada. V govoru pred skupščino, je Mikulič z ostrimi besedami napadel obe sicer najbolj razviti republiki v SFRJ, ker sta zahtevali glasovanje, ki naj bi pokazalo, ali ima njegova vlada res večinsko podporo-v skupščini. Nato sta oba skupščinska domova ločeno in tajno zasedala. Vsak dom je glasoval proti temu, da bi celotna skupščina sploh glasovala o zaupnici vladi. Tako bo vlada nadaljevala do konca svojega mandata čez dve leti.
Zanimivo je, da je Mikulič omenil mož-nost poznejšega razpravljanja celo o večstrankarskem sistemu, da pa je edina politični alternativa za današnjo Jugoslavijo nadaljevanje sistema »socialističnega samoupravljanja«, ki ga je ustvaril Tito. Vendar je brezposelnost v Jugoslaviji 16-odstotna, dr-zava kljub večletnim naporom še vedno ima Zlmanji dolg okrog 20 milijard dolarjev. V zadnjem času so zahodne banke in vlade zo-Pn pristale na reprogramiranje del tega dol-in obljubili SFRJ nova posojila, vendar P°d pogojem, da bo Jugoslavija sprejela gospodarske reforme, ki bodo uvajale določe-.e °blike tržnega gospodarstva ter zmanjšale •tflacijsko stopnjo vsaj na 90 odstotkov na ei°' Tako slovenska kot hrvaška skupščina sta bili prepričani, da predlagane reforme s f,rani Mikuličeve vlade ne bodo učinkovite
'1 b
°do celo škodile predvsem najbolj razvi-jugoslovanskim republikam. Zadeva v
zvezi z zaupnico vladi pa kaže na razdvojenost v SFRJ med razvitim severom in sorazmerno nerazvitim jugom.
Sovjetske čete začele s postopnim umikom iz Afganistana — State Department meni, da bo odhajanje vojakov končano do zime
KABUL, Af. — Najib, lutkarski vodja afganistanskega komunističnega režima, se je udeležil posebne slovesnosti, na kateri je 1300-članska sovjetska vojaška enota zapustila glavno mesto Afganistana. Tako so Sovjeti res začeli z umikanjem svojih zasedbenih enot iz te dežele. Sovjeti pravijo, da bo večji del njihove vojske zapustil Afganistan v prvih mesecih, vsi pa bodo nazaj v ZSSR do konca leta. S pospešenim odhajanjem že takoj po 15. maju želijo Sovjeti napraviti dober vtis na svetovno javno mnenje in tudi v zvezi z bližnjim obiskom predsednika Reagana v Moskvi.
Visoki funkcionar State Departmenta Michael Armacost je rekel v srečanju z okrog 30 novinarjev in gostov, ki so bili povabljeni včeraj na informativni sestanek (med njimi tudi urednik A.D.) v prostorih State Departmenta, da pričakuje, da bodo vsi sovjetski vojaki zapustili Afganistan že do pričetka letošnje zime. Sovjeti bi ne želeli imeti v Afganistanu ob začetku vedno hude zime le manjši del svojih vojakov,' kajti bi bili ti v veliki nevarnosti. Zato bodo vsi šli po Armacostovem mnenju žeedo pozne jeseni. Rekel je tudi, da ne vidi nobene možnosti, da bi lutkarski režim v Kabulu dolgo trajal. Pomislite, je dejal Armacost, kakšne težave je imel režim še ob navzočnosti več kot 100.000 močno in sodobno oboroženih sovjetskih enot. Kako naj bi se lutkarski režim obdržal, ko teh vojakov ne bo več? Armacost je rekel še, da ni pričakovati takega režima po padcu komunistov, kot ga imajo v Iranu pod Homeinijem.
— Kratke vesti —
New York, N.Y. — Najnovejša anketa
razpoloženja javnega mnenja kaže, da vodi Michael Dukakis pred Georgeem Bushom in sicer z 49% proti 39%. Podrobnosti ankete kažejo, da je Dukakis najmočnejši v Novi Angliji in Srednjem zahodu ter med ženskami, članami unij, katoličani in črnci. Mnogi volivci pa imajo dvome glede Dukakisovih sposobnosti na področju zunanje politike, mnogi tudi ne vedo veliko o njem. Volivci pa tudi niso navdušeni do sposobnosti Reaganove administracije, kar utegne škodovati Bushu.
Carrolton, Ky. — Šofer tovornega avtomobila, 34-letni Larry W. Mahoney, je bil pijan, ko je povzročil nesrečo z cerkvenim avtobusom, v kateri je umrlo 27 mladih fantov in deklet. Do nesreče je prišlo preteklo soboto zvečer, ko je Mahonevjevo vozilo treščilo v avtobus. Vnelo se je gorivo v avtobusnih rezervoarjih. Požar seje tako naglo razširil, da se mnogi v avtobusu niso mogli rešiti, pomagati jim tudi niso mogli očividci nesreče. Včeraj je bil Mahoney, ki je v intenzivni negi v lokalni bolnišnici, obtožen 27 primerih nasilne smrti.
Washington, D.C. — V najnovejšem
načrtu za odhod gen. Manuela Noriega v Panami, ki ga predlaga Reaganova administracija, naj bi Noriega zapustil Panamo za eno leto, vendar bi še vedno deželo lahko politično kontroliral po svojih zaupnikih. Ta načrt baje podporo samega predsednika Reagana.
lA
17, 1988_____________VOL. XC
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Ta petek, 20. maja, zvečer ob 7.30 se bo v spodnji dvorani SDD na 15335 Waterloo Rd. pričela letna seja Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Javnost vabljena na to sejo, pravico do glasovanja in izvolitve v odbor direktorjev pa imajo tisti, ki so kdaj osebno v enem ali več darovih Domu poklonili vsaj $25. Registriranje se bo pričelo že ob 7. uri.
Koncert v Lakewoodu—
Vabljeni ste na koncert »Robert Page Singers« prihodnji torek, 24. maja, ob 8. zv. v dvorani Beck na 17800 Detroit Ave. v Lakewoodu. Na sporedu bo več slovenskih pesmi, poleg nemških in drugih. Vstopnice so po $8 na osebo in jih lahko rezervirate, ako pokličete Kati Likozar-Cup na tel. 729-6117.
»Brunch« lepo uspel—
Preteklo nedeljo popoldne so »Prijatelji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.« priredili »brunch«, ki se ga je udeležilo več sto rojakov, ki se zanimajo za ohranitev tega osrednjega slovenskega narodnega hrama v našem mestu.
Koncert Marijinih pesmi—
Preteklo nedeljo popoldne se je veliko število rojakov udeležilo koncerta Marijinih pesmi, ki je bil v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Koncert je bil krasno izvajan, pravita lastnika A.D.
Novi grobovi
Louise L. Kalister
V	ponedeljek, 16. maja, je v Robinson Memorial bolnišnici v Ravenna, O., umrla 77 let stara Louise L. Kalister, rojena Urbas, vdova po 1. 1958 umrlem možu Fredu (Ferdinand), mati Freda (Lancaster, O.), stara mati Mari in Steve-na, sestra Mary Zivny, Alice Lewis, Stephanie Hamel (Pa.), Pauline (Pa.) in že pok. Josepha, mnoga leta živeča v Eu-clidu, dokler se ni januarja letos preselila v Hiram, O., članica SŽZ št. 32. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek, 20. maja, v cerkev sv. Kristine dop. ob 11. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo samo v petek od 9. do 10.30 dopoldne. Družina priporoča darove v pokojničin spomin American Cancer Society ali American Heart Association.
Dorothy Baxter
V	nedeljo, 15. maja, je v Hillcrest bolnišnici umrla 71 let stara Dorothy Baxter z Gleeton Rd., rojena v Montrealu, Kan., zaposlena pri Kaše Manuf. Co. 30 let, do svoje
(dalje na str 8)
Koncert Korotana—
To soboto ima pevski zbor Korotan koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob sedmih zvečer, igral bo Alpski sekstet. Vstopnice so po $6 in jih imajo člani, ali pa lahko pokličete go. Martino Jakomin na tel. 289-2559. Prodajali jih bodo tudi pri vhodu v dvorano na večer koncerta. Naj bo SND to soboto večer do kraja zaseden! Lep obisk v Washingtonu—
Zadnje dni je bil urednik A.D. v Washingtonu, kamor je bil povabljen na informativni sestanek v State Departmen-tu. O prihajajočem Reaganovem obisku v ZSSR in sploh o sovjetsko-ameriških odnosih so govorili visoki funkcionarji State Departmenta, med njimi Rozane Ridgeway, Michael Armacost in Paul H. Nitze, ki igra osrednjo vlogo v pogajanjih z ZSSR o omejevanju jedrske oborožitve. Navzočih je bilo okrog 30 oseb, predvsem novinarjev. Po krajših nagovorih so uradniki State Departmenta odgovarjali na vprašanja. Obisk v Washingtonu je slučajno sovpadal z materinski dan proslavo podr. št. 103 Slovenske ženske zveze. Tako se je urednik srečal z mnogimi rojaki in rojakinjami, ki živijo v ameriškem glavnem mestu, in tudi s sen. Frankom Lauschetom, ki seje programa udeležil. Predvsem se želi urednik zahvaliti Stanetu Šušteršiču za njegovo izredno pozornost in skrb, in pa prof. Cirilu Žebotu za vse usluge in zanimive pogovore. O tem obisku bo poročilo v petkovi A.D., v obeh delih.
Rev. Jenko okreva—
Rev. Alojzij Jenko je bil operiran na levem kolenu v St. Vincent Charity bolnišnici in sedaj okreva v župnišču sv. Vida. G. Jenku želimo hitrega in popolnega okrevanja! Spominska sv. maša—
DSPB Cleveland vabi na Spominsko sv. mašo, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 11.30 na prostem pri Lurški Mariji na Chardon Rd. Maševal bo č.g. Pavel Krajnik iz Loraina. Javnost vabljena.
Piknik na ADZ letovišču—
V ponedeljek, 30. maja, Spominski dan, prireja društvo št. 30 ADZ piknik na ADZ letovišču v Leroyju, od 2. ure dalje. Igra Joe Fedor-chak orkester.
VREME
Oblačno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 64° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 68° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 75° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 39 Tuesday, May 17, 1988	M
Problemi tovariša Gorbačova
Že spet Gorbačov! Kaj je treba toliko pisati o tem bojševiškem Rusu, ki se trudi, kako bi Marxovo doktrino, osoljeno z leninističnim naukom o vsemogočni komunistični partiji »moderniziral«? Tako se boste najbrž vprašali, ko boste prebrali zgornji naslov.
Verjemi, dragi bralec, da je razmišljanje o generalnem tajniku sovjetske partije in njegovih diktatorskih ukrepih ne samo vredno, marveč zelo umestno in potrebno. O tem piše svetovno časopisje in razmotriva, kako bo ta ali ona odločba tega moža odjeknila v političnem in gospodarskem položaju celega sveta. Naj bo komu všeč ali ne, resnica je, da je danes (tudi po krivdi Rooseveltove Amerike) Sovjetska zveza ne samo po svoji največji zemeljski razsežnosti in ekonomski potenci, marveč po svojem marksističnem konceptu političnega, ekonomskega in socialnega živeljenja vodilna velesila na naši zemlji. Vsak njen važen ukrep na enem ali drugem področju naleti na močan odmev po vsem svetu. Spremeniti namreč more, prej ali slej, sedanji kapitalistični sistem svobodnih narodov in njihovo demokratično ureditev, kar bi prizadelo slehernega človeka lahko tudi v Ameriki. Gre torej kar za velike reči.
Že ponovno je bilo na tem mestu zapisano, kako ogromno nalogo si je zastavil Mihail S. Gorbačov, ki hoče reformirati zastareli Marxov evangelij in ga posodobiti. Izkazalo se je namreč, da v dolgi dobi več kot dveh generacij, v praktični aplikaciji Marxov nauk ni uporaben. A doba 70 let je producirala velikanski kader vodilnih komunistov, ki so zgradili upravni aparat sedanje Sovjetije, sebi zagotovili vplivno in donosno mesto aparatčikov, ki so zapeljali mogočno državo v slepo ulico, iz katere Gorbačov išče izhoda. Postalo je namreč očitno, da po starem ne gre več, radi česar je nujno, spremeniti dosedanjo prakso in uvesti novo.
In je zaklical mladi, podjetni generalni tajnik edine legalne stranke v ZSSR: Glasnost in Perestrojka. Prvi klic pomeni nekaj več svobode in dejavnosti širokih množic v političnem, drugi pa preustroj na ekonomskem področju. Kmalu so se začeli pojavljati previdni a glasni ugovori zoper načrte glavnega tajnika, posebno od strani mogočnih aparatčikov, ki so začutili, da se njihovi stolčki nevarno majejo. Drugi so spet trdili, da se reformacija razvija preveč počasi, med njimi zlasti vplivni šef moskovske partije, ki ga je Gorbačov enostavno odžagal.
V zadnjem času pa sta se odigrala dva važna dogodka, zaradi objave katerih je ta spis nastal. Prvi je, da sta si skočila v lase Gorbačov in njegov 10 let starejši kolega v politbiroju Jegor K. Ligačov. Ta je namreč prvemu dal vedeti, da on odobrava njegovo perestrojko, nasprotuje pa odločno njegovi glasnosti, kar pomeni, da Ligačov ni za to, da bi se kakor koli zrahljale stroge politične omejitve sovjetskega državljana. Takoj po objavi tega važnega nesporazuma se (dalje na str. 4)
Koncert pevskega zbora Korotan
CLEVELAND, O. - Slovenec rad poje, smo večkrat slišali govoriti ljudi. Še v pesmi se glasi: »Sem pevec in peti mi vSe je na svetu!« Kako tudi ne? Naša srca prekipevajo zdaj v občutkih veselja, zdaj žalosti, včasih v ljubezni in spet drugič v hrepenenju. Vsa ta razpoloženja izraža tudi naša slovenska pesem in jih poudarja z melodijami, ki so polne miline in nežnosti.
Ni čudno torej, da Slovenci doma, v zamejstvu in zdomstvu delujejo v premnogih pevskih skupinah. Zlasti v zdomstvu, kjer je vedno težje ohranjati domačo besedo, najdlje živijo pevski zbori in ohranjajo slovensko dediščino.
V Clevelandu še skoro 37 let deluje pevski zbor Korotan. Vsako leto nam pripravlja koncerte in sodeluje pri nastopih drugih clevelandskih ustanov. Petje vselej prinaša pestrost.
Letošnji samostojni koncert pevskega zbora Korotan se bo vršil to soboto, 21. maja. Vsi se ga veselimo. Nismo še pozabili prelepega pevskega užitka, ki nam ga je zbor pripravil s koncertom božičnih pesmi lani v decembru. Močno in vztrajno so morali vaditi pevci, da so v tako kratkem času pripravili nov koncert narodnih in umetnih pesmi. Toliko navdušenega in intenzivnega dela na neštetih vajah zasluži navdušenje tudi pri občinstvu. Pokaži-
mo naše zanimanje s tem, da napolnimo to soboto zvečer dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju do kraja!
»Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« pravi naš pesnik Gregorčič. Pevski zbor Korotan se je tega zavedal vsa leta svojega obstoja. Zato je podpiral slovenske ustanove, zato je navezal prijateljske stike z zamejskimi Slovenci in širil slovensko pesem z mnogimi gostovanji po Ameriki, Kanadi in Evropi. Letos je zbor temu delu dodal še nov prijem, s katerim bo na poseben način slovensko pesem predstavil ameriški publiki.
Poznana skupina »Robert Page Singers« bo v programu mednarodnega koncerta v torek, 24. maja, v Beck dvorani na 17800 Detroit Ave. vključila tudi slovensko pesem. Zasluga za to čast, da Bo slovenska pesem izvajana na ameriškem odru v zasedbi profesionalcev gre pevskemu zboru Korotan, ki je prevzel pokroviteljstvo slovenskega dela koncerta.
Podprimo pevski zbor Korotan tudi v tem delu in sezimo po vstopnicah za »Robert Page Singers« koncert, ki jih imajo v prodaji člani zbora.
Na svidenje na koncertu to soboto, 21. maja, ob sedmih zvečer!
Jože Likozar
srečno pot k dobremu zdravju!
Franc Mejač — 70-letnik. Odbor SKD Triglav in ZSPB Tabor izrekata svojemu večkratnemu predsedniku in sedanjemu upravniku Triglavskega parka Francu Mejaču tople čestitke k njegovi sedemdesetletnici rojstva in plodnega življenja. Naj ga dobri Bog ohrani v dobrem zdravju in zadovoljnem življenju še dolgo vrsto let.
Pozdrav ženam-materam. V
nedeljo, 8. maja, je bil praznik, posvečen našim mamicam in materam, v upanju, da so se vsaj ta dan, kljub razrvanemu življenju, v krogu svojih dragih počutile spoštovane in srečne. Vsaka spomlad je lepa, zelena in okrašena z razkošnim cvetjem, polna upanja in ljubezni. Mesec majnik pa je naravnost očarljiv, kot so očarljive naše žene in matere, katerim pošiljamo lep majniški pozdrav in spoštovanje!
Ta majniški pozdrav in spoštovanje pošiljamo tudi našim osamelim, bolnim in onemoglim ženam in materam, kjerkoli preživljajo jesen svojega življenja. Naj Vam v stiski in trpljenju stoji ob strani Bog s svojim blagoslovom.
Spoštovanje mrtvim. V »starem kraju«, Sloveniji in splošno v Jugoslaviji, smo praznovali praznik vseh mrtvih, na dan Vseh Svetnikov 1. novembra, v mesecu sivine, žalosti in umiranju narave. Dočim v Ameriki praznujemo dan vseh mrtvih na Spominski dan, ki pade vsako leto na zadnji ponedeljek v mesecu maju, v najlepšem mesecu celega leta. Letos je Spominski dan
30.	maja in društvo Triglav ima v svojem Parku žalno spominsko svečanost s sv. mašo ob 11. dop.
Na Spominski dan se bodo tudi letos na vseh ameriških pokopališčih zbrali svojci, okrasili in počastili bodo grobove svojih dragih s cvetjem, prižgano lučko in molitvijo. Ameriške veteranske organizacije vsako leto na ta dan okrasijo z ameriško zastavico grobove padlih junakov od ameriške revolucije do nepozabnih junakov, padlih v Vietnamu.
Na tisoče Amerikancev, padlih vojakov, ležijo neznano kje, brez cvetja — toda niso pozabljeni! Imajo na državnem pokopališču v NVashing' tonu, D.C. spomenik Neznanemu vojaku. Tudi naši mrtv' junaki Vetrinj, Grčaric, lur' jaka in še kje drugod, čepraV še nimajo spomenika v Ljubljani — niso pozabljeni. Osta1 nam bodo v trajnem spominu’ V tem toplem Spominsken1 prazniku se z molitvijo in vS° hvaležnostjo spominjamo ših pokojnih rojakov in roj3 kinj. Onim vsem, ki so zrtv? vali svoja življenja za Boga ^ domovino, za nas in našo Pr hodnost — naš poklon in hva ležen spomin!
Mimogrede iz Milwaukeeja...
MILWAUKEE, Wis. - Aprilska spomlad se je dolgo upirala hladnemu in deževnemu' vremenu, čeprav smo stari in mladi nestrpno pričakovali toplo in sončno vreme. No ja, pa nam bo to željo izpolnil mesec maj, ki je najbolj opevan mesec, mesec zelenih trat, cvetočih rož in sončnih žarkov, mladosti in ljubezni.
Mesec maj so naši stari vremenski preroki imenovali tudi veliki traven, majnik, cvetnik in rožni mesec. Majnik s polnimi rokami siplje z rožami, s sončnimi žarki, siplje ljudem srečo, blagoslov in ljubezen, pomaga nam in živalim, da se dobro počutimo.
Stari naši pregovori, kateri se večkrat uresničijo tudi v Ameriki, pravijo za začetek maja: Če maj se s poletno vročino začenja, mraz se bo Urbanu (25. maja) pogosto ne je-nja. — Kdor nima o Filipu in Jakobu (3. maja) še voza krme, naj se kot gospodar preobrne. — Saditi fižol na Florjana (4. maja) - je dovolj zarana. — Če je pred Servacem (13. maja) poletje, mraz rad pritiska na cvetje. — Če Zofija (15. maja) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. — Če se Urbanu (25. maja) sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. — Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga.
Naj bo deževen ali sončen, maj je najlepši mesec v letu in
v teh lepih spomladanskih mislih pošiljam vsem, ki imajo kakršenkoli praznik, lep majski pozdrav in vse najboljše želje in kanček resnice: »Ko sem bil mlad, sem vedno bral, da bi se česa naučil, danes se mi dogaja, da berem zato, da bi pozabil starčevske nadloge!«
Triglavski kotiček
Vabilo na Spominsko svečanost. SKD Triglav prijateljsko vabi na spominsko svečanost, ki se bo vršila v Triglavskem parku v ponedeljek, 30. maja, s sv. mašo ob 11. uri dopoldne, s kratkim spominskim sporedom. Nato bo na razpolago domače kosilo in v razgovoru se bomo lahko spominjali naših dragih pokojnih, ki so živeli, se smejali z nami, pa jih ni več. Na svidenje v ponedeljek, 30. maja, v Triglavskem parku!
Prvi piknik. SKD Triglav ima svoj prvi letošnji piknik v nedeljo, 26. junija, v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne bo sv. maša, nato domače kosilo in prosta zabava s plesom. Pridite! Zopet bo veselo v zelenem Triglavskem parku!
Vlado Kralj na bolniški postelji. Zadnje dni v aprilu se je moral delavni član SKD Triglav in vodja slovenske sobotne radijske ure Vladislav Kralj podvreči v bolnišnici Mount Sinai nevarni operaciji, katero je pa srečno prestal. Zdaj se zdravi v domači oskrbi. Okrevajočemu rojaku Vladislavu Kralju vse najboljše želje in

1
Koncert	^		m Slovenski narodni dom
		6417 St. Clair Ave.
A	SOBOTA	Cleveland, Ohio	a
2	PEVSKEGA ZBORA	21. MAJA	Začetek ob 7. zvečer ^
KOROTAN		Igra Alpski Sekstet $^jr'	Vstopnina — $6.00
Župnija sv. Križa je praznovala diamantni jubilej
r
PRVA CERKEV SV. KRIŽA, V BRIDGEPORTU
FAIRFIELD, Conn. - Nekatera slovenska naselja po Ameriki imajo v svoji sredi dopisnike, ki redno poročajo o dogajanjih v svojih skupnostih. Iz Fairfielda v Connecticutu se le redko kdo oglasi. Zato bralci AD niso slišali, kako je slovenska župnija sv. Križa praznovala 75. leto svojega življenja z raznimi prireditvami vse od lanske do letošnje Velike noči.
Nekaj sto Slovencev se je v začetku tega stoletja naselilo v industrijskem Bridgeportu, obalnem mestu 50 milj severovzhodno od New Yorka. Večina je bila iz madžarskega dela stare monarhije z dvojno krono. Med letom 1912 in 1913 so se po prizadevanju frančiškanskega patra Kazimira Zakrajška odcepili od madžarske župnije sv. Štefana in se združili v lastni farni skupnosti sv. Križa pod vodstvom štajerskega duhovnika Mihaela Goloba.
Za praznovanje 75-letnice so si sedanji župljani izbrali datum 17. aprila 1988, t. j. sredi med 8. decembrom, ko so Ustanovitelji na sestanku leta
1912.	sprejeli odločitev podv-zeti pri škofu potrebne korake za ustanovitev lastne župnije, ler 13. junijem, ko je leta
1913.	škof podpisal ustanovno Pismo.
Med tema datumoma pred ^5 leti so se Slovenci že začeli zbirati k redni nedeljski maši v kletnih prostorih bližnje fran-eoske cerkve sv. Antona Pado-vanskega. Tam so ostali, dokler si niso, leta 1915., posta-v*li lastno cerkev na 450 Pine Street. Farno središče je od *eta 1972. v mestu Fairfield, kamor se je preselilo zaradi urbanistične obnove v Bridge-b0rtu, ko je mesto odkupilo in Porušilo prvo cerkev z župni-^em.
Stalna borba za obstanek
Petinsedemdeset let življe-nia te male slovenske župnije Je Pomenilo toliko let skoraj ^Prestane borbe za obstanek.
Zemljepisno je toliko oddaljena od središčnega New Yorka, da ostane neopažena vsakemu obiskovalcu iz domovine, kdor je ne bo zavestno iskal, čeprav je od glavnega newyor-škega letališča JFK lažje dostopna kakor cerkev sv. Cirila v Manhattanu.
Tip faranov, ki jih je pritegnila industrija v Bridgeport, je seveda drugačen od onega, ki se zbira pri Sv. Cirilu v svetovnem finančnem centru mogočnega velemesta. Majhnost slovenske skupnosti je tisto, kar je ogrožalo njeno samobitnost in njen obstoj skozi vseh 75 let. Toda kakor se je slovenski narod pod madžarsko oblastjo naučil pri vsej svoji nemoči ohranjati svojo bit-nost, tako je ta mala skupnost, katere predniki so izšli iz istega okolja, uspela ostati pri življenju do svoje 75-letnice navkljub stalno grozečim neprili-kam. Kratek opis farne zgodovine, ki ga najdemo v spominski knjižici, izdani ob tej priliki, predstavi to borbo za življenje.
Že nastanek župnije je bil dolgo časa ogrožan od strani madžarskega župnika, ki ni lahko pristal na izgubo lepega števila dobrih faranov. K sreči je domači škof imel razumevanje za »osvoboditev« slovenske manjšine izpod madžarskega »gospodovanja«, zlasti še ob podpori spoštovanega slovaškega župnika Andreja Komare.
Od nastanka do prve svetovne vojske je župnija sv. Križa bila močnejša kakor kdaj koli pozneje. Bila je polna življenja, čeprav je štela le nekaj nad tisoč duš. Bili so to sami mladi ljudje, med njimi velik odstotek samskih fantov in deklet. V verskem oziru so bili dobro vzgojeni od doma, tako da je večini župnija bila središča vseh dogajanj. Živeli so v neposredni bližini cerkve.
Številke prikazujejo moč župnije v tistih prvih letih: 120
porok, 412 krstov, a pogreb le kakega ponesrečenca in pa nekaj dojenčkov, to je župnik vpisal v prvih šestih letih v župniji tisoč duš! — Zloglasni protiverski element med Slovenci, ki je po drugih naseljih v Ameriki odtujeval ljudi od cerkve in duhovnikov, ni v Bridgeportu nikoli našel privržencev — do najnovejše dobe!
Takoj po prvi vojski je začela župnija trpeti zaradi pomanjkanja faranov, brez katerih ni mogoče vzdrževati cerkvene prostore in duhovnika. Trikrat je že bila na tem, da konča svoj obstoj. Prvič se je to zgodilo, ko so po koncu prve vojske mnogi farani zapustili Ameriko in se vrnili v rojstno domovino. Drugič je bilo, ko je umrl župnik ustanovitelj, č.g. Mihael Golob, in ni bilo slovenskega duhovnika, da bi ga nasledil. Škof je tedaj postavil njegovega kaplana, mladega slovaškega duhovnika, da skrbi za Slovence in Slovake v isti župniji.
Tretjič pa je pretila smrt župniji, ko je mestna obnova vse cerkve z župnišči in stanovanjskimi hišami vred v gotovem mestnem delu odkupila in porušila ter predel spremenila iz rezidenčnega v industrijski.
Rešitev vsakikrat je bila v tem, da je župnija sprejela v svojo sredo ljudi drugih narodnosti in jezikov. S tem je župnija pridobila na materialni moči, a zgubila čisto slovenski značaj. Prvič je župnik Golob prevzel skrb za Slovake v bližnji okolici in dobil tudi kaplana slovaškega rodu. Po smrti župnika Goloba je rešitev prišla s prihodom dr. Andreja Farkaša, ki je postal drugi župnik. Ob njegovem prevzemu je odšel slovaški kaplan Vitka — in z njim farani slovaškega rodu.
Župnik dr. Farkaš je kmalu napolnil praznino s povojnimi imigranti v letih 1950-1960. Več sto se jih je naselilo v Bridgeportu. Niso bili to samo
Slovenci, niti ne vsi katoličani, ker dr. Farkaš je pomagal tudi pravoslavnim in celo muslimanskim Jugoslovanom. Župnija je v tistih letih doživela novo pomlad. Le da je tista pomlad hitro prešla v jesen in zimo.
Takoj po letu 1960. so se ljudje začeli izseljevati iz mesta, temu pa je sledila urbanistična obnova, ki je »pregnala« iz okolice župnijske cerkve še tiste, ki se niso prej sami izselili. Zadnje leto pred svojo tragično smrtjo v avtomobilski nesreči (1967), je župnik dr.' Farkaš postal prepričan, da župnija sv. Križa ne more upati in ne računati na nadaljnje življenje s tistim dnem, ko bo mestna obnova odkupila in porušila cerkev.
Spomladi leta 1966. je izdelal načrt, po katerem bi mogel doseči od škofa dovoljenje, da bi izkupiček za premoženje slovenske župnije v Bridgeportu bil uporabljen za gradnjo Slovenika v Rimu. Bil je v stiku z dr. Jezernikom in sta si v tem smislu izmenjala nekaj pisem. Pa je nenadna smrt dr. Farkaša prekinila načrt. V župnijo je škof poslal slovenskega duhovnika, ki ga je hil enajst let prej dr. Farkaš povabil v škofijo. Č.g. Alojzij Hribšek je bil profesor na škofijski gimnaziji, odkoder ga je sedaj škof poslal k Sv. Križu
»za upravitelja župnije, dokler bo to potrebno«. Tretja grožnja smrti se je zdela, da bo dokončna...
Vendar tudi sedaj ni prišel konec. Med tem ko seje škofija pogajala z mestno upravo za ceno posesti katoliških župnij v območju urbanistične obnove in je nad slovensko župnijo visela negotovost glede njene bodočnosti — to je trajalo tri leta —, je župnik spoznal župnijo in ugotovil njeno notranjo moč in pripravljenost za žrtve ob majhnem številu faranov — le kakih 800 duš.
Slovenski jezik ni bil vsem skupna vez, imeli pa so skupno močno ljubezen do župnije, ki so’jo njihovi starši ustanovili s tolikimi žrtvami in so ti ljudje v njej bili krščeni, v njej rastli in imajo o njej toliko lepih spominov...
Župnik se je odločil skušati prepričati škofa, naj dovoli zgraditi nova farna poslopja v delu predmestja, »kjer bo itak kmalu potrebna nova župnija. Naselje bo dobilo novo cerkev brez truda tamkajšnjih prebivalcev, in pa nekaj sto ljudi bo škofa zato ljubilo in mu bo vedno hvaležno.«
Škof je župnika poslušal in začel z njim soglašati. Z nasveti je .spremljal njegove napore pred raznimi sestanki škofij-(dalje na str. 5)
Zadnjič nisem še vsega povedal...
oecKsraamaomamopaMBKK
KOLEDAR
PRIREDITEV
MAJ
NEW YORK, N.Y. — Pred slabim tednom dni sem kot kroničar slovenskega sv. Cirila na Osmi v New Yorku napisal poročilo o letošnjem farnem dnevu, ki je bil bil v soboto, 30. aprila. Že drugič smo ta farni dan, ki je prav lep dan njujorške slovenske srenje, poimenovali za — Slovenski festival. Z ozirom na sodelujoče pri programu, ko smo imeli poleg domačega izrednega in razširjenega cerkvenega zbora v gosteh še plesno skupino Kres iz Clevelanda, z njo pa še Veseli Slovenci, iz Fairfielda pa splošno znani oktet Zvon, je takšno preimenovanje te naše farne prireditve kar nekam pravilno.
Na ta dan s takim bogatim slovenskim narodnim programom spet zaživi v naših ljudeh na Njujorškem slovenska duša, ki požene kri v ožilju našega srca, katerega utrip nam ni zmerom kot bi bilo treba, da bi mlajši rod močneje začutil, kako lepo in celo blaženo je biti pripadnik malega
naroda v življenjski pestrosti velikega tujega sveta.
In prav to počutje v meni na ta večer in naslednji nedeljski dan mi je diktiralo vsebino mojega zadnjega kroniškega zapisa, da sem se čisto zadržal pri duhovni vsebini in sporočila dneva. Tako mi je zmanjkalo časa in prostora za opis okvirnosti, to je: pripravljalno delo za. ta veliki farni dan, ki je globinsko izpričeval nam in vsem drugim, da je sv. Ciril na Osmi še zmerom središče čisto slovenske narodne fare. Da, zaenkrat to še trdno drži. In Bog daj, da bi mi vsi v tem trdno držali še najprej.
Morda so nam v tem pogledu prav Kresovci dokazali, kolikšen pomen ima ravno mladost za našo skupnost na Njujorškem. Zares, vsaka mlada slovenska duša je za našo skupnost neprecenljiva vrednost. Težko vprašanje je za nas vse, kako ohranjati to vrednost ob naši skorajda obupni razpršenosti. Prav bi
bilo, da bi enkrat prišli skupaj in se samo o tem pogovarjali.
Čudežev seveda ne moremo delati, da bi se naša skupnost tako narodno pomladila in življenjsko razgibala, kot nam je podobo kazal sobotni večer v cerkveni Gospe našega Upanja v Middle Villageu, drugi dopoldan pa pri Sv. Cirilu. Kot je v Sloveniji danes, tako tudi na tujem so velike družine redke. To je še bolj usodno za male narodne skupnosti, zlasti še, če to skupnosti opuščajo slovensko govorico in ne dajejo starši otrokom priložnosti doma naučiti se te govorice, ki nam je edina ohranila naš rod skozi stoletja tujstva na domačih rodnih tleh. Verjemite mi, brez te besede nam narodna zavest mineva. Mladi Judje ne govore hebrejščine na Ameriškem, toda veže jih tradicija njihove, samo njihove narodne vere. Nas pa ohranjajo samo zares narodne fare na tujem, ker mladim dopovedujejo s posebno govorico, da smo posebna skupnost.
Nekaj takšnega nam je dopovedoval tudi prireditev 30. aprila. Vsi, ki so s svojim delom pripomogli, da smo prišli do tolikšnega moralnega uspeha, zaslužijo vse naše priznanje. Ivan Kamin je bil pobudnik, da bi nas spet mladi Slovenci iz Clevelanda poživeli. On nas je povezaval z njimi in vodil, da so stekle priprave za organiziranje takšnega programa in zabavnega večera.
Kot tiskar je Ivan prevzel tudi skrb za tiskano propagando. K temu je spet svoje dodal Jerry Koprivšek z objavo v Ridgewood Timesu. Ta objava nam sicer ni napolnila dvorane, ampak je napravila neko »štimungo« in pa razgibanost med našimi ljudmi. Zopet je v tem pogledu največ pomenila predprodaja vstopnic, Helen Klesinova pa menda nosi tu zastavo. Smotrnost prodaje pa je vodila Anka Babnik. Rezultat tega je bila spet skorajda polna dvorana. Okrog 480 nas je bilo.
Med nami je bilo okoli 30 »Kočevarjev«, 7 Hrvatov, 5 Srbov in celo dve Japonki, ki sem ju dobil preko srbskega prijatelja Medica. Tokrat nas je bilo več kot ob prilikah drugih farnih prireditev v Ridge-woodu. Sicer smo dobili že parkrat dober pouk, da ljudje pridejo le kadar so gotovi, da se jim bo dalo nekaj posebnega vprav zato, ker se bodo kot Slovenci zbrali. Torej prireditve morajo biti zares nekaj narodnega, da imajo pravi pomen za našo skupnost.
Že leta tudi lahko opazujemo, da samo mrtva slovenska maša ne privablja naših ljudi k Sv. Cirilu. Kar na prste bi lahko preštel tiste, ki pridejo vsako nedeljo samo zato, ker je tam slovenska maša in središče naše narodne srenje na Njujorškem. Naša skupnost je močnejša na tretjo nedeljo — devetkrat na leto —, ker je program po naši, na katerem mnogi — čeprav maloštevilni — sodelujejo, pa na Cvetno in Vstajenjsko nedeljo, ko doživi nekaj narodnega, domačega.
20.	— Slovenski dom za ostarele ima letni občni zbor v SDD na Waterloo Rd..Začetek ob 7.30 zv.
21.	— Pevski zbor Korotan
poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Za ples in zabavo igra Alpski sekstet.
29.	— Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Turški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu, Ohio.
30.	— S.K.I). Triglav, Milwaukee, obhaja Spominski dan v Triglavskem parku
JUNIJ
5. — Otvoritev Slovenske pristave.
12. — Slov. šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slov. pristavi. Pričetek s sv. mašo ob 12.30 pop.
18.,	19. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
26.	— S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku
JULIJ
2.,	3. in 4. — Pristavski dnevi, na Slov. pristavi.
10. — Misijonska Znainkar-ska Akcija ima svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. uri.
15.,	16., 17. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
24. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee.
30.	— Balinearski krožek Slovenske pristave priredi piknik na Slov. pristavi.
31.	— Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi.
14. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi piknik v svojem Parku.
20. — Folklorna plesna skupina Kres nastopa na Slov. pristavi. Po nastopu igrajo za ples in zabavo Dušan Maršiče-vi Veseli Slovenci.
27.	— Pevski zbor Gallus s Koroške ima koncert v Slov.
Ravno druga majska nedelja, materinski dan, me je razžalostila, ko sem v cerkvi videl samo dve naši družini. Materinski dan je skoraj za vse nas minil brez obiska domače narodne cerkve. Srbi imajo na ta dan po službi božji skupno družinsko kosilo v svoji cerkveni dvorani. Ne vem, kako je bilo pri Hrvatih.
(dalje na str. 8)
nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7.30 zv.
28.	— Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
28. — Društvo DSPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
28.	— Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi letno »Povratek domov« prireditev.
SEPTEMBER
10. — Fantje na vasi prirede vsakoletni celovečerni koncert, v SND na St. Clair Ave. Igra ansambel Veseli Slovenci. 18. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
25. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v svojem Parku
OKTOBER
15. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23.	— Slovenian National
Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29. — Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi večerjo.
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriški
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Pryatel.
12. — Pevski zbor Jadran p«-'"
redi jesenski koncert, združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12.	— Belokranjski klub Pr''
redi martinovanje v SND ua St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13.	— Slov. mladinski zb<,r Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD ua Recher Ave.
25. — Slovenski dom °9 Holmes Ave. priredi Zahval^ dan večerjo. Igra Johnny nal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski zbor Glas^1?* Matica priredi božično ve‘'e'Jp s koncertom in plesom v S na St. Clair Ave.
4. — S.K.D. Triglav, Mil*911 kee, priredi Miklavževanje-
Problemi tovariša Gorbačova
(Nadaljevanje'^ str. 2)
je veliko pisalo, da bo šel tov. Ligačov, ki zavzema v politbiroju drugo vodilno mesto takoj za Gorbačovim, na daljše počitnice, kar bi se reklo, da bo zgubil svoje vodilno mesto št. 2. Baje je Ligačov svojemu višjemu kolegu kazal na dogodke med kavkaškimi Armenci, ki so burno demonstrirali za svoje pravice, in ga najbrž opozoril, kam glasnost lahko privede med tako narodnostno in jezikovno različnimi azi-jatskimi plemeni, ki tvorijo Sovjetsko zvezo, če se glasnost ne ustavi. Ni jasno, ali je svojega bosa prepričal ali ne, to se bo šele videlo, jasno pa je, da je Gorbačov svojega tekmeca obdržal na njegovem mestu, da se prepreči nevarna razpoka v sovjetskem vodstvu.
Iz tega dogodka se razvidi, kako je Gorbačov dejansko še vedno šibek in kako mora popuščati v važnih stvareh, da bo dosegel svoj cilj — če ga bo sploh mogel.
Drugi, tudi kar značilni dogodek zadnjega časa je pa, da se je Gorbačov poslužil do sedaj nepoznanega koraka v mirnem času in poklical v Kremelj na razgovor ruskega pravoslavnega patriarha, 77 let starega Pimena, in par drugih vrhovnih članov pravoslavne hierarhije, dal celotno zadevo postaviti pred televizijsko kamero, in podal izjavo, da bo sovjetska oblast postala bolj tolerantna do Cerkve in vernikov. Ali ta akt izvira iz prepričanja ali iz politike? Ta pisec misli, da odločba sovjetskega diktatorja priznati Cerkvi več pravic in dovoliti večjo mero aktivnosti, ki je doslej bila prepovedana, očividno kaže na njegovo stisko in potrebo po podpori tudi od strani Cerkve in vernega ljudstva. Tega je v Sovjetski zvezi mnogo več kot ga oblast, pa tudi drugi ocenjevalci, priznavajo, kljub vsem oviram in prepovedim, ki jih vsebuje Stalinov zakon iz I. 1 929, ki usodno omejuje verski pouk in vzgojo, dobrodelne akcije Cerkve in spreobračanja h Cerkvi in veri. Veren človek ne more biti član kom. partije in ne doseči vodilnega mesta, krsti, poroke in pogrebi se opravljajo na skrivnem itd.
Sedaj pa je Gorbačov zelo zgovoren, ko vse to obsoja, češ da pomeni versko preganjanje pod Stalinom »odstop od socialističnih principov« in takoj dostavi: »Napake zagrešene glede Cerkve in vernikov v tridesetih letih in v poznejšem času se popravljajo.« Razlog za to spremembo sovjetske politike utemelji tako: »Odnos do Cerkve in do vernikov je treba določati pod vidikom interesov ojačenja enotnosti vsega delovnega ljudstva in celotnega naroda.« Ta izjava zveni popolnoma politično in izkazuje iskanje politične opore med najširšimi plastmi naroda za zmagovit razvoj Gorbačovih idej o perestrojki in glasnosti, ki očividno zadevajo na močan odpor, kakor dokazuje primer Ligačova. Ali ta okret velja tudi za katoliško uniatsko Cerkev ukrajinskega naroda, iz poročil ni razvidno.
Cas za ta podvig je gotovo dobro izbran in zelo primeren. Ruska pravoslavna Cerkev namreč proslavlja letos tisočletnico pokristjanjenja, kar je zgodovinsko dejstvo velikega pomena. Gorbačov ga spretno vpleta v svoje politične načrte. Morda bo ruska Cerkev veliko pridobila in znova zaživela svobodno življenje in delovanje, kar lahko samo hrupno pozdravimo. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali je kaj takega pod brezbožnim marksizmom sploh mogoče.
Kanadska Domovina
OBRAZI
Toronto, ont. - To je na-
slov knjige znanega brezverca Josipa Vidmarja. V njej je Polno zanimivih izpovedi, ki Sočloveku misliti. Naj ome-n'n' danes samo njegovo pojmovanje svobode. Po mojem ie njegovo mišljenje o svobodi Popolnoma zgrešeno. Zakaj?
smo svobodni, se lahko bočimo za to ali ono; toda s 'em ni rečeno, da je treba bliž-Pjemu svobodo preprečevati §a celo ubijati. Svoboda ’’Pj velja za vsakogar. So pa. !eveda gotove meje, kot za v$ako stvar na tem božjem Svetu.
Vidmar hoče svobodo samo ^se, do drugih je pa sila oster, akole je zapisal (str. 19):
^•••da nikakor ne bi mogel ’Pustiti, če bi mi žena hotela Rajati otroke v svetohlinski katoliškem duhu...da je S° katolištvo največja nesre-za značaj slovenskih ljudi.« Tako torej Vidmar pojmuje vobodo. On lahko dela, kar l(^e> za druge pa to ne velja.
zakaj je bil tako nakačen r°h katoličanom? Kot svobo-..0mislec bi bil moral dopusti-...'Ju tudi drugi svobodno mi-J0> se svobodno odločajo in Svobodi delajo. Tega pa Vidni prenesel. V isti knjigi r- 20) celo pravi, da sta bila . ance Vodnik in Mirko Ja-0ri,'k katoliška fanatika.
J^vega nisem poznala, spo-Pjam se pa pokojnega Mir-PJavornika in kolikor sem ga Lnala, ne bi rekla, da je bil ^°liŠki fanatik. Nikoli nisem J Podobnega slišala o njem >.	ameriškem kontinentu.
Pol Je dejstvo, da je °jnemu Mirku Javorniku d^0 *ePo tekla slovenska bese-•J® užitek brati njegovo Pno besedo.
ij. ,er v Obrazih (str. 449) stoji .]^lsano:	»Mirko Javornik
ij,e§a spomina«, sem bila t^°vedna, ie zakaj Vidmar ]Jv Olttalovaževalno govori o ^rniku? Poiskala sem Ja-it, ’kovo knjigo Pero in čas il ’Palu dobila razlago za Vsj,.
I(t !° ie to leta 1935. Precej ^ Preteklo od takrat. L klub je imel kongres v C0ni v Španiji. Ko sta se
>ik
■tiar
(sti
fr;
aČal " in V'dmar skupaj Wa 2 Monserrata, se je \ ar °dločil, da bo Javorji ^'Poročil pot, po kateri •’isat pdi, da bo postal veliki J v svoji deželi. Skratka,
podvrže naj se njegovemu (Vidmarjevemu) nadzorstvu in njegovi cenzuri. Javornik je seveda rekel: NE (str. 516).
Naj navedem, kako je Vidmar dajal navodila. O tistem pogovoru je zapisano sledeče (Pero in čas, str. 500):
»Sami ste do zdaj, upam, spoznali, da more v naši književnosti imeti veljavo samo tisti pisatelj, ki je dobil ugodno oceno od mene in od mojega kroga. Drugi vas lahko zametavajo ali hvalijo — in vas nekateri celo preveč hvalijo — velja pa le tisto, kar zapišem jaz. To pravico in prednost sem si priboril, ker zagovarjam v umetnosti in kritiki načelo, da gre v vsej človekovi dejavnosti prvenstvo umetnosti ter da je za njeno veljavo in za ceno vsakega umetnika prvi pogoj, da sta povsem svobodna, da ne služita nobeni tendenci in da nista vezana po nobeni dogmi ali nazoru.
Vi se to take svobodnosti in s tem do prave umetnosti sami ne boste mogli priboriti. To zame drži. Potrebujete nekoga, ki bi vas vodil, ker sami ne čutite, kdaj ste v pisanju svobodni in kdaj ne. To so posledice vaše katoliške vzgoje, katerih se sami ne boste mogli otresti. Ce se jih ne boste otresli, ne boste nikoli priznan umetnik, pa bodite še tako sposobni in na videz, bodisi po motivih, bodisi po izrazu še tako svobodni. Finžgar in Pregelj sta vam zgled za to.
Jaz sem pripravljen biti vam vodnik. Pripravljen sem zaradi tega, ker bi vas bilo škoda, če ne bi šli po pravilni poti ... Ker sami še ne razlikujete svobode od nesvobode, je neogibno potrebno, da vam vsako večjo stvar, ki jo napišete, kdo pregleda in, v kolikor ne bi ustrezala temu edino pravemu in edino možnemu načelu o umetnosti, popravi. Mislim, da bi bilo dobro, če bi to nalogo prevzel jaz. ... V povračilo ne zahtevam od vas nič drugega kakor to, da ne boste literarno sodelovali pri nobeni skupini in pri nobenem listu razen pri tistih, kjer sodelujem in odločujem jaz.«
Iz tega se vidi, zakaj je Vidmar imel tako »slab spomin« na Javornika, ki ga ni hotel sprejeti za najvišjo in odločilno oblast. Vidmar pač ni trpel svobode sočloveka. Zanimivo je, zakaj si je Vidmar pripiso-
^dina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let

val neomajno svobodo v vsem, ni je pa dopuščal drugim okrog njega.
To nerešeno vprašanje glede svobode je nekam nejasno. Iz te njegove knjige se lahko vidi, kam človeka pripelje življenje brez verskih načel. Tako je bil med prvimi, ki so začeli organizirati boj proti svobodnim in vernim Slovencem že med vojno in še bolj po vojni, ko so prišli komunisti do oblasti, ravno Josip Vidmar.
Knjiga ima še marsikaj zanimivega, pa o tem kaj več prihodnjič.
Marija Markeš
75-letnica župnije Sv. Križa
(Nadaljevanje s štr. 3) skih svetovalcev in odborov, ki so v pokoncilski Cerkvi že imeli močno besedo pri važnih škofijskih odločitvah.
Leta 1972. je bila posvečena druga župnijska cerkev sv. Križa, ta v mestu Fairfield na kraju, ki je bil že prej določen, da nekoč postane sedež teritorialne župnije. Pa do danes je Sv. Križ še slovenska župnija in ima redno nedeljsko slovensko mašo ter ohranja slovenska izročila, kolikor jih farani pomagajo ohranjati.
V nedejo, 17. aprila 1988, so se farani zbrali ob lih k sv. maši in zapeli zahvalno pesem Bogu, ki jim je ohranil župnijo do tega mejnika njenega obstoja. Domači škof je vodil sv. mašo ob somaševanju štirinajstih duhovnikov. Mogočno je donela velikonočna vstopna pesem, »Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan! Premagana je vsa hudoba, veselja tvojega je dan.«
Č.g. Joseph Yelenc, T.O.R., ki je ob vstopu v leto diamantnega jubileja pred lansko Veliko nočjo vodil farni misijon, je bil sedaj mašni pridigar. Lepo je govoril o zvestobi obljubam in obveznostim, ki jih kristjani sprejemamo pred Bogom in ljudmi.
Popoldne so se farani zbrali v dvorani restavracije Three Door v Bridgeportu in po domače nadaljevali praznovanje. Trije harmonikarji so skrbeli za ozadje živahnih pogovorov. (Hvala vam, Karel Klesin, Louie Rednak, Ernie Lagoja!) Prehitro je minil popoldan. Tudi 75 let življenja župnije je hitro preteklo, pravi gospa Barbara Ferčak, edina od prvih faranov, ki je pri 90h letih starosti mogla praznovati pri sv. maši in popoldne v dvorani DIAMANTNI JUBILEJ ŽUPNIJE SV. KRIŽA.
(Ta članek nam je posredoval g. Anton Malenšek, v imenu pisca.)
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
IZ LOVSKE TORBE
TORONTO, Ont. — Moose sezona se bo letos odprla šele 8. oktobra, kot je bilo sporočeno na televiziji in v časopisih od MNR. To pomeni, da bo sezona pomaknjena kar za tedne nazaj kot ponavadi.
»Selected harvest hunting« bo s tem določilom že skoraj izven »calling« sezone, ali že v pozni dobi za klicanje moosov. Cone na visokem severu: 1, 16, 17, 18B, 25 so še vedno odprte zgpdaj, to je 17. septembra, cona 26 pa 24. septembra.
Vse izgleda, da je dr. Stefanski, ki je glavna avtoriteta pri MNR za »Moose management«, prišel do zaključka, da nekako ni zadosti moosov v Ontariju. Po ocenitvah MNR je v On-tariju čez 90.000 moosov, jesenski odstrel pa znaša blizu 11.000.
V primerjavi s tem nudi na primer Švedska z le eno tretjino ozemlja kot ga ima Ontario, kar čez 200.000 ali celo blizu 250.000 moosov. Od tega je bilo uplenjenih preteklo sezono približno 90.000 moosov. Letos upajo, da jih bo uplenjenih vsaj 100.000, ker jih je preveč!
Švedska ima za nekaj stopinj milejšo temperaturo, nima pa divjih lovcev, ne Indijancev, skoraj nima nič volkov in le malo medvedov. V Švedski, po poročilih iz »Anglers & Hunters« revije, se moosi krmijo pozimi s »Scotch Pine« sadikami, katere veljajo v Evropi za pomemben gradbeni material.
15. maj je bil zadnji dan, ko so morali biti vse prošnje za »adult moose draw« v rokah MNR, da so jih lahko šteli za žrebanje.
Število Caribou je v Quebecu in Labradorju poraslo v čredo, katera šteje milijon glav.
Črede »Barren ground Caribou« so se razmnožile čez ves severni Quebec od Moosonee do Shettervilla in Atlantica prav do Fort Chimo. Quebec nudi za odstrel 2 caribou na dovoljenje ($127.00). Povratni polet iz Montreala do Shettervilla (na Labradorju) pa stane $800.00. Letalo iz Shettervilla na dober lovski teren in 1 teden bivanja v šotoru (s hrano in kuharjem, ki služi tudi kot vodnik) pa $1300.00, če je v skupini 6 oseb.
Otok Newfoundland nudi odstrel caribouja, moosa in medveda v jesenski sezoni. Tja je mogoče potovati z avtomobilom, zato je cena malo manjša, a uspeh za odstrel ni 100% kot je to na Labradorju.
Cougar je odprt v B.C. in Alberti le meseca januarja.
Grizzly Bear je odprt za odstrel v B.C. m Alberti v septembru, oktobru in novembru. Alberta nudi v tej dobi tudi lov na Wapiti-jelene. Dovoljene cone so v vznožju in področju Skalnatih gora, a so kolikor toliko dostopne.
Črni medved je odprt v Ontariju od 15. aprila do 15. junija. Po statistiki MNR je bilo lansko leto uplenjenih čez 7800 medvedov. Tujci so od tega uplenili skoraj 5600 medvedov, medtem ko so jih domačini (iz Ontarija) le nekaj čez 2000. Turistični podjetniki vabijo zlasti Amerikance na lov okoli vabe. Čez 61 odstotkov medvedov je bilo ustreljenih na vabah, 30 odstotkov pa v zalazu po gozdu, 7 odstotkov je bilo pobitih na lovu po cestah in poteh ter le 2 odstotka v pogonu s psi.
STZ PROGRAM ZA LETO 1988
2L,22., 23. maj.......................Izlet v Elk Lake
24. jul. (Cerk. farma, Bolton).Sodelovanje na Slov. dnevu
30.,	31. jul., 1. avg.............STZizlet v Bancroft
17. in 18. sept...........STZ strelske tekme, Bancroft
8.,	9. in 10. okt..............Lov na moose, Elk Lake
7. - 12. nov...................Lov na jelene, Bancroft
15. aprila do 15. jun...........Lov na medvede odprt
BORUT
ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA”
Vam nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽ1TE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
URADNE URE
na 618 Manning Ave. Toronto Torek — sreda_________
Četrtek — petek. Sobota__________
Tel.: 531-8475 10 a.m. — 3 p.m.
10 a.m. — 8 p.m.
10 a.m. — 1 p.m.
Tel.: 255-1742 10 a.m. — 3 p.m.
1 2. p.m,— 8 p.m.
10 a.m. — 1 p.m. v Hamiltonu pri sv. Gregoriju Velikem	Tel.: 561-9952
Vsak petek od 4h do 8h zvečer.
na 739 Brown’s Line, Toronto
Torek — sreda__________
' Četrtek Sobota.
petek.
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. T runk
Colorado (nadaljevanje)
Rockvale: Blizu je mesta Canon City in šteje kakih 100 Slovencev, ki delajo v premogovniku in so zavarovani pri hrvatski Zajednici. Cerkev je stara kakih 25 let, duhovnik prihaja maševat iz mesta Canon City, večkrat na leto pa jih obišče o. Ciril Zupan. (M. Pogorelc.)
Salida: Tukaj je precejšnja naselbina, stara kakih 10 let. Vseh Slovencev je približno 200, med njimi kakih 50 družin. Bivajo 3 milje izven mesta pri topilnici. V okolici je 6 farmarjev, ki precej dobro obstojijo. Rojak I. Miklič ima več ribnjakov, kjer umetno goji ri-barstvo; to mu daja lepe dohodke. V mestu ima Alojzij Kastelic gostilno in nekaj jih je tudi tam zaposlenih.
Glavno društvo je sv. Alojzija št. 78 JSKJ, ki ima lepo zidano dvorano, kjer opravlja župnik iz Salide nekaj nedelj v mesecu službo božjo. Večkrat pride tja Rev. John Perše iz Leadvilla in tudi župnik iz Puebla. Zapadna Zveza je lansko leto ustanovila društvo.
Tercio: Kraj je od Trinidada oddaljen kakih 20 milj in leži 8000 čevljev nad morjem. V premogovniku je zaposlenih nad 100 Slovencev.
Trinidad: To mesto je obrtniško središče jugovzhodnega Colorada. Prebivalstvo (10.204) je mešanica starome-hikanskega in mladoameri-kanskega življa. Do 20 milj v okolici so razni premogovniki, kjer je zaposlenih okrog 2000 Slovencev.
Društvo sv. Andreja št. 84 JSKJ šteje 84 članov in 12 članic. Drugi so zavarovani v raznih podpornih društvih. Dušno pastirstvo med katoličani oskrbujejo oo. jezuiti. Cerkev je jako lepa. Sestre imajo šolo in bolnišnico. Jezuiti so skušali dobiti za Slovence slovenskega duhovnika iz svojega reda, a niso ga mogli dobiti. Zato pa jim hodi pomagat neumorno delavni o. Ciril Zupan iz Puebla.
Na pokopališču počiva že nad 300 umrlih slovenskih rojakov. Mnogi so v premogovnikih našli smrt. Lep spomenik so postavili dne 31. januarja 1910 v Primeru ubitim 35 Slovencem. O pogrebu nesrečnih rojakov je pisal »Slovenski Narod« dne 6. svečana 1910: »Smrtna tihota vlada po vsem mestu. Prvi pogreb 17 nesrečnih rojakov se je vršil dne 3. svečana; drugi so bili pokopani pozneje. Na ta dan smo imeli v cerkvi slovesno opravilo za vse ponesrečence.
V sprevodu je korakalo mnogo društev. Naredili so eno široko jamo, ki je sprejela vse žrtve. Rev. Ciril Zupan O.S.B. in Rev. P. Di Palma S.J., ki oskrbuje te naselbine, sta imela cerkveno opravilo. Pogreba sta se udeležila avstrijski kon-
zul Mr. J. Goričar in laški Mr. N. Rossi. Vse trgovine so bile zaprte in ves promet na cesti ustavljen. Hvala in zasluga za veličasten pogreb gre zlasti Mru. M. Pogorelcu iz Planine, Notranjsko. Ponesrečenci so pripadali večinoma k društvom.«
Za spomenik, ki so ga odkrili na obletnico (dne 31. januarja 1911), se je zopet največ potrudil Mr. Pogorelc. Marmornat steber je 10 čevljev visok ter je stal 500 dolarjev. S primernim nagovorom ga je blagoslovil Rev. C. Zupan. Nagovore je imelo še več znamenitih gospodov. Iz Puebla so prišli slovenski pevci društva »Prešern«, ki so peli v cerkvi in na grobu, kjer je za-svirala tudi godba več slovenskih in amerikanskih komadov. Pri odkritju so bila pričujoča tale društva: Sv. Barbare št. 24 (Primero), sv. Andreja št. 82 JSKJ (Trinidad), Mamka b. Tersatska št. 102 HNZ, »Planinski raj« št. 8 (Primero), »Slovan« št. 15 SNPJ (Sopris). Ves obred in vse sprevode sta vodila rojaka Mihael Krivec in Edvard Mencinger. Za spomenik so darovali sorodniki in rodoljubi po vsi Ameriki.
Slovenci so še v mestecih (kampah): Cokedale, Stark-ville, Sopris, Engelville, Bonn, Secundo, Valdez, Forbes, Taylor, Berwind, Tobasco, Hastings, Aguilar in Morley.
Walsenburg: Mr. M. Pogorelc mi poroča, da je v tem mestu, ki je 50 milj od Puebla, in v okolici okrog 500 Slovencev. Večinoma so premogokopi. Večje naselbine so Simpson, McQuire in 20 milj oddaljeni kraj Oakville s 50 Slovenci. V VValsenburgu je lepa cerkev in šola za vse katoliške narode. Spovedovat hodi o. Ciril Zupan. Društvo sv. Feliksa št. 101 JSKJ šteje okrog 25 članov.
CONNECTICUT Bridgeport: Rev. M. Golob mi poroča: Na zapadnem delu mesta (West End) biva okrog 600 Slovencev. Večinoma so doma iz Prekmurja, od koder so se izselili zaradi slabih gospodarskih razmer, in ker jih je madžarska vlada preganjala. Začeli so prihajati šele pred 4 leti; moški in ženske so zaposleni v tovarnah za srebrnino in za gramofone. Zaslužijo precej dobro.
V cerkvenem in društvenem oziru je naselbina dozdaj še popolnoma zapuščena. K službi božji zahajajo večidel v cerkev sv. Štefana, a Ogri jim dajo čutiti, da so le tujci; vrhu-tega je duhovnik slovenskega jezika popolnoma nezmožen.
Ob Veliki noči jih je večkrat obiskal Rev. K. Zakrajšek iz New Yorka. Od 1. septembra 1912 pa bivam jaz tu kot pomožni duhovnik pri slovaški fari sv. Janeza. Upam, da se
mi posreči v kratkem času slovensko naselbino organizirati in ustanoviti samostojno župnijo.«
IDAHO
Ivy: Tu je menda nekaj Slovencev, ki so si že okrog I. 1900 nakupili farme; v verskem oziru so baje popolnoma zapuščeni.
Kellogg: Mr. V. Oblak mi piše, da so prišli Slovenci sem iz Semiča pred petimi leti; zaposleni so v svinčenih in srebrnih rudnikih. Zdaj je tu 8 družin in 10 samcev. Slovenci imajo menda tu slabo veljavo; izdajati so se morali za Nemce, da so dobili dela. Verske razmere so slabe, ker prihaja angleški duhovnik le dvakrat na mesec iz kraja Wallace, torej ni slovenske besede božje. Tudi društva ni nobenega.
Nekaj Slovencev je še v kraju Wardner.
ILLINOIS
Aurora: Med možmi, ki so prišli pred 20 leti sem, je bil J. Ramuta iz Metlike. Po poročilu g. J. Marsicha je zdaj tukaj 30 družin in 170 posameznikov, od katerih ima večina svoja posestva. Delajo po raznih tovarnah. V cerkev zahajajo v nemško sv. Jožefa; verske razmere so dobre. Društev imajo dvoje, sv. Jerneja št. 81 JSKJ in sv. Janeza št. 11 KSKJ.
G. Fr. Mrva, tajnik društva sv. Janeza Krst., je poslal obširno zgodovino tega društva, ki so ga ustanovili dne 13. maja 1894. V prvem odboru so bili: I. Zmajič, I. Stritar, F. Knez, 1. Pregelj, 1. Pavlovič in 1. Rus. L. 1911 je imelo društvo sledeči odbor: I. Jerina, I. Jakoš, A. Žakelj, A. Bučar, F. Lokar, L Novak, M. Mlakar, M. Zelenšek, L Fajfar in A. Jerej. Društvo ima 40 članov in 17 članic; v njem so najstarejši Slovenci. O velikonočnem času preskrbi odbor slovenskega duhovnika iz Chicaga ali Jolieta, da opravijo Slovenci svojo versko dolžnost.
Bradley: Prvi Slovenci so prišli sem 1. 1893. Večinoma so zaposleni v raznih tovarnah, med katerimi je tudi tovarna za železne postelje, ki je last Slovenca A. Turka. Prej je prihajal maševat angleški duhovnik iz Kankakee; zdaj imajo vsi katoličani skupno cerkev, kjer pastiruje Slovenec Rev. Josip Štukelj. Razmere so dobre; rojaki so zavarovani pri društvu sv. Petra št. 62 KSKJ.
CHICAGO: Iz knjige Rev. J. Šušteršiča povzamem:
»Stari slovenski naseljenci, ki so prišli sem pred 40 in več leti (torej okrog L 1860), so večinoma imoviti možje. A ker so se poženili z angleškimi ali z nemškimi ženami, je njih deca izgubila svojo narodnost in se je popolnoma amerikanila.
Pred desetimi leti je umrl Slovenec Gorše, ki je zapustil več milijonov premoženja in je bil oženjen z napol Indijanko. (Ta Goršetova žena je bila šivilja. Nekoč pride k njej mož, ki je bil lastnik zemlje, kjer je zdaj Chicago, da si kupi novo srajco. Ker ni imel denarja, ji je baje zastavil kos zemlje, ki je tako prešel v Goršetove roke in postal vreden milijone.). Zdaj živita tu dva sloveča zdravnika, brata Tomec, in dasi je njun oče prišel iz Belokranjskega, ne razumeta niti besedice slovenski.«
Rev. A. Sojar mi poroča, da je v Chicagu zdaj okrog 4000 Slovencev, med njimi nad 500 družin in nad 1000 posameznikov. Večinoma so zaposleni v raznih tovarnah, preprosti delavci, nekaj je rokodelcev in trgovcev; dekleta so v službah po hotelih. Lastne hiše ima 45 Slovencev. Do večje veljave sta v novejši dobi prišla tovarnar A. Turk iz Črnomlja, ki je pred nekaj leti umrl in zapustil nad pol milijona dolarjev premoženja, in Rev. Jos. Štukelj, zdaj župnik v kraju Bradley, UL, ki je tu rojen.
Dušno pastirstvo je težavno, ker so Slovenci zelo raztreseni po velikem mestu. Do 1. 1898 niso imeli svoje cerkve; tega leta jih je zbral Rev. J. Plevnik, kupil neko protestantsko cerkev na Lincoln St. & 22 Pl. ter ustanovil župnijo sv. Štefana; cerkev so prenarejeno posvetili dne 12. junija 1898. Rev. Plevnik je bil tu blizu pet let, za njim sta začasno oskrbovala župnijo Rev. Kranjc in Rev. Krašovec; od 1. 1905 pa pastiruje Slovencem Rev. A. Sojar.
O društvih med čikaškimi Slovenci mi poroča Mr. F. Mravlja. DrOštva so tale:
Sv. Štefana št. 1 KSKJ, 200 članov, sv. Alojzija št. 47 KSKJ, 70 članov, Marije Pomagaj (žensko) št. 78 KSKJ, 90 članic, sv. Jurija št. 960 C.O. of F., najstarejše ima 90 članov, ,,Zvon“ št. 70 JSKJ, 40 članov, ,,Jugoslovan" št. 104 JSKJ, 30 članov, sv. Neže št. 826 C.W.F., 40 članic, „Slavija‘‘ št. 1 SNPJ, 100 članov, ,,Narodni vitezi" št. 39 SNPJ, 57 članov, ,,Nada“ št. 102 SNPJ, 34 članic, ,,Francesco Ferrer" št. 131 SNPJ, 36 članov, društvo št. 1 SSPZ, ■ društvo št. 47 SSPZ, 28 članic, ..Slovenija" št. 44 CSBPJ, 50 članov; to je najstarejše društvo v Chicagu in so ga priklopili češki Jednoti, ker še ni bilo nobene slovenske. ,,Danica" je samostojno društvo, ki ima 60 članov.
Poleg teh podpornih društev je v Chicagu še dvoje stavbin-skih društev, kjer imajo Slovenci naloženega premoženja do 200.000 dolarjev. ..Politič-ni klub" šteje okrog 100 članov, pevsko društvo ,,Orel" ima 30 pevcev in lepo napreduje.
Chicago je sedež Slovenske Svobodne P.Z., ki ima 90 podružnic, in Slovenske Narodne P.J. z nad 160 podružnicami in 7000 udi.
Rev. Sojar dostavlja, da so kljub velikomestnim nevarno-
stim verske razmere dobre; mlačnežev seve ne manjka, niti ne nekaj odpadnikov. Deca zahaja v katoliške šole, ima pa v cerkvi slovenski pouk. Pn benediktinkah je slovenskih sester, ki se pripravljajo za slovenske šole; dozdaj jih imajo v Pueblu, Col., in v Waukega-nu, 111.
De Kalb: G. F. Keržič poroča, da je tu 9 slovenskih družin in 14 samcev; dva imata posestvi' Prišli so sem 1. 1894 in delajo' tovarnah ter zahajajo v angin-ško cerkev D. M. čistega Spočetja. V naselbini je društvo sv. Pavla št. 130 KSKJ.
De Pue: Mr. D. Badinovac poroča: »Slovenci so se začeli naseljevati sem 1. 1905. Med Pr' vimi je bil A. Sorčič. Večinoma so iz Štajerskega in se Pe' čajo s trgovino; nekateri imaj0 tudi lepa posestva. Zdaj jo tlJ 16 družin in do 100 samcev cerkev zahajajo v poljsk0’ deca v župnijsko šolo. Društvo ,,Zavednost" št. 59 SNPJ. ^ ima 26 udov, je ustanovil l-1907 D. Badinovac. Drugo j£ št. 3 SSPZ; ustanovila sta S3 A. Sorčič in Fr. Grošelj te( ima 20 udov.
JOLIET: V tem mestu sicer n' Ol največja, pač pa najbolj ureje' na slovenska naselbina. 2e & početka so bili pridni in moči" slovenski delavci izmed vsel1 loi narodov najbolj spoštovani’ at Danes, ko so mnogi prišli do večje veljave, je ugled Slovencev v mestu še večji. Tudi v P0-litiki so se večkrat že odločev3 li, in več Slovencev je bilo >z voljenih v mestno zastopstvi tako 1. 1899 Mr. Ant. Nem3' nič in 1. 1901 Mr. M. Kral. ^ Prvi Slovenci so prišli ^ pred 40 leti. V večjem stev^ so se pričeli naseljevati pred ^ leti. Med prvimi so bili J- ^ rar, A. Golobič, J. Grahek Loparc, Ant. Nemanič, J - d , man, I. Stonič, L Rogina. ^ Vardjan, J. Parian in dm#’ , večinoma so prišli iz BelokrnJ' jti* ne in delali po raznih tovar nah. Sčasoma so nekateri P°. stali trgovci in gostilni^,' drugi spretni rokodelci in P° jetniki. Zdaj (1. 1912) jevn[f, selbini 30 gostilničarjev, 1‘ j(1 govcev z mešanim blag0111 več mesarjev. Obsežna so P°i
jetja ,,Slovenian Liquor Co glavnico 50.000 dolarjev- T ,,Slovenic Bottling Co.‘ > imenitno prospeva in Pr0,. j„) sladke pijače tudi angl^^ gostilničarjem, dasi je amerikanskih tvrdk te vr	.
,,The Eagle" je slovenska	ai
dajalna pohištva, obleke 1 ki je izmed največjih Pr° ^ jaln v mestu.
Rev. J. Šušteršič je cend^j
vilo svojih župljanov I- <
. ~ ....... I Cflfu)
_____________ id 5000
Naš poročevalec pravi
na 400 družin in nau -,v'“ ^ j
zdaj v Jolietu 500
druži'1
3000 duš. Posamezniki so P

šli do premoženja; vm-111^'* žin ima lastne hiše in 0° ^ na raznih ulicah krasneg3 sta.
(Dalje prihodnji torek)
;; Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Slovene pensioners club "^WBURGH—MAPLE HEIGHTS Resident: John Taucher, Tel. *3*6957
Vice-Pres.: Mary Zivny 15? ’Treas': 'J°seP*1'ne Rezin, rti ^ockside Rd., Maple Hts., n 44137, Tel. 662-9064 °®c. Secy.: Clara Hrovat ^uditors: Louis Champa, Frank ,bahcic, John Perc
e)i Monthly meetings are held the
Waterloo Slovenian hknsioners club Resident: Frank Slejke Vice Pres.: Louis Jartz
Sec. Treas.: Steve Shimits Rec. Secy.:	Helen Vukčevič,
23176 Gay Ave , Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, nn Kristoff, Tillie Vranekovic 7rip Coordinators: Ann Otoničar, A()0|ph Somrak, Tillie Vranekovic ^0v- and Eng. Publicity: Ann Kri-Slo,L Helen Vukčevič P®d. Reps.: Louis Jartz, Steve ifnits, Frank Slejko, Frank Bittenc; ternate: Jane Slejko ^all Reps.: Vera Bajec, Al Com-^nchek
Slov. Home for Aged Reps.: Doro-[Sile, Josephine Commenchek ead Cook: Millie Bradač Pnshine Lady: Dorothy Silc “ar: Joe Muzic
Meetings: Second Tuesday of month.
' Wednesday of each month,
„1 P fh., alternating at the Slove-.an Natl. Homes on E. 80 St. and ^ Stanley Ave.
___, Maple Hts.
^•"erican Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
'®sident: Vincent Lauter gICe'Pres.: Joseph Yankovich fygC''Treas.: Jennie B. Nagel, ' 24th St., N.W., Barberton, jj 44203 - Telephone: 1-216-6227 or 825-2267.
He,
c- Sec.: Angela Polk
4udi
^aU|U't0rs:	Frances Smrdel,
j a Nlisich, Mary Kovacic |.ubstitute: Josephine Plainer • Reps.: Theresa Cekada,
Polk, Frances Smrdel, Jose-
V^'atner, Jennie B. Nagel; alter-^ary Kovacic
everV «rst Thursday of Cjfjj 0ntH at 1 p.m. in the Slovene 1jt| ^r' 70 - 14th St., N.W., Barber-' Ohio
0'
If
iH
d'
'I
il>
Hi
(H
:(■
o-
I.*
r
f
0?
d'
'?
H1
fi'
0'

J°gressive Slovene °nien of America
P SUPREME board j^ent; Florence Unetich 5^ 'ice-Pres.: Joyce Plemel i|t a ^ice-Pres.: Josephine Tom-
|Jj
C Sec-: Millie Bradač CQr' ^ec.: Emily Starman Trg' ^c.: Hildegarde Kazen Au(5Surer: Marie Plevnik
p°rs: Jennie Zaman, Vida Sba rances Mauric, Josephine ^WHma Tibjash
p'^elfare: Cecelia Wolf, Vc6 0zar' Rose Gorman, Helen His.Vic; Caroline Lokar.
Eclli°rian; Joanna Jadrlch r: Agnes Elish

CIRCLE I
Frances Mauric
vs-
"Trei
^Ucli. °C ^ ' 'AAlrne Tibjash
.> °s • Sophie Matuch V o'eas-: Vida Zak
Jo-
!feudilors-
^ipg -r Ju|ianna Kobal, ^u-.omsic, Jeanne Skolaris t' ^oben 0 ^ ^ocia*: Angela Zab-fHie ju, f Haic. Dorothy Gorjup,
ir^tih tUCh
0'^ sn ^'rs’ Thursday of the i5f,0venian Workman’s 35 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Patrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch ), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m , Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROT AN
Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek Podpredsednika: Frank Lovšin, Tončka Sršen
Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 44132 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price
1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc
Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Lori Sier-putowski
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m , 641 7 St Clair Ave.
New members are always welcome.	>
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members! PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNI*J
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m.. Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531-8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozah, Irene
Kelley, Frank Elersich
Planning Comm.: Irene Kelley, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30-9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
/§■
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY'S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. John Kumse
Pastoral Minister: Sr. Nina Vitale Honorary President: Sr. Mary Ann Murphy
President: Debbie Suhy Vice-President: Debbie Daniels Rec. Secy.: Pam Lai Corres. Secy.: Joyce Segulin Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.,
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 21 2 St., Euclid, OH 4411 9, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1 st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice-Pres.: Marie Azman 2nd Vice-Pres.: Margo Repka Rec. Sec.: Mary Lou Buehner Corr. Sec.: Sharon Fajadej Treasurer: Margaret Steixner Publicity Chmn.: Beverly Hetman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in Sep tember for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredni škega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi--čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervol, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko
Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomšič, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec, Elmer Nachtigal, John Pestotnik Alternates: Zora Kocin, Maria Štepec
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Ko-sich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Justine Skok Vice Pres.: Jean Križman Secretary and Rec. Secy: Nancy Walden
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden
Exhibits: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres.: Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy: Agnes Koporc Treasurer: Esther Rossman
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 441 1 9; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BAI.INCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Poldi Bojc, Milena Jarc, Ida Oreh Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA • za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, CfH 441 19, tel. 531-6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie- Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, 0. 44092, tel. 944 1429
Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss,_Dani ca Hrvatin, Norma Hrvatin Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BAI.INCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik: Stanley Preslan Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 44110 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka:. Milina Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
WEST HARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President: Ella Samanich (tel. 243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.. Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
Zadnjič nisem še vsega povedal
(Nadaljevanje s str. 4)
Pripravo za kuhinjo za farni dan je vodil s člani svoje družine Tone Babnik, ki je postal kar farni kuhar Seveda pomaga mu žena in še otroci, ki delajo kot ekipo, in tako je ta večer vse gladko teklo ter so v 35 minutah nasitili vso množico v dvorani.
Treba je bilo še več pomočnikov po programu in te je lepo organizirala ga. Zorka Rolih, ob sodelovanju moža Harolda in sina Petra. In spet med temi je bila naša »čebelica« Judita Prelogova, ki je vodila tudi prodajo listkov za srečelov. V to delo so vstopili tudi mladi gostje Kresovci, ki so na svoj način razgibali dvorano, oblečeni v narodnih nošah, medtem ko so Veseli Slovenci igrali Avsenikove melodije, peli pa sta Blanka in Cveta. '
Ta slovenska razgibanost in pestrost mi bo ostalo dolgo v spominu in prijetnem počutju. Kot tudi Klesinov Bled, ki je dal tej prireditvi tudi kos domačnosti. To odrsko ozadje je delal v dvorani na Osmi kar nekaj več kot teden, saj je bila slika v razmerju 23 x 16 — pa ne centimetrov, ampak čevljev. Torej okoli 7x5 metrov. Svojevrstna mojstrovina je, ki ne sme ostati samo za enkratno uporabo. Odri slovenskih dvoran, pozanimajte se za to delo! Ne bo vam žal. Naš oder na Osmi je premajhen za to sliko.
Celotna prireditev letošnjega farnega dne in njen moralni uspeh nam spet dokazuje dejstvo, da brez povezanosti in velikih skrajnih naporov ni velikega uspeha v življenju slovenske narodne skupnosti na Njujorškem, katere središče pa mora ostati čisto slovenski sv. Ciril na Osmi. Na to pomislimo tudi sleherno nedeljo in obiskujmo ga čim večkrat, če-
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOU I II FLORIDA
President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatflik
Meetings at 2 p.m , first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
prav je to osebna žrtev in napor za marsikaterega od nas...
Tone Osovnik
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
upokojitve 1.	1980, sestra
Richarda, Margaret Stanclill in Barbare Drummond (vsiv Kalif.), prijateljica Cecilk Smrtnik. Pogreb bo iz 2elet°' vega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 11. dop. na pokopališču Vernih duš, kjer bo molitve opravil Rev. Joseph Bače-vice. Na mrtvaškem odru jutri, v sredo, od 6. do 9. zv.
MALI OGLASI
NEEDED
Cook and kitchen help-Donna's Slovenian RestaJ rant. Call 486-3838.
<39-401
FOR RENT
1 bedroom apt. Collinvvoo^ area. Call 461-2596.
(39-501
Factory Summer Help Needed: Student sumrTk1 help. Miscellaneous factor) work. Full time summer Electric Motor — 531-5997-(39-401
Electric Motor Winder Traif^
Looking for young pers0" with some electrical bad1 ground, but not necessah Willing to train in eleetd motor winding skills. Elects Motor - 531-5997.
For Sale — Furnishings Kitchen breakfast set. Bdr111
n\
set. Rugs. Maytag wrio9 washer. Drapes. Magno'/-stereo & misc. Sale May
& 20 from 1 0 a.m. to 3 P
.if'
631 7 Orton Ct.
1-301
LOT lor SALE off Chardon Rd. in Eudid 50 x 1 59
George Knaus Real Esl9,e 819 E. 185 Street Cleveland, Ohio 4411^
481-9300
Hiše barvamo zunaj in zj. traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo in 0 ^ mo nove kuhinje in kop9 m ter tudi druga zidarsk9 mizarska dela Lastnik TONY
V KRISTA^1
Pokličite 423-4444
BEAUTY SHOP FOK Call 481-0775 after 6 P'
For Rent
Single Home. Immac
bdrm. bungalow.
Att"

garage. Full base" ^ Adults only. No Pets' ,
(36J
951-9487.