Številka 344 TRST, v nedeljo 13. decembra 1908 Tečaj XXXIII n IZHAJA VSAKI DAN — t»dl »b nedeljah in praznikih eb 5., ib ponedeljkih ob 9. zjutraj. P«Mml£a« Štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih »ob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, S%. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. .Ajdov-itini, Dornbergu itd. Zastarele 8t«v. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljoa vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave «Edinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. A •• • Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I — NAROČNINA ZNAŠA —— u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arovalna aa a*«*ljak* lsAaaj« .JDIIOSTI" »tAl«: Mto> —— tatu K s-ao, p«i i«te a ao ' Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neiranko* van a pisma se ■• sprejemajo In rekopisl se ne vračaj t. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nlfoa Giorgio Galattl 18 (Narodni de«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnKnl račun SI 841 652. TELEFON IL tl-57. 3HZOJAVNE VESTI Novo rusko posojilo. DUNAJ 12. Državna duma je z veliko večino vsprejela zakonski načrt finančnega mi-r.istra. s katerim se ga pooblašča, da najm? posojilo v znesku 450 mil. rubljev. Liitzow v avdijenci pri kralju Viktorju Emanuelu. RIM 12. Kralj Viktor Emanuel je danes vsprejel v ardijenci avstroogrekega pcs^nika Lutzowa. Maroko. PAK1Z 12. Iz Casablanke poročajo, da ]e predvčeraj visoka plima razdejala nova Tiristaniščna dela v Casablanki. Sedem nato-rorjenih velikih čolnov se je potopilo. Zveza B pristanom je že nekoliko dni pretrgana. Odgovor Avstro-Ogrske na rusko noto. KOLIN 12. „Koln. Zeitung"* potrjuje dunajsko vest, da je odgovor Avstro-Ograke na ru=Lo noto povsem miroljubne in spravljene vsebine. List dostavlja, da zsmore av-Etroogrska nota služiti za podlago podajanjem da se pred kocferenco doseže sporazum o balkanskem vprašanju. List meni, da je to aujno želeti. Kdor res želi mirnu poravnavo obstoječih tezkoč, se ne bo upirrl tudi takim predpogajanjem med kabineti, ki clahčujejo pripravl;avni sporazum. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 12. Po prehodu na dnevni red je zbornica v tretjem čitanju sprejela dodatno konvencijo k trgovinski pogodbi z Avstrijo glede obrtnega pravnega varstva. Nato ie nadaljevala debito o apro-prijaciji. — Posl. Micbali (R.mun) je utemeljeval nazaupanje svoje stranke do vlade ia rekel, da je posl. Polonvi z obiavo in tolmačenjem pakta napravil javnemu interesu ve-3 ko uslugo. Njegova izvajanja glede splošne volilne pravice potriujejo v občs stališče narodnostne 6tianke. Govornik je predlogo odklonil. — Posl. Ludovik Hollo (franka neodvisnosti) je izjavil, da nisj bili včerajšnji napadi Polonyi-a nikakor času primerni. Položaj dežele je zelo težaven vsled unanie politike, ki knja v sebi z ozirom na bodočnost izredno velike nevarnosti. Čas bosanske aneksija je bil gotovo izbran zelo nesrečno. Zamudilo se je za izvršitev aneksije mnogo ugod-nejih trenotkov. Govorn k je obsojal spletke socijalnih demokratov ter izjavil, da bi se v nobeni deželi ne trpelo, da prihajajo, kakor se to dogaja na Ogrskem, inozemski tocijalni demokrati in tu sramotijo naprave ogrske države. Posl. Gaston Gaal (stranka neodvisnosti) je izjavil, da bo glasoval za predlogo, ker ne želi, da pride dežela v ex lex-stanje, vendar popolnoma ne zaupa vladi In sicer radi tega, ker se ni izjavila o bančnem oprašaoju. Pc-zval je ministerskega predsednika, naj tozadevno obvesti zbornico. Povišanje k?ote je itranka neodvisnosti le radi tega vsprejela, ker se jej je rekio, da je to cena za samostojno ogrsko banko. Kar se tiče fuzije, more govornik le izjaviti, da ni misliti na primerno rešitev bančnega vprašanja, na stalno mirno vladanje, V tej veri bo glasoval za predlogo. (Dolgotrajno odobravanje pri enem delu strauke neodvisnosti.) — Posl. Okoliczanv (stranka neodvisnosti) je rekel, da zamore odobravati aneksijo le, ako bo ista rešena primerno pravicam Ogrske. — Nato je bila razp-ava prekinjena. — Prihodnja seja v ponedeljek. Socijalna demokracija in slovensko delavstvo. Govor g. d.ra J. M a n d i ć a na javnem shodu političnega društva „Edinost" dne 29. novembra KK)S. (Zvršetek.) Na delo za ljudstvo! Proti ljudstvu je torej delala sedanja sestava mestnega sveta. Ista je sedaj odpravljena in naš proletarijat opravičeno polaga največo moč v mestni svet. Potrebno je, da pride v novi irestni svet čim več naših ljudi, in tedaj se bo videlo, kedo dela za ljudstvo in kedo — proti ljudstvu. Socijalizem in dr. Tuma. Torej nfaši delavci naj bi ne bili več „krumirji", naj bi pristopili k jugoslovanski socijalni demokraciji ? Častiti zborovalci! Da to ne bi bilo p r a tega nam ni povedal nikdo drugi nego — dr. Tuma sam! Seveda ne letos, ampak lansko ieto. V svo;i knj'ž;ci „Jugoslovanska ideja in Slovenci", ki jo je izdal lansko leto, piše dr. Tuma doslovno (govornik čita) : „Ako premotrimo naše stranke, vidimo, da se niso razvile samostalno, temveč so samo posnetek po nemških in francoskih uzorih in frazah. Tako so n. pr. vse jugo lo-vanske socijalno-demokrattjke stranke strogo marksistične prvega, najstarejega kova. Niti ena se ni razvila organski, vsled potreb posameznih narodnosti, dežel ali držav. Zastopstva socijalnodemokratžkih strank na slovanskem jugu so doktrinama in se niso rodila naravnost iz naroda. Prti nas korak mora torej biti konstatiranje dejanjskega socijalnega stanja posameznih plemen, in potem na temelju tega osnovati politično stranko." Kar ni bilo dobro leta 1907 naj bi bilo torej dobro leta 1908... ! Jaz pa pravim, če dr. Tuma misli za svojo osebo, da je do-puščenovenem ietu tako korenito spreminjati svoje prepričanje, svobodno mu bodi, nas pa naj pusti na miru! V ravno isti knjižici priporoča dr. Tuma, naj bi se razvoj našega naroda vršil v smeri demokratični in gospdarsko-zadružni. Tudi s tem se pa dr. Tuma iz leta 1907 stavlja v nasprotje z drcm. Tumo iz leta 1908. Socijalizem. S tem nočem nikakor zasmehovati soci-jalizma. Socijalizem je gotovo lepa stvar, in ni ga čuvstvenega človeka, ki se ne bi navduševal za vzvišena načela socijalizma. Moram pa takoj pripomniti: divimo se socijalizmu ▼ teoriji, a držimo se, vsaj za sedaj daleč od ist?ga v praksi! Kar velja za en narod n: v»il'a in ne more veljati za drugi n a, i o d. Da je socijalizem v praksi in teoriji popolnoma drugačen, nam dokazuje tudi drugo vprašanje. PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva, Iz ruščine prevel dr. G. G. Demonstracije v Italiji in socijalisti. Danes slavijo združene italijanske stranke svoje slavje v „Politeama Rossetti*4. Morda pojdejo v sprevodu tudi po mestu. A tu vidimo, da dela socijalistična stranka proti svojemu programu. Po vsej Italiji se je uprizorila grozna gonja proti Avstriji, radi italijanskega vseučilišča. Mej drugimi strankami žugajo posebno italijanski socijalisti baronu Aerenthalu, naj nikakor ne pozabi na — Italijo. Vseučilišče v Trstu so razblinili do vprašanja vsega italijanskega naroda! Milanski konservativni „Corriere della Sera" je pisal: „Mi zahtevamo, da Avstrija da Italijanom vseučilišče. Vršijo se po vaej Italiji velike demonstracije, obmetavajo s krompirjem, razbijajo okna na avstrijskem poslaništvu. Socijali3tični poslanec Bissolatti je v „Avsntia-ju celo javno pozival svoje avstrijske sodruge, naj izvedejo princip „Trieste o nu:la?u Alije to vse ustavno — konstitucijonalno?! Ali ne pomenja to teptati svoja lastna načela ? Italijansko vseučiliščno vprašan e je notranja stvar Avstrije in mi protestiramo v imenu k o n s t i t u c i j o n a 1 i z m a protitemu, da se skuša kršiti princip ustave! To si moramo prepovedovati, enkrat za vselej, sicer bodo regnicoli in socijalisti, kakor danes tako tudi ob drugi priliki, prepovedovali avstrijski vladi, naj ne ugodi kaki na si opravičeni zahtevi. Ni dvoma : italijansko vseučiliščno vprašanje bo rešeno, toda ne po Dunaju, ampak po Rimu. Tako se torej izvaja internacijo n a 1 i z e m !! Prihodnje volitve. Cenjeni zborovalci ! Rešitev naša je v samopomoči. Sklenimo torej svoje vrste. Kmalu zatrobi bojna trobenta. Volitve se bližajo ! Storite, slovenski delavci tudi takrat svojo dolžnost in tedaj doživimo drugi 14 maj, ko bo zopet slovenska zastava vihrala, v diko in ponos našega naroda, našega delavstva v Trstu ! Posledice starih grehov. Kolikor je vredna Bosna in Hercegovina za monarhijo ? Menda strašno mnogo, ker se plačujejo za-njo silni računi. In kakor pevajo vee ptice, je na meji vse pripravljeno, da se za to avstrijsko „kolonijo" plača tudi davek v krvi. Ne pravimo, da Busna in Hercegovina nista vredni za nas niti piškovega oreha. Dalmacija n. pr. nima za nas prave vrednosti brez teh dveh dežel. Tudi geografske potrebe zemljišča med Savo in Jadranom so dokazale stokrat v zgodovini, da dežele med Triglavom in Drino in med Dravo in Jadranom tvorijo en nerazdružljiv kompleks: Bratje Srbi trdijo, da kompleks seza tudi niže ob Donavi do Balkana, Soluna in Tesalije in da mu je naravno središče — Beligrad. O tem se ne bomo prepirali, ker je naše slovanofilstvo poznano, ki mu je glavni ideal: svoboda io jedia-stvo slovanskega Bilkana. Ali, kakor stvari ^ sedaj stoje in ako računamo z možnostmi in pozitivizmom v politiki, in ne samo z ideali, ki so na vrhu vsega še dobršno daleč : se moramo zavarovati proti p retiranosti srbske vojevitosti in naglasiti svoje stališče, Podvojil sem korake in prispel domov tik pred obedom. Oče je sedel preoblečen, umit in svež zraven materinega stola in ji čital se svojim enakomernim in done-čim glasom podlistek iz lista „Journal de Debats". Toda mati ga je poslušala brez pazljivosti, in ko me je uzrla, me je vprašala, kod sem se potepal ves božji dan, ter dostavila, da ji ni drago, ako se človek vlači Bog ve kod in Bog ve s kom. Toda jaz sem se sprehajal sam. sem že hotel odgovoriti, ali pogledal sem očeta in, ne vem zakaj, obmolknil. XV. Tekom sledečih pet, .šest dni Zjinajide skoraj nisem videl. -Javljala se je bolno, kar vse eno ni oviralo navadnih obiskovalcev prizidka zgla.šati se — kakor so se izražali — na svojo dnevno službo — in to vseh, razun Majda nova, ki je takoj izgubljal pogum ter se dolgočasil, kakor hitro ni imel prilike navduševati se. Bje- lavzorov je sedel mračno v oglu, ves zapet in rudeč, na tenkem obrazu grofa Malj v v-skega se je neprenehoma igral nekak hudoben posmeh: pal je resnično v nemilost pri Zjinajidi in je bil s posebno gorečnostjo postrežljiv stari kneginji ter se žnjo vozil v najetem vozu k generalnemu guvernerju. Sicer pa se je ta vožnja izkazala brezvspešna in Maljt-vskemu je celo nastala neprijetnost: poklicali so mu v spomin neko zadevo z nekimi oficirji potnih komunikacij — in prisiljen je bil v svojih pojasnilih izjaviti, da je bil takrat neizsku-šen. Lušin je prihajal po dvakrat na dan, toda ni ostajal dolgo: jaz sem se ga nekoliko bal po najinih zadnjih razgovorih in istočasno čutil sem do njega odkritosrčno udanost. Nekega dne je šel z mano na sprehod po Njeskučnem vrtu ; bil je z mano zel<> dobrohoten in ljubeznjiv, mi pripovedoval imena in svojstva raznih trav in cvetic, ter nenadoma, kakor se pravi, — meni nič tebi nič, — vskliknil, dočim se je udaril po čelu: In jaz, norec, sem mislil, da je ona koketka! Kakor se vidi, je sladko žrtvovati se za druge. — Kaj hočete reči s tem 1 sem ga vprašal. — Vam nočem reči ničesar, je odvrnil Lušin suho. Zjinajida se me je ogibala: moja oseba — moral sem to opaziti — je delala na njo neprijeten utis. Nehote se je od- da bi se Srbi na oni strani Drine morali zadovoljiti z mnogo manjimi kompenzacijami, nego iih zahtevajo. Za njih je življenske važnosti vprašanje morja za srbsko ujedinjeno državo : Srbi j o-Črnogoro. Ali zopet ne trebajo vse Bosne in Hercegovine, ki je tudi sicer v celoti niso posedovali nikdar. Ali, ko bo se stvari naopak razvile za našo državo in preko volje večine njenega prebivalstva, navstaja za nas vprašanje : na katero stran naj se postavimo ? Mari da se samo zlobno smejemo zvijanju avstrijske diplomacije, ki jej je ostala v grlu tista .^kolonija" kakor kost nenasitnemu volku iz bajke ? Ali pa da bi mi celo aktivno stopili v vrste onih, ki bi hotali, da se monarhija ruši kakor gnezdo krivice in tiranie ? ! Nič od vsega tega, ker tudi tu obitoji zlata sredina. O tej smo govorili večkrat v svojih razpravah o aneksiji. 0 njej so se izrekli naši politiki in narodni shodi, a v nedeljo tudi ljubljansko meščanstvo. Opetujemo torej v dveh besedah : pridi skesanje radi starih grehov avstrijske diplomacije ; naj se preneha sslavof o b-skim sistemom Dunaja in P šte ! Naj bo v tej državi dsna pravica tudi večini n:e-mh narodov — Slovanom !! Potem odpadejo same po sebi vse posledice zgrešene dosedanje avstrijske politike! Ne bo več pruske bahatosti nasproti notranjim Slovanom, niti ne proti našim slovanskim sosedom. Neha se v svetu misliti, da je Avstrija sinonim pangermanizma in potem izgina tudi večno balkamko vprašanje. Torej ? Dajte Slovanom, kar je njihovo in mir b:> in ž njim močna Avstri a. Taka pa, kakor je sedal, boste na vsakem koraku sre-čavali „veleizdajalce". Trideset milijonov „ve-leizdajaicevu v državi, ki ne šteje ni petdeset milijonov prebivalcev ! ! " Grozno in — smešno. Recimo : tragikomično. Da! Ker, kakor vidite, ti „veleizda-jalci*4 niti nočejo bežati iz države, ampak io hočejo — osvajati ! Mi na jugu stremimo, da stisnemo roko bratom na severu. Oaim v sredini postaja pretesno. Sa &toje visoko in zapovedujejo, ali slovanska poplava že ruši stolice. A oni ? Oh, oni ne kriče da se rušijo njihove stolice, ampak rušijo da se — stebri države ? ! „Veleizdajalci" ! Počasi, gospoda ! Sedaj ie glavno vprašanje : ali bo vaše stolice res stebri države?! Ker to je sedaj tista po prorokih prorokovana doba, ko se izvede razprava o tem, kdo mora vladati: nad kom in kje ?! Voditelji avstrijske politike — tu Nemci, tam Madjari — so m'slili, da ^o oni izvoljenci božji, Herrnvolk. Kakor taki so rešili tudi vprašanje pripadnosti Bosne in Hercegovine. Ali tedaj je bilo preveč in — kost jim je ostala v grlu. Ne gre pa ne gre. Avstrije ni možno ne ponemči ti, ne pomadjariti. A potem ? Je raznih ,potem". Za sedaj #je glavno to, da se gospoda „dediči* in ..oblastniki"1 te monarhije nočejo cdločiti o razlogu temu. Ne preostaja torej dražega, nega da jih prisilimo, da se osvestijo. A ko jih probudimo iz saaj časov cesarja Jo3ipa II in raznih Košutov, potem uvidijo menda, da je XX. s t o 1etje S 1 ov ano v prodrlo tudi v avstrijsko hišo! Zaradi tega nimamo vračala od mene ... nehote ; to ravno je bilo za me grenko, to ravno me je ubijalo ! Ali storiti se ni dalo ničesar — in jaz sem skušal, ne priti ji pred oči in le iz daljave sem prežal na njo, kar se mi ni vselej posrečilo. V njej se je izvršila nepojmljiva sprememba ; njen obraz je postal drugačen, vsa ona je postala drugačna. Posebno me je presenetila sprememba, ki se je izvršila v njej nekega toplega, tihega večera. Sedel sem na nizki klopici pod širokim bezgovim grmom: ljubil sem to mestece; od tod je bilo videti okno Zjinajidine sobe. Sedel sem; nad mojo glavo v potemnelem listju je skakljala živahno mala ptičica; siva mačka se je vspenjaje hrbet previdno bližala vrtu in prvi hrošči so težko frčali po še prozornem, akoravno ne več svetlem zraku. Sedel sem in gledal proti oknu in čakal, ne bi se-li odprlo; zares — odprlo se je in v njem se je pojavila Zjinajida. Bila je v beli obleki — in ona sama, njen obraz, rame, roke — so bile blede, kakor belina. Dolgo je ostala nepremično in dolgo je gledala nepremično in naravnost izpod nabranih obrvi. Takega pogleda še nisem poznal pri njej. Potem je stisnila roke čvrsto in krepko, jih prinesla k ustnicam, k £eiu __ in nenadoma, raztegnivši prste, je vrgla lase nazaj od u.šes, stresla žnjimi, z neko odločnostjo, zmajala z glavo od zgoraj doli ter zaloputnila okno. Tri dni za tem me je srečala v vrtu. Hotel sem se ogniti stran, toda sama me je vsta-vila- — Dajte mi roko — mi je rekla s prejšnjo prijaznostjo — že dolgo nisva skupaj kramljala. Pogledal sem jo ; njene oči so se mirno svetile in obraz se je smehljal, toda kakor skozi kopreno. — Ste-li še vedno bolni 1 sem jo vprašal. — Ne, sedaj je vse prešlo, je odgovorila in vtrgala malo rudečo rožo. — Trudna sem nekoliko, ali tudi to preide. — In boste-li zopet taka, kakor prej ? sem vprašal. Zjinajida je privzdignila rožo k obrazu — in meni se je dozdevalo, kakor da bi odsev žarkih peresc cvetke pal na njena lica. — Sem se-li spremenila ? me je vprašala. — Da, spremenili ste se — sem odgovoril poluglasno. — Bila sem z vami hladna — vem, je jela Zjinajida, toda vi se niste smeli ozirati na to. .. Nisem mogla drugače ... No, zakaj bi o tem govorili ! — Vi nočete, da bi vas ljubil — to je vse! sem vskliknil mračno z nehotnim zanosom. 4 _ Ne, ljubite me, toda ne tako kakor : prej. i (Dalje.) interesa, da Be brezpogojno veselimo na nezgodah avstrijske v nanj e politike. Niti ni dozorelo tako daleč, da bi zaželeli evropske vojne v ta namen, da se zruti dosedanji sistem dunajske politike. j Italija nas je zapustila ? Odšla je k Rusiji V Bravo, živio! Sedaj je zasiguran slovanski Balkan ! ! Ne, ne, ker tu gre za nesporazumi] en je, i Saj stroške bomo plačevali mi avstrijski Slo- ( vani, ki smo stlačeni v en koš a pangermani. , Bojkot turški n. pr. — proti komu je naperjen ? Mari je vsa avstro-ogrska industrija izključno v nemških rokah ? ! ■— Mari od proueta s turškim iztokom živijo samo Nerrci ? — — Vee to, kar se dcgaja okolo nas — pa tudi rusko-i talijansko zavezništvo — — nam more sicer res indirektno pomoči v toliko, v kolikor avstrijski sistem izprevidi, da je fatalna za državo njihova slavofobska tendenca. Morda tista gospoda Nemci in Madjari vsled pritiska od zucaj vendar pridejo do spoznanja, da se treba te Slovani lepo pomiriti. Ako tako računamo, se ne bomo veselili absolutne onemoglosti države, marveč le na neprilikah njenih državnikov ! Ali istodobno moramo delati na to, da dovedemo državo do srečnega vzhcda, do končnega rešenja vprašanja, ki jo razdevljajo in slabi o ! Z ene strani moramo uveriti brate Srbe, da se zadovolje s pridobitvami v okvirju možnosti, računaje pri tem tudi na naše narodne aspiracije, kakor jih je slovesno formuliral shod v Ljubljani. Na drugi strani pa moramo v tej dižavi, v svoji hiši postati iz sužnjev gospodarji in pritisniti vsej državni politiki pečat, kakor bo odgovarjalo interesom naše večine in opravičenim zahtevam manjšine. V enem se strinjamo vsi: da naša država mora stremiti proti j u-go-vztoku. Pa dobro. Ta smer naše politike naj se vzdrži tudi nar Ulje, aH ne z nasilno taktiko in slavofobsko tendenco, ampak v duhu slovanotilstva. Z eno besedo : potreben je preporcd, a ae rušenje te stare avstrijske zgradbe. Treba ustvariti iz nje naravno zaveznico Balkana in Rusije ! Mi hočemo močno in v svetu spoštovano Avstrijo. A do tega pride le tedaj, ako bomo Slovani močni in spoštovani v Avstriji. Samo slovano-tilska Avstrija ima pravico do obstanka. Ako f,a ostane taka. kakoršna je — na žalost — še sedaj, se bodo vtdno bolj gromadile nad njeno glavo težke posledice njenega starega začetnega greha: ker hoče biti predstraža pangermanizma !! Ru$ija in Carigrad. Dolgo čata je veljal Carigrad kakor središče vseh političnih in trgovskih interesov tedanjega človeštva, kajti Veliki Ocean in dežele preko njega so ležale do najnovejšega časa docela izven evropskega horizonta. V Carigradu sta si podajala roko dva sveta : večerni in jutranji, okcident in orient. Ta mejnik je postavil Konstantin, ko se je odpovedal Rimu in si ustanovil novo prestolnico na mestu nekdanjega Bizanca (328 po Kr.), Kakor je Rim središte kristijanov na zapadu, tako je postal Carigrad središče kristi janov na vzhodu. Rimski papež in carigrajski patriarh sta bila obenem cerkvena glavarja dveh svetov. Med tem se je ustanovila v Mali Aziji nova država. Iz Arabije se je razširjala islamska vera in njeni propovedniki so prodrli koncu sedmega stoletja tja do indijske meje in na zapadu bo se vstavili šele pred cari-grajskim zidovjem. Islam je iskal nove poti v srce krščanstva. Arabi so prodrli v Evropo preko Španije. Kari Martel jih je premagal leta 732 med Tour8 in Poitiere. V petnajstem stoletju so prišli Mohame-dani po svoji prvotni poti v Evropo. Na torek, dne 29. majnika 1453, je zavzel mladi in pogumni Mohamed II. prestolico nekdanjega vzhodno rimskega cesarstva. S tem je postal vladar južno-vzhodne Evrope. Na Aji Sofiji se je zasvetil polumesec. Težišče orijentalskih kristijanov je bilo odslej v Rusi i. Tako se je vrnil med zapadne in vzhodne kristijane nov element, tuj po svojem duhu, tuj po svojem plemenu in tuj po svoji veri. Njegova domovina je bila v Aziji. Pridrl je v civilizirani svet in si ga hotel osvojiti kakor nek«.č Atila s svojimi Huni. Na vzhodu je ostala samo še ena država, ki ni zapadla polumeBecu in to je bila mogočna Rusija, tista Ruska, o k.teri pravi nemški grof Vork : . ... Rusland bleibt dre-hend tur Europa durch seine Massen und filnde es ein Grenie, so kOute es trotz teinei grossen inneren Schwiichen den Erdtei! unterjochen ... allerdings wuhl nicht fur lange Da-ier". Ko je padel Konstatinopolj, so se obrnile oči vseh kristijanov na jutrovem nehote prot bližnii Rusiji, ki se je tedaj komaj osvobodila tartarskega jarma: v tem *sezdružujoČen BrediŠču Slovanitva so videli moč, ki jih inu rešiti nekoč polumeseca. Brez obotavljanja je zgrabila Rusija tc zastavo in car Ivan III. je obdal trideset le po padcu Konstatinoplja svoj grb sv. Juriji z dvoglavatim bizatinskim orlom. Tem rajši ker zapira Carigrad vsej južni Rusiji pot 1 Sredozemsko merje in s tem pot v »vet. Globoko je torej vkoreninjena osvoitev Carigrada po ruski sili, tako, da je vspričo takega razmotrivanja slavni ruski pisatelj Fjodr Mthajlorič Dostojevski nekoč navdušeno zapisal: „Prej ali slej bo vendar Carigrad naš!" Ali na zapadu Rusije je ležala mogočna država, ki je ravno tako rekla o Carigradu, da leži pred njenim pragom. Ru9ka carica Katarina II. se je prepričala o tem leta 1770, ko je prodirala ob spodnjem Dunavu proti Turčiji. Zato se je hotela dvajset let potem domeniti s cesarjem Jožefom II, ki ni koval nič manjših načrtov nego njegova interesantoa sosf dinja. Nakano je preprečila Prusija. S tem seveda Rusija nikakor ni odjenjala od svoje misije. Car Nikolaj I. se je z vso vnemo lotil tega vprašanja. O ruskem knezu Paškjeviču, pripovedujejo, da je dejal nekoč: „Pot Rusov v Carigrad vodi preko Dunaja", Nikolaj I, je ravnal popolnoma v tem smislu. Svoje načrte je zaupal Metternichu že v pri četku 30-tih let in jih kasneje neprestano ponavljal. Ali niti cesar Ferdinand, niti Metternich niti mladoletni Franc Jožef I. niso hoteli ničesar čuti o kaki delitvi Turčije dasi je obstojala na dvoru mogočna stranka, ki je simpatizirala s tem načrtom. Na to se je obrnil Nikolaj do Angleške. Njenemm poslaniku Teymouru je ponudil v februvarju 1853 delitev Turčije v tem smislu, da zasede Anglija Egipt in Kreto, Rusija dobi protektorat nad vsemi balkanskimi državami, Carigrad pa z&sede in obdrži kakor depozitor Evrope. Brez d roma bi Rusija postala s tem na morju močna država. Tega se je Anglija prestrašila in sledila je Krimska vojna. Združeni Angleži, Francozi in Pijemontezi so po najhuiših naporih zavzeli rusko trdnjavo Sevaš: opolj na Krimu. To nesrečo je zakrivila tacno Avstrija. Car Nikolaj je Habsburža-nom šest, sedem let poprej rešil njih prestol, s tem, da je uduiil Košu-tovo revoluciio — v zahvalo so postavili sedaj dunajski krogi na rusko mejo tretjiao miljona vojakov in s tem drobili rusko vojno silo. — Car so je takoj ujezil, da je podaril kip avstrijskega cesarja svojemu komornemu služabniku. Sredi krimske vojne ga je dohitela nenadna smrt. Po Krimski vojni se je Rusija kmalu opomogla. Car Aleksander II. je zasV* »val na to isto politiko, kakor njegov oče. Leta 1878 so stali ruski kazaki komaj še <1 set kilometrov pred Carigradom! Tu ie pi-^la vmes vsa Evropa. Rudija je odstopi h, ako ni hotela nove in hujše Krimske vojut. Letošnje poletje sta so sešla angleški kralj Edvard VII. in ruski car Nikolaj II. v Revalu. Krogi, ki so na?adno dobro poučeni, so trdili, da se je na tem sestanku odloČila usoda Turčije. Anglija je gledala toliko časa na svojega ruskega soseda s strahom, dokler je bilo pričakovati, da udere Rusija v Indijo, ki bi je Anglija morda ne bi mogla braniti. Lanskega leta, zadnii dan v avgustu, sta sklenili Anglija in Rusija pakt zaradi svojih azijskih posestev in prvič po pedesetih letih smo videli Bkupno angleško-ruako podjetje. V Carigradu bo slutili svoj konec. In za to so se poslužili zadnjega sredstva, izigrali so zadnjo karto :oklicali ao konstitucijo. Letošnji december se sestane turški parlament. Za nekaj časa so izgubili tako revalski naklepi svoj pomen in vse je odvisno sedaj ud bodočega razvoja v Turčiji, Angliji je seveda ljubša konsolidirana Turčija, ker slabi ' moč Rusije že sama po sebi. In Angležem je močna Rusija vedno zopern prijatelj, kajti Angliji je neprijeten tekmec vsakdo, kdor utegne biti kdaj nevaren njenim kolonijam. Zato se ne smemo čnditi, če je postala Anglija zdaj preko noči velik branitelj sultanove države. Na potu v Carigrad leži konstitucija. Na Turškem živi okolu sedemnajst različnih narodov in plemen. Ta kaos ne obeta prelepe perspektive in pot konsttucije bo težka. Morda nemožna. Carigrad leži torej še vedno nad Evropo kakor nemiren duh. Besede Dostojevskega so še vedno prorokovanje. . . . XXX. Parlamentarne stvari. Narodna zveza in proračunski provizorij. Vest, ki je bila v nekaterih listih, da bo namreč „ Narodna zveza" glasovala proti nujnosti proračunskega provizorija, ne odgovarja resnici. „Narodaa zveza* bo definitivno sklepala še-le v svoji torkovi seji, kako stališče zavzame o tem vprašanju. Za pomoč Trstu. V petek so šli k ministerskemu predsedniku poslanci prof. M. Mandić, dr. Rybar, Spadaro in Štrekelj kakor zastopniki Trsta in sotednjih okrajev. Opozorili so minister-skega predsednika na gospodarsko krizo in pomanjkanje dela v Trstu vsled bojkota v orijentu, vsled zaustavljenja vsake stavbene delavnosti in draginje denarja. Prosili so, da bi v ublaženje te krize vlada izvela vsaj tista dela, ki so že sklenjena in za katera su krt d i ti postavljeni v proračun. Izlabti so urgirali stavbo justične palače, stavbo uradnega poslopja za pomorsko vlado, povspeševanje pristaniščih del in nekatera manjša dela. Povd&rjali so, da ne bi s tem vlada nič darovala, ker bi le to izpolnila, kar je že skle- njeno in vendar b tem dala priložnost dela velikemu številu brezposelnih delavcev. Ministeraki predsednik je izjavil, da upa, da se posreči čim prej m ta v i ti, ali vsaj omejiti bojkot in 8 tem odpraviti zle posledice. Glede gori navedenih del pa je obljubil, da se hoče o istih informirati in skrbeti za to, da se čim prej izvršijo. Iz gori navedenega je razvidno, da je vest, ki jo je prinesel včerajšnji „Tagblatt" po „Kroat. Korrespondenz-u" popolnoma po-grešena. „Triester Tagblatt" pravi namreč med drugim, da so poslar.ci omenili, da 3e hoče justično palačo zidati s starim materijalom. Našim poslancem — v katerih imenu je govoril posl. dr. Rybar — seveda ni prišlo niti na kraj pameti, da bi kaj takšaega trdili. Glede materijala so le zahtevali, da naj se za justično palačo ne rabi umetnega kamena, ampak naš domači, svetovno znani kamen! Eventuelni večji stroški bi prišli zopet na korbt demači industriji, ne glede na prednosti, ki jih ima naravni kamen. DOGODKI NA OALKANU. Oboroževanje Črnogore. S Ceiinja poročajo : Govorice, da je Črnagora dovršila svoja oboroževanja, niso resnične. Izlasti niso dogotovljene še utrdbe na Lovčenu. Črnogorci delajo sedaj z vsemi Bilami pota na Kuk, da zamorejo prepeljati tja težke topove, ki jih še ni na lovčenskimi pozicijami. Položaj v Kotoru. Iz Kotora javljajo: Tukaj vlada popolen mir. Tujcev ni, nekaj radi vznemirjajočih ve&ti, nekaj radi kontrole, ki je zelo stroga. Trgovina s Črnogoro je povsem zastala. Draginja je velika, tako, da so se mnogi že izselili v Ameriko. Dementi angleško-ruske zveze. Petrograjski dopisnik „Daily Telegrapba14 poroča: Pooblalčen sem. da kategorično de-mentujem trditev, da je Izvolski označil for-melno angleško-rusko zvezo kakor potreben rezultat vedenja Nemčije v balkanskem vprašanju. _ TURČIJA. Reorganizacija turške vojne mor-. narice. Angleška \lada je na prošnjo turške vlade odločila admirala, ki naj reorganizira turško vojno mornarico. Poleg admirala stopijo v turško vojno mornarico tudi štirje angleški pomorski častniki. Otvoritev turškega parlamenta je določena za prihodnji četrtek. Ceremonijel za otvoritveno slavnost je že dogotovljen. Parlament otvori sultan osebno. Drobne politične vesti« Proračun dunajskega mesta. Dunajska mestna občina je imela leta 1907 132,870.557 K rednih in 42,807.317 izrednih dohodkov, skupno 175,677.874 K; rednih izdatkov 124,779.078 K izrednih 51,153.807, skupno 175,932.885 K. Primanjkljaja je torej 255.011 K. Slovanski tiskovni urad v Londonu. Temu uradu ima biti naloga, da objektivno informira unanje liste o slovanskih stvareh. Svoje delovanje prične ž 3 prihodnje leto. Načelnika urada postaneta baje Smintal in T. Juriga, ki se že pridno učita angleški jezik. Italijanske finance. — Finančni minister Carcano je predložil italij. zbornici proračun za leto 1909, ki izkazuje 33,573.632 lir prebitka. Volitev predstojništva delav. zavar. proti nezgodam. Narodni volilni odbor je postavil za predstojeće volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev: Za I. kategorijo : (zelena glasovnica) Peter Može poslovodja skladišča lesa J. Sutej v Trstu namestnikom : Josip Mladovan težak v prosti luki pri tvrdki Kremmer &. Ca. v Trstu Za II. kategorijo: (vijolčasta glasovnica) Vladislatf Karabaić vslužbenec v arsenalu v Puli namestnikom : * Lovro Rupnik kovaški mojster pri kranjski indust. družbi v Skednju Za VI. kategorijo : ]eriha flnton delavec v papirnici v Vevčah namestnikom: (rožnata glasovnica) Fran Gomišfek delovodja „Mizarske zadruge" v Solkan*. Te zavedne izkušene in odločne kandidate naj zapiše vsak narodni delavec na svoj volilni listek. Dnevne vesti. Dopolnilne volitve v zavarovalnico zoper nezgode. Čujemo, da so doslej storili slovenski volilci v tržaških zavodih povsod svojo narodno dolžnost, a z upravičenim upanjem pričakujejo, da ne zaostanejo za njimi tovariši po Istri, Goriški, Kranjski iu Dalmaciji. Kadi tega opozarjamo zlasti na manje obrate po deželi in v Trstu, kakor so vsa prometna podjetja, vodniki, pošte, skladišča, kar spada vse v I. kategorijo; dalje kovačije in delavn'ce s kovinami, ki pripadajo II. kategoriji: posebno važne so slednjič v VI, kategoriji delavnice s kožami, U3njem, mizarske in rezbarske obrti, poljedelska in gozdarska podjetja, mlini, žage in slično. Paziti je, da se napišejo pravi kandidati, ki odgovarjajo kategoriji, dalje da so glasovnice podpisane tudi cd poverjenikov, in da ae jih pravočasno cdpošlje. Velezanimiva zgodovinska reminiscenca. Pred nami leži proglas 6ledeče vsebine: „Proglas prebivalcem mesta Tersta in primorske Iliiije. Njegovo Veličanstvo, pre-svitli naš Cesar in Gospod mi je izročil brambo primorske dežele, ako bi je skušal napasti sovražnik. Prišel sem k vam po ter naročbi branit sercu Njegovemu veličanstvu predrago deželo in tako važno za blagor cele deržave, na ktero tudi mene vežejo živi spomini. Zaupam, da mi boste tudi sedaj pričali, da ste udani s sercom in dubom presvitli cesarski hiši, da zaupanje, ki na=* je vezalo več let v težkih skrbeh mojega poveljstva bo ostalo. Prizadeval se bom v sedanji svoii nalogi ediniti naredbo z skerbjo za Vas blagor in po vaših običajih, in skerbeti za osebno Vaše varstvo in za Vaše olastnino- V Ters'u 3. maja 1859. Fr. grof AVimpffen Feldzeugmeister, poveljnik 1. armad1. Ravno danes, ko se nahaja monarhija v kritičnih ča3ih in je morda prav blizu možnost, da bo morala zopet apelirati na zvestobo, junaštvo in požrtvovalnost svojih narodov, vzbuja gori ponatisnjeni „Proglas,, v nas čudna in — recimo kar naravnost — trpka čutstva. Živo nam kliče v spomin, kolikokrat je država apelirala na svo,;e narode, kako so ti vsikdar sledili njenemu poziva, ia da je v takih časih stiske vsikdar govorila do narodov v njihovem jeziku. Gornji proglas je iz leta 1851). To je noveja zgodovina in dogodki so še v živem ipominu. Leto 1859 ae uvršča med najtra-gičneje, kar jih beleži zgodovina monarhije. Ali ne mislimo v prvi vrsti beležiti dejstva, da je poveljnik 1. armada v Trstu tudi v tem usodnem času pozival prebivalce „primorske Ilirije" na obrambo domovine in dinastije, marveč naglasiti, da je tem prebivalcem govoril v njihovem jeziku in da jim je obečai, da bo skrbel za njihov blagor po njihovih običajih! Od tedaj je minolo skoro pol stoletja. Trpkost nam lega na dušo, ko nam stopa pred oči, kako se je pozneje izvrševala ta obljuba. Vladni aiitem od tedaj do danea je velika veriga krivic, ki jih je irpelo prebivalstvo te „primorske Ilirije44, ki smo jih trpeli mi Slovani na jugu monarhije v vsakem pogledu: gospodarskem, kulturnem ia še posebno jezikovnem. In je-li danes bolje ? I Govore li cesarske oblasti danes z nami v naiem jeziku ! Nekaj malo izjem spoznanja in pravičnosti priznavamo. Ali v obče je vsa prakaa naših oblasti v krič«čem protislovju s proglasom generala Wimpfiena iz leta lir59. Dovolj je, da vzamete v roko naš vladni hst „Oiservatore". Tam je zrcalo, v katerem odseva duh — ilavc-fobstva naših oblasti. Ali sedaj niso več časi iz leta 1859. Med narodi je zavladal nov dah, zapihala je sapa samozavesti in ljubavi do — sebo. Resoi časi so nastopili. Ce bi tako nanesla nesreča, da bo morala monarhija zopet apelirati na zvestobo državljanov na našem jugu, bodo pa ti zahtevali zvestobo za zvestobo, bodo zahtevali, da se do skrajnih posledic izvede obljuba, ki jo je slovesno dal \Vimpffen v letu 1859: zahtevali bomo, da država skrbi za naš blagor v %»akem pogleda, da bo spoštovala naše običaje: naš jezik in našo narodno indiv dualnost. Vseučiliščno vprašanje in dr. Tuma. Kakor je pokazal tudt nastop zastopnika slovenske socijalne demokracije na manilejtacneui »hodu minole nedelje, se ta stranka neomajeno drži stališča, da v Trst sodi le italijansko vseučilišče, slaveniko pa v Ljubljano. — Stališče vseskupnega slovenskega naroda pa je — kakor priča vrsta manifestacij iz zadnjih dnij — to-le: slovenako vseučilišče sodi v slovensko Ljubljano, i t a* lijasko pa istotako na čisto italijanska tla, ker bi v teh pokrajinah s slovansko večino italijansko vseučilišče utrdi o premoč Italijanov in bi nevarno |targiralo našo itak prekerno pozicijo izlasti v ! Trstu. Nagon same obrane nas torej sili imperativno, da zahtevamo, da se za slučaj, če pride italijansko vseučilišče na naša tla. I ustvari protitežie proti nara«tku italijanske politične moči po ustanovitvi univerze. S tem je označena razlika med našim in stališčem socjalne d-mokracije. Ker pa ]e danes g. dr. Tuma čien te strank?, je g^t;vo i velezanimiva, kako stališče je zavzemal ta velenadarjeni mož do — nedavno temu. Kako j »tališče zavzemlje danes, tega ne vfru-\ ker nimamo še nobene tozadevne enuncijhcije od njegove Btrani. Danes hočemo le zabeležiti dejstvo, da1 }e bilo dosedanje stališče d.ra Tome dijamen-tralno, navskrižno z onim socijalne demokracije. Še več : dočim zahtevamo mi vseučilišče 2a Ljubljano (in smo s to glavno zahtevo v soglasju s sociialno demokr. cijo) in se izjavljamo za Trst le subsidijarno in pogojno, je bil dr. Tuma morda prvi med Slovenci, ki je absolutno zihteval Trst kakor sedež slovenskemu vseučilišču in je absolutno odklanjal Ljubljano! Sedaj smo po pravici radovedni, da-li je g. dr. Tuma tudi kakor sodrug ostal zvest temu svojemu, s toliko vnemo zastopanemu stališču ozirom na na§e vseučiliško vprašanje ?!! Sinočni Trubarjev večer je pod Bkrbnim aranžira nfažih vil h akad. in učite'jev v spel kar najHjajneje. Imeli smo zareB umetniški večer v pravem pomenu besede. ProBtorna gledališka dvorana je bila natlačena odličnega in izbranega občinstva, kar je jako razveseljivo toliko, kar ee tiče zanimanja za proslavljenega očaka slovenske literature, kolikor tudi radi blagega namena uprizoritve same v prid bednim slovenskim akademikom. Jako srečno izbran program je bil izvajan s preciznostjo in primerno višini tega umetniškega večera. Kolikor moški toliko mešani zbori so pod vodstvom g. učitelja Va-ientiča bili ti preciznim, ubranim in uglajenim petjem kos Bvoji nalogi, lziasti pa je bil naravnost umetniško dovršen Vilharjev venec narodnih pesmi „Izpod Triglava", Solo-petje gospice Avrelke S., g. Mankota in g. dr. JrgoliČa bi bilo delalo čast vsaki odlični koncertni prireditvi. Burno ploskanje občinstva je dokazovalo, kak vžitek da je imela na tem. G. Ferdo Plemič, znan pisatelj iz našega podlistka, je imel slavno3tni govor. S krepkim in prepričevalnim glasom je v krasnih in vzaešenih besedah podal životopis, trpljenje in pomen velikana Trubarja, očaka naše literature in našega jezika. Vi*ek sinočne prireditve je bila živa slika, ki jo je s strekovnjaškim umevanjem aranžiral režiser slov. gledališča g. Verovšek. Živa slika je predstavljala jako srečno zadetega Primoža Trubarja (g. Viktorja). Nad njim je držala lovorikov venec „Svoboda" z tlečo bakljo v roki gospa Danilova. — Okolo njih so stali razni tipi iz naše domovine v krojih iz starih in modernih časov, Sokoli in akademiki. Vso živo sliko je razsvetljevala bengalična luč, med tem ko je akademik Dobrila recitiral Aškrčevo pesem o Trubaiju. Občinstvo je z živim ploskanjem dajalo izraza svejemu navdušenju. Božič v Slovanski knjigarni in papirnici. Bili smo ta čas v „Slovanski knjigarni in papirnici v ulici Valdirivo 40. Kaj vsega ni ^e preskrbel ta človek, naš GorenjecGreh .e, da v trgovini ni najmanje trikrat toliko prostora in še potem bi bilo tesno. Tu se je ataboril stari Božič se svojo šareno trgoviao. Pomislite: Božič prvikrat nudi svojo robo v Trstu čistim Blovenskim in hrvatskim jezikom ! A vsaki hip udarja katero po češki. — Pravi panslavist ta prvi Božič v našem Trstu ! Pojdete-li, vi skrbne matere in dobri očetje, vi drobna deca in zamišljeni ljubimci, tudi letos k raznim tujincem, ki vas pozdravljajo s ščavom, da nabavite nakita za božično drevesce in darove za svoje najdražje ? !.. . Ni več izgovora, da nimamo svojih trgovcev. V slovanski knjigarni in papirnici najdete vsega, česar vam srce želi: najrazličnejših dopisnic s slovenskim in hrvatskim napisom, razkošno zalogo nakitov za božično drevesce, Daprikladnejših darov, kakor pisemskega papirja, umetniških stenskih koledarjev, okusnih zvezkov literature za deco in odrasle, Gregorčičevih poprsij, ki se prodajajo na koriat naše družbe itd., itd. Ne treba več naštevati, kaj vam nudi slovanski Božič v Gorenjčeri trgovini. Pojdite in izbirajte sami! Cene so zmerne in konkurenčne, Preprodajalci dobivajo znaten popust Božič se bliža — rojaki! Pričakujmo ga s rekli ko m: Svoji k svojim ! Čistilo (kremo) v prid družbe sv. Cirila in Metoda razprodajajo nadalje: Josip Štoifa Sežana, Cesar Ksriž Skedenj, Andrej Sirca sv. Ana in Marija Zeleznik. Glavna zaloga Veko slav Plesoičar Via Guilia. Naši pevovodje. Nekoliko odgovora. V .Edinosti ' št. 325 je blagovolil neki gospod „od nekod* zaradi mojega dopisa v št. 3 i i* tega lista spustiti name izza plota par puščic ki na) takoj na^aj odlete. G. dopisnik pravi, da gleda pevovodja na vsestranski učinek ca-studi ranih zborov, naslanjaje se na svoj in občinstva ukus, ne glede, ali je pesem iz te ali one zbirke. Tako torej ! Moje mnenje pa je to : če hoče pevo-vodja gledati na ukus občinstva, naj kar zopet začne pri starih poskončnicah in popevkah, naroči naj z Dunaia „gas^enhauene" in vse mu bo ploskalo. Vsestranski učinek bo dosežen. Občinstva ukus — lajikov namreč — je tak. Kdor trdi drugače, nima pra*. G. dopisnik pravi, da imamo, hvalabogu, tudi maogo drugih publikacij poleg onih „Glasbene Matice" in rNovih Akordov-'. Res je. Poznam ]ih. Opozoril sem pa na prej omenjeni dve zaradi tega ker sta najboljši. One izdaje skladeb, ki jih skladatelji sami izdajajo ne gredo skozi roke urednikov, ki bi presodili, spadali ta ali ona skladba v zbirko ali ne. Ukusi pevovodij so pa zopet različni. Dober povovodja bo izkal zbore po boljših publikacijah, slab po slabših. — Dalje piše g. dopisnik, da trdim neopravičeno, ko pravim da se teh dveh publikacij po deželi ne poslužujejo. Mnogo vsporedov sem videl po „Soči", „Edinosti", po skladeb iz „Novih Akordov" sem zapazil prav malo. Zgled za mojo trditev : Dne 8. septembra 1906 so bila na tolmeniki slavnosti zastopana mnoga primorska pevska društva, med njimi tudi „Kolo" iz Trsta in „Pevsko in glaBbeno društvo" iz Gorice. Pevski vspo-red, ki ga imam pred seboj, je obsegal 16 zborov. Med temi so iz publikacij „Glasbene Matice1*, trije in sicer Zajčeva „Poputnica Nikole Jurišiča (pela „Narodna Čitalnica14 iz I Bovca), Makranjčevo „Srbske narodne pesmi", (pela „Narodna Čit." iz Cerkna), Hajdrihova .Hercegovska", (pelo „Pev. in glasbeno društvo" iz Gorice); iz Novih Akordov — nobenega, dasiravno je že do takrat več letnikov izšlo. Iz tega se vidi, da se pevska društva izdajanj „Glasbene matice", posebno pa „Novih Akordov", tudi „po možnosti" niso posluževala. — Moj dopis v št. 319 tega lista, je imel dober namen „brez poniževalnega očesa" in „opominjanja z visokega". Bil mi je pred očmi le napredek naših pevskih društev in nič drugega. Če bodo naši pevovodje po deželi, vršili dano jim nalogo ne le v zado volj n ost ljudstva, ampak tudi gledali, da njihova pevska društva času primerno napredujejo, doseže moj tozadevni dopis svoj namen. Zorko Prelovec, pevovodja. I. koncert Glasbenega društva „Trst" se bo vršil v nedeljo dne 3. januvarja 1909. Polovica čistega dobička je namenjena za naše zatirane slovenske visoko-š o 1 c e na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. Prostor se objavi pravočasno. Toliko na znanje slav. občinstvu in bratskim društvom. One gospice, ki miBlijo sodelovat na tem prvem koncertu, so naprošene, da pridejo v torek dne 15. t. m. v društvene prostore ul. Stadion št. 19. I. nadet. „Tržaško podporno I bral. društvo". Istotako so vabljeni gg. tamburaši in taburašice. Povsodi da — samo v Trstu ne 1 — Prejeli smo : Ko sem bil še mal deček in so me bili poslali zvečer k par 4minut oddaljenemu sosedu — sem jel peti. Da bi pa „sovražnik1* mislil, da sem že cel junak — sem pel s kolikor možno debelim glasom. V svoji otroški domišljiji sem namreč videl povsodi le strahove in (z eno besedo) — Bovražnike! To mi je prišlo na misel te dni, ko sem v tukajšnjih laških trobilih čital mogočno doneče članke, naperjene proti nam tržaškim Slovanom. Gospoda Italijani in slovanski odpadniki so menda v groznem strahu pred nami — vsaj jaz umevam tako njihove „energične" nastope {proti nam. Povsodi smejo Slovani obdržavati shode za slovensko všeuči-šče in ako hočejo tudi proti laškemu vseučilišču (kako milostni so !) — le v Trstu — ne !!! Sirote ! I u kedo bo vpraševal nas za dovoljenje ? ! Menite-li res, da se bojimo vaših groženj ?! Ako menite to, potem vas Še daleč — ne poznate ! Vi strašite z velikanskim shodom, ki naj bi dokazal, da ste vi in le vi tu absolutni gospodarji ! Kaj bo pa — ako tudi mi skličemo velikanski shod in to tudi, ne da bi vprašali dovoljenje ?! Jaz sem mnenja, da tisti, ki se ravnajo po tistem modrem geslu „Se i vin scampin" — ne bomo mi! — RaWo se z 100.000 cittadini (meščani), ki da jih oni postavijo v boj proti nam ! Od 220.000 — preostaja nam circa 100.000 — ako odštejemo ostalih 20.000, kakor tujce raznih narodnosti! Ako dostavimo še, da ena slovanska pest velja vsaj za dve laški, si lahko predočimo vspeh tega najnovejšega zagroženega nastopa I ! Ker pa imamo mi tržaški Slovenci nu-nejših opravil, nego so ona, ki se opravljalo s pestmi, palicami in revolverji — ne bomo sledili v tem slučaju bedastim Iahonskim ba h arijam. Za strahom pa Slovan ne umre ! Pomislite samo, da imamo nad 10.000 zrelih vo-li!cev — nevštevši mladine ! Ni-li to armada, ki bi pretresla mozeg in možgane ? ! Naši naredni polki pa imajo ,nujnejšega dela od onega. ki se opravka po tržaških ulicah — v znamenju metarja pomaranč in raznih „ščavov* ! Kakor naša. tako ima tudi italijanska masa nujne^h poslov in skrbi po glavi nego so one, za katere bi jo camorra rada angažirala, zato je vse rečeno kričanje le prazen najiven otročji strah, ki ga imajo Lahoni — pred nami. NAZNANILO ! NAZNANILO! |jjl Nova prodajalnica tu- in inozem. blaga za moške obleke IIHJ GIUSEPPE SPECHAR <§) Trst, ulica S. Caterina št. 9. — Piazza Nuova (ex Gadola) ■ je preskrbljena a bogato labero najlepših in'rađnjih norosti zimskega blaga na ■ obleke, površnike, cheviaa (črne in bele) in primtnege angleškega blaga za hlače g . ■ po najdogovornejših cenah. ■ |LJ| Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Reithoffer'' Johne Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 Zaloga cevi za vodo, vino, pivo, škropljenje in konoplji. mSS&S&Si Krojačnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega L1oyda t-Jf ■■ kakor tudi vsake uniforme ess9e=3E=^e=E^9 ANTON GROSSER - Trst, Corso 21, II. n. z bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novosti. Perfektni kroji, i m ir i Cene jako zmerne. Skladišče kož vseh vrst črne k barvane, vseh vrat: rumene In črne za čevljarje In eedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokekalb). Voičlla ne} bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe m vse kraje deiele Izvršuje točno In hitre GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma II [poleg kavarne 8oelale] Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala ] MODLING-I Delniška družba s 103 podružnicami. — 3000 delavcev. Dve prodajalnici v Trstu. Centrala: Filijalka: CORSO št. 27 ulica Cavana Čevlji za moške: črni, trpežni z elastiko . . . gl. 3*50 „ »s zavezami . . . „ 3*75 Box Kali .... 4-75 „ najfineji Box-Kalf Goodjear Welt...... . . „ 6*25 „ fini Chevreau Goodjear Welt........„ 6*50 „ z lakiranim prednikom . „ 6*25 „ Box-Kalf amer. Goodjear „ 7*50 Barvani Box-Kalf am. Goodjear „ 7*50 Derby . . . „ T— Nizki čevlji Chevreau . . - . „ 5*50 Čevlji za ženske: Črni, trpežni z elastiko . . . gl. 3*— n „s zavezami - . . „ 3"25 „ „ z zaponkami . . „ 3*40 „ fini Box-Kalf.....„ 5'75 „ Chevreau Goodjear . „ 6* -Nizki čevlji črni, trpežni ...» 2*50 „ rumeni.....„ 2'75 Čeveljčki črni (Romana) . „ 1*50 „ lakirani „ . . . „ 1*90 beli .......„1-80 Postolci in čevlji za otroke od gl. 1 napr. Amer. gumijeve opetnice od 20 kr. napr. Angleška pomada Britania, garantirana usnju neškodljiva po 25 kr. škatljica. Nova prodajalnica ur : NORBERT HACHTIGALL TRST. - Ul. Nuova 41. - 1HST. (Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko-vinaste ure. Specijaliteta krono-metrov regolatoijev i. t. d. z garancijo. i Poprave se izvršujejo najnatančnejše. Stenske ure se pride ponje na dom ter se jih dostav-tja brezplačno. Dr. Aless. Martinem Zobozdravnik dunajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev. 33 TBLEFOM itev. 1708 flntonio Alberti Trst, ulica Ponziana 656 Izdelovanje in barvanje kožnhovine. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih1 kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. V prodajalnici manufakturnoga blaga LG.Colombani ulica Vincenzo Bellini št. 18 Proda se vsakovrstno blago po IF nizkih cenah. Specijaliteta: bluze in obleke za gospe. Manifakturna trgovina Artn.ro BEodricky Trst, ulica Belvedere 32 Za loga prešitih pokrival od K ti-40 naprej. Pokrivala u. finega satina ali volne za 1 ali 2 osebi. Beli tuštanj piquet, navadni in barvani za obleke, v veliki izberi. Pletenine, srajce, nogovice, flanelasti šali, svilnate in volnene rute v veliki izberi. Ovratniki, zapestniki, ovrai niče za moške. Dežniki za moške in ženske, pozlačen, pasi za ženske. Velika izbera drobnih predmetov. Struchel S Heritsch Trat, Piazza Nuova vogal ulica S. Caterina Izbera perila, velnenega blaga, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Kožuhovina. - Žida. - Fuštanj. Čipke, vezlla, obilvl. — Drobni predmeti. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DUBIVA SE V VSEH LE K AKNA H revmatszmn izi protinis Tekočina GODIiNfA Prireiena v Trstu Rafaela Godina, lekarna „^IIU ^CaOonna Sclla Salate^ pri _=———=-—==———-—===^ 0(i lekarnarjev : sv. Joksbu in Josipi jJcSins, lekarna ,ynr2gea' parrelc 4 Steklenica stane K 140. Iz Treta se ne odpošilja manje od i steklenic proti pošt. povzetju ali prou anticipatai pošiljatvi zneato 7 K franko pož*. in «%TO> Dunajska cesta i 9 (JKedjatova hiša) Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Unr«j( I) proti pofarat Sh* posušeni . . . . » » 158 » ^ gf Surovo maslo in kuhano maslo po dnevnih cenah. Cena Iranko Ljubljana. — Zavojnina se posebej računa. — Najmanjše naročilo 1 poštni zavitek od 5 kg za mlado maslo: za sir l hleb od ------- 10—30 kg. ' Tf s olja, jesiha in mila zajamčeno pristno štajersko maslo. TRST, ulica Belvedere 34. Najfineje jedilno, bombaževo in pristno1 maslinovo olje po stot. 88, K 104, 1*12, 1*20 in 1-44 liter. Zaloga črnega in belega jesiha ter mila in sode. i Veliko izbero oblek »možkci'ižežke I Specijaliteta: Površniki, paletot, jopiči, hlače in ) j oblečice. — Perilo za moške. Ignacij Potocnig - Trst ulica Riborgo — vogal ul. Beccherie Podružnica ulica Ghega štev. 4 - (hiša ex Luna) ———— Emporij ovratnic in dežnikov za moSte in ženste. Velika lzbera blaga za moSke obleke. Sprejmejo se naročila po meri JAKO ZMERNE CENE. Učinljiva novost! Oblastveno zavarovano. Registrovan uzorec! Briljantno angel, zvonilo za božično drevo štev. I popolnoma iz kovine, s 6 pozlačenimi angelji, 30 cm visoko, ne- i razbiten vrh bož. drevesca. Zajamčeno brezaapačno funkcijonira-nje* Najnovejši in nailepSi okrasek božičnega drevesca, ki ne bi i smel manjkati v nobeni družini. ■ - Prodajalnica manifakturnega blaga HUGO SOHMIBT Trst, ulica Kojauo 2 (hiša Tuzzi) Bogata izbera pokrival, nogovie, pletenin, spodnjih hlae, srajc, fuštanja, lawn-tennisa, robcev, šarp itd. ^^ po najzmepnejših cenah kakor tudi vseh drobnih predmetov Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, naDje pritrjeni izboljšani jekleni betički j pa udarjajo na troje — t zvoncev in blagozvoćno, j prelirnočisto zvonenje za-doni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Komad stane s kartonom in navodilom vred K 1.50. 3 komadi K 4*— JfiaZC r 4 " T, S.20 •J* 'MJ-.. 6 komad. „ 7.5© 9 komad. K 10.80 12 „ „ 13.50 24 „ r 26.60 Po poštEctu povzetju 20 stotink več. Št. 2. Ravnotisto ansel-sko zvonilo za božično i. drevesce, izvršeno vele-elegautno in posebno fino ponikljano, s slikanimi Z- etebričl za zvonce in tremi prekrasno žarelimi srebrnimi latnettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane eveče, prekrasno odsevajo. — Komad s kartonom in navodilom vred K 2. 3 komadi K 5.50 9 komadov K 15.60 4 „ „ 7.25 12 20.25 6 komad. „ 10.50 24 30.60 Po postnem povzetju 20 stotink več. Kdor nartrči več nego 1 komad goriomenjenega zvonila, dobi 10 izbranih, umetno izdelanih razglednic, mod temi božične in novoletne, katere se prodajajo poveodi po JO do 12 stot. komad. DOVOLJUJE SE MENJAVA. Ako blago ne ugaja, vrne se denar, tedaj nikak r i z i k o ! Naručila je nastavljati na : C. in kr. dvornega zala^atelja Jona-Konrod v Mostu ŠU898, ČeSko Z*hterajt« moj najnovejši glarnf c-iik s 3000 slikami, ki se Vam —poSlje brezplačno in poštnine prosto. m^b ^ah^ala, Podpisani se tein potom najsrčnejše zahvaljujem vsem sorcdnikoaD, prijateljem in znancem, ki so na tako lep način pripomogli spremeniti k večnemu počitku ns5o gospodi ni o, oziroma nevesto Marijo Trampuž roj. Kovačič, učiteljico ročnih de!« Posebno častiti duhovščini, gosp. učitelju A. Furlan za sprejem s šolsko miadino, zlasti z ganljivim petjem Šolske mladine, ra dar venca in nositeljicam vencev, nadalje s. učitelju L. Sili za sprejem s šolsko mladino (Vojščica) in vsem tem. ki so k*>i pripomogli. Srčna hvala tudi domačnem z* izkazano ji zadnjo čast. TEM ICA, 10. decembra lH08. Ivan Trampuž. soprog. Albin. Ftegina. Stanislav. Ivan Trampuž, otroci. tast. i Karol Trampuž, Franc Trampuž, Al. Trampuž svaki. Zlate kolajne; DUHAJ-TU3IN FALESKO 1L, Magrini & Figi© |_ TRST, ulica S. Giovanni št. 14 Telef. 1354 odlikovana tovarna in zaloga «L.4)>iOVIRJEV Zlate kolajne : DUHAJ- TURIH FALEEMO. Specijaliteta priznanih in najboljih p:., sinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovu-jev Friedrioh Ehrbar na Dunaja. Koncertni Klavirji Ebrbar so na razpolago u. MceiMo?. — habmonui, elfcttr. automatiCNI piahhi, phonola. Hf Daje V najom, v zameno na obrok*. Popravlja ln akordlra. Cene zmerne. 500CK Pozor! 5tOOOK 4 pare čevljev samo za kron S, g ^ Kadi zascajanja plačevanja mnogih ve-likih tovarn, naročeno mi |e hilo na; raznečam pod tovarniško ceno veliko čevljev — Prodajam vsakemu 2 para moških ln 2 ženskih čevljev na jermenčko (usnje rjavo ali črno), ga-loširanih z močno pribitimi po iplati. Jako eleganten ! Fa^an. VelikoBt po številki. — Vsi 4 pari stanejo i samo K 6-5 0 — Pošiljatve po poštnem povzetju. SFINGAMI EXP0RT ČEVLJEV -- KRAEOVO štev- 135 - Dovoli se vaaka zamena aii pa ae tudi vrne denar. m ia prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst cene beez ionkubence. ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) stoji s svojih! Fran Žagar priporoča svojo Prodajalnico jestvin tn zalogo plinoviti mrežic; ulica Commerciale 15 Ima na razpolago rino lastnega pridelka. teran in belo TipaTsko. Razpošilja proti povzetja pakete po 5 1 kg vsakoršnega jestvinskega blaga : kaTo | čaj, rlž, testenine, olje itd. Zaščitna saamia: „SIDRO" -m LinitlEtiT, CAPSICI Comi nadomestek za Anker -Pain-Expellep je splošno priznano kakor najizvratneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd. — Cena 80 stot., K 1 40 in K 2; dobiva 8e v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaćega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v Škatijah z našo zaščitno znamko : „SIDRO", potem je kupo-7atei 'zHt.ro prejel originalni izdelek. — — Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION (Filijalka Banke Union) u Tpsfu se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami. Uložne knjižice na fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo u Tekoči računi in računi na bančni žiro v kronah ali v inozemskih vrednostih po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi efektov, dokumentov, odrezkov in izžrebanih srečk. Kupo - prodajat tu- in inozemskih vrednot, valut in diviz. Izd aja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Daje predujme Prejema in hrani deposite na vrednote in karate parnikov i. t. d. j; ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakorŠnih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme |i Odpira earinske kredite. na blago, police, \varrants i. t. d. Kupuje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. VELIKA ZALOGA -s- apnenega karbida sodčeki od IOO kg kron 29 ; 50 kg kron 30; zrnati Kron 32 za IOO kg, —— Čiste teže, embalaža zastonj, a Za istro GoriSko franko na ladijo ali postajo naročnika najmanj za 100 kilogramov PAOLO PATRIZI, TRST ulica San Lazz&ro štev. 9 Najnovejši stekleni nakit za bož. drevesce. 12 izbranih komadov, pisane ali srebrne kroglje a. sadje skrbno zavito v kartonu, po velikosti in delu ----po K —'40, —'50, —60. —•70, — KO, K 1, 1-30. 2. 6 komadov v kartonu (nekoliko večjih) ;-v—"60,— >0 —■90. 24 komadov K — K 1, i -20. 3r» komadov K 1 35, 1-60, 2 —. 48 koma i. K 210, 2-50, 2-tfO. tiO k -madov K 2 60, 2 90, 3*Lt> 3 zračni stekleni balončki K —-50. l>revoaui angel K —-40, —-50, —60. — l>ametta (angeljski la^K- ) (srebrna ali zlata) kuvert K —-C6. #ica za orehtj (100 komadov) K —20. Svečice 24 komadov v kartonu K —*50, —60 večje 15 kom. K ——'T'*. Držajci za »veče ducat K —*50. Pošiliaive proti predplačila. NaroČita nad K 2 po petnem wvxet;i. C. ln kr. dvorni zalagatelj JAN KONRAD v Mostu Ilnstr. sJavni ceni* se pošlje vsalcemu »sttiij ii poštnin? presta. Daroul za božiC. drevo Slaščice in ealanterijslco blago H Najfinejši mandorlat.". v petami in sIa*ei. »rUi » j.roJajo »UlkArlj S Federico Skrdla, Trst ulica Procureria žtev. 6 lasina delavn-AndronaGnsioii3 laiiairm Vsakovrstno blago ., V BOGATI IZBERI «1 Dr Kicfeter-a lekarna pri Zlatem leva . P K! m v PRAGI EUZARET1NA ULICA Stc» 5 aorsi' MB Dnevno razpoštljanje. SIRUP PAGLIANO Zlata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu ieta 19G6 Vpisan v italijanski vladni jormakopeji == za ščičenje m krepčanje krvi. PllOFESOKJA ER>TESTO PAGLIA>0. ._ Naše pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti. Tekočina—prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro Ogrsko M. L AN G — TRST) _ 1 " NB. Pazite na ponarejanje. — Zahtevajte na=o tovarniško znamko (modro, ruueče, zlatot. Nimamo podružnic. I^CcipClJ Našlovljati Prof. ERNESTO PAGLIANO — Calata San Marco 4 Neapelj [j UnlensKo uprsšanje s !euerni Ameriki. Zj&no da ptimanjkuje v Severni Airenki dobro izvežb:.n h in dovolj izurjenih obranih drfavcev. Z vpra^auiem dob:ih obitniških delavcev pa je v n ajožji zvezi vpraSanje učne dobe vaiemev in njih ostalega razmerja napram itojstrotr. Ako 6e ozremo na vajenstvo v Severni Ameriki, nam je razločevati pred vsem dva momenta: zakonodajni faktor in T r a d e U n i o n s, kakor 6e imenujejo z angleškim izrazom delavske strokovne organizacije. Ab" Združene države sestoje iz nič manj nego 47 popelaoma avtomnih držav, katera • saka zase im; svojo zakonodajo. Lahko Dam je umljivo, da tem načinom tudi vajensko vprašanje ni v vsej Uniji enako normirano. Troje toček pa je, ki jih najdemo v zakonih vseh teh obilib avtonomij. Pogodba med vajencem in mojstre 111 stoji poči zaščito zakona. Drugič je predpisana povsodi doba, preko kAtere se učni čas ne sme raztegati. Spolno-ietnostjo — pri moških torej z 21-tim ktom, pri dekletah z 18-tim — izgublja vsaka učna pogodba svojo veljavo. Tretjič so ženske takoj odvezane veake pogodbe, čim se nameravajo poročiti. Kar je nadaljnib vprašanj, kakor učna doba odškodnina, šo'ia, oskrba s t rano in obleko, skrb v slučaju bolezni ali drugočne nezgode itd., so v vsaki drfcvi razino regulirana. V New Vorku mor* iznašati učni čas najmanje tri leta, največ pet let. V pogodbi nora stati natančno zapisano, k dej prične in koliko znaša denarna odškodnina, ki jo namerava dati mojster sveremu učencu po preteku gotove dobe. Kdo daje vejencu ta čas hrano, stanovanje in zdravniško pomoč — ali mojster, oče, ali varuh — mori, biti istotako precizirano. TVžava Massacbusetts rahteva, da ne sme noben mojster sprejeti dečka v vajo, ki m J z rečno izrazil in potrdil s svojim podpisom, da ga ^e v resnici volja, priučiti se obrti in ni -storil tega iz strahu pred očetovo ali va-rjhovo groinjo. Zakon v Rfeode Island predpisuje, da mora skrbeti mojster ravno tako &oiski pouk vajenca v pisan1 u, čitanju in računstvu. - Države Missisippi, Phie in Texis s^htjevajc, da mora pošiljati moi&ter svojega »aienca vsaj 12 tednov na Ynako leto v j-iolo ; nadalje da mora podariti vsak mojster - ajencu, ko poteče njegov učni čas, po ea / iTcd 6T, pisma in dve trpežni volneni obleki. V večini držav ima mojster pravico tirati " jbežnega učenca nazaj. — Zakon v državi i\eutucky ukazuje, da je kazno^ti vsakega ■ ubežcega učenca z zaporom 20-tih dni. Nekatere druge države zapovedujejo, da ne trne ooben mojster vprejeti vajenca, bi je ubežal odkod drugod. Način, s katerim kaznuje mojster vajenca, bodi zmeren. Po tem kratkem orisu zakonodajnega vpliva, se nam je ozreti na vprašanje, kako stališče zavzema Trade Unions. Pred vsem moramo povdariti, da so dosegle te strokovne organizacije istotako mnogo norm, ki se jih mojstri ne drže nič manje nego zakonitih določb. K tem spada določba, da ne sme biti v nobeni delavnici več vajencev nego eden na pet pomočnikov : največ pa jih sme biti v vsaki delavnici po troje, vsak učenec se mora izkazati s spričevalom »vo.ega mojstra. Organizacija kovačev je dosegla, da ne vEprejema noben mojster vajen-_ev izpol 16 let in v nobeni delavnici jih ne trne biti več nego eden. V tovarnah velja ista baza : en vajenec ca pet pomočnikov. Vsak spor med mojstrom i*- učencem rešuje pomočniški odbor. Precej obširne so določbe tiskarske unije v St. Lou.s. Glasom njenih pravil, mora poslati vsak tiskar učenca najprej k strokovni organizaciji, kjer mora napraviti fant primeren .'pit pred strokovno komisijo, k kateri je pritegnien tudi faktor dotične tiskarne. Ya- eof c je izročen nato — če je skušnjo povoljno prestal — v prav posebno o skrb faktorju, ki mora gledati, da se vajenec priu*uje roemu kar najbolje. Eq va]enec ca pet pomočnikov velja tudi lukai. Izjema je dovo-.lena etmo v tiskarnah, ki tiskajo časopise. Tu sme biti en vajenec komaj na deset pomočnikov : naiveč pa čvetero v eni tiskarni. Zadnie leto tvoje učne dobe postane vajenec ie lahko člen strokovne organizacije. Vpliv na gospe darsko živbenje imajo Trade Union i samo v velikih mestih, kar je ^popolnoma nbrsvno. V malem kraju ni možno ustanoviti močne organizacije. Dejstvo pa ie, aa se navadno mojstri in podjetniki velikih mest s poukom mladinskih delavcev sploh ne pehajo, temveč delajo to le mojstri v majhnih krajih, kjer se ra razne predpise strokovnih zvez dosti ne ozirajo. TZ3sma fflBaaaoB BBBBB ■-—?— ISUSŽ:-1: Pripcmniti moramo k kcncu, da 30 po ! nekatera podjetja popolnoma emancipirala vsakih obveznosti napram Trade Unions in j se tudi v vajenskem vprašanju na njih dt»-i ločbe ne ozirajo. Lokomotivno podjetje „Baldwin Locr-motive Works" Šteje poleg 16.000 dela*ce? tudi 400 učencev, ki ae uče v svoji stroki po popolnoma pedagoškem in strogem sistemu. če bi se Bald\vin ravnal po predpisih Trude Union«, bi smel imeti ravno stokrat mazije učencev. To nasprotje nam bo takoj umljivo, če pristavimo, da to veliko podjetje načeloma nobenega delavca ne sprejme, ki ie člen Trade Unions. XXX. Losi Mastrija i ttei. O stremljenju Ogrske, po gospodarski se •osamosvojitvi s pomočjo industrijalizacije svoje dežele, smo že govorili. Na tem mestu hočemo podati samo kratko skico o njeni lesni industriri, ki zanima gotovo tudi slovenske kroge. Po mnogih krajih na Slovenskem se lesna industrija v zadnjem času jako lepo in častno razvija. V svrho informacije teh interesentov so zapisane sledeče, na avtentične vire opirajoče se besede. Na pohištvu in sličnih mizarskih izdelkih j * iznašal uvoz v Ogrsko leta 1906 celih 15,769.000 kron. Glavni delež ca tem uvozu pripada Avstriji. Da se otres9 te zoprne jej tuje konkurence, se prizadeva ogrska vlada na vso moč, da organizira komercijelno svoje domače misarje 3a „pohištvo v velike zadruge in sicer po sledečem načrtu. V Budimpešti in ostalih večih ogrskih mestih, kjer imajo danes p® največ dunajske tvrdke svoje podružnice, so v prvi vrsti take mizarske zadrege potrebne. Mizarji za pohištvo in stavbinske potrebščine si morajo nabaviti potrebni materijal skupno, da ga dobe tako cenejše in v boljši kakovosti. Delavnice morajo biti skupne in opremljene z modernimi stroji in sličnimi obrtniškimi pripomočki. Da morejo zadruge ustrezati modernemu ukusu in veaki najrali niranejši zahtevi svojih odjemalcev, morajo imeti zadruge posebno centralo, ki izdeluje vse osnutke in risbe. Vsaka taka zadruga za pohištvo (tudi blazinasto). ki hoče izdelati blaga za letnih 200—250.000 kron, mora proračunati za administracijo in skupno delavnico sledeče zneske : 30.000 K za stroje in podobne priprave 6.000 „ „ sušenje leta 4.000 „ „ luč in drugo opremo. Taka delavnica bi torej veljala okroglih 4-0.000 kron. Pri letnem razpečavauju za 250.000 K bi potrebovala materijala za 80.000 kron; od te svote pa bi zadostoval obratni kapital v znesku okrogl h 30 000 K. Nadaljnih 30.000 K bi trebalo za mezd j in podobna izplačila. Skupnega kapitala bi potrebovala torej vsaka zadruga okroglo 100.<300 kron. Da te iznebi torej tujih izdelkov in jih nadomesti z domačim delom, bi potrebovala Ogrska 60 — 64 takih zadrug, za kar bi trebalo 6 — 8 milijonov kron glavnice. Poleg stroiev bi dobivalo v teh delavnicah 4000 do , 4200 delavcev zaslužek. Zgibnega pohištva izdeluje Ogrska več 1 nego dvakrat toliko, kolikor ga potrebuje sama ; zato je eksportira na vse strani. Bukovi gozdovi pa tvorijo na Ogrskem 28°/o vseh borštov in pornnoževanje bukovine da;a letnih 1 '/s milijona kubičnih metrov, t. j. dvakrat več, nego ga je potrebovala 0grsk2 za izdelovanje zgibnega pohištva. Orkvenega, rezbarskoga pohištva in ostalih cerkvenih potrebščin, kakor okvirjev, por-talov itd je uvozila Ogrska povprečno vsako leto za en milijon kron več, nego jih je izdelala sama; ravno tako navadnih strugarskih izdelkov 7a pol milijona kron. Na tem uvozu sta partecipirali največ Moravska in Češka. Izdelovanje palic napreduje sicer leto za letom, a \ziic temu je izvoz surovin na tem polju lesne industrije velik. Leta 1906 je iznašel 1,640.000 K. Ker izdelane palice po svoji vrednosti presegajo vsai trikratno ceno surovi ), iznaša ta svota okolu pet milijonov. Značilno je, da izvažajo tudi goriški Slovenci jako mnogo teh surovin v tujino, izlasti Nemčijo. Ogrska vlada si prizadeva sedai zelo, da omeji iz^oz surovin s tem, da išče douia spi sobnih Iiudij, ki bi se lotili palčnega »^debvanja. Kavno tako za tobačne rekvizite, ki spadajo in delajo del strugarske obrti. Park« t >s- izvaža Ogrska največ v Avstrijo. Nj^ni izvoz je iznašal leta 1906 za poldrug milijon kron. Lesenih igrač potrebuje Ogrska na leto za 1,350.000 kron; od te svote jih je dobila tu]a konkurenca 1.084.000 kron. tako, (Dalie na deseti strani). SLOVAItl ! P°dPiraite sam0 sv°ig "anodno podjetje '[HUflMI! SLOVANSKO KNJIGARNO m PAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Ualdirlvo 40. Samo pristen ^ MACKov Za vsakdanjo uporabo v umivalni vodi. Pristni KACKot KATSEB 30RAX je že mnogo let temu najmilei>e in '.lajzdraveie lepo-tUno iredstvo za kožo. Isti dela vodo mehko in kožo čisto, nežno in bel«, in je priljubljeno antiseptično sredstvo za negovanje ust In zob v medic, uporabi. Pazite pri "ntku po vanju. Pristno samo v rndečem kartonu z-gornjo varst. znamko po 15, 30 in 75 vinarjev, z obsežnim navodilom. Nikcter goli. — Edini izdelovatelj za Avstro-Ogrsko CrOTTUEB VOITH, Dunaj m Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brhrnici ^ y ulici savBTio Mercadaute štev. l (bliza sloTUste lulizane) ===== V. GJURIN. brivec Direktni dovoz 3tajer$Kiti Kokoši i« ajc. Specijaliteta: Graške ?oularđs« Cene dogovorne. — Postrežba na dam. Ulica Campanile št. 95. Fratelli' Rdub er Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustroj enih gornjih kož (tomaje) BES Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. Cene nizke M. Aite brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova Št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, m podružnico ul. S. Laz zar o 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodatalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vaakovretnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVLJ ZA NARODNE IN CESARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajao, se zamenia ali pa se vrne dena; brez nikakih zadržkov. Poskušati In ae prepričati. kina vino O/errgpgffo^ M za bolehne in rekonvalescente, h Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. M" Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST 1 Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v.'. Asfaltirani kartoni, izol&torni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drngi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voidilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfaicone) pri Trstu. ©rosici ss Movo pogrebno podjetje pisarna iti prodajalna Uia Uincenzo 3eliim št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovioaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugi, Živnostenska banka pro Čechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Menjalnica: Via Nnova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicold 30 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu. Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. 0«travi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. _ CENTRALA v PRAGI. Kl PI JE IX PKODAJA VREDNOSTNE - - PAPIKJE, VALUTE IX DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE EN BLAGA - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. - - - - Ustanovno leto 1SB8. Akcijski kapital : K »0,000.000. — Kezervnl in varnostni zakladi crez: 9,500.000. — Brzojavi: Živnostenska, Trst --TELEFON: 21-57 - 4 VI O Vloge na vložne knjižice 4V/< ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in računi na bančni žiro. - - STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI ----DOKUMENTOM VKRCANJA.--- Zapomnite si podobo in ime (cigaretni papir in ovojke) kajti z ponarejanjem se hoče konsumente zavajati! Zaloga dalmatinskega vina. iz lastnih vinogradov na poluotoku Peljesec — Trst, ulica Toro št. 1. Gostilna: V. Ant. Caeeia št. 3. Prodaja se na debelo in na drobno. — Po-i zba na dom. — Cene da se ni bati konkurenco, j Gciprio se je novo veliko skladi če j POHIŠTVA j — in tapetari j _____! PAOLO GASTVVIRTH 1 v uiici Stadion št. S z izbero pc-polnih sob vsakega sioga : in moderne risbe ter popolnih oprav za' stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. * ZiM: ži vsama Da^dac. as t ci pil griatorsii supin; Prodajalnica usnja trst, ul. jHIclistd a ^s^ts 7. £ -gata izbira telečjih harvanih ki?ž, izbornepa kozjega usnja in francoske teletine kakor turn tu- in inozemske krznine po cenah, da se ni bati konkurence, j tiotov, da me si. občinstvo počasti, bilježim ; "đani AGG3TIN0 di LIBERTI. i -------- : Sa!one mode | Ana JSLdppel TRST. ulic2. Sarriera vecchia 12, I. n ! .ss?ti :'<• unziiaoiti. daje prejela z* pomladno sezono J klobuke zadnjs novosti. rai vijanje klobukov, prauje ter okrašenje kakor tu-ii "barvanje slamnatih klobukov v vsako - barvo. - MlRODiLNlCA GUSTAVO I1AEC0 ulica Giuiia št. 20 Droge, barve, peko oz, petrolej, čopiči tetke. mila, parfumi itd. — Zaloga šip in steklenin. —t---g^^B^Tir" ^p, ."t-kama in sJadčičarna eiAeoMo viou& TRST, ulica »Sel Km> siv. 19 j — dobi ne — ; svež kruh trikrat na dan. j Testenine lastnega izdelka, biškottni. j Prodaja moke, sladkarij itd. ; Po zmernih cenah. Postrežba na dom. i ---V mirodilnici - ■ j Mario Ferlip "V. 3!ar. 31 iigjd. Zgornja Št. I*. 3 vogal ulice deli' Imria, blizo šol d re VELIKA IZBERA KRAMENIJ, BARV, ŽKBUEV, PETROLEJA. prasok ta pitanja ivisj. krav, iooj, itd. iek Dr TEKKOOZY-] i v Ljubljani. Prodaja na drobno io -iebH.r Zaloga oglja in drv M. RIBARIC Trst, ulica Squero Nuovo 15, Tr»t Prodaja na debelo in drobno RTJT Pošiljanje na dom. "Tpg Svoji k svojlzc! i Civilna in vojaška krojačnica Begata zalega tu- in inozemskega blaga in \>sel preometov spadajočih v krojaško obrt. - ODLIKOVAN DNE 5. APRILA 1906. - na XXVII. mednarodni razstavi v Parizu s častno diplonir častnim križcem in zlato kolajno in na II. meanurodt: raz-tavi v Bruxelies-u z največo odJiko „GRAND PKIX — . ---diplomo. ----------- Jforočbe se Izvršujejo točne in se Sestavljajo na žor Z odličnim spoštovanjem august stular, Trst, via delte Posle 12. I. nds. (nasproti Smolarsove papirnice. 4——BB■ —M r^f'jmt^> ; ,'-'iHf—^Tr^1'""" Ji-.-*-. : " --■-■ - .. — - jt_x je najbolja tinktura za S ase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavotaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. co^ani lekaa^ns PHENDIiii oštnem Dovaetiu. avww\\\\\v\vv> 7raovsko - obrtna zadrnga v Trstu s? ? -n# Via S. F^ancescc d? H&sisi št* 2, I, kjer je bila prej ..Tržaška posojilnica in hranilnica'*.—- Toisfon štsv. 16-04. Pdštn« hrasilnični raćun 74G79. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član. in ie obrsstujs po JS 2 0 Sprejema tudi vloge po z X na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema Jiran. knjižice tujifc zavodov, in ja realizuje ne da se bi obrestovan]a pretrgajo, daje posonla na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po k 2 od vsakih k 5 00. tako. da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. NaeaHui £nja?b!i;- se dajalo < mi* mimi uraai. i\ so: oo đslanim cd .9. ao 12. umi ia od 3. da 5. pop. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu rfijisirovaTM sadruga, r rtfome;< •lirrt jamstvom. |3 samo stane krasna moška obleka iz rine^t 1 blaga edino-le v zalogi izgotovljenih olilak - - Dobauschek TRST, ulica Giosue Carducci II (prej ulica Torrente) TRST \ Vrhu t aga. r-o jako niskih cenah: ] barvane ali črne obiske za moške in dećke; kakor tudi obkčics za otroke. Paletois, površniki, ra^lau, ulster. jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za ^ kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge j»otrehšcine za moške. Izdelujejo se obleke merL Govori S8tovensko- ! ^oztzn."™-"!-«- -^.. lilil^-st-z^.-vi" jtr..^.-.z. 31 jt^.- ■ —-j- ■ ** --------- . ■■ • — ----------- I Kupujte CementPorMaiid pr¥e tovarne nEXCEL3IOR" v SpMtu Skladišči' pn Emilio Vannoni Trst^ 5. Prancesco d'flssi 18,Tel. 635 : Skladi&ćs „Cementa Roznuzio" (hidravlično apno) in mulca (gesso di prena}. ^^ETTES Q3!£tVr Točne ure prodaja Smilio piltkr najuglednejša in najstarejši pro-dzjalnica ur t TRSTU via Ponterosso. ogel Nuova -A VELIKA IZBEEA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrate Uittimi is:o siažaiaii? 1S5C. ■i lllll HSE: SE - .iC- lTE-itl —IIIUMMIlil .•-'JiA-' OMB ■■ II : \ZtJL dCi O5"^ J W v ulici Be!vedere štev. 34 Velika in do^ro preskrbljena zaiogs napoUske In UoIonlsKe zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::: vsak dan Svežo. Podj isana se priporoča jiav. občinstvu, gotova ■ zndovolii vsati potrebi, u lana 3HELANY MISZI I gST" POZOR! Cb:vša ,.ALLa'gROTTA' ' TI^S? — ulic^ Tivarnella štev S (v bližini južnega kolodvoraj Toči 32 nr-jboljo istrsko vin^ p j <>t vin., za družinsko potr2-o po 28 vin s'uhinja vodno dobro or©skrb!jon<-:. Postrežba točna. — — — Cene zmerne | S3C STSRfl MTROOITjNICR -a | FHL F. Succ.1 : trst, ul. Sarriera vecchia stev. 26, BOGATA ZALOuA ! barv, povir.lr. čopiSov, prarie^ij. i-e-! aaicnili ir.delicov, C-iLaer, vod. I me v. Zitvnahl, žalc zaa o^atLre za cepljoisjo, r-Jla n ST£KL£NIH SIP • Zaioga žvepla in modre gaiise. mr MLđor htjce dober ztijutr^-k napravit na] obiaće na novu urejsro PRODAJALNO SLAMItfE. — V;e vrste vina in Drgherj^vo pivo I. vrste,__ ulira Nieolo 3Iiice?iif5velH kjer se najde vsaki čas SVLŽe pivo :r. kuhane gorks praške gnjati Točna post;'ažba, cene zznoirno. Priporoča se lastnik i VAN SI3CELJ. V provalnici jsstvin in kolomjaiaega Vekos!. 5iepancič TRST, Cajnpj San Giacomo 20. T.^ST dobi se VELIKA IZBERA tsatozria, moka, olja in viaclisg'a oveu po ctr.ah, da "je ni bati konkurenca S3SS-" Pošilja ne poAtne pošiljatve po dr* - i' 'fzmt ^^ G g! a o 9! p os , o smr. n i ce z a h«/ aL rr t oglase in v obče kakoršnoinoli vrsto oglasov sprejme Jnseratni odd«iek" v ulici Giorgio Galatii št. IS (Narodni dom) pclunadsiropje, levo. Urad jo odprt od 9. zjutraj do 12. \n od 3. do 8. p!>poludne. Po noći se vsprejema v ,,Tis!:arrf! Editiosr4. -- Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih udelkov v SOLKANU pri ILuten železniški Ur : Gorica, drž, kolad., Solkan Mizarska zadru&a v Solkausi ZALOGE: SOLKAN. TRST. via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo. T ZALOGt; ! REKA Via Pile 2 j I .SPLIT, nanovo] cbaii Brz.: ZADRUGA - Trst Telsf. št. 1631 interurlian Žaga v Soteski (Bohinj) Let-»a produkcija = K 1.000.000 == H o t e 1 Balhan ' W l> II ■■IIIMUIMII — — lili M ilblllBI—I l'IIW ■ H———■— 70 sob, eiektr. razsvetljava, lift, kopelji Hotel Itallcsfi-ii — ■Kisi© sa — repa s Kranjske i v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST. ulica Sorgeitte 7. — Tel. 1465 ——-- ™ Novi folografični zavod f l Fr^ncescc POECO I Trst - Corso št. 14 - Trst izdeluje oljnate >n pr.ateljne ailke. krtkor" tu ii fotografije na porcelanu, steklentui i. t. d. — Posebni oddelek za povečanj«. — Za 'jjsp: p,s':.bna česalka. — Izlož.bena dvorana vedno odprta. Dvigalo. jg Oiovanni isiersich j T UST. ulica Molino a Veato št. ?■ P. ođajsln'ci vsfckr«vrstnih potrebščin. —j "•ci.ii, brente, bale, že'ezoe in sekkne. —j Potrebščine nam zj -, ico^i ia rešeta ter vsako-vr i. učevrne. Sve"ilke vsiiko velikosti. Cene da se ni bati konkurence. P£KARNA Jffelchiore Qbmm uiicR P. L. da Palestrina štev. 4 predaja zveži kruli trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale.; Specijaliteta hilkoti lastnega izdelka. Kdor hoče kupiti ali predsts katerosibodi prodajalno, gostilno, re-; a- stavracijo, kavarno itd., kdor hoče kupiti hiše z io0/^ čistim dohodkom ^ dvorce kmečke hiše, kdor hoče dati ali vzeti v najem stanovanja ali skla-; aišča, naj se obrne vsem zaupani'., m do Imauo Oollarsicli .v Kavarna Corso ti g.- ii. in 3.—6. bodist pismeno ali u-t: >.no. Preskrbi se tudi službe proti ari- ; ticipatrr taksi kron 5*—. \ Jfejbolia oaimatls. vina ' jamčeno pritna iz Roliičnega otoka Visa / Bsvaauu v sod'a in fina nsm;zna v buteljkah Op o o, br&o in belo sladko. SPECIJALISTA : ,pJT pristna Kurtelaška v buteljkah. — c?amo pri : JTJKAJ-u MAKASOVIĆ, TRST niisa Ciiiozzt šter. 17 (rrej S. Favltaovio Dc s Svijanje franka m. dom. - C:n i zmerne. - Svoji k svojim V ulici Beivedere st. 55 = se je odprla ===== HM nova čeirljamca . Preiaja se Izdelana obmlo ter doto 30 m Pcrrave se izvršujejo po n ajzmsrnejš'h cenab. j Zj< obilpfi obiek h<* toplo priporov« pod «re- i f u;: SVOJI K SVOJIM! ud»ni Josip Godina. ALEKSANDER ŽOURi Prodajalnica j^stvin in kolonijalnega blaga Trst, txi. jLazzaro št. 14 s filijalko, na novo opremljeno --v ulici Acquedotto št. 66 1 i^.tu i/bera jestvin, kave, čaja. napoljske 7.m«*-i ;:-'kf>r tudi specijaliteta kranjskih klobas. Naravno svežs vipavsko maslo. PoSiijatve po dežeii s poštnimi zavoji. : Frodajamica in pekarna :: F. VETSSL&BL ! je pre'ožena iz ulico Giuiia 7S kW v Vrdeio štev. 430 r: b:a yu iueh. Kate™ >e bila vzeta od prejSuiejt* , iastcika Jo«. Wr»n, je zopei dovoljena fiddanjen.a lastniku P. PETER-NSI ! Pekarni in slaščičarni j SIAGIO MADON, TRST al, Shsga št. 7 in ul. Caserma št. 12 s: , preskrb' eni s svežim kruhom 4-krat r.a. Jan. kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečer*.ci prve vrste. Za praznike rVsih S. v.tih« bogata izbera fav. FOSTH£ŽBA NA DOM Senzacionalna wm\ • Patent je ser Sri^ najceuejši prenosljivi aparat „Universaie" zu acetiiensko liuv* sn plin z heložarno mrežico, dovoljen od c. kr. namestniŠtva dekretom štev. 177U8 z dne 1 T./II./i 900. Popolni aparat z kondukiuro in ročnik.m a\\ liro K 50 TOVAEIA GIUSEPF23 JBSGH M 1M3 'Ml Trst, ulica M^ssimo d' Azeglio štev. 3. Telefon f59S. j Tovarna sladčič „MNERVA" ] TRST - ulica S. Cilino 150. — Telefon 1750 I Odlikovana z 2kito kolajno na dunajski razstavi ...........— =------ J priporoča P. X. občinstvu svoje specijalitete, kakor ^ Kars.2n?» e, napolnjene s sadjem, likerji, mlekom, čokolado, kavo. • m altom itd. — Kuske marmelade itd. itd. i Dobijo se v boljših prodajalničah. ■ — - Zobni ambulatorij = HANS-a SCHS^IDT ===== prej sodrugs. == — - Dr. /4 lltiak-a--- ulica dslla Zonia 7, I. nadstropje. 7AI ni«A PPMPMTA j rnss ^A issa JF^ EšiS v i j JST Tovarna s zalogo cementnih i>lošč. za tlak, vc-že in pokrivanje peči. ^S^.; * Najzmernejše cene. Najzrnernejše cene I SILVIO MALOSSI k TRST uliea dei Gelsi št. 3 TRST Me Crarner & L Schwarz Trst, ulica Oiosue Cardusci št. 26. ZALOGA ŽELEZA in KOVIN z veliko izbero kuhinjskih potrebščin. Sleiiltss peša In šsSesm pshiilvd. -- VELIKA IZBEKA mr TJ1.AČMIC in F03L0ŽK0V. ^m Lito železo, staro in novo. ~ ~ • Rabljeni stroji in kotli. =====- usisd uelfkih rožcflii, nnpracllenlli direktno u AMERIKI zamortrmo zalagati mr Trakove za pisalne stroje vsakegra sistema, prepiscvalne ali ne, he/vtografične, iitografične i. t. d. vsake oarve, prve vrste, po kron 4'SO enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplaćno, n;ii ho njr?ov .sistem kakorAensibodi GIUSEPPE FANO fu Dott. Gustavo Crs*9 ulica Jtuova št. 5, 1. — Zelefon 19-73. Skladišče šivalnili strojev in potrebščin, kakor tudi amerikan-flkega pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. — Mehanična deialnica za popravljanje strojev. — 1 AL !¥IQ1NIDQ Burrlcni gr. - Tž ST Uelika založi ssio^Ili aBIeK zc moška, šzM m mm, Suknmi ogrtači fini Gd K 13 — fiG 49 Suknje {2 pelo) ... .... 23- 44 Hiače gotove za d-tevc 1 „ 2 40 r 5 r vo nene ..... 5 20 — Obltke za mehaničarje .. .. 4*20 6*2 > Srajce, spodnje hia^e. nogavica ju? n;tii ;žjili i-cuuh. S rejemajo se o - i Prodajalnica z^toTijeiiit oSlci ia G. S^layer Grego crst, ulica Riborgo st. 23, Jrsl Specijaliteta : Obleke za dečke. Izbera perila in pletenin. Veliki prodajalnici črevljev ul. Riborco 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbora črevljev za moške, žpn--ke in otroke, kakor tudi čreveljčkov. FILIP iVAfSiŠEVIS zaloga dalmatinskega vin^ lastni pr:di?loL v Jesenicah pri Omi^.i v ulici Val dir ivo 6t. 17 (Tal^foa 1405) v kateri prodaja rta maio in veliko. — rs Ada-, • priporoč..: -L^v. 'iii '•mstvu >v ije gostilna ,AIl*A4rV* iiticii Na-..v;i ..-t. "i iz- fratell dalmail,. uli \ "t/.udec^lio St. > v katerih f.oii sroja vina I. v. 2 Albert i-aber — i Zaloga gozdašh proiavodov in. kuriva tovarna za brezp:i:iove brikete iz drvenega o»*ija. se priporoča v ahgan • hrastovih in Mirni flrv prirejšuiii n peč aogiežkega i:i inoz^m^keffa svetlega premoga — brutplinovih br ket »v iz drvnoga oglj-> , B !Uc£S" veliki jajeji obliki za vsako kurjavo. Žareči komad v (maii jajeji obliki> /.a odprto ognjišče in likanje . psjr^ćbe, ki po avrS9 tofino. je nasloviti na to w raisko pisarno! 'Trst — Via ctelia Tesa št. 22 ali na naroči Ino pisarno v Trs„u £» i"I tvrdki GIOV. ANGELI ul. Vinc. Bellin« št. 11. j (nasproti cerkvi novega S*. -1 ntonM Trgovina KAf. ud. iSULEj Pi&zsa Fontarosao šf. 6. Friporoča slav. občinstvu svojo zalogo jestvin m kolonijalriega blaga, na debele ir> drobno. — Pošiljate*/ po deželi od 5 kg naj rej vsakovrstnega blaga n. pr. kavo. rii, olje, čaj i. t. d. /Ln obilen obls.: .-o p. i poroča ; IVAN EijOOVSC, Vodja trgovine. j Haj^joljsa oeškii tovarna. ^^ Posteljno psrje ^^^pJ^S^ po zmernih cenah. » - 'oJ a 1 kcii Tegs oglajfta «- k g K i, U.lji. '4.1 v S-40. . —kmMr-r-. K - 8U; l.olcga K 4, i« - ' ^ - ■■ L^jtitiej. sue/nohelej«, oglajt-uegu K fi'40, K 8 ; 1 kg ra<-htega perja uh.il sivega. ( K. ti, 7 ; liiieir-i K 10 ; i.ajfinejegs prsnega puha K lr | oi ft kildgr^niov buprej, po^tuicc prifst«. ..........- Narejene postelje. lz go^tonitneja rdečemu., modregs i» belvga. ali rti rm.j^ j nankioga i pernica .80 cui cm široka. »kuj.«*w ■/. tlveun 80 t-Lii dolgimi in 5S cui 4ir.iWiuii sgiaraicaiui, ni-j p I.'ij«ru.i x iK.viui sivim, trp**žuira in puhaitiiu perjem , K Ki; p o I pa b a ste K "!0, puhaste K 21. — P>JSA-! meznl- pernic k k 10, U. m iti i« : zglavim k 3, • i a 4. -- Pošiljat ve po p i-.neui (-.»vzetju - l K UJ naprej po*'.- i j ! liiue prosto. Tudi se siue zatueojaU ali vrniti. Za kar ni» ( u ^aja se pirflje denar nazaj. iimiiiimiii trm m ! | S. BEN1SCH ? Danilu-: 1;Z St 765 §r\ va ČrfCfa? j Zaloga preizkušanega in pristnega viškega i^ina G. BORČIĆ — TRST. Via Laszaretto vecchio št 5. Prodaja na debelo in v tranzitu, kakor tudi na doni v sodO-vib, ateklenicuh in boteljkah. Kdor i5*5službo a!l kakor^ao-koil slenje; tlor ilfeo uradnike sit slaSb^n« o»,>c» -kdor Inrj in, oddati a^ne, artnv.taja, drorm i . Kttor l«n* ia prodal hi^e, polja, dvf»;o3 ; k . >: '«11 )i MOjUa, rlenjitbe ltil. pruJitl -ti i fiiti> ti p . oti£iiiii4 »H i"* -a^fj^đt) prelu^ce i:d 1 d.. ,-ij *c poalait »ALia OGLASOV (ti d t u u i t t*, ki i« »ajeentiji, uaJ re€ Alta » oajb-1J prlpriiTm » do*e;o nnotun«. '\0O§ C1RLO GORTA]¥ Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. v OZ1V za uovelet-__na voščila ! Prosimo vse naše cenj. inserente. naroćnike, Čitatelje in sploh vse one ostbe. ki želijo uvrstiti v našem listu Novoletno voščilo za dan novega leta, naj se oglasijo pravočasno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejeli, ako ne bo-no imeli prostora v listu. Zoseratni cdd. Edinosti. >ova izrtelovalnica glasovirjev ■ C. Olivo ■ nI. Felice Venezian 13, in al. Blado^a del Mare 4 (pritličje) Pianini novosti. 3C Dr. ARHOLD KOLE zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Corso 14, I. sprejema od i).—I. iti od 3.—ti. popol. Izdiranje zobov brez bsuaćin in pfombovanje. Umetni zobja po najmotamejih zistemih. |J» Giovarmi Crismancich Trsf, ulica Caserma 8 W Specijaliteta za praznike: Rl'3I (najfinejši) od K 1-60 naprej CIPER . . . . „ „ 1-ttO „ MARŠALA . . . „ „ 1-60 „ MALAGrA . . . 2-40 „ COGNAC . . . „ „ 2-80 „ VTrhu tega vsakovrstna vina v buteljkah prvih tu-—in inozemskih tovaren. —— Zaloga daim. vina Prodaja zajamčeno pristno, novo dalni-tinsfco vino lastnega pridelka iz Podstrane pri Spljetu. — Brezplačno na sladk ih ——• cenah ; ------— Crno. po st. Opolo „ 7S Belo viško po so Istrsko . . „6-1 FlTJallia (krćmai v nI. G. Rosslnl 10 | 7 Glasovi rji in Orkestroni zadnjih o% Sredstvo za barvanje las Effektor" o°o Prodajalna jestvin in kolonijalnega blaga Luigi Fenco nI. Gto št. 19 trst - nL Ghega ii-19. bogata izbera suhega sadja, mandorlata, in kanditno sadje. Razpošilja se po pošto na deželo Cene smerne. MlRODlLkfllCA E. Cociancich Trst, ulica Ugo Foscolo Filialka: ulica deli' Industria štev. 668 telefon 19-6 Zaloga kralConlekčmgn em- Izdelanih barv, posebna crSma za čtičenje poda. prodaja na drobno in debelo. Novost! Cenik zastonj! Železniška Roskopf 5 kron Garancija za 5 let, drugače denar nazaj. Do danes se je za-moglo kupiti za 5 kron le navadno niklov. uro s papirnato številčnico, danes pa po tolikem naporu se je vendar-le doseglo, da se kupi za 5 K v resnici dobro, 36 ur idočo uro, z emailirano kovinsko številčnico, na kamnih tekočimi kolesci, s patentom za navijanje, garantiranim nikl. okrov-jem, katera se da uravnati tudi za 1 minuto. Srebrne ure kron 8*—. Srebrne Tula kron 15-—. Zlate damske kron 20 — Zahtevajte brezplačni cenik s 1000 slikami. A. KIFFMAN — Tovarna ur. — MARIBOR T 2. — Zaloga zlatih ln srebrnih predmetov. od B. LINE, zakonito zavarovano (brez strupa) odlikovano zlato kolajno, častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, PARIZ, LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru- dečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma v topli kopeli — črno temno-kostanje- I€vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka-sto. Veliki karton 2 gl-, za poskušnjo 1 gl. poštni omot 15 kr. rr^rrr" fin]# frizer, kosmetik in spe-• JLiUK cijalist za barvanje las. DUNAJ, I., Spiegelgasse 19 (vis-&-vis Doroteum) Barvanje las r posebnem kabineta za gospode in g ospe. Električni aparat najnov. zistema "Vi Aurelio HerMS Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec Trst, Copso štev. 30 sprejme merenja, ekskorporacije. intalacijc itd. sploAno vsa geotu etrićua dela, Najkoristnejši dar za Božične . praznike so V ulici Commerciale štev. odprla se je IGER« nova čevtjarnica 1 Priporoča svojo delavnico za naročila po mer* po I najzmernejši cenah. Tudi poprave se izvršujejo -----josip Žagar/ natančno. S U Mi stroji (Mism Mm ki se dobe samo v naših prodajalnicah SINGER Co. Delniška družba šivalnih strojev. DUNAJ L, WippiiDgerstr. 23 Trst - Corso 24 - Trst _ i One gospe, katerim lasje izpadajo, ali pa nimajo istih zadostno razvitih, naj pridejo GOIFFEUR des DAMES —i p^pQo ANKELE preJ a8istent kr- dvornega .,C0IFFEUR d;-s DA M ES" na Dunaju. Irst, ulica San Jfcolo 34, vogal ulice San Jbtonio, mezzanin. Specijaliteta: valovljanje laBi, barvanje in sušenje istih s pomočjo električnih aparatov in negovanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do najfinejega bandeuz in spremembe. Sprejme se naročila za Česanje gospa na dom. Zaloga moke prve vrste. o JC o 6 es en 75 M cs M Aleks. Rupnih & C.e - trst ulica Squero nuovo št. 11. Zastopstva in slavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih Izdelkov - poznatega valjčnega mlina - VINKO JVl£JftIČ~a v Kranju Brzojavi: Aleks. Rupnik — Trst. --^ Zaloga moke prve vrste Trst, Piazza Nuova št. 1, Trst vogal Via S. Caterina Vsaki dan sveže slaščice : : ......in pecivo za čaj. jesenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajalnlci Maccari & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se nI bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleka Trpežno Parmo blago iz tomkazsme 23 fleiar.j. ZOBOZDRAVNIK Univ. led. Dr. Malcso Brillanl V TRSTU utica Vinc. Bcllini štev. il Izdeluje zadelanje z emajlem, porcelunum srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje. ORDINIRA od 0,—12. predp., 3.—'». ropo JOSIP GREG0R1Č, trgovec TRST. ul. Olmo 1 a naznanja, tla ima zraven svoje trgovine z mešanim blagom in Jestvin veliko zalo.: tatarskega vina po n:ijni/jih cenati; pošlje se na dom po naročilu. Ob enem priporoča svojo FILIJALKO ulica Giulla 7. Sveže blajro. — Cene brez konkurenc V\\\W Tvrdka vstanovljena leta 1S77. MamitMiiii ^--(PRI BELEM MEDVEDU) TRST * ul*ca Cologna JI i Veliki lokali s plesno • dvorano, lepim, zagretiil* keliiščctu * Vinole- )i. bibari&in Seiftert, ŽVDar'atriimi igralnimi sobami ter dvorano za klube in društva. Najpripravnejši : lokal za društvene za-bave itd. Primeren lokal n zborovanja in svatbena iostoyania. I Vsako nedeljo in praznik Plesni venček z orkestrom. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kranz) Urad: ulica Nicolo Machiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. „Uf^ersum"1 — Tret. | ufad: št. 14 V- Skladišče : št. 61. Prodajajo po zmernih cenah: Sesalike za vino in vodo na transmisijo in roko. Cavi vsake vrst« za napeljavo vode plina in pare. Pipe, guarnicije in tehrcčni predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad zc Izdelovanje in oskr&ljenle vsakovrstnih strojev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- - »» -•i'-'l' - . - »-4» VELIKA IZBERA matiijakturnega blaga in ženskih :-: oblek :-: Blago na obroke po zmernih cenah. Blago za moške in ženske obleke. Nepremočniki za ženske. Blago za pohištvo, preproge garniture, zavese, vitrage, volnena in prešita, pokrivala, perilo, svila, kožuhovine, spodnja krila in druge notrebšcine. - - M. B.KflTZ — TRST — ulica Madonnma 11, II. nadstr. \ prostor za tlaofe * Sprejema zavarovanja človeškega ziv-I lenia po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno j zavarovanje na doživetje m smrt z j manjkajočimi se vplačili. I Vsak član ima po preteku petih let 1 pravico do dividende. „SLAVIJ A" ____vzajemno zavarovalna banka v PRAGI Rez. fondi: 38,242.074-78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993-72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko- narodno -pravo. Vsa pojasnila dale generalni zastop v tjnbljani čigar pisarne so y lastnej bančoej hiši- v OOCFOMSIB ULICAH it. 13. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenan Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v n a r o d n e in občnokoristne :: :: namene. :: :: Spedicijska in ■i k komisHonalna družba M BALKAN d Trstu, Rlva Grumula 14 Te'ef. 21-60. Brzojavi: Balkansped. Žiro - račun pri Jadranski banki v Trstu. -»c- Sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje na isto predujme pod naj povoljnej šimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun \ svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in točno. — Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. ============== m mu božična razprodaja. wm Vela liM zetov. eM za Um, psuofle in otrobe BOHINBC S& Co. Trut ulica deile Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Znižane cene !! Znižane cene !! == TELEFON štev. 22-05 = ti O C o o D O Nova pr>cdajalnica manifakturnaga blaga • d EUGENIO DELLA TORRE prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich O priliki božičnih in novoletnih praznikov velika izbera volnenih in bombaževih pletenin za moške, ženske in otroke, srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic. — Konfekcijonirano perilo, volneno blago in fuštanj (garantirane barve) ter flanel. — Izbera drobnih predmetov in potrebščin za čipkanje. Cene, da se ni bati konkurence. o © f* o iss Cme-Music-Hall-Mondial Edini v Trstu. Ul. deli" Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v w Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. --Od sobote 12. do torka 15, docombra: poaneto Kamnolomi v Kiruni, iz resnice, Dacarjeva zaročenka pretresljiva drama. Duša v vioah ali sanje na onem svetu. Ciue-Mucic : VOILARETAISSUR Gospod Bedak,>vič na ribjem trgu smerno. smešno. gostilna - s posestvom - uh Slov. Koroškem poleg farne cerkve ob železn. postaji oddaljeno 2. postaja od < "eiovca. Hiša je eno nadstropna, novo sezidana, poleg; naravna skalna klet, nekaj njiv travnikov ter gozd, vse v prav lepi legi. ter je najbolj pripravna za večjega vinogradnika ali vinskega trgovca. Kupci naj se blagovolijo oglasiti pri FR. KAMNI KAR-j a v Ljubljani, Soteska št. 4. Vse potrebščine proda Confiserie Pnristenne Traf — Piazza Nuova št. I — Trat (vogal ulice S.ta Caterina) IV radi požara mmm nizko pod cenami. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena leta 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1907 K »a:*.62».»47'57.—. Glavnica za zavarovanje življenja o 31. decembra 1907 K »J7,014.»964l».— Plačana podvračlla od leta 1S31 do 31. decembra 1907 K 809,042.935*20.— S 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police : I Veljavnih t&koj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojažfco službo, ako je vpisan v polah Črne vojake. _ b) ako plača zavarovanec loo/0o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, aamo da ae plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka. XI. Veljavtilh po preteku 6 mesecev od izdanja : a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vaake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejaibodi deželi tega sveta (Svetovne police). b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police : a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo. IV. VelJ avnih po preteku teh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja raium slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl valed samomora ah porušenega samomora. (c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 \'2 . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. ____ Veliki moderni Kinematograf ^VA Ulica Media štev. 40 (Časa di pergoli) AT* A ^ Edini v Trstu za izbrane programe. POSEBNA MIRNOST ! od sobote 12. do torka I5i decembra 1908. naprej MOČAN ODSEV Slike z dežele, posneto iz resnice; Mali prodajalec podob, žaloigra; Deželani v glavnem mestu, komično. ^^^ LJUDSKE CENE: I. [irostori 40, II. tiO st. Otroci pod 10 let ali vojaki - polovico. Vsato sredo in soboto nov program ^^ Gostilna „Alla Stella" na trgu C. GoUloni in ul. G, Carducci 31 Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejuje gospodinja sama. Svoji k svojim I IVAN KRŽE - TRST Pi&zza S. Giovanni štev. 1 POSEBNOST! Panettoni S Genovo = dobijo ae edino ▼ sl&ičlč&rnl — Vekoslava Šircelj-a Trst, ulica Solitario štev. 8 POSEBNOST! Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko po-3o;:n vfcake vrste bodi od porcelana, zemlje, emajla o ali cinka, nadalje pasamanteTje, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in atćr.eno posodo za vino. ----- Razpošilja na deželo.--- Zaloga kuhinjskih in kletarskib potrebščin od lesa in pletenin, škafov, brent. čebrov in kad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasov in metel ter maogo drugih v to stroko »padajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. Prilika za Božične praznike!! Oddelek za gospe. JUPONS (vsa svila) od Kr. IS.- naprej JUPONS (vsa volna) „ 10.tO BLUZE (boršunastet „ 10.— BLUZE (volnene) „ 10. BLUZE (svilnate) 13.50 BLUZE (iz čipk> „ 7,— KRILA (volnena) „ 12,— ECHARPE-S za gledal. „ 6.— Velika izbera veatallj. ic CC Đ> Edina zaloga svilnatega blaga v Trstu **** ALLA CITTA' DI LIONE Trst - Piazza della Borsa št. 3 - Trst OOOOO po tovarniških cenah. OOOOO Svila zadnjega dohoda za Muze za gledište. — Orepe de cliine za toilete itd. Taletas fleur za obleke (visokost 90 in 110 cm). — SPECIJALITETA: Borsun ckifton (visokost 110 cm) za toilettes. — Sealskin za površnike. Vzorci na dežalo zastonj la brezplačno. ——— ——— Oddelek za moške. ELEGANTNE SRAJCE (barv. 2 svil naprsn.) od Kr 4.5© naprej SRAJCE (bele z naprs. piquet) „ 4.— DEŽNIKI (svilnati( 10.50 OVRATNICE (angležke* „ |.S0 ROKAVICE (angležkej ., 2.30 ROBCI (angležki batist) p-> 7.S9 ducat Vse dobiva samo v velikem skladišču „AUa Flotta Američana" Piazza della Borsa štev. i Sprejmejo se naročila po meri. --—- UGODNE CENE Ifbsas?* as da se uvoz teh lesnih izdelkov gotovo izplača, tembolj, ker je ogrski koosam na tem polju z vsakim letom veči- Eopit potrebuje Ogrska na leto 220 000 kron, ki jih dobivajo največ razni majhni pod etniki, ker tovaren za ta izdelek Ogrska še nima. Pripomniti moramo, da se Ogrska zelo trudi, da privabi nekaj tujih kapitalistov v deželo, ki bi hoteli sezidati nekaj takih tovarn, ker je znano, da bi se izvoz kopit izlasti v Nemčijo zelo izplačal. Po mnenju enega največih avstrijskih lesni veletržcev potrebuje danes Nemčija najmanje še en mi-lijen parov kopit na leto. Za izdelovanja 1.230.000 parov kopit je treba 69 strojev, ki bi se dali prav lepo razdeliti na tri tovarne, vsaka po sto delavcev in z glavnico ene tretjine milijona kron. ! Po spomenici vlade, ki je obsegala 338 tiskanih stranij in ki so jo dobili samo členi ogrske državne zbornice kakor prilogo k let-' nemu proračunu 1908, bi potrebovala ogrska lesna industrija, ako naj se docela osamosvoji od tuje konkurence, vsaj okolu 125 novih tovarn, v katerih bi delalo 21—22.000 delavcev. V ta namen potrebna glavnica bi znašala 34 milijonov krcn, letna produkcija pa je proračunjena na 50 milijonov. Največ bi potrebovala mizarkih zadrug. Po njenem računu 64 s 4000—4200 delavci, s skupno glavnico H,400,000 kron ; njih letna produkcija bi vrgla otoku 16 milijonov. X, Tržaška mala kronika. Beg dveh ljubimcev iz Galicije. Dne 15. decembra je dcžla na tukajšnjo policijo iz Pomorzanov v Galiciji brzojavka nekega Stanislava Grstfa. s katero je naprosil, naj te aretira dr. Romana U»ysza, ki da je po-negnil z njegovo mladoletno hčerjo Stanislavo. Policija je nato poizvedo\ala, ali brez vspeha. S a le 8. t. m. je ptlici a zasačila neki parček r *rair,tH k« se je hotel ukrcsti na parni k -Avstro-Amerikane" ..Sofija Hohenberg", ki je odhajal v Ameriko. Bil je to dolgo iskan parček. Stanovala sta več dni v hotetu „Evropa"* pod krivim imenom in potem v nekem privatnem stanovanju v u'ici Chiozza. Izve- j delo se je potem od Grt>tf'a, ki je upravitelj posestev grofa Potockega, da je dc. Ury3z že oženjen, in da je zapustil ženo', v Galiciji, da bi pobegnil z mlado 20-letno Stanislavo Graft*-ovo. Na policiji je dr. Urysz rekel, da je pobegnil, ker ni mogel več strpeti pri ženi inje neznansko ljubil lepo Stanislavo. Dekle je izpovedalo, da jo je oče strašno sitnaril, tako da si je celo hotela vzeti življenje, — a našla je tolažnika v zdravniku dr. Uryszu. Radi tega, da 6e je vanj strastno zaljubila in sklenila ž njim pobegniti. Rotila se je, da ni imela doaedaj nikake intimne zveze ž njim in da je pripravljena podvreči se zdravniški viziti. D'ra Urysza, ki ie zakrivil zločin ugrabitve mladoletne, so pridržali v zaporu, dočim sta njegovo ljubico dva policijska agenta spremila na kolodvor južne železnice, da jo odpremita na njen dom. Loterijske številke izžrebane dne 12. decembra 1908: Dunaj 20, 71, 24, 4, 66. Gradec 52, 20. 70, 62, 43. Koledar in vreme. Danes : 3. adv. nedelja. Lucija de v. muč. Jutri: Spiridijon škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 10'0 Cels. Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primor-ako : Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme spremenljivo. Počasno boljšhnje. Naše gledališče. Nocoj ob 7. uri zvečer se torej uprizori komad, ki bo ustregel tudi vsem tistim, ki jim ni toliko za dramatično umetnost samo, ampak se hočejo v gledališču zabavati, sme-ati. Ker je igra „Vražja misel" kar najbolje naštudirana in ima vse polno skrajno humo-rističnega duha in obstoji prav za prav iz nepretrgane vrste komičnih prizorov, zato bo drevi v slovenskem gledališču večer, kakor ga v tem žanru morda še nismo imeli na našem odru. Igra je v Ljubljani obakrat, ko so jo nedavno igrali, do zadnjega kotička napolnila gledališče, in je upati, da bodo tudi tržaški Slovani v naj obilnejšem številu prihiteli se zabavat. Poroča se nam, da pojde naše gledališče prihodnjo soboto in nedeljo najbrže v iorico gostovat in ravno z nocojšnjo efektno furko, torej bomo imeli v Trstu daljšo pavzo v predstavah. Ker bo konec igre gotovo pred 10. uro. bod > lahko pr š!i nocoj tudi od-' 'tali' n"jši obiskovalci zabavat 89 v naše gle- i ■ishščr. Kakor kažejo plakati, bodo na^t ipili 1 . ,1 n^i nsjbo'jši igralci v kaj hvaležnih ilogah. pred vsem pa Verovšek, Viktor, Hajner. Veble, Boleilavski in t. d. ter dame : Jan'lo a, Jaocva, Mekindova in druge. Torej ta t videnje nocoj toČfiO 7, uri, Tržaftka gledališka: FENICE. D:mes bodo v tem gledališču Ive predstavi, ob 3.15 p^p. ia ob 8. zvečer; on obeh predstavah se bo proizvajala lepa opereta „Dunajska kri'. Društvene vesti. Pevsko društvo „ZARJA 4 v Rojanu priredi DANES dne 13. t m. II. /ariete koncert v dvorani „Konsum-nega društva4' v Rojanu. Ta koncert &e ponavlja na občo zahtevo. Kdor se [želi zabavati, naj pride v Rojan, gotovo I mu ne bo žal, ker zabava bo imenitna. 'Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Vstopnina 50 stot Sedeži 20 stot Po koncertu bo ples do polunoči. Akademični ples. Doba koncertnih prireditev se bliža koncu; občinstvo pa, in osobito mlajdi ljudje, se 2e povprašujejo: kdaj že nastopi — plesna sezona. In re«: približuje ■e prijetni čas, ko se pozabavamo ob zvokih sladkih v veselem občevanju po gladkih parketi h. Tržaški Slovenci so že uvedli navado, da i v pleini sezoni prirede poleg drugih manjših par lepših, večjih, fiuejdih plesov v veliki dvorani »Nar. Doma"4. Nehote se vpraša ■ človek: kaj pa prihednjo sezono ? To povemo ljubiteljem in ljubiteljicam plesa. Poslušajte, i da bo dne 9. januvarja prvi vehki akademični ples v Trstu. M. Dijaško podporno društvo v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v soboto dne 19. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v Slovanski čitalnici (Narodni dom) v Trstu. Z ozirom ni prevažni namen, ki ga ima to društvo za našo slovensko mladino, upamo da Be vsi členi mnogobrojno odzovejo temu vabilu. Obvešča se ob enem vse člene, da se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. Darovi. Za bedne dijake na Dunaju daruje gosp. Jelan Jožef iz Rojana K 2'— Za moško podružnico sv. Cirila in Met. se je nabralo v gostilni Kraljič v Boljuocu K 2*70. Za isto podružnico je nabral „Kiub Treh" v Dekanih K 12*22. V gostilni I. Zega v Koprivi nabralo se je med tamošnji narodnjaki K 33*— za meško podružsico sv. Cir. in Met. Te avote hrani uprav£. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju je prejela: Na ženitvovanju udinje g. Elizabete rodj. Fiego z g. Ivanom Klun se je nabralo K 4. Na pirovanju člena gosp. Dragotina Sancin-Caratan in g. Josipiae roj. Merlak so darovali svat je 7 K 69 t>t. Rodoljubnim novoporočencem obilo ereče vtiči skedenjska podružnica. , O priliki svojega premeščenja poklonil ( g. Glavač K 2. Na koncertu društva „Velesila" se je pri konsumnem društvu nabralo 1 II K 2 stot. Na godovanju g. Ivan Sancin-Rošo so se gostje spomnili šked. podružnice z svoto K 7*20. Na jubilejnej svečanosti pri „gospodarskem društvu" ee je napolnil družbeni nabiralnik z zneskom K 21 68. K tej svoti sta pridjala gg. Ivan Sancin-Skomadre in Lovro Flego-Lazar vsak po 2 K. „Katoliško izobraževalno društvo v Skednju" je o j priliki Bvojega jubilejnega koncerta skupilo ! K 19*66. K tem je dodal g. Pavel Saccin- j Facjo še 1 K. Vrle narodnjake, ki so pod-} krepili z svoto K 78*25 priporoča v posnemanje zahvaljuje se odbor šked. podružnice. Vesti iz Goriške. V Št. Andrež je dne 5. t. m. zvečer do-šel v polnem ornatu Miklavž v spremjtvu angeljev in parkeljnov. Dvorana g. Petra Lulmana je bila nabito polna malih in odraslih občinarjev m vse je nestrpno pričakovalo prihod Miklavža. Ko se je zastor dvignil, bili so otroci kar očarani videti Miklavža od obličja do obličja, h še bolj bo jim je srce zasmijalo, ko so zazrli v czadiu veliko število omotov v katerih je b:*n zavito obleka, igrače, sladčice, itd. Po primernem govoru je začel Miklavž deliti darove otrokom, ki bo z vso spoštljivo-stjo dohajali pred njega ter mu odgovarjali na razna vprašanja iz krščanskega nauka* Nepokornim otrokom je pa Miklavž poleg da- j ril prinesel šibo. V prvi vrsti zre pohvala za ta večer skrbnim materam, ki so osnovale Miklavžev I odbor, ki je po občini in po Gorici nabiral darila, tako, da se je podarilo mnogim otrokom potrebne obleke. Da se je pa moglo vse izvršiti v lepem redu, gre posebna hvala g.: Kristini Furlanijevi, ki se je prav požrtvovalno potrudila. Gospod učitelj Bandel s svojim aranžma je b! rbel za zabavo, ki je zadovoljila tudi od-drasle. Dal Beg, da bi ta večer ne bil prvi in zadnji, ampak vsak prihodnji bodi živahneji in bogateji d-ri». L. Furlani. ! ^£X*XXXXXXX4 KXXtt Tri podp. in bral, družtuo razpisuje službo društvenega . .v. Plača po dogovoru. SJLU£[€ra llnf ormaoiie se dobivajo v društvenem i I uradu uiiea Sluditfli Štev. 19, kamor se naj tudi naslavljajo prošnje do 20. decembra 1908. WWWWWWWWw vw▼▼▼▼wwwW WWwww Ljubljanske kreditne banke Centrala v Ljubljani — j — == TRST = — j PODRUŽNICE | — | _ | — | — | — | _ | Piazza della Boraa 10 | v Spljetu in Celovcu Delniška glavnica K 3,000000. = Rezervni zaklad K ;ummmh> Obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja Vloge na knjižice obrestuje za sedaj .v.v.v.v. z čistimi .v.v.v.v. CS9 4 'I2 °|o B3 Benrik pl. Ctiicchio == urar = Trst, ul. Stadion 35 Prodaja vsakovrstne ure in regolatorje prvih tu- in inozemskih tovarn. — Specijaliteta žepnth ur tovarne „iienit". — Sprrjme ter izvršuje vsako popravo po naj zmernejših cenah ter jamči za 1 leto. == Govori se slovensko. = ij Valentin Zorzini g urar ln dragotina f črst, ulica JKuča vecchia st. 1 (Za ložo) ! Izbor zlatih in srebrnih predmetov t zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. ^ Sprejme 8e popravljanja vsake zlatanine j in "r- — SPECIJALITETA v popravljanju z urnih zaklepnic. ™ Povlačenje ln srebrnenje vsake kovine potom pile ali ognja, in urezi. Restavracija jfotel /jbbaZia Via Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN". Impozanten uspeh j vsako večer milj kvartet I mmmm Vstopnina prosta. A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 n podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2, Prodaja po cena!, da se ni bati konkurence konfckcijonirano in posteljno perilo, pokrivala prešita iz bombaževine in volne. Puštan ji lawn-tennis sivi in barvani. Pe>hal, zefir, volneno blago za žensk« obleke. Volnene in bombažaste pletenine, dlakaste ali gladke, bele in barvane za dečke in odrasle._ Izbera drobnih predmetov. [Oglase treba nastavljati na inseratni oddelek „Edinosti" = Darila za Božič. = a?c>°- G. 3(ehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni potrebno naročati na Dunaju URE nikelnate od K 4- naprej srebrne „ n 9 r zlate „ * 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ i diiam. ^ i o „ BUDILKE garantirane od K 3 60 naprej Vrhu teQa bogata Izbera zlatih Ir srebrnih verižic, uhanov. Broohei itd. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico De franceschi Filijalka ulica delle Poste štev. 1C je prejela za jesensko in zimsko eerono bogato izbero blaga za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdeianegc perila za moške in ženske. v; Teodor 3(crn TRST, ulica Miramar štev. 65 Stavbeni ln galanterij, klepar Pokri ač streh vsake vrste. Sprejemajo se vsakovrstna dela in poprave po = NIZKIH CENAH = Del3 dobro ln zajamčeno. Poslovodja Franjo Jenko, f UMETNI ZOBJE PJomblranje zobov Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravniškera kabinetu 2)r. X Čermak in j. Tuschcr TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadsr. Sladčičarna in pekarna s prodajo mleka ^ ^,t 2 Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelan Specijaliteta sladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — Fina in navadna vina lastnega uvjia. Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko in alpsko niaslo-__ 1 ZA BOŽIČ 1 ZA NOVO LETO TRST - Piazza della Borsa 8 - TRST mm EDOARDO SCHAMBIK Novosti mt In ortlstlč. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebmina, ilovina, Fajences, baker in usnjati predmeti. | ■ Torbice za gospe, pasi in pihalke. - Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmetu. V dobrornani prodajalnici moških oblek AlaliA CITTA' DI TRIESTE Trst, ulica Giosue Carducci št. 40 (prej Torrente) Trst novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletol za moške in dečke. Površniki in jope z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnu a za izdelovanje oblek po meri. — Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, _«_«__:__.1 . ^alic<>.. r,,, ^„nnh KrtiT L ,' n l'H f nf O _ HllUAPI i i. alnu.rlkl. Vesti iz Istre. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : rPo- »rebno d-aštvow v Borštu. Državno redarstvo v Puli bo štelo 180 redarjev in 14 civilnih agentov, nevstevši koBCt-pnih in drugih uradnikov. Vesti s Kranjske. Ivan Meden. Ob 70. obletnici njegovega rojstva. Prihcdrji ponedeljek, dne 14. decembra t. I. mine 70 let. kar se je naredil v Begnujah n2 zrelostnem izpitu je šel na Dunsj, kjer je proučeval pravoznanstvo štiri leta... i Oblagodarjen že od rojstva z izrednim pevskim takntom. je naš Meden vzbudil zgodaj pozornost pri poznav&teljih lepega petja. Najbolje ga je bodril na redio negovanje pevskega daru takratni cirkniski dtkan A n ž 1 o v a r, ki je bil svoje dni kakor vojaški kurht dileč po svetu okrog. Ta mu je nasve-tcvt I da se vpiše kakor redovit učenec v slovečo „operno šolo" na Dunaju. Tako je pevoljubni mladenič v 4. letu svojih vseučilišču h študij dal slovo Ttnrdi ter se pos?e-tii pevski muzi. Takrat so študirali na dunajski univerzi: Josip Stritar, Davorin in Simon Jenko, Fran Erjavec in razni drugi naši ljubitelji lepili umetnobti. Ondu je spesnil tisti čas Simon Jenko svetovnoznano slovenj davorijo: „Naprej zastave slave", kateri ie Davorin Jenko izumel označujoči ko-račo -ki napev, ki se d&ndanes s-.ira in poje po vsem brezmejnem slovanskem svetu! In to vseslovansko davorijo je naš Ivan Medtn prvi razglasil z očaroječim svojim petjem na raznovrst? ih slovantkih pevskih svečanostih na Dunaju, odkoder te je bila potem raznesla po vsej slovenski domovini ter dileč preko njenih meja ... Mtdena so takrat nagovarjali razni intendanti in ravnatelji dunajske opere, da bi l Vstopil kakor pevec-tenorist med operne pevce, kar bi se bilo tudi zgodilo, da naš takrat še L ?rf0zkoprsni Blavec ne bi bil zbolel, vsled Čc-I *ar je moral ostaviti veaeli Dunaj ter se vr-f niti v svojo domovino. Ta je vstopil za uradnika pri novousta-novleni banki „Sloveniji"; pa ker je bil spoznal nevarni položaj tega, s tolikim hrupom razg'ašnega zavarovalnega zavoda, se je po rnem letu skupno s pokojnim Ivanom Železu. karjam dobrovoljno odpovedal bančni 3lužbi ter vstopil pri rajnem d'ru Alfonzu Možetu v odvetniško pisarno. Tu je služboval kakor pisarniški vodja skozi 24 let. . . Po razpustu omenjene odvetniške pisarne, je Ivan Meden prestopil zh pisarniškfg* ravna-:el;a k odvetniku d.ru Ivanu Susteršiču, kjgr ie zdaj vnovič že 12 let. — Ob ča-m Medenove vrnitve z Dunaja v Ljubljano, je vladalo v izvoljeni prestolnici Slovenije iako živahno, veselo in razkošno narodno življenje! In v bujnoplodnih takratnih socijalnih razmerah, je cvetelo tu v osrčju 3iuvt nake domovine vzhičeno veselje do lepega pet a, ki je imelo v čilem „pevskem društvu" ljubi amke „Čitalnice" svoje oživljajoče ognjišče ! Tu so bili v bratovski slogi zbrani velenadarjeni pevci, med kateiiuii so se, kaj razločno odlikovali: bratje Josip in Srečko X o 11 i, Josip in Simon Paternoster, Vojteb V a 1 e n t a, Anton S t o c k e, Avgust P u c i h a r Eržen in še nekateri drugi. 3amo ob sebi se pač razume, da je bil v to odlično čitalniško pevsko društvo z velikim veseljem sprejet za sodelujočega člena vele-nadarjeni tenerist Ivan Meden, čegar srebr-nozvonki glas je bil takrat že slavnoznan z Dunaja po vsej šiini domovini.. Kdor je šlišal ti da leta peti našega Me-, den«, zlasti v najomiljenejših mu pesmih: „Popotnik", „Bodi zdrava domovina", „Pci-I tica gozdna", ko je nastopal v skladmoubra-f cih dvospevih kakor tenorist z baritonom Vojtehom Valento ali Avgustom Pucibarjem ta ne pozabi onega, uprav očarljivega petja do poslednjega svojega izdih'jaja! In polnoglasni tenorski glas Ivana Me dena v krepki nj govi moški dobi je očaral v pravem pomenu bčsede slehernega poslu-ša.ca — tega niso priznavali zgolj njegovi slovenski rojaki tu doma na Kranjskem, temveč tudi obmejni Slovenci ter objektivni in.>-rcdci pri raznih njegovih nastopih na Dunaju v Zagrebu, v Mozirju, v Celji in Mariboru, kakor tudi radepevni nemški Korošci pevo-dom odkritja spominske plošče na Antona Tanežiča rojstni hiš'. — Na veličastni Stanko Vrazovi i- ivuosti v Cero/cu dne 8. teptbmbra 1.1880 - je naš dični tenorist Ivan Meden vpričo ti '^učnega zagrebškega pevskega društsa j-Kola", pro3'avil ime slovenskih pevetv, kar ao ponosni bratje H--at:e priz-ali s tem da so našega „slavulja" ondu na planem pod košato Vrazovo črešup vjeli v svrjo dro§-teno zastavo ter ga v njo zamotanega zanesli v slavnostni šotor, kjer so ga postavili na sredo banketne mize. da jim je zar>el piljubljeno svojo pesf-m: „Bodi zdrava domovina". Ko je vsled oatndnih spletk in samo-ljubnih Agitacij razpadlo prej omenjeno pevsko društvo ljubljanske „Čitalnice" in so se naši pevci razcepili v razna nova pevska druš-, tva, — je pristopil naš Ivan Meden — k „Slavcu", kjer je nastopal o različnih njego-1 ▼ih svečanostih. V priznarje njegovih izrednih zaslug je imenovano slovensko delavsko pevsko društvo Ivana Medena imenovalo svojim častn m členom ter mu dne 30. majnika 1880 izročilo krasno izdelano diplomo. — Vrhu tega odlikovanla so pr svetili Ivanu Medenu razni nafti skladatelji: Dr. Benjamin Ipavec, Anton Stiickl, Fran S. Vilbar nalašč zanj uglasbene pesmi. V novejši dobi je naš pevtki slavec, seveda umolknil. In dočakal je čvrst in zdrav častitljivo »starost psalmista", ki naj jo uživa v miru in za ki bi se rad icuril tudi v prodaji (špec. blaga) j želi za eno ali dve leti dobiti službo kot praktikant I v kaki trgovini. Ponudbe naj se blago volijo poslati na „A. B.u, poste restante, Selca nad Škof j o Loko (Kranjsko). 1956 Q4Qnniianio tri 90be> 8obica> kuhinja, Greta OldllUvalijo 409 blizu nabrežinskega vodovoda (Aurisina) za oddati takoj ; krasen razgled. (1876 HUGO PRESSAN, ^t ^ napoljske in siciljanske testenine (paste) po 64, b8 in 72 stot. kg kakor tudi bolonjskega riža. Najfineje italijansko maslinovo olje. Niško po K 1*12, 1'20, 1.40. 160 in 1-80 liter. Sneciialitete. 1772 noS/lo brez Btariž ev- inteIi?®ntIiaJ skromna, prid-UcKla na, za pohišno delo in šivanje uporabljiva, išče službo pri častiti, mali slovenski družini v Trstu, ali okolici. Ljubi otroke. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „RIEKA 20". _l9r>7 Posebnost1 — Posebnost! Pristno telo torišKo vino s? za družine po 72 stotink liter Kraški teran stari (odlikov. na razstavi v Tomaju) I. vrste po 80 st. lit. Črno Furlansko I. vrste po 64 stot., za družine po 56 stotink liter TRST al. Barriera vecchia 12 dvoriit'e, ^lkTDi uhod Air»ra 7 Nasl. Spaoio vini. V lastne sode v velikosti od 56 lit. naprej = Cene po dogovoru. Kaj ne pripoznate, da je . jedilna zabela VAMIm " (iz kokosovih orehov) najboljša':' Ista ni samo najfinejša in najčistejša, temveč tudi najcenejša in najizdat-neiša, kar sem jih kedaj kupila. —---" pijanosti ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA'* se pešlje brezplačno. More se dati v kavi, t mleku, t pivu, t vinu alf v jedilih ne da bi pivcc to opazil. PraSek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu prinudi alko-bol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praiek deluje tako mirno in gotovo, da iuu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, De da bi ©u opazil, kaj je resnično provcročilo njegovo ozdravljenje. PraSek „COZA" je prinese lmir v tisočere družine, je reSil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne ln vsacega dela zmožne ljudi Ta praSek je te marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter Je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, poSlje vsem oniin, ki zahtevajo knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisovanje t italijanskem jeziku. Zajamčenoje, da je praSek popolnoma neškodljiv. PH7A IQTITIITF 62' Chancery Lane :: UUtn IO I I I U I L. London 271 (Anglija) piBmu je d jati znamko 25, na dopisnice za 10 atOt. Svoji k svojim POZOR ! POZOR! Ker sta podpisana prevzela prodajalnico manifakturnega blasa «ulici Huovii Stev. 40 ••• (angolo via San Giovanni) naznanjata P. N. občinstvu In znancem, da odpreta v kratkem imenovano prodajalnico z veliko izbero vsakovrstnega masa In potrebščin po jako zmernih cenah, ter se naj-uljudneje priporočata. Brosch S Laurenčič* Govori se slovensko. Govori se slovensko. Svoji k svojim I JOSU* KI K ur L Trst - ulica Chiozza 4. - Trst Sprejema vsakovrstna stavbinska dela (n. pr. utemeljitev in 1 zvrsetek hiše) kakor tudi izkopavanja, zasipanja, vodotoke, dela > sadreno malto, ederskim in artific. mramorom, artific. kamnom, cementnimi ploščami, ilovino, betonom in armiranim cementom, za/.iiLuijt* kotlov in peči. Stavi v delo motorje, poprave na pročel jih ter izvršuj i* Beli glavnica K 10,000.01)0 Telefon 19-95 Osrednja banka 0 čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43 4°/o Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog flioli K 85,00.0008- Naslov za brzojav: SPOROBA***,. JU G ■T 4 io Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne — bolezni iina SVOJ AMBULATORIJ v Trstu x ulici Sani ti, štev. 8 ORDINUJE: vBak dan od 10.V, do 12.1/, ure zjutraj in 4.—5. popol. Veliko skladište' pianinov in harmonijev, prvih tu« in inozemskih tovarn. glasovir j i Bosendorfer Uglašenja in poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo in po zmernih cenah. starodavna tvrdka LUIGI ZANNONI TRST, Piazza S. Giacomo 2, CORSO XXXXXXXXX5Iooooooc 6iuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Glacomo In Honte 6 prvo podjetje za navadna In fina teracerarska deia — obstoječe od leta 1852 Pozor na naslov! Pekarna in sladeiearna :: :: Giacotno 3ellen TRST, ulica Sette Pouiane it. 13 — — je preskrbljena — — s snežim Kruhom lastnega Izdelke 3 krat na dan, kakor tudi z moko v veliki izber; Postrežba na dom. Zalagatelj kavaren in gostiln. Toplo se priporoča udani LASTNIK. Sprejme ee tudi popravljanja. basiiSSe y M-rodilcici Mkzei (S. Giacomo; S- Jalut.' Ulica brcata st. 1, tik gostilne „fll* Rutica Ussaro" Uelika zaloga zgotovljenih oblek za jesensko in zimsko sezono. Novi dohodi oblek, jop, paletot. toliko za moške kakor tudi za dečke, vse iz tu -in inozemskega blaga in po cenah, da se ni bati konkurence. Vrhu tega je prodajalnica založena s črnimi oblekami kakor tudi blagom za naročila po meri. Udani Vittorio Piscur. TJllca Arcata Stv. i. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUOHES (ex drug Drag. Vekjeta) OORSO štev. 36 — TRST Nasproti pisjšjje prodajal. BRA& TEKjE?. Bogati Izbor zlatanine, srebmlne, dragocenosti In Žepnih ur. Kupuje En zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narocbe In popravlja vsakovrstno, srebrnino In žepne ure. iS^"" Cene zmerne. V 0 priliki Božičnih praznikov! m Okraski m za božična drevesa. Igrače in predmeti za darove. Trst, piazza ponterosso 7. 1 BERNHARDT-a plinove motorne napeljave za zrnati premog9 koks, rjavi koks in druga cena kuriva- Xajceneja gonilna moč sedanjosti. Gonilo brez dima, duha in nevarnosti. Za tovarne, mline, električne centrale in vsako drugo obrt. — Stroški za : kurivo 0"8-2 konjske moći na uro. is? Motori na petrolin (benzin), špirit in plin ter lokomobili izdelkov - prve vrste. - Vedkrstno ocBlkoraro prva LB »diM to™? V TRSTU /Vt artistična viivan.V Pomeo £apagm 2 Trs deh VaUe i* »v. han (Vrdeša) TELEFON 4t»vilfc» L« Mirodilnica h ta Diši in M Prodaja tudi koruzno perje za postelje M. ud. ZERQUENIK ulica Laiei ia FaMrina 2 (ogel ni- Coroceo). Ilova mlekarna TRST, ulica San Nicolo štev. 29 mariborsko mleko Dnevni dohodi čajnega ma^la in jajc. — Postrežba na dom. — Priporoča ae slavnemu občinstvu.-- ii S! Si ii ii Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici San jfteolo štev. 2 • nad Jadransko banko) rl' 'L.m od 12. do i, m od 5. ia pol do 6. ii pol popoi. C. kr. priv. Tovarna motorov in strojev za poljed. in obrtna podjetja Gh Bernhardt's Bdhne - Dunaj XI!./2 Schonbrunnerstraese 173/E Zastopnik: LEOPOLD WE?SS, Trst, ul. delte Acque 5. Kfivieti vseh Pisa,ni|1 [\UriMI :: strojev bo združeni v sestavi —= pisalnesn stroja Rnton Grsich Barriera vecchia št. 54 ZALOGA barv, eopičev, povlak m mazil xs pode, izrezov, zaloga suhega sadja In parfumerij. Jim fllBBi.ffllPfia 1 : Dili&ERlJA Josip Zlgon nI Čase™ t FILUALKA HA PROŠEKU ŠTEV. 140 Pisalni stroj :: VžKTOR :: razkaže se povsod na zahtevo brezplačno. Zahtevajte prospekte poštnine prosto. Glavno zastopstvo društva za pisalni stroj VIKTOR: R0NE0, dem. ! družba j Trst, ulica Sanita 14,1. Telefon št. 29 VIII. Izbor drog, harv, čoplčtsv, pokosil parfumov, fin. milo. — Zaloga mineralne v o voska za parketa, na mrzlo pripravijoQ pl ' .trupa tamarlnda, maltnovoa itd. itd. SJE Hermangiiri Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo s^rt^&škila. predme to za otroke in odraščeue. i fSST' Venci ■ od porcelana in biserov vezanih z "a j i eno žico, od umetnih cvetlic s t * ko vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike Najnižje fconkurenfiue oona. wnwinmnni>onnnnwn BOGOMIL PINO bivSI urar v Setar iERR iTVOjO HOV ■ prodajalnico ur v TSi^TU ul. Vincenzo Bellini št. 13 ni.proti cerkt- »*. Autoa» vsakovrstne verižic : pravih tovai. cenah. uuuvuuuuuuuuuuuu ,1 u i JADRANSKA BANKA v TRSjTU Filijalka v Opatiji lfia della Cassa di Risparmio st. 5 (lastno poslopje). Filijalka v Opatiji 5 KUPUJE IN PRODAJA - vrednostne PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZflSTAVflfl PISJSfl A, PRidORITETE, DELNICE, SREĆKE i. t. d. i. t. d.) '----VALUTE IN DEVIZE---- 1'JvEDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE EN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS «»=> PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MBNJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. n—- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — | VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.--- 4 Uradne ure: 9.—12..2-30—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793 irif ' *