m ^^ Četrtek, 2. decembra 2004, št, 49, leto (X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija INTERVJU Dr. Milan Balažic Kučan ima še neformalni vpliv POLITIKA Slovo dežurnega anketarja SLOVENIJA Razkrivanje starih grehov v Kopru knjigarna Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzoria.narocnine@siol.net DEMOKRACIJA CENE VSEBUIEJO DDV. POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE TONE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 4.300 SIT 72 strani, 2.000 SIT imr.irbla SMI ^ m jiMMA " M* 4 i- r^ mKz .. -'-«J ->-._J jfi Poročila treh "NJ rv.m ^ Imm t; „v.l^' - JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT Janez Janša PREMIKI ^^ m« MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodan, v več kol 61.000 izv odili. misli na Slovenskem v prvi Nastajanje in obramba polovici 20. stoletja. slovenske države 1988-1992. 254 strani, 4.400 SIT 363 strani, cena 2.000 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila /e v več kol i 7.000 izvodih. 363 strani, cena 2.000 SIT 309 strani, 2.000 SIT .roflitónDMOviÉ vzpon BOfflnjn PHEDÍBTOHOnfiVSTBIMXiaSHÉ X PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT ar*v&i. , ——I" KlmT ^ 4 & w ISSSriE & TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.000 SIT Avstrijsko francoski vojni spopadi ilovenskem narodnostnem ozemlju. VASJA KLAV0RA OTOK BREZ MILOSTI DUŠAN S. LAJ0VIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 5.500 SIT DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ iMILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT SEMENA R A Z D O R A jr VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT MOČ PREŽIVETJA ODO IN v RDEC0 ZVEZDO 'it*.i k ■ tretja stran Sanjsko moštvo? Po številnih ugibanjih je prejšnji teden le postalo jasno, kdo so uradne kandidatke in kandidati za ministrske funkcije. Potem ko je bila podpisana koalicijska pogodba, ki obsega skoraj osemdeset strani, so prišli pod drobnogled javnosti še ljudje, ki naj bi prevzeli posamezna ministrstva. Kot je ob predstavitvi predlaganih ministric in ministrov poudaril novi predsednik vlade Janez Janša, je prihodnja vladna ekipa optimalni rezultat pogajanj in usklajevanj med koalicijskimi partnericami, kar pomeni, da je to v danih razmerah najboljša mogoča ekipa. Po pričakovanju bo tako ministrstvo za zunanje zadeve prevzel Dimitrij Rupel, ki ima z vodenjem tega resorja 2e veliko izkušenj, saj je bil tudi prvi zunanji minister samostojne slovenske države. Lojze Peterle, ki se je poleg Rupla omenjal kot kandidat za to mesto, je pred dnevi priznal, da nima želje voditi to ministrstvo. Očitno je s funkcijo evropskega poslanca zadovoljen, nekoliko manj pa z izidom, ki ga je dosegla Nova Slovenija na volitvah. Po pričakovanju bo novo ministrstvo za javno upravo prevzel Gregor Vi-rant, ki je bil že v dosedanji vladi državni sekretar za javno upravo. Kljub nekaterim poskusom ga notranjemu ministru Radu Bohincu v prejšnjem mandatu ni uspelo razrešiti, pač pa je Virant zaradi dela v strokovnem svetu SDS pred volitvami odstopil sam. Ministrstvo za finance bo po pričakovanju prevzel predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk, ministrstvo za zdravje Andrej Bručan, ministrstvo za šolstvo in šport Milan Zver in novo ministrstvo za znanost in tehnologijo Jure Zupan. Ministrstvo za kulturo bo v novi vladi vodil Vaško Simoniti, ki je bil vodja volilnega štaba Barbare Brezigar leta 2002 in prihaja iz krogov Nove revije. Ministrstvo za pravosodje bo končno vodil človek, ki se spozna na pravo in je visoko strokovno podkovan - nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm. Precej pričakovano bo vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prevzel Janez Drobnič. Preostala ministrstva prevzemajo ljudje, ki so bolj ali manj presenečenje. Predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik, ki se mu ni uspelo pre- biti v parament, bo prevzel vodenje ministrstva za okolje in prostor. Ministrstvo za gospodarstvo bo zasedel brežiški župan in poslanec Andrej Vizjak. Njegovo ime se je začelo omenjati šele v zadnjih dneh, saj je prej za glavnega kandidata veljal Tomaž Topak, ki je vodil odbor za gospodarstvo pri strokovnem svetu SDS. Ministrstvo za promet, za katerega je bilo precej zanimanja, bo ohranila Slovenska ljudska stranka, ki ga je zasedala v letih, preden jo je Rop vrgel iz koalicije. Vodil ga bo prvi človek Darsa Janez Božič. Ministrstvo za obrambo bo prevzel Kari Erjavec, član DeSUS, ki je bil dolga leta član Slovenskih krščanskih demokratov, ob združitvi SLS in SKD pa je postal član združene stranke in je tam ostal tudi po nastanku Nove Slovenije. V odhajajoči vladi je (bil) državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. Ko je bila SLS spomladi "izgnana iz raja", je prestopil v DeSUS in ostal državni sekretar. Z njegovim imenovanjem bo stranka upokojencev prvič prevzela pravo ministrstvo. V preteklih dneh je bilo največ prahu okoli dveh kandidatk in kandidata. Prva je Marija Lukačič, ki naj bi prevzela ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kritikom se zdi problematično njeno vodenje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v preteklosti. Sama pravi, da je vse napake takoj, ko je zanje zvedela, odpravila. Druga je Darinka Mravljak, ki naj bi zasedla ministrstvo brez listnice. Zadolžena bo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo. Njej očitajo, da se je okoristila z nakupom zemljišča, za katerega naj bi bila vedala, da bo kmalu vredno veliko več. Mravljakova to zanika. Največ pozornosti javnosti pa je bil deležen kandidat za notranjega ministra Dragutin Mate, ki pa je parlamentarno zaslišanje dobro prestal. Očitali so mu vpletenost v tako imenovano sarajevsko zgodbo, ko je bil slovenski vojaški ataše v Bosni. Sam je na zaslišanju zatrdil, da ima glede tega čisto vest, da ni nikoli zasledoval slovenskega veleposlanika v Bosni Draga Mirošiča in da ni v zvezi s tem nikoli napisal nobenega poročila. Zanimivo pri tem je, naj bi ga bil k nazakonitemu ravnanju silili v času, ko je bil obrambni minister Jelko Kacin, vendar je zahteve nadrejenih zavrnil. Se mu poskušajo sedaj nekateri od njih maščevati? Predlagana ministrska ekipa bo v državnem zboru skoraj zanesljivo potrjena. Večina kandidatov vliva zaupanje, nekateri ne povsem. Čas bo pokazal, ali so predlagani kandidati in kandidatki iz pravega testa za uspešno vodenje posameznih ministrstev. Včasih se zgodi, da odpovedo prav tisti, od katerih ljudje veliko pričakujejo in so strokovno podkovani, presenetijo pa tisti, ki jih podcenjujejo. Glede na zaslišanja predlaganih kandidatov se zdi, da bo ministrska ekipa hitro potrjena. Janševa vlada bo lahko začela z delom ... Metod Berlec Čas bo pokazal, ali so predlagani kandidati in kandidatke iz pravega testa za uspešno vodenje posameznih ministrstev. Včasih se zgodi, da odpovedo prav tisti, od katerih ljudje veliko pričakujejo in so strokovno podkovani, presenetijo pa tisti, ki jih podcenjujejo. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 O kazalo RTU Slovenija pa nič Nacionalna televizija in radio sta last vseh Slovencev, kakor koli so politično, socialno in vrednostno razdeljeni. Slovo dežurnega anketarja Čakajoč ministre Predsednik vlade Janez Janša je pretekli teden predstavil predlog nove ministrske ekipe, ki bo v naslednjih štirih letih vodila vlado. Ekipa je, kot je dejal Janša, najoptimalnejša, kot jo je bilo v danih razmerah mogoče sestaviti. 15 Dokument partnerske četverice Janezu Janši, novemu predsedniku vlade, je uspelo sestaviti vladno koalicijo. V torek, 23. novembra, je bila podpisana koalicijska pogodba, ki pomeni vsebinsko podlago za delo vlade v mandatu 2004-2008. Koalicijski partnerji ocenjujejo koalicijsko pogodbo kot dobro, pri tem pa priznavajo, da so bila pogajanja naporna. 18 Posipavanje s pepelom 20 Za gospodarski razvoj 31 Izkušnje s Srednjeevropske pobude Slovenija je z organizacijo srečanja predstavnikov vlad v Portorožu opravila svoje obveznosti kot predsedujoča Srednjeevropski pobudi, konec letošnjega leta pa bo predsedovanje prevzela Slovaška. Srečanje toliko državnih voditeljev na slovenskem ozemlju je redek dogodek, vendar so občutki v javnosti pri tem različni. 34 Kučan ima še del neformalne oblasti Pogovor z dr. Milanom Balažicem V času, ko se pripravlja plebiscit, Kučan pridobiva podporo tudi v Demosu. Nikoli ne zgubi vpliva med tako imenovanimi rdečimi direktorji in zadrži ga potem vse desetletje. Ima vpliv v medijih in ga nikoli ne izgubi, ima svoj vpliv v kulturi. To je korporativna struktura oblasti, ki se nenehno obnavlja. Nekateri odstopijo, vendar pridejo drugi in Kučan - ne glede na formalne centre oblasti - ohranja svojo neformalno moč. 44 Zravnani z zemljo 46 Istrske 56 Med virtualnim in realnim Uspejo le najvztrajnejši, najbolj talentirani ter najbolj ambiciozno in tekmovalno naravnani. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d„ Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: SAFO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 49/2004 Revolucija (Stran 8) Pučniku v čast in spomin (Stran 10) Saga o upokojencih (Stran 22) Novodobni Einsteini (Stran 26) Predčasne volitve v Ljubljani? (Stran 27) Tudmanova hčerka oproščena (Stran 28) Drugačni Schindler (Stran 30) M usica sacra (Stran 40) Ta veseli dan kulture (Stran 42) Neuspeli božič brez božiča (Stran 48) Atomik Harmonik -Hop Marinka (Stran 58) Posojilo za avtomobil -da ali ne? (Stran 60) Zamolčani literat (Stran 62) Najšibkejši člen (Stran 65) Muftijeve nasprotujoče si izjave (Stran 66) pogovor M Presegli smo pričakovanja Pogovarjali smo se z Miho Brejcem, poslancem v evropskem parlamentu, ki je poleg aktualnih dogodkov znotraj EU komentiral tudi oblikovanje nove slovenske vlade. Evropski parlament je z jasno veČino potrdil novo evropsko komisijo pod vodstvom Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Kako bi na kratko ocenili Barrosovo ekipo? Predsednik komisije Barroso je sestavil komisijo s kandidati, ki jih ni sam izbral, ampak so mu jih predlagale države članice. Kandidate je le razporedil po resorjih in imel pri tem kar nekaj težav. Komisija, kakršno imamo sedaj, ima pred seboj težak mandat, saj bo morala rešiti številna vprašanja s področja gospodarstva, financ, sociale pa tudi mednarodnih odnosov. V tem hipu ni mogoče soditi o njeni sposobnosti, zagotovo pa je Barroso sposoben in odločen predsednik komisije, ki bo v evropske institucije vnesel večjo dinamiko, kot smo je bili vajeni pri Romanu Prodiju. Ob prvotnem zapletu pri potrditvi evropske komisije je bilo mogoče slišati, da je evropski parlament končno "pokazal zobe"... Prav pri tem zapletu si je evropski parlament izbojeval večji vpliv med institucijami EU. Pokazal je namreč, da predlogom sveta ne daje samo formalne potrditve, ampak odločitve tudi sooblikuje. Odslej bo vsak predsednik evropske komisije mnogo laže priporočil vladam držav članic, naj predlagajo zares ustrezne kandidate, saj v nasprotnem primeru komisija ne bo potrjena. S sprejetjem resolucije pa je evropski parlament obvezal predsednika komisije k intenzivnejšemu sodelovanju z evropskim parlamentom. Predstavniki držav članic EU so neformalno potrdili seznam držav, ki bodo predsedovale svetu EU. Slovenija naj bi predsedovanje prevzela v začetku leta 2008. Kako gledate na to odločitev in kaj to pomeni za Slovenijo? Odločno podpiram predlog sveta o predsedovanju EU. To je za Slovenijo velika priložnost, da pokaže svoje sposob- nosti in se v evropskem prostoru še bolj uveljavi. Kar nekaj držav nas je poskušalo izriniti iz prve trojke, a na srečo jim ni uspelo. Predsedovanje bo res zahtevalo precejšnja sredstva, toda investicija se bo večkratno povrnila, če se bomo dobro odrezali. Da pa bi nam to uspelo, bo morala nova vlada nemudoma začeti z resnimi pripravami tako v Ljubljani kot v Bruslju. Finci so se na predsedovanje pripravljali dve do tri leta, tudi v drugih državah je bilo podobno. Zagotovo je predsedovanje EU najpomembnejši cilj Slovenije v okviru unije. Preidiva zdaj v slovenski politični prostor. Prav v teh dneh bo Slovenija dobila novo vlado, ki ji bo predsedoval Janez Janša. Kako gledate na izbrano vladno ekipo? Če koalicijo sestavljajo štiri različne stranke, je težav več, kot če sta samo dve. Predsednik vlade s sodelavci se je zelo trudil, da bi bili v vladi res sposobni kandidati, kandidati, ki bi ustrezali slovenskim in evropskim razmeram. V glavnem mu je to tudi uspelo. Nekaj ugibanj je bilo o tem, ali boste nemara tudi vi zasedli kakšno od ministrskih mest... Ker sem več kot desetletje sodeloval z Janezom Janšo, je takšno pričakovanje logično, če pogledamo strateške cilje SDS, pa ne. Že avgusta 2002 sva se z Janšo dogovorila, da prevzamem evropski projekt, Janša pa se bo posvetil parlamentarnim volitvam. Leto 2004 nam je prineslo res več, kot smo pričakovali. Dobili smo dva poslanca v EP, zmagali na volitvah v državni zbor in prevzeli predsedovanje vladi in parlamentu. Vlada bo morala reševati številna težka vprašanja doma in sodelovati v institucijah EU, kjer se sprejema čedalje več pomembnih odločitev. Zato moramo poleg trdne vladne ekipe v Ljubljani zgraditi močno ekipo tudi v Bruslju. In pri tem vidim svojo vlogo. Kaj lahko po vašem mnenju volivci pričakujejo od nove vlade? Da bo uresničila koalicijsko pogodbo, predvsem pa ustvarila razmere za boljše življenje vseh državljank in državljanov Slovenije. _Mihaela Praprotnik Denar v prave roke Po do sedaj znanih podatkih je bilo v okviru dobrodelnega koncerta Klic dobrote zbranih 34 milijonov tolarjev. Glede na dobre izkušnje z omenjeno akcijo smo lahko prepričani, da bodo zbrana sredstva podarili nekomu, ki jih res potrebuje, in da se ne bo zgodilo tako kot v primeru neke druge človekoljubne organizacije, ki je denar le posojala skrbno izbranim osebam. Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 O tri pike... Sedmina Pretekli četrtek je bil črn dan za slovensko levico. Dosedanji dežurni oblikovalec javnega mnenja Niko Toš s FDV je namreč iznenada sporočil, da se umika z mesta vodje raziskave Politbarometer in ga prepušča svojemu mlajšemu kolegu. Čeprav smo zaradi njegovih sedmih križev in nove vlade, ki z njim verjetno ne bo imela usmiljenja, nekaj takega pričakovali, je novica nekatere slovenske postkomu-niste menda vendarle hudo potrla. Milan Kučan se je zavil v črnino in tri dni tarnal, kdo mu bo zdaj vrnil naziv najbolj vseljudskega predsednika, Anton Rop je tarnal, da nič več ne bo nezmotljivi predsednik, Borut Pahor pa je padel v naročje poslanski kolegici v evropskem parlamentu in jo rotil, naj mu vsaj ona, že mu že Toš ne more več tega nameriti, pove, da je najlepši evropski parlamentarec. Edini, ki mu je menda vseeno za Toša, je Dominik S. Černjak. Razumljivo. Černjak je namreč edini, ki Toša, ki ga je še pred volitvami razglašal najmanj za moralnega zmagovalca volitev, ne potrebuje več, ker je politično mrtev. Zakaj tako, ni natančno znano. Uradno je menda izpolnil obljubo, ki jo je dal pred volitvami, da bo, če se stranki ne bo uspelo povzpeti v parlament, odstopil, neuradno pa zato, ker je to moral storiti, sicer bi ga njegovi strankarski kolegi s foteljem in fikusom vred odnesli iz pisarne. Kaj jih je tako razjezilo, ni znano, znano pa je, kaj so razlogi, da je LDS izgubila zadnje volitve. Kot je v posebni analizi ugotovilo strokovno vodstvo stranke, so volitve izgubili predvsem zato, ker njihova vlada oziroma ljudska stranka, ki je vodila pravosodje, ni uredila tega resorja in ker je notranji minister Rado Bohinc ravnal skrajno nerodno v primeru izbrisanih. O svoji krivdi vodilni elde-esovci niso rekli nič. Oni so namreč kljub vsemu še vedno nezmotfjivi, nenadomestljivi, najboljši in oh in sploh. Kot Tito, ki je rekel, da je nezmotljiv in nenadomestijiv, potem pa je gladko zafural Jugoslavijo. Kar se tega tiče, je še dobro, da imajo v LDS Matjaža Švagana, ki zna vodilnim eldeesov-cem in njenemu enkrat rahlo živčnemu, enkrat pa osladno prijaznemu predsedniku tu in tam postavki ogledalo. Če ne bi bilo njega, bi Rop zagotovo še danes razlagal, kako je v njihovi stranki vse v najlepšem redu, kako ima vodstvo še vedno vso podporo in kako ga člani stranke najmanj nosijo na rokah, tako pa se je po Svaganovem posredovanju le moral prizemljiti in sklicati izredni kongres stranke. Zdaj upa, da ga bo članstvo znova izvolilo, bojim pa se, da mu Svagan že pripravlja sedmino. In tokrat mu ne bi več mogel pomagati niti Toš ... Aleš Kocjan diktafon "Ne. Sploh ni res. To je natolcevanje. Saj sva vendar že štirideset let poročena!" (Nekdanja prva dama Slovenije Štefka Kučan se ob govoricah, da se je razšla s svojim možem, rada opre na dolgoletno tradicijo zakonske zveze.) "Včasih ne maram gledališča, včasih gledališče ne mara mene. Včasih se niti sam ne maram." (Igralec Janez Škof se, čeprav je zelo zadovoljen s svojim poklicem, tu in tam spoprime tudi s kakšno neprijetnostjo.) "Trenutno sem zelo zadovoljna sama s sabo." (Novinarka Katja Črnela za zdaj še ne misli na plastično operacijo.) "Ta trenutek me zanimajo predvsem od dvajset naprej." (Pevec Rok Kosmač se je nenadoma vnel za starejša dekleta.) "Saj pravim, da je nacionalka bolj rumena od rumenih medijev." (Miša Molk se po službeni dolžnosti utaplja v rumeni barvi.) "Sem ter tja spijem kozarec dobrega vina, smilijo pa se mi ljudje, ki te mere nimajo in naslednji dan hodijo naokoli z mačkom ali tigrom." (Pevka Neca Falk pomiluje tiste, ki morajo zaradi prevelike količine popitih alkoholnih pijač naokrog prenašati živali.) "Ob vsaki okrogli obletnici mi podjetje podari novo uro. Vsaka mora seveda imeti večje številke." (Prvi mož Mercatoija Zoran Jankovič ne prisega samo na čedalje debelejšo denarnico, ampak tudi na čedalje večjo ročno uro.) "Nekaterim poslancem svetujemo za prvo pomoč ogled Eve Irgl." (Mitja Cjuha očitno kandidira za zdravstvenega svetovalca državnega zbora.) "Zato bi rekel, da pol ustreznih lastnosti ima, pol jih pa nima." (Miran Potrč meni, da bi s Karlom Erjavcem dobili samo pol obrambnega ministra.) "Slovenija bo morala dati absolutno prednost produktivnosti." (Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, o najpomembnejšem gospodarskem cilju in zamujenih priložnostih) "Če uprava Petrola ne bo razkrila plač, lastniki ne bomo sprejeli poročila o delu uprave." (Miran Mejak priznava, da ne pozna višine plač poslovodstva družbe, v kateri je predsednik nadzornega sveta.) "Ne rinem se v prvo vrsto." (Blaž Miklavčič, predsednik uprave Slovenskih železnic, raje uraduje v ozadju in tako upa, da njegove odločitve ne bodo prišle do ušes članov nadzornega sveta in javnosti.) "Dejstvo je, da če danes ne spoštuješ zakona, jutri ne spoštuješ kolektivne pogodbe in tako prehajamo v anarhijo." (Albert Pavlic, delavski direktor Slovenskih železnic, se ob takšnem delu predsednika uprave, kot so mu v sistemu priče v zadnjih dveh letih, boji za pravice zaposlenih.) O Demokracija • 49/2004 zgodbe So naše ceste najdražje... 1 modrosti tedna "Najprej so v pianu, skorajda pianissimu zagodli pesmico osuplosti nad spravljivost-jo novega predsednika vlade Janeza Janše, a to je bil le kratek preludij. Potem se je začelo zares: začeli smo prebirati o tem, kako volk dlako menja, nravi pa ne, in to ni bilo povedano prav nič figurativno: "bad guy" je pač "bad guy" in to ostane za zmeraj. /.../ Istim 'varuhom demokracije' se nikdar ni zdelo vredno problematizirati ultrakomunističnega pedigreja prejšnjega predsednika države, moža, na katerega se je zdela Slovenija obsojena." (Publicist dr. Branko Senegačnik) • •• "Prepričan sem, da je današnji človek bolj prestrašen, kot je bil v zgodovini. Žal se pojavlja miselnost, da ni nič več lepega in ni nobene prihodnosti. Mislim, da je v ozadju problemov zasvojenosti in demografske krize ter bega pred življenjem neka misel: 'A bomo v tak svet rojevali otroke!'" (Ljubljanski nadškof Alojz Uran) Računalnik izžrebal kupce V torek je potekal izbor kupcev, ki so se prijavili za nakup stanovanj Stanovanjskega sklada RS. Na razpolago za nakup je 852 stanovanj v Ljubljani in Izoli, prijavljenih kupcev pa je bilo 1.634. Od tega je bilo največ takšnih, ki so se že leta 1999 vključili v nacionalno varčevalno shemo, In sicer 63 odstotkov, 31 odstotkov je bilo takšnih, ki so se vključili v kasnejše razpise nacionalne varčevalne sheme, 6 odstotkov pa vanjo sploh nI vključenih. Stanovanja se bodo med zainteresirane kupce razdelila na podlagi meril, ki kupce razdelijo v prednostne kategorije. Prednost Imajo tisti, ki imajo prej sklenjeno pogodbo o varčevanju, med njimi pa tisti, ki imajo pogodbo s krajšo varčevalno dobo. V okviru posamezne sheme imajo prednost mlade družine glede na število otrok, sledijo jim mladi, za njim pa družine glede na število otrok. Pri nakupu stanovanj v Izoli imajo dodatno I Cuk poskuša reševati zbornico pa je nekatera notranja trenja v vodstvu GZS. Jožko Čuk je bil takrat na daljšem "službenem" potovanju v tujini. V Dubaj je peljal večjo gospodarsko delegacijo. GZS je v zadnjem času v nemilosti zaradi obvezne članarine vseh gospodarskih subjektov, zaradi česar se v blagajno GZS mesečno steče več milijard tolarjev. Večina gospodarstvenikov nI zadovoljna s tem, kar jim 250 zaposlenih v zbornični palači daje za to plačilo. Poznavalci razmer zato pravijo, da je bil Sotler, ki bo zaradi odstavitve prejel odpravnino v višini treh mesečnih plač, le Čukovo žrtveno jagnje, stvari pa se v hiši ne bodo niti za pikico spremenile. V. K. Kvadratni meter stanovanja, kupljenega prek stanovanjskega sklada, znaša 1.250 do 1.300 evrov. prednost občani Izole, ki živijo v tej občini vsaj od 24. decembra 2001. Kljub tem merilom pa je treba za kar tretjino stanovanj Izvesti računalniški izbor, kajti pojavilo se je veliko enakovrednih kandidatov. Odgovor na vprašaje, zakaj vlada tolikšno zanimanje za nakup stanovanj, se prav gotovo skriva v ceni kvadratnega metra stanovanja, saj je ta v primerjavi s cenami stanovanj na trgu nižja. Tisti, ki bodo imeli možnost kupiti stanovanje v Ljubljani, bodo odšteli 1.300 evrov za kvadratni meter, kvadratni meter stanovanja v Izoli pa bo stal 1.250 evrov. Čeprav so cene nekoliko nižje kot na prostem trgu, lahko še vedno rečemo, da so za večino navadnih smrtnikov previsoke. M. P. Pretekli konec tedna je evropska komisija objavila podatek, da je graditev avtocest v Sloveniji med najdražjimi v EZ, naša država pa se skupaj z Madžarsko in s Slovaško uvršča v razred, kjer en kilometer štiripasovne ceste stane kar 12,5 milijona evrov, medtem ko povprečje za deset novih članic EZ znaša 9,1 milijona evrov, za 15 t. i. starih držav članic povezave pa 6,8 milijona evrov. Najmanj, 1,9 milijona evrov na kilometer, naj bi stala graditev avtoceste na Cipru in Malti ter v Bolgariji in Romuniji, v drugi razred s ceno 2,7 milijona evrov na kilometer se uvrščajo Grčija, Španija, Italija In Portugalska, v tretjega s ceno 6,7 milijona evrov na kilometer Danska, Irska, Finska, Švedska In Velika Britanija, v četrtega s stroški v višini 8,4 milijona evrov na kilometer Češka, Estonija, Latvlja, Litva In Poljska, v petega z 9,6 milijona evrov na kilometer pa Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija. Objavljeni podatki temeljijo na podlagi poročila o vlaganjih v čezevrop-sko prometno mrežno (TEN) v letu 2003. V komisiji opozarjajo, da nI enotnega načina zbiranja podatkov, saj članice uporabljajo ali metodo izračuna stroškov na dograjen kilometer ali pa le oceno, preden so začeli graditi. Na objavljene podatke so se nemudoma odzvali v Družbi za avtoceste RS (DARS) in podatke evropske komisije označili kot napačne in netočne. Povprečna cena znaša namreč le 7,7 milijona evrov na kilometer, v to so vključeni vsi stroški in ne le gradbeni. Všteti naj bi bili celo stroški graditve doslej enega najzahtevnejših avtocestnih odsekov - čez Črni Kal, pri katerem je kilometer stal 12,1 milijona evrov. Koliko dejansko stane kilometer slovenske avtoceste, tako še naprej ostaja predmet ugibanj, saj tudi slovenski strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da v povprečno ceno kilometra avtoceste niso vključeni vsi dejanski stroški, vendar DARS tako kot zdaj poročilo evropske komisije tudi mnenja slovenskih strokovnjakov že vsa leta kategorično zavrača. V. K. V "Esmeraldi" je nekaj narobe. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), to ustanovo vodi že tretji mandat, je pretekli teden predlagal razrešitev podpredsednika Mira Sotlerja. Razlogi za razrešitev javnosti niso znani, celo Sotler zatrjuje, da zanje ne ve. Člani upravnega odbora so Sotlerja razrešili z veliko večino. Dela, ki jih je doslej opravljal na GZS, naj bi odslej opravljal Čuk sam. Spomnimo, da je Sotler, nekdanji generalni direktor ljubljanskega Kota, na podpredsedniškem mestu nasledil Sama Hribarja Millča, ki je to mesto predčasno zapustil. Prav Sotler naj bi bil osebna izbira Jožka Čuka, čeprav so nekateri že takrat Imeli pomisleke. Sotlerja se večina spomni iz časov oktobrske novinarske stavke. Mlačnost GZS v pogajanjih in njegova pogosta odsotnost v času pogajanj, naj ne bi bila razlog za njegovo zamenjavo, razkrila Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 O pro&contra Revizija Predvidoma danes naj bi bila znana usoda Blaža Miklavčiča, generalnega direktorja Slovenskih železnic. Na enkrat že odloženi seji naj bi se sešel nadzorni svet družbe, ki je v stoodstotni državni lasti. Po vseh dosedanjih dogodkih odločitev nadzornikov ne bi smela biti pretežka, vprašanje je le, ali bodo Miklavčiča lahko razrešili iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov. Od tega pa je odvisno, ali bo Miklavčič upravičen do visoke odpravnine ali ne. Sedemintridesetletni Miklavčič se tega očitno zelo dobro zaveda. V tej luči lahko razumemo tudi njegove besede, izrečene na nacionalni televiziji, ko je dejal, da predsednik nadzornega sveta ne ve nič in nič ne razume, on kot generalni direktor pa dela vse prav in ne krši nobenih predpisov. S prvim nadzornikom se je dejansko spustil v "vojno", temeljni razlog za to pa je v razkritju poročila revizijske hiše Ernst & Young, pri kateri je Boris Živec kot predsednik nadzornega sveta naročil revizijo nekaterih javnih naročil. Med njimi so bile revizije svetovanja, pravniških poslov in Miklavčičevo ravnanje v preteklih letih označila kot pravilno. Na Inštitutu za evropsko pravo so naredili obsežno študijo, pod njo pa sta se podpisala Janez Tekavc kot pripravljavec in Uroš Pivk kot direktor inštituta. Če nekoliko natančneje pogledamo samo ustanovo, ki naj bi bila po Miklavčičevem mnenju bistveno strokovnejša in pristojnejša od revizijske hiše Ernst & Young, ugotovi- Revolucija Dogodki v Ukrajini nedvomno kažejo, kaj vse se lahko zgodi oblasti, kadar njena aroganca doseže takšen vrhunec, da je ne morejo tolerirati še tako apolitični državljani in državljanke. Toda upor oblastni aroganci in ponarejanju volilnih izidov je v naši zavesti "že videno" - nekaj podobnega se je pripetilo pred leti v Srbiji, ko se je srbsko prebivalstvo uprlo Sloboda- novila scenarij iz začetka devetdesetih, ko je partija "sestopila z oblasti" in v senci Demosove vlade vzpostavila paradržavo, ki je pripravila vse potrebno za kasnejši vnovični prevzem oblasti? "Sestop z oblasti" je bila dejansko ena največjih prevar, ki so ji nasedli tudi mnogi politiki iz koalicije Demos. Po zmagi SDS pa se zdi, da so rane, nastale zaradi napak Demosa, nekako zaceljene. Bo LDS ponovila scenarij iz začetka devetdesetih, ko je partija "sestopila z oblasti"? mo, da je za zvenečim imenom precej boma vsebina, ime Janeza Tekav-ca pa zasledimo na seznamu ljubljanskih odvetnikov, kar daje slutiti, da je Uroš Pivk izdelavo študije zaupal zunanjemu sodelavcu. Zasebni zavod z imenom Inštitut za evropsko pravo, Zavod Ljubljana, je po podatkih Aj-pesa registriran na Medvedovi ulici 28 v Ljubljani, ustanovljen pa je bil 10. septembra 2002. Edini lastnik je Uroš Pivk. Zavod je registriran za kar 15 dejavnosti; glavna je raziskovanje v družboslovju, poleg tega pa so še izdajanje časopisov, periodike, posnetih zvočnih zapisov, drugo založništvo, nu Miloševiču, sedanjemu haaške-mu obtožencu. Vse to seveda dokazuje, kaj vse lahko doleti oblastno elito, če se postavi nad državljane, ki so jo izvolili, in se oprime mita o svoji nenadomestljivosti. Slovenci smo v tem pogledu imeli tudi nekaj sreče, kajti sprememba na političnem vrhu se je zgodila pravočasno, da demokratura ni prišla do vrelišča, tudi izročanje oblasti poteka na dokaj miren način. Vprašanje pa je, ali bi se to zgodilo čez štiri leta, če bi na primer sedaj zmagala LDS. Kaj bi se v tem primeru zgodilo, lahko samo špekuliramo, to- Miklavčičeva ugotovitev, da je poročilo Pivkovega zavoda edino pravilno, je nenavadna. tudi odnosov z javnostmi. Revizija je bila označena kot poslovna skrivnost, vendar je prišla v javnost. Poleg tega SZ pretresa novica o ponarejeni diplomi generalnega sekretarja Igorja Šimenca. Miklavčič, znan kot zelo samosvoj, samovoljen in ambiciozen človek, ki na sejah nadzornega sveta namesto odgovora na neljubo vprašanje raje vstane in zapusti sejo, se je po razkritjih za nekaj dni potuhnil, nato pa je napadel z vso silo. Nemudoma je najel novo revizijsko hišo, ki je za nam doslej neznan znesek ovrgla vse ugotovitve revizijske hiše Ernst 8c Young in priprava za tisk, oglaševanje, razmnoževanje in druge tovrstne storitve, med katerimi pa ni dajanja pravnih mnenj. Ko smo želeli pridobiti podatke o poslovanju zavoda, smo ostali brez njih, saj teh preprosto ni. Vse skupaj meče kaj čudno luč na Miklavčičevo ugotovitev, da je poročilo Pivkovega zavoda edino pravilno, družba Emst & Young s 50 zaposlenimi pa naj bi bila povsem neverodstojna. Izgovori so plehki in člani nadzornega sveta morajo zdaj ugotoviti prozornost še drugih Miklavčičevih trditev. Vida Kocjan da dejstvo je, da bi se oblastna aroganca po morebitni zmagi LDS le še okrepila. V tem primeru bi se tudi Sloveniji gotovo zgodila Ukrajina, čeravno tovrstne politične revolucije nikakor ne moremo primerjati s komunistično revolucijo, kjer ni šlo za upor proti nelegitimnemu delovanju oblastne elite, ampak za čisti pohlep po oblasti in težnjo po vzpostavitvi totalitarne vladavine, kar se je na veliko žalost tudi uresničilo. Zato se je treba vprašati, kaj pomeni štiri leta opozicije za dosedanjo oblastno elito; ali bo LDS po- Kljub vsemu pa še ne bo mogoče takoj oceniti, kakšen vpliv bo imela Janševa vlada na razkroj tako imenovane kontinuitete. Zagotovo bo boj zelo težak, kajti Janši zaradi sklepanja kompromisov ni uspelo sestaviti vlade, ki bi ustrezala njegovim željam. Znano je, da sta še pred potrditvijo v državnem zboru na udaru kandidata za notranjega in zunanjega ministra Dragutin Mate in Dimitrij Rupel, ki so ju nekateri že razglasili za najšibkejša člena nove vlade, še zlasti zato, ker naj bi Rupel zastopal isto kontinuiteto, proti kateri se je doslej bojeval Janša. Toda ali je to zadosten razlog, da bi vlado zaradi enega domnevno spornega ministrskega kandidata takoj razglasili za neuspešno? Ostra nasprotovanja še pred izvolitvijo vlade pa kažejo, da bo imela nova oblast poleg močne opozicije tudi močan nadzor četrte veje oblasti, kar je pravzaprav poroštvo, da se Sloveniji ne bo zgodila Ukrajina - ne v pogledu oblastne arogance in ne v pogledu nasilnega upora proti njej. Vprašanje pa je, ah bi bilo enako, če bi po štirih letih na oblast znova prišla levica. Gašper Blažič © Demokracija • 48/2004 kolumna Nacionalna televizija in radio sta last vseh Slovencev, kakor koli so politično, socialno in vrednostno razdeljeni. Po zakonu ta medij ni last nobene stranke in nobene koalicije. Zato mora izražati pluralizem, ki v družbi obstaja. Ker pa smo politična družba.je seveda vprašanje. kako bodo nacionalni mediji to družbeno pluralnost prikazali. Model je v Evropi znan. Nacionalni mediji skušajo slediti volilnim izidom in med vlado in opozicijo vzpostaviti vsaj približno ravnotežje. V praksi potem tista stran, ki vlada, ki torej dobi v svoje roke državo, s katero upravlja, poskrbi, da ima v nacionalnih medijih odločujočo vlogo. To izvede tako, da v svetu RTV in v vodenju, predvsem informativnega programa, dobi dominantno vlogo. Čim močnejaša je oblast in čim bolj arogantna postaja, tem bolj se to čuti v televizijskem in radijskem informativnem pro- RTV Slovenija pa nič t Dr. Janez Jerovšek gramu. Na vodilna uredniška mesta so postavljeni ljudje, ki bodo oblastni strukturi dajali prednost. Sedaj je prišlo do sprememb, ki so povzročile novo porazdelitev politične moči. Tej novi porazdelitvi pa morajo slediti nacionalni mediji. Novi porazdelitvi moči niso obvezni slediti tisti tiskani mediji, ki so privati-zirani in so v rokah zasebnega kapitala. Tako imata Delo in Dnevnik vso legitimno pravico, da se iz vladnih medijev prelevita v opozicijska. O tej problematiki in ob dejstvu, da je Slovenija edina v Evropi, ki nima pluralnih dnevnih medijev, je Zavod za oživitev civilne družbe izvedel obsežno raziskavo in jo tudi izdal v obliki knjige. Sedaj ko je prišlo do redistribu-cije globalne politične moči, je v vseh medijih nastalo neko nelagod-je, tako da vodilni uredniki še ne vejo, kako naj se njihovi medij obnašajo, saj je iz sistemske teorije znano, da se mora vsaka organizacija in institucija prilagoditi na pomembne spremembe v okolju, če želi preživeti in ostati enako učinkovita. Tako je državni svet sklical posvetovanje o medijih, ne da bi vedel ali hotel vedeti, da o tem obstaja že izvedena raziskava. Radio Slovenija pa je sklical okroglo mizo o medijskem pluralizmu, pri kateri so sodelovali predvsem predstavniki tiste oblasti, ki je na volitvah izgubila. Ugotovili so presenetljivo "dejstvo", ki nima nobene podpore v empiriji in izsledkih raziskave, to je, da je v slovenskem medijskem prostoru dovolj ideološkega in političnega pluralizma. To pomeni, da so dali signal, da se na spremembe v političnem okolju ne nameravajo prilagoditi in bodo ostali takšni, kot so bili doslej. Ker so v tem pogovoru sodelovali predstavniki vodilnih medijev, pomeni, da nam obljubljajo takšne medije, kot smo jih imeli doslej. Pri tem mislimo na politični del medijev, to je na tisti del, ki ima funkcijo politične indoktrinacije in ustvarja javno mnenje. Njihova nepripravljenost za pri- lagajanje na spremembe v političnem okolju preseneča glede na empirično dejstvo, da velik del populacije na volitvah ni sledil vladajočim medijem, ki so jim priporočali, naj ne glasujejo za Janšo in njegovo koalicijo, češ da je agresivna, populis-tična in ne zadosti usposobljena. Tudi RTV oziroma nacionalna televizija, ki je vendar skušala biti v svojih informativnih oddajah kolikor toliko uravnotežana med vlado in opozicijo - čeprav je očitno dajala veliko prednost vladni strani - se obnaša, kot da bi izgubila vse orientacijske točke. Ni sposobna nobene resne oddaje ali komentarja na spremenjene politične razmere. To se vidi iz dejstva, da za svojega komentatorja vabi Vlada Mihe-ljaka, ki je bil skoraj osem let speci-liziran novinar za protijanševske članke in je krožil od Dnevnika do Dela in nacionalne televizije in bil najizrazitejši "spokesman" LDS in združene liste. Bil je zadolžen za medijski "umor" Janeza Janše in je napisal v teh letih niz člankov, ki so bili namenjeni temu cilju. V enem od njih je Janši pripisal kar 27 negativ- no selekcijo informacij, posredovati tiste informacije, ki jih dosedanji vladni mediji niso posredovali, in imeti uravnotežene politične komentarje. Volitve pa so dokazale, da se Miheljak v svojih dolgoletnih komentarjih ni samo motil, teme-več je pisal in govoril neresnice. Poseben problem je Radio Slovenija, ki je pravzaprav glasilo kontinu-itetnih strank, in to že vsa leta po padcu socializma. Ker je uredništvo tega medija popolnoma nesposobno za spremembe v politični strukturi, bi bilo najbolje, da se ta medij privatizira in se mu s tem odvzamejo sredstva iz naročnine. Potem pa naj ga financira tista politična elita, katere interese zastopa. Kučana potem lahko spremenijo v rednega, ne pa samo občasnega političnega komentatorja. Radia Slovenija ne morejo financirati vsi prebivalci, če je to glasilo samo ene politične usmeritve. Slovenski medijski prostor je politično in vrednostno nepluralen in o tem, v kolikšni meri je pluralen, ne morejo soditi uredniki in predstavniki kontinuitetnih medijev, temveč bralci, pa še ti težko gle- Slovenski medijski prostor je politično in vrednostno nepluralen in o tem. v kolikšni meri je pluralen, ne morejo soditi uredniki in predstavniki kontinuitetnih medijev, temveč bralci, pa še ti težko glede na dejstvo, da Slovenija že več kot 60 let ni imela pluralnih medijev. nih lastnosti, ga razglašal za neumnega in psihično iztirjenega in ga pozival, naj se umakne iz političnega življenja, da bo tako zavladal v Sloveniji enkrat že mir. In tega novinarja urednica televizije vabi za komentatorja na televiziji. Pa to je vendar nespodobno. Dobro, tudi če izhajamo iz predpostavke, da je televizija nevtralna in informacijsko uravnotežena in daje Miheljak predstavnik LDS in združene liste, potem načelo uravnoteženega komentiranja zahteva komentatorja tudi iz nasprotne strani. Zakaj ga ni? Televizija je vendar nacionalna, zato ne more imeti iste uredniške politike, kot jo ima na primer Delo. Imeti mora bolj objektiv- de na dejstvo, da Slovenija že več kot 60 let ni imela pluralnih medijev. Zato je tem bolj nujno, da se ustanovi poseben sklad za medije, ki bo omogočil pluralnost političnih mnenj in vrednostnih usmeritev. Pluralnost pa ni v tem, da medij objavi deset člankov in komentarjev, ki neposredno ali bolj rafinira-no zastopajo politično in vrednostno stališče kontinuitetnih strank in n jenega kapitala, in en članek, ki je kritičen do vlade, s čimer želijo predstavniki nepluralnih medijev dokazovati svojo pluralnost. Težiti moramo za tem, da dosežemo pluralnost, ki je težko dosegljiva, med mediji, ne pa znotraj njih. Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 O dogodki Pučniku v čast in spomin V petek popoldne so v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa potekala predavanja v čast in spomin na dr. Jožeta Pučnika. Pripravil jih je Inštitut za evropsko, ustavno, mednarodno in ekonomsko pravo, glavna gostja pa je bila Barbara Brezigar, slovenska predstavnica Eurojusta, ki je predstavila vlogo in delo omenjenega organa - to je boj proti mednarodnemu kriminalu. Uvodni govor je imel predsednik inštituta Matej Avbelj. Predstavil je poslanstvo inštituta, ki je v petek pripravil dejansko svoje prvo predavanje. Nekaj besed o tem, zakaj so predavanja pripravili prav v čast in spomin dr. Jožetu Pučniku, je izrekel prav tako član inštituta Miha Mavrin, ki je na svojevrsten način opisal življenje in lik Jožeta Pučnika. O njem je govorila tudi Barbara Brezigar, ki ga je zelo dobro poznala, sicer pa je bil njen nastop usmerjen v njeno delo v Eurojustu. Kot je dejala, je to prva stalna pravosodna ustanova v Evropski uniji. Ima toliko članov, kot je držav članic Evropske unije. Ključna naloga Eurojusta je boj proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu. I\la vprašaje, zakaj je Eurojust sploh potreben, je Brezigarjeva dejala, da so bile z vstopom držav v Evropsko unijo meje med državami zbrisane, zaradi česar prihaja do prostega pretoka ljudi in kapitala in s tem do najrazličnejših oblik mednarodnega kriminala. Prav zato se morajo povezovati različni sodni sistemi in jih je treba centralno urediti. To je delo Eurojusta. Brez- igarjeva je pojasnila, kako poteka delo v Eurojustu. Ustanova dela na treh ravneh. Prva je kolegij vseh nacionalnih članov, ki se srečuje dvakrat na teden in obravnava splošne zadeve, kot je recimo vprašanje, katere od konkretnih primerov bo Eurojust prevzel v obravnavno (te primere sporoči vsaka država članica svojemu predstavniku v Eurojustu, ta pa jih predstavi na kolegiju). Druga raven je povezovanje članov, ki določeno zadevo preučujejo. Gre za nacionalne predstavnike tistih držav, ki jih veže določen primer. Tretjo pa predstavljajo organizirani sestanki tako s člani, ki sodelujejo pri reševanju primera, kot s tožilci, kriminalisti in sodniki, ki poznajo primer. Ob koncu je Brezigarjeva podala tudi nekaj statističnih podatkov, ki govorijo, da se število zadev, ki jih obravnava Eurojust, iz leta v leto povečuje. Leta 2002 sta bila 202 primera, do letošnjega novembra pa že kar 304 primeri; v večini gre za velike goljufije, mamila, trgovanje z ljudmi in pranje denarja. M. P. na Bližnjem vzhodu. Prek interneta pa je program dosegljiv po vsem svetu in je prva slovenska radijska postaja, ki po internetu oddaja svoj program 24 ur na dan. Da Radio Ognjišče ni neopazen v slovenskem prostoru, dokazuje tudi pet radijskih gongov, ki jih je doslej prejel njegov voditelj Jure Sešek. Okroglo obletnico Radia Ognjišče so sodelavci in prijatelji počastili 28. novembra z mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval upokojeni beograjski škof Franc Perko ob somaševanju direktorja radia msgr. Franca Boleta in urednika Francija Trstenjaka. Slavje se je nadaljevalo s slavnostnim koncertom v Cankarjevem domu, kjer se je predstavilo 22 slovenskih glasbenikov. Desetletnica Radia Ognjišče je tudi dobra popotnica za prihodnje leto, ko bo tiskovno društvo Ognjišče zaznamovalo 40 let svojega delovanja - skoraj toliko časa namreč že izhaja mesečnik Ognjišče. V letošnjem letu praznuje okrogli jubilej še ena od publikacij Ognjišča, in sicer Sončna pesem, ki je začela izhajati pred dvajsetimi leti kot revija, namenjena glasbenim ustvarjalcem, v zadnjih letih pa je prerasla v mesečnik za mlade. G. B. Demokracija • 49/2004 ® Deset let Radia Ognjišče V nedeljo, 28. novembra, je Radio Ognjišče praznoval svoj okrogli jubilej. Na ta dan je minilo natanko deset let, odkar se je iz njegovega studia v kletnih prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano prek radijskih valov prvič slišala živa beseda. Priprave na začetek delovanja Radia Ognjišče so se začele že veliko prej, saj je bil že leta 1993 za glavnega urednika radia imenovan Franci Trstenjak, ki je pred tem opravljal službo kaplana v Celju in že tedaj organiziral dobrodelni koncert Klic dobrote. 12. marca 1994 je s poskusnim oddajanjem (glasba in vmesna sporočila) najprej zaživel koprski studio v prostorih župnišča sv. Marka na Markovcu v Kopru, 5. julija se je iz istega studia oglasila živa beseda, že dan kasneje pa je koprski škof msgr. Metod Pirih blagoslovil koprski studio. 12. novembra je začel poskusno delovati ljubljanski studio, 28. novembra pa je stekel njegov redni program. Programska shema Radia Ognjišče se je sčasoma dopolnjevala, nastajale so nove od- daje s področja duhovnosti, kulture, razvedrila itd. Ustanovljen je bil klub prijateljev Radia Ognjišče (PRO), v okviru katerega je bilo organiziranih veliko koncertov in različna romanja ter izleti. Eno od tradicionalnih letnih glasbenih srečanj Radia Ognjišče je festival popularne krščanske glasbe Ritem duha, ki ga radio pripravlja skupaj s saiezijanskim mladinskim centrom iz Maribora. Ustanovitev Radia Ognjišče je nedvomno velika pridobitev za slovenski medijski prostor, saj veliko pripomore k pluralnosti radijskih postaj. Obstoj ome- njenega radia je pomemben tudi s političnega vidika, saj dostikrat predstavlja glas tistih, ki jih ne moremo slišati na drugih radijskih postajah. Kljub predsodku, češ da gre za cerkveni radio, je Radio Ognjišče tretja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji in z oddajniki pokriva 80 odstotkov Slovenije. Čeprav ima še vedno težave s pridobivanjem novih frekvenc (na primer za Prekmurje), je Radio Ognjišče letos začel oddajati prek satelita. Tako je prek satelita Hot Bird 3 Radio Ognjišče mogoče slišati po vsej Evropi pa tudi v Severni Afriki in V Zavodu sv. Stanislava so predstavniki Radia Ognjišče pripravili poseben kulturni program in pogostitev za predstavnike drugin medijev. naslovna zgodba Slovo dežurnega anketarja Kot kaže, letošnje volitve niso pometle samo z dosedanjo oblastno elito, ampak posredno tudi z nekaterimi "zunanjimi" akterji. Med njimi je dr. Niko Toš, predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV in vodja raziskave Politbarometer. Toš je ob predstavitvi zadnje javnomnenjske raziskave v četrtek, 25. novembra, napovedal, da se bo umaknil s svoje dosedanje funkcije; zamenjal naj bi ga doc. dr. Slavko Kurdija, ki je že doslej sodeloval z omenjenim centrom. Sedemdesetletni Toš je hkrati napovedal, da se bo še naprej ukvarjal z raziskovalnim delom in da se še ne namerava upokojiti. Politično ozadje umika? Kot kaže, Tošev "sestop s položaja" vendarle ni brez političnega ozadja. Znano je namreč, da je aktiven član Foruma 21 in dober prijatelj nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki ga je za zvestobo tudi že nagradil z odlikovanjem. Pred letošnjimi volitvami je aktivno agitiral za levico, saj so bili njegovi nastopi le redko neopaženi. Očitno je streznitev prinesla zadnja raziskava, po kateri Janševa SDS še prepričlji-veje vodi pred LDS kot na volitvah, veliko podporo pa ima tudi nova vladna koalicija. Razlog za razočaranje je tudi vstop DeSUS v vladno koalicijo - pred volitvami sta namreč tako dr. Toš kot Janez Stanovnik, predsednik zveze borcev, računala na to, da bo stranka upokojencev po volitvah postala članica vladne koalicije z LDS v vodilni vlogi. Ker pa se Toševa pričakovanja o zmagi tranzicijske levice niso uresničila, je to bržkone tako osebni kot tudi profesionalni poraz za dolgoletnega "dežurnega anketarja" s FDV, ki je bolj kot po merjenju znan po usmerjanju javnega mnenja. V navezi z dr. Zdenkom Roterjem (nekdanjim zasllševalcem duhovnikov in kasneje Kučanovim svetovalcem) je nekakšna siva eminenca "uradnih" javnomnenjskih raziskav v Sloveniji. Prejšnji teden je dr. Niko Toš še zadnjič predstavil izide Politbarometra. Ob tej priložnosti je predstavil tudi raziskavo knjigo Vrednote v prehodu. Usmerjevalec političnega razpoloženja Nobenega dvoma nI, da dr. Toš doslej ni nastopal kot komentator javnega mnenja, ampak predvsem kot njegov usmerjevalec, zaradi česar so imele njegove ankete dostikrat manipulativen značaj. Tako je pred volitvami v evropski parlament nameril le 3 odstotke podpore listi Nove Slovenije (NSi), na volitvah v evropski parlament pa je zmagala s kar nekajkrat večjim deležem, kot so ji pokazale Toševe ankete. Tudi v svojih komentarjih je dr. Toš izrekel precej nenavadnih trditev. Tako je v letošnjem letu "predstavil" podobo povprečnega volivca NSi, kar je povzročilo precej razburjenja med člani in volivci te stranke. Spomladi je ob komentiranju javnomnenjske raziskave o "izbrisanih" in džamiji med drugim omenil, daje več nasprotnikov džamije in "izbrisanih" med vernimi in volivci desnih strank (natančnejših razlogov za to seveda ni pojasnil). Dober mesec pred parlamentarnimi volitvami je na seji sveta DeSUS tedanje politične razmere označil kot "diabollzacijo politike", ki je dosegla vrhunec. Pri tem naj bi bil imel v mislih mnenje takratne opozicije, da je Slovenija neuravnotežena, nerazvijajoča se družba v krizi, kjer institucije ne delujejo, gospodarstvo stagnira in kjer so politiki skorumpirani. Veliko manipulacij z raziskavami javnega mnenja je razkrila tudi raziskovalna skupina Zavoda za oživitev civilne družbe, poročilo o tem pa je bilo objavljeno lani v reviji za človekove pravice Dignitas, ki jo izdaja Nova revija. Koliko časa še finančna podpora? Čeprav se je dr. Toš uradno umaknil z mesta "dežurnega" anketarja, pa je veliko vprašanje, ali se bo pristop k raziskovanju javnega mnenja kaj izboljšal, saj se dr. Toš za zdaj še ne namerava posloviti od raziskovalnega dela, verjetno pa bo lahko več časa posvečal delovanju v Kučanovem Forumu 21. Vprašanje je tudi, ali bo Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV še naprej prejemal finančne dotacije v taki višini, kot jo je doslej določala LDS. Znano je namreč, da je imel doslej t. i. Tošev center vedno izdatno politično in finančno podporo tranzicijske levice, postal je tako rekoč uradna državna ustanova za merjenje javnega mnenja. Glede na že opisane mahinacije v zvezi z javnim mnenjem se utegne zgoditi podobno kot leta 2000, ko se je Bajukova vlada odpovedala uslugam "velikega anketarja" s FDV. Kakšno politiko bo ubrala nova vlada do dosedanje prakse glede javnomnenjskih raziskav, bo znano šele po njeni izvolitvi. Gašper Blažič Znano je, da je imel doslej t. i. Tošev center vedno izdatno politično in finančno podporo tranzicijske levice, postal je tako rekoč uradna državna ustanova za merjenje javnega mnenja. Glede na že opisane mahinacije v zvezi z javnim mnenjem se utegne zgoditi podobno kot leta 2000, ko se je Bajukova vlada odpovedala uslugam "velikega anketarja" s FDV. Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 O politika Predsednik vlade Janez Janša je pretekli teden predstavil predlog nove ministrske ekipe, ki bo v naslednjih štirih letih vodila vlado. Ekipa je, kot je dejal že sam Janša, najopti-malnejša. kot jo je bilo v danih razmerah mogoče sestaviti. Janša je predlog imen za novo vladno ekipo predstavil dan pozneje, kot je sprva napovedoval. Najprej je bilo predvideno, da bo ekipo predstavil pretekli ponedeljek, ker pa so se zaradi zahteve SLS po dodatnem usklajevanju menda že usklajenega dela koalicijske pogodbe zavlekla tudi pogajanja o kadrovskih vprašanjih, je novo ministrsko ekipo predstavil v torek, neposredno po podpisu koalicijske pogodbe. Med 16 kandidati za ministre in ministrice, kolikor jih bo po najnovejših spremembah zakona o vladi sedelo v vladi, razen kandidata za obrambnega ministra Dragutina Mateja ni bilo večjih presenečenj. Tako naj bi po Janševem predlogu minister za finance postal Andrej Bajuk, za promet Peter Božič, za zdravje Andrej Bručan, za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, za oJ>rambo Kari Erjavec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, minister za obrambo Dragutin Mate, za okolje in prostor Janez Podobnik, za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, za kulturo Vaško Simoniti, za pravosodje Lovro Sturm, za gospo- darstvo Andrej Vizjak, za šolstvo in šport pa Milan Zver. Dve novi ministrstvi - za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za javno upravo naj bi prevzela Jure Zupan in Gregor Virant, vlada pa bo imela tudi eno ministrstvo brez listnice, to je za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, ki ga bo vodila Darinka Mravljak. Ob predstavitvi ekipe je Janez Janša dejal, da štirje kandidati, in sicer Lovro Šturm, Gregor Virant, Dragutin Mate in Marija Lukačič, © Demokracija • 49/2004 Dragutin Mateje pred parlamentarnim odborom za notranjo politiko suvereno zavrnil očitke o domnevnem vohunjenju za veleposlanikom v BiH Dragom Mirošičem. Kakšno vlogo je v primeru kmeta Kaligariča odigrala Marija Lukačič, ni povsem jasno, dejstvo pa je, da je, takoj ko je bila zadeva razjasnjena, napako sklada priznala, referentko, ki jo je zagrešila, pa odpustila. Dokler Mravljakovi, ki je kupila Hmezadovo vrtnarijo, ne bodo dokazali, da je vedela, da bo čez njo nekoč tekla avtocesta, njena kandidatura ne more biti sporna. politika niso člani nobene od koalicijskih strank, kljub temu pa v grobem lahko ugotovimo, koliko ministrskih položajev je dobila posamezna stranka. Stranki upokojencev je kot najmanjši koalicijski partnerici in v skladu z napovedmi pripadel en resor (obramba), SLS so pripadli trije (ministrstvo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo, za promet in za okolje in prostor), NSi štiije (za finance, za delo, družino in socialne zadeve, za pravosodje in za visoko šolstvo), SDS pa preostalih osem resorjev. So Mate. Lukačičeva in Mrav-Ijakova res sporni? Takoj ko je Janša predstavil novo ministrsko ekipo, so nekateri mediji opozorili na domnevno spornost kandidatov. Puščice so letele zlasti na kandidata za notranjega ministra Mateja, kandidatko za kmetijsko ministrico Lu-kačičevo in ministrico za regionalni razvoj in lokalno samoupravo Mravljakovo, ki naj bi bili v svoji preteklosti sprejeli nekatere sporne odločitve. Zadeva z Lukačičevo je povezana s primorskim kmetom Marjanom Kaligaričem, ki je že več kot pred desetletjem od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ga je vodila Lukačičeva, na javnem razpisu dobil v najem več hektarjev zemlje, sklad pa jo je nato, čeprav je bil na razpisu edini ponudnik, dodelil njegovemu sosedu. Kaligarič se je zoper takšno odločitev, pri kateri naj bi bila ena od uslužbenk sklada ponaredila prijavo na razpis Kaligaričevega soseda, pritožil in na koncu (po daljši gladovni stavki) dosegel, da je sklad zemljo dodelil njemu. Kakšno vlogo je pri tem odigrala Lukačičeva, ni znano, res pa je, da je, ko je bila zadeva razjasnjena, napako sklada priznala, referentko, ki jo je zagrešila, pa takoj odpustila. Podobno sporna kot Lukačičeva naj bi bila kandidatka za ministrico za regionalni razvoj in lokalno samoupravo Darinka Mravljak. Njen greh naj bi bil v tem, da je konec devetdesetih let z odkupom in prodajo zemljišča podjetja Hme-zad nezakonito zaslužila 25 milijonov tolarjev. V grobem je šlo za to, daje Mravljakova leta 1994 od propadajočega podjetja Hmezad odkupila parcelo z vrtnarijo za dobre štiri milijone tolarjev, nato pa jo je čez nekaj časa za dobrih trideset milijonov prodala Darsu, ki je želel čez vrtnarijo speljati traso avtoceste. Zadeva bi bila laltko sporna, če bi se izkazalo, da je direkcija že pred nakupom, torej pred letom 1994, na tistem mestu načrtovala avtocesto in da je Mravljakova za to vedela. Ker pa za zdaj za to ni dokazov (Mravljakova pravi, da ob nakupu ni vedela, da bo tam tekla avtocesta), zadeva ne more biti sporna. Mate prepričljiv Za nekatere je sporen tudi kandidat za notranjega ministra Dra-gutin Mate, ki naj bi ga Janša predlagal, potem ko naj bi bil to mesto zavrnil Dimitrij Kovačič (menda zato, ker ga bolj zanima problema- Kandidati za ministre ANDREJ BAJUK, MINISTER ZA FINANCE MINISTER ZA ZDRAVJE Rodil se je 18. oktobra 1943. Ima dva magisterija Rodil seje 10. februarja 1943. Po diplomi na in doktorat z ameriških univerz. Dobro leto je de- medicinski fakulteti je opravil še podiplom-lal pri Svetovni banki, nato pa skoraj 20 let pri ski študij iz kardiologije v Varšavi in Ljublja-Medameriški razvojni banki (IDB) v Washingto- ni. Od leta 1969 do 2004 je zaposlen v Klinu. Pet let je bil direktor kabineta predsednika ničnem centru v Ljubljani, najprej na Infek-Medameriške razvojne banke in član predsed- cijski kliniki, od leta 1974 pa na Internih kli-niškega sveta banke, šest let pa v Parizu poseb- nikah Zaloška. V letu 2000 je bil minister za ni predstavnik na predstavništvu IDB za Evropo, zdravje v Bajukovi vladi. KAREL ERJAVEC, DRAGUTIN MATE, MINISTER ZA OBRAMBO MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE Rodil seje 21. junija 1960. Diplomiral je na Rodil seje 2. maja 1963. Je diplomirani obram- Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih boslovec. V letu 1990 je nastopil službo na mi-med 1995 in 2000 se je pri Varuhu človeko- nistrstvu za obrambo, kjer je do danes opravljal vih pravic RS kot direktor strokovne službe različne funkcije in dolžnosti. Leta 1996 je pre-ukvarjal z varstvom temeljnih človekovih pra- vzel dolžnost vojaškega atašeja v BiH. Po vrnitvi vic. Leta 2001 je postal državni sekretar na v Slovenijo je bil namestnik direktorja Uprave za ministrstvu za pravosodje. vojaške zadeve v M0RS, vodja kadrovske službe M0RS in direktor Uprave za obrambo Ljubljana. JANEZ BOŽIČ, JANEZ DROBNIČ, MINISTER ZA DELO. MINISTER ZA PROMET DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Rodil seje 22. februarja 1954. Magistrski štu- Rodil se je 23. oktobra 1957. Je magister so- dij je opravil na fakulteti za organizacijske ve- ciologije, zdaj pa že drugi mandat poslanec v de. Na začetku je bij zaposlen v gradbenem DZ. Pred tem je 23 let delal na področju soci- podjetju SGP Tehnik Škofja Loka, od leta 1981 alne politike, od tega je bil 10 let poklicni sve- v SCT, d. d., Ljubljana, od 1. marca 1999 pa je tovalec za šolsko in srednješolsko mladino, 8 predsednik uprave DARS. let svetovalec direktorja na Republiškem zavodu za zaposlovanje, 4 leta pa svetovalec vlade. MARIJA LUKAČIČ. MINISTRICA ZA DARINKA MRAVLJAK, MINISTRICA ZA REGIO-KMETIJSTV0, GOZDARSTVO IN PREHRANO NALNI RAZVOJ IN LOKALNO SAMOUPRAVO Rodila se je 10. avgusta 1949. Diplomirala je na Rojena je bila 3. februaija 1965. Diplomirala je na fakulteti za montanistiko. Najprej je službovala biotehniški fakulteti. Leta 1990 je prevzela vodena Geodetskem zavodu RS, zatem pa se je za- nje Poslovne enote Vrtnarija Hmezad Radlje. v poslila na ministrstvu na kmetijstvo. Je avtorica letih 1992 do 1996 je bila samostojna podjetnica, zakona o kmetijskih zemljiščih in direktorica is- leta 1996 pa je bila izvoljena za poslanko v DZ. toimenskega sklada. Bila je tudi direktorica vlad- Bila je tudi podžupanja občine Radlje ob Dravi, še nega urada za denacionalizacijo in državna pod- vedno pa je članica nadzornih odborov Sklada za sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo. regionalni razvoj in Holdinga slovenskih elektrarn. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 politika tika mestne občine Ljubljana). Greh Mateja, ki je bil tesen Janšev sodelavec v času, ko je bil ta obrambni minister, in mu menda Janša zelo zaupa, naj bi bil v tem, da je leta 199 8 kot vojaški ataše v Bosni in Hercegovini napisal poročilo, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je nezakonito zbiral podatke o zasebnem življenju slovenskega veleposlanika v BiH Draga Mirošiča. Mate je očitke na zaslišanju v odboru za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je ocenjeval primernost njegove kandidature za pravosodnega ministra, prepričljivo zavrnil. Kot je dejal, sam nikoli ni vohunil za veleposlanikom Mirošičem, prav tako o tem ni napisal nobenega poročila. Kot je dejal, na poročilu, ki naj bi ga bil na- Kandidati za ministre pisal on, ni njegovega podpisa, svojim nadrejenim pa je takrat sporočil, da od njega zahtevajo nezakonito delovanje. "Glede te zadeve imam povsem čisto vest," je dejal Mate. Njegov demanti je prepričal celo poslance LDS (slednji so pred zaslišanjem zahtevali vpogled v arhiv dokumentov t. i. Mogetove komisije, vendar tam očitno niso našli nič spornega) in so se glasovanja o Matejevi primernosti za notranjega ministra vzdržali. Najoptimalnejša ekipa v danih razmerah Zaslišanja pred ustreznimi parlamentarnimi odbori, kijih še pred potrditvijo v parlamentu zahteva zakonodaja, so prestali prav vsi ministrski kandidati in kandidatke. Slednje predvsem pomeni, da koalicija deluje dobro, hkrati pa, da nobeden od predlaganih kandidatov ni tako slab, da ne bi mogel voditi svojega resoija. In kaj na koncu reči o novi ministrski ekipi, ki bo (o njej naj bi parlament glasoval v petek) vodila novo vlado? Bežen pogled kaže, da je predlagana ekipa dobra. V njej je sedem doktorjev znanosti, štirje kandidati z magisterijem in pet kandidatov z univerzitetno izobrazbo, več kot dve tretjini kandidatov pa zasedata resoije, ki pokrivajo področje, na katerega se spoznajo. Edina hiba najverjetnejše nove vlade je, da bi bila lahko eden ali dva kandidata izbrana bolj premišljeno, vendar je predlagana ekipa verjetno najoptimalnejša, ki jo je v danem trenut- ku Janša lahko sestavil. Zavedati se namreč moramo, da imamo kljub leta 1996 na referendumu izglaso-vanem večinskem volilnem sistemu v Sloveniji še vedno proporcionalni volilni sistem, po katerem nobena od strank (razen v teoriji) ne more sama sestaviti vlade. Slednje pomeni, da se mora mandatar pri sestavljanju vlade ozirati na vse koalicijske partnerice in pri tem sprejeti tudi kakšnega kandidata, ki ga drugače mogoče ne bi. Ob tem tudi laže razumemo besede Janeza Janše, ki jih je izrekel po enem od koalicijskih usklajevanj, da je bil včasih privrženec večinskega volilnega sistema, po pogajanjih o sestavi nove vlade pa postaja njegov fanatični privrženec. Aleš Kocjan JANEZ PODOBNIK. MINISTER ZA OKOUE IN PROSTOR Rojen je bil 17. septembra 1959. Diplomiral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot zdravnik splošne medicine je delal v Zdravstvenem domu Idrija in v ambulanti v Cerknem. Bil je Zupan občine Idrija in kasneje občine Cerkno. Decembra 1992 je bil Izvoljen za poslanca, novembra 1996 pa je postal predsednik državnega zbora. VAŠKO SIM0NITI, MINISTER ZA KULTURO Rojenje bil 23. marca 1951. Je doktor zgodovinskih znanosti In redni profesor za zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del s področja zgodnjenovoveške zgodovine. Je član upravnega odbora Slovenske matice in vodja njenega oddelka za zgodovino. GREGOR VIRANT, MINISTER ZA JAVNO UPRAVO Rodil se je 4. decembra 1969. Doktoriral je iz pravnih znanosti na ljubljanski pravni fakulteti. Studijsko se je izpopolnjeval na Glasgow Caledonian University. Je docent na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Nekaj časa je na US RS opravljal delo svetovalca za področje javne uprave in lokalne samouprave, v zadnjih štirih letih pa je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu. JURE ZUPAN, MINISTER ZA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Rojen je bil 16. marca 1943. Doktoriral je iz kvantne kemije. Je redni profesor na Fakulteti za kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V letih 1963 do 1973 je bil zaposlen na Inštitutu Jožefa Štefana, od leta 1974 dalje pa vodi Laboratorij za kemometrijo Kemijskega inštituta Ljubljana. HpV'jK^B m m WM .. :Jm DIMITRIJ RUPEL, MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE Rodil seje 7. aprila 1946. Je doktor sociologije. Leta 1980 je bil docent na FSPN, hkrati pa je predaval po številnih tujih univerzah. V prvi demokratični vladi je postal minister za zunanje zadeve. Kasneje je bil poslanec državnega zbora, župan Ljubljane, veleposlanik v ZDA, leta 2000 pa je znova postal zunanji minister v Drnovškovi in pozneje v Ropovi vladi. LOVRO STURM, MINISTER ZA PRAVOSODJE Rodil se je 19. maja 1938. Doktoriral je leta 1966 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Delal je na Inštitutu za javno upravo in bil v letih 1972 do 1984 njegov predstojnik. Osem let je bil ustavni sodnik prve sestave Ustavnega sodišča RS, dve leti pa tudi njegov predsednik. Od leta 1986 je redni profesor za upravno pravo na pravni fakulteti. V letu 2000 je postal minister za šolstvo in šport. ANDREJ VIZJAK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO Rodil se je 6. avgusta 1964. Magisterij je opravil na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostroj v Ljubljani, nato na Institutu Jožefa Štefana, leta 1994 pa se je zaposlil kot inšpektor za delo. V letu 2000 je bil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zdaj je že drugi mandat poslanec v DZ in župan občine Brežice. MILAN ZVER, MINISTER ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Rojen je bil 25. maja 1962. Doktoriral je iz politoloških ved na FDV v Ljubljani. Študijsko seje izpolnjeval na Karl-Franzens Universität v Gradcu. Kot svetovalec vlade je najprej služboval na ministrstvu za obramba, zatem v mestni občini Ljubljana, zdaj je univerzitetni predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2004 je bil izvoljen za poslanca v državni zbor. © Demokracija • 49/2004 politika (A O \ r_J — H -_J — r—! «L ji I Janezu Janši, novemu predsedniku vlade, je uspelo sestaviti vladno koalicijo. V torek, 23. novembra, je bila podpisana koalicijska pogodba, ki pomeni vsebinsko podlago za delo vlade v mandatu 2004-2008. Koalicijski partnerji ocenjujejo koalicijsko pogodbo kot dobro, pri tem pa priznavajo, da so bila pogajanja naporna. Tako rekoč od prvega dneva po volitvah pa do dneva podpisa koalicijske pogodbe smo bili priče dogovarjanju med političnimi strankami o vstopu v vladno koalicijo. Glavni akter pri sestavljanju vlade je bil Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je na volitvah dobila največ gla- sov. Zadal si je precej zahtevno nalogo, da se pogovarja z vsemi strankami, ki so prišle v državni zbor, ali so pripravljene vstopiti v novo vladno koalicijo. Dve od njih, Slovenska nacionalna stranka (SNS) in Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), se nista poskušali pogajati, medtem ko je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) sprejela ponudbo za pogajanja, a se je vrh stranke raje odločil, da bo stranka v novem mandatu delovala v opoziciji. Janši so tako ostale še tri parlamentarne stranke: dosedanja partnerica v koaliciji Slovenija Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).Te tri stranke so skupaj s SDS uspešno izpeljale pogajanja in prišlo je do podpisa koalicijske pogodbe. Kaj vse se je dogajalo v prostorih, kjer so se pogajali, je javnosti bolj malo znanega, kajti pogajanja so potekala v zaprtem krogu, in kolikor se je dalo, stran od medijske pozornosti. A kljub temu so nekatera razhajanja, ki so se pojavila med strankami vladne koalicije, prišla na dan. SLS preizkušala Janševo potrpežljivost Ko je že vse kazalo, da so pogajanja pri koncu in da je vsebinska podlaga za delo vlade že usklajena, je Podobnikova SLS poskrbela za manjši zaplet. Zahtevala je še dodatna usklajevanja, in sicer na področju razvoja lokalne samouprave in financiranja občin, načina lastninjenja več kot 1.000 milijard tolarjev vrednega državnega premoženja, ohranitev enega bančnega stebra v slovenski lasti, preprečitev prehitrega obdavčenja kmetijskih subvencij in uskladitev določil o partnerskem delovanju strank v koaliciji. Zdelo se je, da je SLS že začela z znanim "poigravanjem" in preizkuša- r njem Janševe potrpežljivosti oziroma popustljivosti. A slednji se Podobniku ni pustil prepričati. Tako še dan pred podpisom pogodbe Janša in Podobnik nista dosegla dogovora o konceptu lastninjenja državnega premoženja, prišlo pa je do dopolnitve nekaterih drugih rešitev v predlogu koalicijske pogodbe. Upokojenci so dosegli svoje Svoje je dosegel tudi DeSUS. Koalicijska pogodba se jim zdi dobra, saj je v njej zapisanih kar nekaj idej oziroma zahtev, ki so bile podane prav z njihove strani. Ne samo da so zadovoljni s tem, da jim je uspelo dobiti en ministrski resor, to je ministrstvo za obrambo, zadovoljni so tudi z vsebinskim delom pogodbe, saj jim je uspelo med temeljna načela koalicijske pogodbe sporazumno vnesti obveznost, da bodo pokojnine sledile gibanju plač, dodatek za rekreacijo naj bi se zvišal za Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 G politika Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka bosta v prihodnje tudi vladni koalicijski partnerici. Janša se nekoliko boji, da bo SLS zlorabljala načelo soglasnega odločanja koalicije, kajti to bi lahko privedlo do razpada koalicije, kar se je v preteklosti že zgodilo. deset tisoč tolarjev (če bo gospodarska rast ostala ne isti ravni), dosežena raven zdravstvenih in socialnih pravic pa se ne bo znižala. Če obljube iz pogodbe ne bodo izpolnjene, lahko DeSUS sodelovanje s koalicijo odpove. S tem bodo, kot pravi prvi mož DeSUS Anton Rous, lahko uresničili tisto, kar so pred volitvam obljubljali upokojencem. Kot kaže na prvi pogled, je najmanj dodatnega usklajevanja zahtevala NSi. Pojavilo seje nekaj odprtih vprašanj s finančno-gospo-darskega področja, in sicer o pogledih na privatizacijo bank in vlogo Kapitalske družbe. Kljub omenjenemu je NSi zadovoljna z besedilom koalicijske pogodbe, saj so v njej zapisana stališča, ki jih je stranka predstavljala v volilni kampanji. Kaj prinaša koalicijska pogodba? Dejstvo je, da si je nova vladna koalicija zadala več temeljih ciljev in z njimi povezane številne ukrepe za dosego in zagotavljanje teh ciljev. Če v tem delu izpustimo gospodarski in finančni program vladne koalicije (več o tem lahko preberete na strani 20 in 21) in preidemo na druga nič manj pomembna področja, moramo zapisati, da je temeljni cilj nove vladne koalicije decentralizacija države s poudarkom na izboljšanju položaja občin in spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja. Pod vodstvom nove vlade naj bi se vzpostavil stabilen sistem pokojninskega zavarovanja. Tako bo vlada v letu 2005 podprla spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo med drugim zagotovil dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Pričakujemo lahko spremembe na področju zdravstva in zdravstvenega varstva, med drugim pri zagotavljanju pravic. Kot prednostno napovedujejo uvedbo izrav- ne predmete in spodbudila izobraževanje v skladu s sodobnimi pedagoškimi spoznanji za pridobivanje kompetenc in pri tem omogočila delno razbremenitev učencev. Slovenija (bo) pravna država Ker smo v preteklosti velikokrat slišali, da Slovenija ni pravna država in da v njej ni poskrbljeno za pravno varnost, si je nova vlada zadala cilj doseči boljše delovanje pravne države, prednostna naloga koalicije na področju pravosodja pa bo zmanjšanje sodnih zaostankov, prilagoditev in usposodobitev državnih tožilcev za uspešnejši pregon novih pojavnih oblik kriminala, pričakujemo lahko odprtje konkurence na področju notariata. Nova vlada napoveduje učinkovit boj proti korupciji in klientelizmu v javnem sektorju ter kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse ustano- _____________________________ve javnega sektorja služijo državljanom in podjetjem. "Koalicija se bo zavzemala za samostojno in neodvisno lokalno samoupravo v skladu z Ustavo RS in načeli Evropske listine o lokalni samoupravi. Zavzemala se bo za krepitev lokalne samouprave in nadaljnjo decentralizacijo države," je zapisano v poglavju o lokalni samoupravi in regionalnem razvoju. Temeljni cilji s tega področja _______bodo dvig življenjskega stan- Pogajalci DeSUS so bili precej uspešni. Najbolj so ponosni, da jim je uspelo z zahtevo po rednemu usklajevanju pokojnin z rastjo plač. darda in kakovost življenja nalne sheme, s katero bi preprečili selektivno poviševanje premij. Več pozornosti bo vlada namenila oblikovanju in razvoju družin in povečanju rodnosti. Pri tem bo skušala zagotavljati ugodne razmere za razvoj družin, vodila pa bo družinam naklonjeno davčno in stanovanjsko politiko. Med socialnimi cilji vlade je zmanjšanje števila prejemnikov socialne pomoči, socialno varnost pa bodo skušali zagotoviti z zaposlitvijo, za kar bo seveda potrebno motivirati tako delodajalce kot upravičence do socialnih pomoči. "Uveljavljali bomo humanistično šolo s celostnim pojmovanjem učenja, ki povezuje telesno, spoznavno, čustveno, socialno, duhovno in vrednostno plat osebnosti," je zapisano v koalicijski pogodbi v poglavju o šolstvu in športu. Glede na številne kritike o preobremenjenosti otrok v šolah pa vlada obljublja, da bo preučila učne načrte za posamez- © Demokracija • 49/2004 politika Janez Janša: "Pogodba je kvalitetna, omogoča vsebino za hitrejšo gospodarsko rast in večjo blaginjo Slovenije. Pričakujem, da se bodo vsi koalicijski partnerji trudili za to, da bomo v ospredje postavili skupno dobro in blaginjo vseh državljank in državljanov." Andrej Bajuk: "V NSi, partnerici v tej novi koaliciji, smo ponosni in veseli za vse, kar smo dosegli do sedaj. Prepričani smo, daje dokument, ki smo ga danes podpisali, trdna podlaga za uresničitev tistih sprememb, katerim so državljanke in državljani 3. oktobra dali največjo podporo." Janez Podobnik: "V SLS danes z veseljem in odgovornostjo vstopamo v to vladno koalicijo, ker se naš politični program in naše dosedanje politično delo skladata z načeli in temeljnimi cilji koalicije. Izpostavil bi načelo zavezanosti trajnostnemu razvoju, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja." Anton Rous: "DeSUS želi v tej pogodbeni skupnosti na temelju enakopravnosti in partnerskega odnosa uresničiti tisto, kar smo upokojencem zagotavljali, in sicer, da je lahko tudi starost radost, ne pa samo žalost... Zato smo med temeljna načela sporazumno vgradili tudi obveznost, naj pokojnine sledijo gibanju plač." SNS moti nekaj zapisov v koalicijski pogodbi Medtem ko so koalicijske partnerice zadovoljne z vsebino koalicijske pogodbe, je SNS, ki je že napovedala, da ne bo podprla ministrske liste, drugačnega mnenja. Moti jo način prodaje lastništva Slovenske odškodninske družbe in Pohvalo za uspešna pogajanja si zasluži tudi Gregor Virant, glavni pogajalec SDS, ki bo v prihodnje opravljal funkcijo ministra za javno upravo. prebivalcev v vseh slovenskih regijah, zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami in ohranitev ustrezne zadostne poseljenosti na celotnem ozemlju Slovenije. Cilj koalicije je zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje, zato si bo prizadevala za izdelavo in sprejetje dolgoročnega nacionalnega programa celovitega varstva okolja. Na področju zunanje in evropske politike se nam obeta nov, dopolnjen koncept, ki bo težil k uspešnemu uveljavljanju Slovenije v svetu in k še večjemu doseganju nacionalnih ciljev. In ker je v zadnjem času precej pozornosti usmerjene v odnose med Slovenijo in Hrvaško, naj omenimo še to, da bo nova vlada Hrvaški predlagala ustanovitev slovensko-hrvaš-ke zgodovinske komisije, ki bi s pomočjo ustreznih analitičnih inštrumentov pregledala obdobje od konca 19. stoletja do osamosvojitve. Nova vlada se je zavezala k poglobljenemu obravnavanju problematike tako Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu, kot tudi problematike italijanske in madžarske narodne skupnosti, lavna uprava naj bi postala servis za državljane in podjetja, kar pomeni, da bo bolj kot sedaj usmerjena k uporabnikom. Postopoma naj bi prišlo do odprave nepotrebnih birokratskih ovir in do poenostavitve postopkov. NSi na čelu s predsednikom Andrejem Baju-kom je zadovoljna z besedilom koalicijske pogodbe, saj le-to vsebuje obljube, ki jih je dala NSi pred volitvami. Kaj pa obramba, ceste, kmetijstvo in kultura? Temeljno vodilo koalicije na področju nacionalne varnosti in obrambe bo preoblikovanje slovenskega obrambnega sistema v vojaško uporabnejšo, učinkovitejšo in Sloveniji prilagojeno organizacijo. Koalicija bo prav tako pripravila uravnoteženo prometno politiko, ki bo temeljila na programskih izhodiščih evropske Bele knjige. Poskrbela bo za optimalno dostopnost in mobilnost, kakovost prometnih storitev, večjo varnost itd. Nič kaj lahke naloge ne bo imela na področju notranjih zadev. Med varnostnimi nalogami si je zadala omejevanje kriminala, vzdrževanje javnega reda, miru ter varnosti ljudi in premoženja, povečanje varnosti cestnega prometa, varovanje državne meje in preprečevanje nedovoljenih migracij. Razvoj in prihodnost kmetijstva koalicijske partnerice vidijo v povezavi z ohranjanjem in varovanjem narave in pridelovanjem ter predelovanjem zdrave hrane. Med večjimi cilji napovedujejo izdelavo nacionalnega programa razvoja kmetijstva, podeželja, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki bo podlaga za strateško in izvedbeno delovanje na tem področju. In ob koncu še kultura. Mediji smo lahko veseli obljube o oblikovanju sklada za pluralizacijo medijev; koalicija obljublja, da bo začela graditi Narodno in univerzitetno knjižnico, izboljšala pa naj bi tudi varstvo kulturne dediščine. Mihaela Praprotnik Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 Kapitalske družbe, kot ga predvideva koalicijska pogodba, ne strinja se z zapisom v koalicijski pogodbi, da bo koalicija spodbujala neposredne tuje naložbe, prav tako se ne strinja z besedilom v tistem delu, ki govori, da se bo vlada zavzemala za povečano vlogo majhnih in srednjih podjetij v zborničnem sistemu, saj SNS zagovarja prostovoljno članstvo v zbornicah. Nekaj pripomb ima SNS tudi na tisti del koalicijske pogodbe, ki se nanaša na mednarodne dejavnosti. Sporni se ji zdita predvsem dve točki; prva je odnos Slovenije do ZDA, pri čemer stranko moti napovedani poglobljen odnos med omenjenima državama. Druga sporna točka za SNS je tista, ki govori o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. SNS se ne zdi sprejemljivo, da bo Slovenija posebno zainteresirana za širitev EU na Hrvaško. Nekaj manjših pripomb s strani SNS je slišati tudi na račun urejanja vojnih grobišč, na poglavje o možnosti ustanavljanja novih občin in še kaj bi se našlo. politika_ Na zadnji seji sveta Liberalne demokracije Slovenije (LDS) so sklenili, da bodo imeli volilni kongres 11. decembra. Seznanili so se z odstopnimi izjavami predsednika stranke Antona Ropa. treh podpredsednikov in generalnega sekretarja stranke, ki bodo začele veljati na dan kongresa. Hkrati so obravnavali analizo, ki skuša pojasniti vzroke za poraz stranke. Posipavanje s pepelom Kot so pojasnili, naj bi odstopi vodilnih članov stranke začeli veljati na kongresu zato, ker bi v nasprotnem primeru morali še pred kongresom imenovati vršilce dolžnosti za posamične funkcije. Anton Rop se je na seji sveta zavzel, da bi mandat novega vodstva stranke trajal le dve leti oziroma do konca lokalnih volitev 2006. Po lokalnih volitvah pa naj bi organizirali redni kongres stranke, na katerem naj bi izvolili vse individualne in kolekti\Tie organe v stranki. Interno poročilo se izogne Ropovi odgovornosti Na omenjeni seji sta težko pričakovano povolilno analizo z naslovom Liberalna demokracija Slovenije po volitvah 2004 predstavila dosedanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in nekdanji poslanec Maks Lavrinc. V posebej za to imenovani skupini, ki jo je vodil Lahovnik, sta sodelovala še dosedanji šolski minister Slavko Gaber in Uroš Gruden, vodja lokalne pisarne LDS. Ker omenjena analiza ni dostopna javnosti in je označena kot interno gradivo, jo bomo v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavili. Analiza obsega triintrideset strani in je razdeljena na dva glavna dela. V prvem delu je na kratko predstavljena zgodovina LDS, nato analiza volitev v Sloveniji od leta 1992 naprej, lokalne volitve, načrt za zadnjo volilno kampanjo LDS in struktura slovenskega političnega prostora. V drugem delu z naslovom Notranja struktura LDS poročilo obravnava prednosti in pomanjkljivosti LDS z vidika organiziranosti in delovanja stranke, prednosti in pomanjkljivosti delovanja LDS v parlamentu in v vladi. Kot so zapisali avtorji v uvodu, namen tega poročila "ni iskanje krivca", temveč želja, da bi na podlagi analize zdajšnjega položaja stranke in razlogov zanj nastal okvir za nujne spremembe v delovanju stranke. Zato v poročilu ni mogoče najti niti besede o odgovornosti predsednika stranke Antona Ropa za poraz na volitvah, ampak se vzroki za poraz iščejo drugje. Zgodovina LDS "Liberalna demokracija Slovenije je bila ustanovljena na združitvenem kongresu Demokratske stranke, Liberalnodemo-kratske stranke, Socialistične stranke Slovenije in Zelenih - ekološko socialne stranke na Bledu, 12. marca 1994." V nadaljevanju so zapisali, da so bile te stranke sokreatorke in v mnogočem tudi začetnice slovenske pomladi... Nekdanja ZSMS je na prvih več- strankarskih volitvah leta 1990 pristala v opoziciji, vlado pa je sestavila koalicija Demos. 21. marca 1992 je dotedanjega predsednika stranke Jožefa Školča na mestu predsednika LDS zamenjal Janez Drnovšek, ki je kmalu zatem, ko je razpadel Demos, prevzel vodenje vlade. Vzpon stranke se je začel. V nadaljevanju je mogoče prebrati nekaj zanimivih formulacij. "Po konsolidaciji stranke smo na dr- žavnozborskih volitvah novembra 1996 ponovno dosegli prepričljivo večino (27,1 odstotka). Blokovska delitev, ki sojo proizvedle tri t. i. spomladanske stranke (SLS, SKD, SDS) je skorajda blokirala konstituiranje vlade. Na koncu z muko (in s pomočjo Pucka, op. p.) oblikovana in vzdrževana koalicija, v kateri so bile še De-SUS in SLS, je dobrega pol leta pred iztekom mandata razpadla, potem ko je DZ z neizvolitvijo prehodne tehnične vlade brez SLS 8. aprila 2000 izglasoval nezaupnico. Do izteka mandata je šibko, a agresivno vlado vodil dr. Andrej Bajuk. Liberalna demokracija se je preselila v opozicijo." Jeseni istega leta po mnenju piscev poročila stranka močno zmaga "zaradi načelne drže LDS, ki je bila dojeta kot žrtev koalicijskega izsiljevanja, in potem izključno strankarske računice ter polletne neuspešne vladavine Bajuko-ve vlade". V nadaljevanju opozorijo na spremembe po Drnovškovem odhodu in prvi padec podpore, ki so mu priče na lokalnih volitvah 2002. Na evropskih volitvah junija letos LDS "doživi prvo izgubo mesta relativnega zmagovalca in zaostane za NSi". V nadaljevanju opozarjajo na napredek Matej Lahovnik, Slavko Gaber, Maks Lavrinc in Uroš Gruden so avtorji eldeesove povo-lilne analize z naslovom Liberalna demokracija Slovenije po volitvah 2004. © Demokracija • 49/2004 politika Slovenije in na medije, ki naj bi videli same slabe strani njihove vladavine. "Istočasno so se na stranko ob angažiranem odobravanju večine medijev vse bolj lepili očitki o aro-ganci in razne afere. Opozicija še posebej v letu 2004 z vsemi topovi (izredne seje, referendumi) nenehno poudarja domnevne in mestoma tudi dejanske napake vladajoče koalicije. Izbrisani, kriminal, korupcija in klientelizem postanejo tema stal- lilna kampanja zasnovana v štirih fazah. "Kampanja je izhajala iz ugotovitve, da mora LDS najti odgovor na vprašanje, ali zasluži še en mandat. Kako preseči vtis o domnevni utrujenosti in odgovoriti na očitek, da po 12 letih nimamo več pravili idej in energije za nov mandat, da torej Slovenija potrebuje radikalno spremembo." Pri tem ugotavljajo, da je problem pri kampanji pomenilo dejstvo, da je poudaijanje preteklih tovo manj izgubili. Posebno vprašanje je tudi zadnji teden kampanje. Potem ko je postalo verjetno, da sta SDS in LDS že izenačeni, smo iskali ustrezen odgovor v zadnjem tednu kampanje, vendar ga nismo našli." Vzroki za poraz V nadaljevanju poročilo analizira strukturo političnega prostora v Sloveniji, ki naj bi bil podoben večini držav EU in naj bi bil zaznamo- omenjenih razlogov za poraz omenja še preveliko usmerjenost v izpeljavo konkretnih projektov, prešibko zavest o pomenu predstavitve lastnih dosežkov, podcenjevanje nujnega dela "sladkih besed" in iracionalnih obljub v volilnem ravnanju, aro-ganco vladanja in pojave dejanske nepremišljenosti in občutka večje moči od realne. Pri tem naštevajo konkretne zadeve, ki so imele še posebej negativen odmev v javnosti: iz- Lahovnik in tovariši so kritike namenili SDS, zmagovalki volitev, ki ji je po njihovo s populizmom in blatenjem političnih nasprotnikov uspelo zmagati na volitvah. Pisci poročila so kritični do notranjega ministra Rada Bohinca (ZL), ki je neučinkovito reševal problematiko "izbrisanih", zaradi česar bi ga bilo treba zamenjati. Precej kritik je v analizi tudi na račun Slovenske ljudske stranke. Ugotavljajo, daje bilo sprejteje stranke v vlado leta 2000 napaka, saj od nje ni bilo koristi. niča razprav. LDS se obtožbam in demagogiji, povezani z njimi, ne uspe učinkovito postaviti po robu." Analiza dosedanjih volitev V tem delu pisci ugotavljajo, da je slovensko politično prizorišče glede na usmeritev oziroma delitev posameznih list na levo (LDS, ZLSD, DeSUS in DS 92/96) in desno (SDS, SLS, NSi, SKD 92/96) opcijo v zadnjih 12 letih sledilo stabilnemu gibanju. "Če je leta 1992 prepričljivo zmagala levica (za 15,5 odstotne točke), je nato v letu 1996 neprepričljivo zmagala desnica (razlika 2,1 odstotne točke), nato je politični prostor v letu 2000 še bolj prepričljivo zavzela zopet levica (razlika 19,5 odstotne točke), čemur sledi zmaga desnice v letu 2004 za nekoliko manj kot 8 odstotnih točk." Ugotavljajo, da volilna udeležba na posameznih volitvah ni bistveno vplivala na volilni dosežek LDS in da tudi manjše liste, ki niso prišle v parlament, niso bistveno zmanjšale podpore stranki. Ocena volilne kampanje Vodja volilnega štaba LDS je bil Slavko Gaber. Člani so bili Tone Anderlič, Peter Jamnikar, Majda Sirca, Pavel Gantar in Bogdan Biščak Kot je razvidno iz poročila, se je štab sešel dvanajstkrat, pri čemer je bila vo- zaslug pomenilo umeščanje v shemo " 12 let" na oblasti, kar je bilo za stranko breme, saj je bilo to povezano z očitki o korupciji, arogantnosti, vzvišenosti in pomanjkanju občutka za vsakdanje težave ljudi. Po mnenju piscev analize je bila nova celostna podoba stranke v javnosti dobro sprejeta, oglaševanje je bilo izvedeno v standardnih okvirih, program za novi mandat pa po njihovem mnenju ni odigral vloge "novega" programa, saj je marsikdaj pomenil "le nadaljevanje obstoječe politike". Ugotavljajo tudi, da bi morali z zavzetim delom pokazati, "da zmage ne jemljemo kot samoumevne in vnaprej zagotovljene" in da je na njihov predvolilni avtobus padla senca, da s tem samo posnemajo Peterleta. Poleg tega naj ne bi bili znali ustrezno odgovoriti na očitke o korupciji, saj so po njihovem mnenju državljani neuspešnost državnih institucij v boju proti temu pojavu pripisali predvsem njim, ker so bili glavna vladna stranka. Oceno volilne kampanje končujejo takole: "V celoti je bila kampanja brez odločilnega presežka. Kampanja je bila na ravni dosedanjih, vendar pa tokrat nismo potrebovali običajne, ampak kampanjo z izrazitim presežkom. Tega preprosto nismo bili sposobni. Bi z njo dobili volitve? Morda! Bi jih pa go- van z dokaj jasno polarizacijo političnega prizorišča na stranke social-no-liberalne in konservativne opcije oziroma levosredinske in desnosre-dinske stranke, ter vzroke za poraz. Po mnenju piscev poročila naj bi "zasičenost z demokracijo", sistematično prikazovanje obstoječe vladavine kot neučinkovite, podkupljive in odtujene močno pripomoglo k večji volilni abstinenci kot tudi k iskanju mogočih novih igralcev na političnem prizorišču. Pomemben dejavnik naj bi bila dvanajsdetna relativna večina LDS, kar je "nedvomno rezultiralo v določeni naveličanosti". Povezava omenjenih dejavnikov naj bi privedla do premikov volilnega telesa stran od vladajoče politike - še posebej stran od LDS, "v smer desno (zelo populistično) orientirane skupine strank 'slovenske pomladi' - še posebej v smer SDS", v smer in-teresno-generacijskih alternativ in v smer volilne neudeležbe. Proces upadanja podpore stranki naj bi se bil začel že takoj po "presenetijivo prepričljivi" zmagi leta 2000. "Prevelika samozavest, občutek, da zmoremo 'vse' itd., je privedel do zmanjšane pripravljenosti za dogovore znotraj stranke in med strankami v parlamentu. Številni dogodki z negativno konotacijo so bili le zunanji znaki stanja duha v stranki..." Poročilo poleg bira vladnega letala, nesposobnost za sprejemanje kompromisov, precenjevanje samih sebe, podcenjevanje pomena učinkovitega delovanja lokalne oblasti, ki jo vodi LDS, premalo premišljen odnos do medijev, napačna ocena pomena vztrajanja pri ustreznem načinu reševanja problema izbrisanih, "pripisane malverzacije" (SIB, ORION) in dejansko sporna ravnanja nekaterih članov LDS, nesposobnost radikalno pospešiti reševanje sodnih zaostankov, šolska problematika (preobremenjenost otrok), neiz-vedba zdravstvene reforme, pomanjkanje karizmatičnih ljudi, neuspešno nagovarjanje mladih in tako dalje. Očitki na račun SDS "Opravljena analiza ne more biti popolna, če se ne vprašamo," so zapisali pisci poročila, "kaj so razlogi za uspeh zmagovalke letošnjih volitev." Po njihovo je SDS še pred dobrim letom obupno iskala temo, ki bi jo vrnila na politično prizorišče kot resnega izzivalca, in ji je v nasprotju z LDS uspelo. "Uspela je v projektu, za katerega seje trudila zadnjih nekaj let, ki je prej ali slej moral uspeti. Na oblast se je povzpela z vztrajnim populizmom, ki je bil mešanica obljub in blatenj, ksenofobije, grobosti, razbijaštva in, priznajmo si, tudi elementov državniške drže." Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 gospodarstvo Nova vlada se zavzema za prodajo državnih deležev in deležev KAD in SOD v primerih, ko podjetje ne obvladuje več kot polovice tržnega deleža oziroma kjer ta delež ni monopolen. Spremembe napovedujejo tudi v drugih državnih podjetjih. Manj administriranja, več liberalizacije trga in podpore malim ter srednje velikim podjetjem, večja preglednost na davčnem področju in pri prodaji državnega premoženja ter izboljšanje likvidnosti - to je le nekaj poudarkov iz gospodarskega dela koalicijske pogodbe nove vlade. T, V koalicijski pogodbi, podpisanimi med novimi vladnimi partnericami, je veliko pozornosti namenjene gospodarstvu. Na nadaljnji gospodarski razvoj bo namreč precej vplivalo tudi članstvo v EZ, vstop v skupno evropsko valuto in poznejši prevzem evra. Skupno evropsko valuto naj bi prevzeli leta 2007, to pa bo prineslo številne ekonomske prednosti za Slovenijo. Z vstopom v ERM 2 (to je bilo letos jeseni) je bila namreč izgubljena samostojnost denarne politike, s katero je do pred kratkim Slovenija skušala vsaj deloma nevtralizirati notranje in zunanje vplive na gospodarstvo. Javno-finančna politika in politika trga dela tako prevzemata ključno vlogo pri vzdrževanju makroekonomske stabilnosti, predvsem pri zniževanju inflacije. Da bi lahko opravili svojo vlogo, je ključno predvsem povečati njuno prilagodljivost. Na področju politike trga dela to pomeni predvsem zmanjšanje njegove institucionalne togosti, ki bo zmanjšala stroške prilagajanja zaposlovanja delodajalcev ob hkratni ohranitvi skrbi za zaposlovanje in socialno varnost najbolj ogroženega dela prebivalstva. Na področju plačne poli- rJ —1 'd- M tike to pomeni, naj dogovori na nacionalni ravni določijo le temeljne oziroma minimalne okvire usklajevanja, medtem ko naj bodo podrobnejši ukrepi dogovorjeni na ravni podjetij ob upoštevanju konkretnega gospodarskega položaja. Na področju javnofinančne politike pa to pomeni predvsem zmanjšanje deleža izdatkov, katerih obseg je vnaprej opredeljen na podlagi zakonov in jih ni mogoče kratkoročno prilagajati, je zapisano v uvodnem delu gospodarskega programa nove vlade. Nadaljevanje strukturnih reform Veliko pozornost namerava nova vlada nameniti usklajenosti med denarno in davčno politiko ter takšni politiki, s katero bi dosegali ma-astrichtske inflacijske kriterije ter konvergenco nominalnih obrestnih mer. Tudi na davčnem področju bodo postorili vse za obvladovanje makroekonomskih politikvčasu sodelovanja v mehanizmu ERM 2 in za izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev za vstop v Evropsko monetarno unijo. Posebna pozornost bo namenjena področju nadzorovanih cen, kjer se nova vlada zavezuje, da njihova skupna rast v nobenem letu ne bo presegla predvidene rasti prostih cen, hkrati pa bo nadaljevala s strukturnimi reformami, ki bodo omogočile postopno liberalizacijo dela zdaj že državno reguliranih cen. Potrebno proračunsko prestrukturiranje Navsezadnje vstop Slovenije v integracijske procese, v EZ in Nato, veča pritiske na slovenske javne finance, in to ne samo glede dodatnih obveznosti članstva, marveč predvsem zaradi zagotavljanja sredstev za sofinanciranje prilivov iz evropskega proračuna tako do konca leta 2006 kot v obdobju naslednje srednjeročne finančne perspektive EZ od leta 2007 naprej. V vladi menijo, da uresničitev vsega tega zahteva proračunsko prestrukturiranje, ki mora biti v veliki meri izvedeno v prvih dveh letih mandata, to je do uveljavitve nove finančne perspektive v EZ, in srednjeročno zagotavljanje dodatnih sredstev za financiranje investicij preko uvedbe novega zakona o koncesijah, ki bo na sodoben način in na podlagi najboljših izkušenj drugih držav uvedel pravo partnerstvo med javnim sektorjem in zasebno iniciati- vo. "Takšno prestukturiranje javnih financ pa ni le obveznost članstva, ampak bo tudi razvojno spodbudno, saj bo večji del javnih izdatkov usmerjen k ukrepom, ki najbolj povečujejo konkurenčnost, zaposlovanje in gospodarsko rast," zatrjujejo koalicijski partnerji. Pospešena gospodarska rast in sodobno gospodarstvo Koalicijski partnerji so v pogodbi zapisali tudi to, na kar so opozarjali že nekaj let, in sicer, da brez pospešene gospodarske rasti, ki bo vsaj za red večja od povprečne stopnje v Evropski zvezi, ne bo mogoče ohranjati dosežene ravni pravic in možnosti državljanov na področjih, ki so bistvena za dolgoročno socialno ravnotežje v družbi. V sedanjih okoliščinah je treba za uspešen gospodarski razvoj v Sloveniji nujno dokončno uvesti sodobno tržno gospodarstvo, ki zahteva umik države iz družb, kjer se pojavlja kot lastnik in proizvajalec, hkrati je treba uresničiti cilje lizbonske deklaracije. V tem smislu mora Slovenija znatno povečati integralno konkurenčnost svojega gospodarstva in odpraviti vse ovire, ki povzročajo zaostajanje in Demokracija • 49/2004 gospodarstvo nazadovanje na ključnih področjih, tako kot nas opozarjajo vse mednarodne primerjalne analize. Koalicija si bo na ta način prizadevala za povečanje učinkovitosti bančnega sistema v podporo razvoja slovenskega podjetništva. Prepričani so namreč, da kljub relativni tehnološki zaostalosti Slovenija lahko postane eno izmed najbolj konkurenčnih in učinkovitih gospodarstev v Evropi. Načrtovana liberalizacija trga dela Drugi temeljni cilj za doseganje izboljšanja stanja na področju gospodarstva je liberalizacija trga dela. Z njo želijo zagotoviti, da bodo podjetja samoiniciativno odprla čim več delovnih mest. S krepitvijo izobraževanja skozi življenje, olajševanjem mobilnosti delovne sile med območji in med zaposlitvami ter s spodbujanjem fleksibilnih oblik zaposlovanja bodo omogočili, da si bo več lj udi zagotavljalo sredstva za življenje z lastno aktivnostjo v kakovostni zaposlitvi, kar bo dolgoročno tudi izboljševalo dohodkovni Postopen in pregleden umik države iz gospodarstva V novi vladi so prepričani, da je treba nujno omejiti vpliv politike na delovanje slovenskih podjetij in uresničiti umik države iz gospodarstva. Tako teoretične kot empirične študije namreč kažejo, da so podjetja v državni lasti manj učinkovita in da prepletenost politike in gospodarstva zavira gospodarsko rast. Koalicija se tako zavezuje, da se bo trudila s sistemskimi ukrepi te povezave kar se da omejiti. Slovenska država in s tem politika na podjetja namreč vpliva prek dveh vzvodov, to je posredno prek dveh paradržavnih skladov, Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), ter prek neposrednega lastništva v nekaterih podjetjih, kot so banke, Telekom, Slovenske železnice in podobno. Zavzemajo se za prodajo državnih deležev in deležev KAD in SOD v primerih, ko podjetje ne obvladuje več kot polovice tržnega deleža, oziroma kjer ta delež ni monopolen. V primerih, kjer ta delež pomeni monopolni po- umikom in malimi prodajami prek borz ter iskanjem kupcev prek ne-zavezujočih dražb za večje svežnje. KAD bo vsako leto znižal delež svojega portfelja, naloženega v Sloveniji. Tako zbrana sredstva se bodo naložila v dobro razpršene globalne investicijske sklade. Koalicija ocenjuje, da je takšna politika ustrezna tudi zaradi zmanjševanja naložbenega tveganja, ki izvira iz prevelike koncentracije naložb samo v eni državi. KAD se bo, dokler bo še ostal pomemben lastnik slovenskih podjetij, zavzemal za odgovorno gospodarjenje in preglednjejše delovanje ter varstvo interesov malih investitorjev. Tudi zato bo javno razkrival, kako bo glasoval na skupščinah delničarjev, zavzemal se bo tudi za uvrščanje svojih nejavnih naložb na borzo. Dolgoročna stabilnost ZPIZ Pri neposrednem lastništvu v podjetjih se bo koalicija zavzemala za prodajo državnih deležev, zagotoviti pa namerava tudi enoten pristop vlade na tem področju. S privatizaci- la za izboljšanje kakovosti obstoječih in novih zakonskih in izvedbenih predpisov, zlasti z vidika vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Odprava nepotrebnih administrativnih bremen in doseganje ciljev traj-nostnega razvoja namreč lahko pomembno pripomoreta k doseganju višje gospodarske rasti. Koalicija bo zato za vse nove predloge predpisov uvedla obvezno poprejšnjo presojo njihovih vplivov. Že v času priprave predpisov bo uvedla obveznost posvetovanja s skupinami, na katere bodo predpisi najbolj vplivali, in zagotovila, da bodo vsi potrebni podzakonski predpisi in pojasnila objavljeni pred njihovo uveljavitvijo. Hkrati nameravajo pregledati tudi obstoječe predpise in predlagati potrebne spremembe. Pri tem bodo prednostno obravnavali področja davčne zakonodaje in postopke davčnega nadzora, vstopanje podjetij na trg in njihovo izstopanje s trga, dodeljevanje različnih državnih spodbud, uvesti nameravajo takšno ureditev, da se bodo vse stvari s tega področja urejale na enem mestu in z enim zahtevkom. Tudi sicer se v koaliciji zavezujejo, da bodo pregledali vse obstoječe ovire na področju regulacije svobodnih poklicev in pogojev za opravljanje različnih gospodarskih dejavnosti, kjer stvari ta čas niso najbolje urejene. položaj zaposlenih. Za dosego tega cilja pa je treba povečati obseg denarja za dodatno izobraževanje delavcev. Posebna pozornost bo namenjena liberalizaciji trga dela v javnem sektorju. To nameravajo doseči z zmanjšanjem togosti trga, z uvedbo merjenja produktivnosti in dodatnimi stimulacijami za zniževanje stroškov ob predpisani kakovosti. Sprejeti nameravajo ukrepe za povečano mobilnost delovne sile in odpravo zdajšnjih ovir, pri tem pa bodo upoštevali izkušnje uspešnejših držav članic EZ, v načrtu imajo tudi ukrepe za načrtno dvigovanje kvalifikacijske ravni zaposlenih. ložaj, pa bo koalicija najprej odpravila ovire za vstop konkurence. Za pregledno prodajo lastništva Pri posrednem lastništvu prek skladov KAD in SOD bo prodaja lastniških deležev SOD izvedena prek mednarodnih razpisov in s po-močjo uglednih mednaronih finančnih posrednikov, saj želijo s tem doseči najvišje mogoče cene, zagotovljeni pa bodo enaki pogoji za domoče in tuje naložbenike. Politika KAD bo temeljila na postopnem umiku is slovenskih podjetij. Pri prodajah bodo iskali najustreznejšo kombinacijo med počasnim jo državnih podjetij in liberalizacijo monopolnih dejavnosti se bo povečala učinkovitost podjetij ter izboljšala kakovost njihovih storitev, znižale se bodo cene za potrošnike in povečala globalna konkurenčnost gospodarstva. V najkrajšem mogočem času bo treba na podlagi strokovne analize stanja bolje opredeliti položaj in razmerje KAD do obvezne pokojninske blagajne - ZPIZ in s tem zagotoviti njeno dolgoročno stabilnost. Boljši predpisi in manj administracije Podjetniki bodo zagotovo veseli zapisa, da si bo koalicija prizadeva- Zelena luč za tuje naložbe Tako kot so obljubljali pred volitvami, se bo nova koalicija zavzemala za spodbujanje novih naložb, ki so eden glavnih dejavnikov za doseganje višje dolgoročne gospodarske rasti. Tuje naložbe imajo namreč posebno vlogo prav pri gospodarstvih, ki so daleč od skupne faktorske produktivnosti razvitih držav, kjer je imitacija kl jučen vir tehnološkega napredka in globalne učinkovitosti, tuje neposredne naložbe pa prenos in imitacijo močno pospešijo. Zagotoviti želijo enake pogoje in odnos do domačih in tujih na-ložbenikov, hkrati namerava vlada pripraviti operativne ciljne programe za privabljanje tujih naložb, česar bodo nekateri zagotovo zelo veseli. Vsekakor tuje naložbe prinašajo lahko veliko dobrega, če so le pravilno vodene. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 Nova vlada želi zagotoviti dolgoročno stabilnost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od oktobra 2004 imajo tuji naložbeniki priznano zeleno luč za naložbe v Sloveniji, kar pomeni, da bo lahko takšnih družb, kot je Lek, bistveno več. finance Saga o pokojninah Številne pokojnine so bile doslej smešno nizke. Z novo vlado se bodo razmere upokojencev nekolika izboljšale, toda dolgoročno pokojninskemu sistemu veliko grožnjo predstavlja staranje prebivalstva. Vsesplošno je znano, da se delež starostnikov iz leta v leto vztrajno viša, saj se življenjska doba daljša, otrok pa je čedalje manj. Rodnost je manjša od umrljivosti, zato je naravni prirastek negativen, kar nikakor ne vpliva najbolje na "zdravje" naše države. Ni ogroženo le preživetje naroda, temveč tudi finančna trdnost države. Rodnost bi morala biti večja od umrljivosti, da bi se lahko ponašali z zagotovljeno boljšo prihodnostjo, kot se kaže sedaj. V najboljšem primeru - če bi rodnost zares presegla umrljivost - bi lahko upravičeno menili, da bo vsakemu državljanu pripadla dostojna pokojnina, s katero bo lahko mirno in sproščeno preživljal jesen svojega življenja. Taka je stvar, če jo idealiziramo. Večja rodnost, več davkoplačevalcev in posledično boljše in dostojnejše pokojnine. Vendar se situacija na tem pod-ročju zadnja leta naglo slabša. Rodnost se zmanjšuje, prebivalstvo pa se stara. Kmalu se bo t. i. generacija baby-boom iz let po drugi svetovni vojni upokojila, a kje bomo dobili denar za pokojnine, če nam drastično primanjkuje davkoplačevalcev? Kdo bo tem ljudem zagotovil dostojne pokojnine, če pa ne bo dovolj tistih, ki bi jim to lahko omogočili? Vendar bo to šele začetek. Če, gledano dolgoročno, ne bomo povečali odstotka rodnosti, nam v prihodnosti sledijo zanikrne pokojnine, ki si skoraj ne bodo zaslužile takšnega imena. Dejstvo je, da Slovenija postaja država starčkov, saj se v povprečju prebivalstvo vsako leto bolj stara. Tu ni višje sile, ki bi nam lahko ustvarila nove davkoplačevalce; sami moramo poskrbeti, da se bo stanje izboljšalo. Naj ne pozabim dodati, da si vsi upokojenci zaslužijo dostojno pokojnino in ne drobiža, s katerim bi se skozi svoja starostniška leta le stežka prebijali. Nobena skrivnost ni, da nekateri izmed starostnikov že v današnji dobi, ki ji za zdaj lahko še rečemo doba dokaj "solidnih pokojnin", živijo v nemogočih razmerah. Nekateri se z majhno pokojnino komaj prebijajo skozi življenje. Nekate- re pokojnine so smešno nizke, komaj zadostujejo za nakup osnovnih živil ali pa še to ne. Dogaja se, da si ljudje ne morejo privoščiti niti elektrike in vode, ker so zneski na položnicah v primerjavi z njihovo pokojnino astronomski. Dogaja se, da bolehajo leta in leta, ker si ne morejo privoščiti zdravljenja. In da ne omenjam osamljenosti, ki je pri starostnikih zelo pogosta. Vprašujemo pa se, kakšne bo- Slovenci se kot narod staramo. Demokracija • 49/2004 i 11 il umi i M\ do šele pokojnine, ki jih bodo prejemali ljudje, ki so šele začeli delati. Si bodo lahko privoščili osnovno, bodo lahko plačevali položnice? Krvavo potrebujemo nove davkoplačevalce. Nujno bi bilo treba povečati rodnost v Sloveniji in ji tako zagotoviti boljšo prihodnost. Če se to ne bo zgodilo, bomo na stara leta životarili, namesto da bi kakovostno in mirno preživeli ostanek svojega življenja. Obljube prejšnje vlade in predvolilni čas Prejšnja vlada je upokojence ves čas tolažila, da bo dvignila pokojnine. Jasno je, da se obljube niso izpolnile. Vsaj v taki meri ne, da bi upokojenci res kaj imeli od tega. V predvolilnem času je bilo očitno, daje vsaka stranka, ki je kandidirala, hotela prav to veliko volilno skupino prepričati, da je ona prava. Pri stranki, ki je oblikovala prejšnjo vlado, nam je bilo jasno, da mlati prazno slamo. Le zakaj bi vlada, ki je bila na oblasti štiri leta, hotela kar nenadoma povečati pokojnine in jih uskladiti s plačami, če pa tega v vseh štirih letih ni storila? Odgovor je jasen: zaradi volitev. In ko so volitve, marsikdo obljublja marsikaj. Ali se to izpolni ali ne, se marsikomu ne zdi pomembno. Velik del volivcev so upokojenci in jasno je, da so vse stranke bolj ali manj ciljale predvsem na to problematiko. A prejšnji vladi in njihovim predstavnikom nismo mogli več verjeti; jasno je bilo, da so tudi v očeh ®f 11II I finance DeSUS v koalicijo za upokojence Vlada Antona Ropa upokojencem ni bila naklonjena. ljudi izgubili zaupanje, saj so ves čas prišel val svežine. Vlada Janeza Janše se obljubljali, kaj bodo izpolnili, niso pa zavzema za zvišanje pokojnin in uskla- Ljudje v pokoju si želijo višjih pokojnin. pomislili, da so imeli štiri leta čas in niso storili praktično ničesar. Upokojenci so čakali na višje pokojnine, pa jih niso dobili. Vse, kar so dobili, so bile Ropove obljube, da bo to uresniči v naslednjem mandatu. Novi predsednik vlade Janez Janša se obnaša povsem drugače kot njegov predhodnik. Že v predvolilnem času ni se-jal obljub vsevprek, ampak je obljubil le tisto, kar je mogoče uresničiti. Očitno je, da so se prav s prihodom novega mandataija pokazale nove možnosti tudi za upokojence, ki so bili pod prejšnjo vlado odrinjeni na stranski tir. Nova vladna koalicija bo skušala uresničiti pričakovanja in cilje, ki bodo zadostili tako obširni populaciji, kot je upokojenska. Se vedno pa obstaja problem nizke rodnosti. Zavedati se moramo, da z večjo rodnostjo ustvarjamo nove davkoplačevalce, ki bodo nekoč "skrbeh" za nas. Tega se za zdaj še premalo zavedamo, čeprav nam je prav nizka rodnost edina in največja grožnja. Nova vlada - nove rešitve Z novo vlado je v slovenski prostor ditve s plačami pa tudi za refonno sistema zdravstvenega zavarovanja. Tudi sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je problematičen, saj kljub sprotnemu pozitivnemu poslovanju za njim še vedno ostaja mili-jardni dolg iz časov po osamosvojitvi Slovenije, ko je država z množičnim upokojevanjem popravljala stopnjo brezposelnosti. Nekateri napovedujejo, da se nam obeta nova reforma. Jasno je, da je prejšnja vlada za seboj pustila kup neureje- nih zadev in jih sedaj kot breme preložila na pleča nove vlade. Kljub temu smo lahko trdno prepričani, da bo nova vlada opravila tudi s tem. Povečati rodnost Kako bomo preživeli preostanek življenja, je odvisno predvsem od nas samih; s tem ko se zadnja leta rodnost vztrajno zmanjšuje, bi se morali obremenjevati bolj, kot dejansko se. Zdi se, kot da se nihče še prav dobro ne zaveda, kaj to pomeni za Slovenijo v prihodnosti. Če kmalu ne bomo storili kaj v tej smeri, bo Slovenija že čez nekaj desetletij dežela starčkov z nizkimi pokojninami. Vprašanje je, kako so pokojnine lahko še nižje, ko pa so že zdaj tako nizke. Dejstvo je, da bi se morali ob takih stvareh dodobra zamisliti in se zazreti v prihodnost. S prihodom nove vlade smo sicer odrešeni mnogokatere težave, vendar namesto nas ne more ustvarjati davkoplačevalcev. Slovenci moramo poskrbeti za večjo rodnost in omogočiti tudi svoji prihodnosti dostojne pokojnine, vredne tega imena. Tudi sami bomo (upajmo) nekoč starostniki in zadnje, kar bi si želeli, je, da bi morali na jesen svojega življenja varčevati pri živilih in si zavoljo nizke pokojnine odtrgovati od ust. Težave so odpravljive, le lotiti se jih moramo. Optimizma nam ne sme zmanjkati, saj nam bodo v prihodnje vladali sposobni ljudje in strokovnjaki, za katere smo prepričani, da bodo tudi na področju pokojnin postorili marsikaj, kar bo v prid upokojencem. Denis Vengust u7DTO.radiodur.si Ilismo največji, nismo najbol jši, nismo najlcpf-i in ni?mo najbolj, trapasti. 01 / 520 5000 _______ Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © Slovenija Zadnje čase prihajajo na dan nepravilnosti pri poslovanju mestne občine Koper, do katerih je prihajalo v času. ko sta bila župana Irena Fister in Dino Pu~ cer (oba ZLSD). Vprašanje je, ali bi do razkritij sploh prišlo, če združena lista ne bi izgubila enega svojih najmočnejših fevdov. Zupan mestne občine Koper (MOK) Boris Popovič nima miru. Potem ko je javnost že skoraj pozabila na razne afere in je višje sodišče ugotovilo, da je bil neupravičeno pridržan, je zdaj prišlo na dan revizijsko poročilo Računskega sodišča Razkrivanje starih grehov Republike Slovenije o delu poslovanja MOK v letih od 1998 do 2001. Previsok regres Občina se je brez odlašanja odzvala na objavo poročila računskega sodišča o delu poslovanja MOK v letih 1998-2001 glede povračila stroškov v zvezi z regresom za prehrano med delom. O tem delu poslovanja občine je računsko sodišče izreklo negativno mnenje, ker je poslovanje "v pomembnem neskladju z relevantnimi predpisi". Sodišče je tako od občine zahtevalo odzivno sporočilo, v katerem mora slednja "izkazati ukrepe, ki se nanašajo na vzpostavitev terjatev in aktivnosti za izterjavo previsoko izplačanega regresa", ki je bil za dobrih 50 tisoč tolarjev previsok. Odgovorni osebi sta bila v tistih letih Irena Fister in Dino Pucer. Na MOK so sporočili, da bodo v rokih, ki jih določa poslovnik o delu računskega sodišča, ustrezno ukrepali. Več revizij, več nepravilnosti Poslovanje MOK je računsko sodišče v zadnjih letih že nekajkrat vzelo pod drobnogled. V času, ko sta MOK upravljala Fistrova in Pucer, smo zasledili nemalo nepravilnosti. Kljub temu so rezultati postali dostopni javnosti razmeroma pozno, kot priča tudi prvi primer, ki smo ga omenili. Po drugi strani se zdi, da je pregledovanje občinskih poslov, odkar se je na županski stolček po- vzpel Popovič, precej hitrejše. Tako je bilo pred poročilom o povračilu regresa za obdobje 1998-2001 javnosti že aprila letos dostopno poročilo o poslovanju občine v letu 2002 in delu leta 2003 (do 30. septembra). Naj spomnimo, daje sedanji župan nastopil funkcijo konec leta 2002. Revizija stroškov dela občinskih funkcionarjev in uprave za leta 1995-1997, ko sta županovo pisarno zasedala Aurelio Juri (do februarja 1997) in Irena Fister, kaže nekaj zanimivosti. Sodišče je ugotavljalo nejasno opredelitev odgovornosti tajnika občine in vodje finančno-gospodar-skega urada v občinskih predpisih, zaradi česar ni bilo mogoče oceniti kakovosti vodenja ter ugotoviti od- govornosti v primerih, ko poslovanje ni skladno z zahtevami. Tako za leto 1996 kot 1997 je obseg izdatkov pokazal, da občina ni upoštevala proračuna, kar je po besedah računskega sodišča "temeljna zahteva pri ravnanju z javnimi sredstvi." Sodišče mnenja o pravilnosti stroškov dela za funkcionarje ni moglo podati, "ker je bila revizija zaradi ravnanja županje pomembno omejena". Ista revizija je ugotovila, da županja do tedaj (1998) ni poskrbela za izterjavo nezakonitih izplačil funkcionarjem za leto 1995 v skupni vrednosti 8 milijonov tolarjev niti ni bilo dokazov, da bi sploh začela postopek izterjave na sodišču. Izgovor Fisterjeve je bil domnevna nejasnost Mestna občina Koper je bila v zadnjih letih s strani računskega sodišča deležna pogostih revizij poslovanja. Mi&Sgkm Prenovljeni koprski kino: ponudniki prenovitvenih del leta 2002 niso pripravili vse zahtevane dokumentacije, vendar to ni bila ovira, da dela ne bi dobili. Odsek avtoceste Ljubljana—Koper pri Serminu: občina je šla Darsu precej na roko in ni zahtevala plačila za nekatera zemljišča v valorizirani vrednosti. Računsko sodišče RS je pred dnevi objavilo revizijsko poročilo o delu poslovanja MOK v letih 1998 do 2001 in izreklo negativno mnenje. Demokracija • 49/2004 Slovenija pri navodilih o izračunu in postopku izterjave, a je računsko sodišče ta izgovor zavrnilo. Fistrova je prav tako ugovarjala ugotovitvam, da je župan lun svojim poklicnim funkcionarjem izplačeval izdatke nad višino, določeno s proračunom, in tako presegel pristojnosti po zakonu o financiranju občin. Argument, da ima MOK v odloku o proračunu tudi določilo, da sme župan v določenih primerih v okviru skupnega obsega sredstev spreminjati namen in višino le-teh, je sodišče zavrnilo, ker določilo ni v skladu s 6. členom zakona o financiranju občin. Neupravičeni dodatki Bolečo točko revizijskega poročila predstavlja izplačevanje dodatkov. Tako je MOK do septembra 1996 obračunavala dodatek od osnove, ki je bila povečana z dodatki za uspešnost, posebne pogoje dela in znanje italijanščine. V osmih mesecih je to zneslo 735.000 tolarjev previsokih dodatkov. Dodatek za nezdružljivost opravljanja del je nekaj časa veljal za Nepravilnostijebilozamalomor- botroval konec mandata DinaPucer- vse poklicne funkcionarje, čeprav bi je, tako da bi bilo preobsežno poglab- ja, vsekakor pa je do nepravilnosti še bilo to upravičeno le za višje upravne ljatisevvse.Najpovemole,daješkri- prihajalo. Revizija je bila v tem pri- delavce. Poklicnim delavcem MOK palo tudi pri sistemizaciji zaposlenih, meru hitro pripravljena, morda tu- prav tako ne bi smela izplačevati do- saj so bili na določena mesta razpore- di zaradi izredne pozornosti do dela datka za znanje italijanskega jezika, vi- jeni delavci z izobrazbo, nižjo od pred- novega župana, ki je konec leta 2002 šina omenjenega neupravičenega iz- pisane. V enem primeru je delavec s prevzel Pucerjevo mesto, plačila pa je po ocenah (občina ni 4. stopnjo izobrazbe zasedal funkci- Leta 2002 so bile razne rekon- predložila popolne dokumentacije) jo, ki zahteva 7. stopnjo. V svojem po- strukcije in sanacije s strani javnega znašala več kot 800.000 tolarjev. ročilu je računsko sodišče ugotovilo podjetja Komunala Koper napačno MOK je v obdobju 1995-1997 nezakonita izplačila funkrionaijem v evidentirane kot investicije. V istem prekoračila proračun, namenjen iz- skupnem znesku 1,6 milijona tolar- obdobju je MOK za dobra dva mili- plačilu delovnih teles in nepoklicnih jev, poleg tega pa ocenilo (županja ni jona presegla v proračunu dovolje- funkcionarjev, za več kot pol milijo- dovolila preveritve verodostojnosti ne odhodke. Darsu je občina leta na tolarjev. Zakonsko neutemeljeno plačilnih list funkcionarjev), da bi 2001 prodala stavbna zemljišča za av- je bilo plačevanje sejnin poklicnim MOK ob upoštevanju predpisov o tocesto Klanec—Sermin, ko pa je funkcionarjem, kaže pa, da se je to stroških za funkcionarje privarčevala Dars v nasprotju s pogodbo plačal dogajalo ne le leta 1997, kot je ugo- 4,3 milijona tolarjev. Občina bi z do- odškodnino v nevalorizirani vred- tovilo računsko sodišče, ampak po slednim upoštevanjem predpisov pri nosti, občina ni urgirala. Prav tako navedbah same županje tudi leta stroških občinske uprave lahko pri- je dopustila Darsu odkup zemljišča 1995. Tudi izplačila nepoklicnim varčevala vpovprečju 8,9 milijona to- za odsek obalne ceste Škofije—kri- funkcionaijem so presegala zakonsko larjev letno za obdobje 1995-1997. žišče Ankaran, ne da bi zahtevala za- določeno kvoto. Pri izdatkih za de- konite zamudne obresti. Do plačila javnost občinske uprave je leta 1997 asne izterjave zneska v valorizirani vrednosti in za- prekoračitev proračuna znašala kar Po katastrofalni (ne)preglednos- mudnih obresti je prišlo šele konec 2,818 milijona tolarjev, še huje pa ti delovanja MOK se je stanje zaradi leta 2003, ko je za krmilom MOK že je, da je bila s strani MOK prekora- budnega nadzora računskega sodišča stal Popovič. Sicer pa so na podlagi čitev mnogo prenizko izkazana (ko- izboljšalo, tako da revizijsko poročilo sklepa županje iz 1997 še leta 2002 maj 450 tisoč tolarjev). Ob odobra- za leto 2002 in v omejenem obsegu in delno leta 2003 izplačevali previ- vanju prekoračitev proračuna v le- med 1. januarjem in 30. septembrom sok regres za prehrano med delom, tih 1995 in 1997 sta Juri oz. Fistrova 2003 ni ugotovilo pomembnih na- Pri prenavljanju koprskega ki- tako presegla svoje pristojnosti. pačnih navedb. Ne vemo, ali je temu na MOK od izbranega ponudnika Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 del ni zahtevala revidiranih bilanc za leti 2000 in 2001, kot je to določal razpis. Leta 2002 pa je občina "nepravilno, brez meril, ki bi jih ... moral sprejeti občinski svet", dodelila krajevnim skupnostim sredstva v višini dobrih 48 milijonov. Vrniti Popoviču udarec? Nihče ne trdi, da je Popovič brezmadežno jagnje, ki ga poskušajo sile kontinuitete poslati v zakol. Prav je, da sodišča preiščejo morebitne nezakonite županove posle, do tedaj pa se s tem ne bi smela ukvarjati politika. Tako smo ob preiskavah zoper koprskega župana lahko opazovali, kako donedavni oblastniki koprske mestne občine razumejo svojo vlogo v opoziciji. Očitno ne morejo požreti dejstva, da je združena lista ostala brez župana v največji in najpomembnejši občini obalno-kraške regije, ki je veljala za nesporno strankino trdnjavo, kjer so lahko vladali v miru, t. j. brez prave opozicije. Zmaga tedanjega političnega "zelenca" Popoviča na volitvah 2002 je pomenila epohalno spremembo, saj je dokazala, da ZL niti na Obali nima večnega mandata. Prejšnji župan in kandidat Dino Pucer je leta 2002 obsojal politični avanturi-zem in Popoviču mahal z zajetnim programom Koper 2020. Očitno so se pri ZL zanašali, da jim do tistega leta ni treba skrbeti, da bi izgubili vodilni položaj v občini, a so se motili. Verjetno je bil tudi to razlog za povečan nadzor računskega sodišča nad delom občinske uprave, ki je Popoviču zapustila številne neurejene zadeve in netransparentno poslovanje. V tako dolgi dobi so se bržkone spletle tudi marsikatere vezi med vladajočimi politiki in gospodarstveniki. Hkrati je zanimivo, kako je sodstvo v preteklosti že izkazalo izredno pozornost poslom Borisa Popoviča. Na tem mestu ne mislimo pogrevati neobičajno dolgega pridržanja župana v času preiskave zoper njega, ki se je izkazalo za neupravičeno. Zagotovo pa je pomenljivo, da se je računsko sodišče, kot smo že omenili, tako hitro lotilo pregledovanja poslovanja MOK pod novim županom. Je to še en poskus, da bi Popoviču po porazu vrnili udarec? Mitja Volčanšek © Pod županovanjem Irene Fister je bilo poslovanje MOK izredno nepregledno, nepravilnosti, ki so se vlekle še iz časov županovanja Aurelia Jurija, pa so se kar kopičile. Popovičev predhodnik Dino Pucer je pred zadnjimi občinskimi volitvami v javnosti nastopal precej arogantno, hkrati pa je postalo poslovanje občine malo preglednejše. Župan Boris Popovič je bil od samega nastopa funkcije deležen posebne "pozornosti", bolj kot upravičenost očitkov pa je osrednjo vlogo igrala njegova politična barva. Slovenija seveda prišteti še vse domače delo in učenje, pripravo referatov, plakatov, herbarijev, poročil o domačem branju, dopolnilni pouk za učence z učnimi težavami in dodatni pouk ta tiste, ki želijo in zmorejo več. Tu so potem še obvezne razredne ure pa razni krožki, pevski zbor, ki je za učence s posluhom obvezen (trikrat na teden). Če k temu prištejemo še obveznosti v športnih klubih, glasbenih šolah in verouk, dobimo pravo podobo superučenca, ki v Evropo hiti s 40 do 50 urami obveznosti na teden," pravi učitelj. Pri tem navaja zanimivo primerjavo z obveznostmi, ki jih ima na fakulteti za družbene vede njegova starejša hči. Njene obveznosti v 4. letniku so namreč vsega 24 ur. Kot pravi, pa v devetletni osnovni šoli niso obreme- Ko je Slovenija pred leti začela uvajati devetletko, je bil njen temeljni namen razbremeniti osnovnošolce in njihove starše. Pet let po njeni uvedbi je realnost povsem drugačna - povprečen učenec devetletke je nadpovprečno obremenjen, enako pa velja tudi za starše in učitelje. Potem ko je na izredni seji, na kateri so poslanci izvolili novega predsednika vlade, vodja poslanske skupine SDS Mirko Zamernik opozoril, da so učenci v slovenskih šolah nadpovprečno obremenjeni in da mogoče tudi zaradi tega velikokrat delajo samomore, se je v imenu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije v javnosti oglasil njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj in ostro kritiziral Zamernikove besede. Kot je dejal, naj bi bil Zmernik s svojimi besedami degradiral celotno učiteljstvo, hkrati pa je zanikal navedbe, da bi bili učenci v devetletni osnovni šoli pretirano obremenjeni. Kot dokaz za to svojo trditev je navedel analizo, ki naj bi jo bil pripravil Zavod RS za šolstvo in iz katere naj bi bilo razvidno, da se obremenjenost učencev z uvedbo devetletke ni povečala. Realni podatki demantlrajo Branimirja Štruklja Ker je statistika vedno eno, realnost pa ponavadi nekaj povsem drugega, smo za mnenje o obremenjenosti otrok v osnovnih šolah povprašali tiste, ki se s slovensko devetletko dnevno srečujejo in ki lahko zato o slovenski osnovni šoli dajo pristne in verodostojne informacije. Kot nam je dejal eden izmed učiteljev iz Slovenske Bistrice, Zamernikove navedbe, da so učenci v novi devetletki čezmerno obremenjeni, povsem držijo. "Sam imam hčer, ki obiskuje osmi razred devetletke. Zato lahko po- vem, da ima hči za pouk predpisanih 22 učbenikov in delovnih zvezkov in še nekaj dodatnih zvezkov tako imenovane priporočene literature. V obdobju od 1. septembra do 30. novembra, v zadnjih treh mesecih torej, je pri sedemnajstih predmetih prejela med 27 in 30 pisnih in ustnih ocen (če bi bila v osmem zaredu osemletke, bi bila v istem času ocenjena maksimalno od 15- do 20-krat). Če upoštevamo dejstvo, da je september čas uvajanja novih snovi, pomeni, da je bila v povprečju ocenjena vsaj enkrat dnevno. K tem osnovnim obremenitvam je treba njeni samo dijaki, ampak tudi učitelji. "Ravnatelji v osnovnih šolah so skoraj povsem zatolčeni, ker so pod nenehnim nadzorom ministrstva in zavoda za šolstvo. Ne marajo sugestij in kritičnih pripomb učiteljev in staršev, ker se bojijo. V letih uvajanja devedetke je zaradi nestrinjanja s tem dragim in kaosnim sistemom samo v občini Slovenska Bistrica odstopilo 5 ravnateljev in pomočnikov ravnatelja. K temu je treba prišteti še tiho in tleče nezadovoljstvo učite ljev, ker nam je devetletka naložila enormno količino nikomur razumljivega administriranja, prepi- Mirko Zamernik je na prvi izredni seji novega parlamenta opozoril, da so učenci v osnovnih šolah preobremenjeni. Izkušnje staršev in njihovih otrok mu v tem pritrjujejo. Branimir Štrukelj kot glavni dokaz za trditev, da učenci v slovenskih šolah niso preobremenjeni, navaja analizo Zavoda RS za šolstvo, vendar pa so očitno analize in statistika eno, dejansko stanje pa drugo. Učenci v slovenski devetletki se lahko po svojem "delovnem" času primerjajo s svojimi starši, včasih pa jih celo prekašajo. Demokracija • 49/2004 Slovenija I Nazorna statistika i Razred Število ur Število predmetov 7. r. devetletke 30 16 ali 17 6. r. osemletke 26 12 8. r. devetletke 29,2-30,2 16 ali 17 7. r. osemletke 27 14+1 (brez ocene) Primerjava števila ur rednega pouka med 6. razredom osemletke in 7. razredom devetletke ter 7. razredom osemletke in 8. razredom devetletke kaže, da je devetletka učence še dodatno obremenila. sovanja in vpisovanja že desetkrat vpisanih stvari in podatkov, preračunavanja ocen v točke in spet nazaj ... Nezadovoljen učitelj gre nezadovoljen in utrujen od nekoristnega dela tudi v razred... In posledice?" "Delovni čas" otrok enak delovnemu času staršev Podobno kot učitelj nam je pripovedoval oče sina, ki obiskuje sedmi razred devetletke na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. "Sin gre ponavadi v šolo eno uro prej kot jaz v službo (ob sedmi uri). Ker ima po rednem pouku, ki ponavadi traja šest ur, še razne šolske in obšolske obveznosti, pride domov največkrat v istem času kot jaz. Po kosilu se še kakšni dve uri uči, kakšno uro gleda televizijo, potem pa gre že počasi spat. Njegov 'delovni' dan je tako skoraj bolj natrpan kot moj." Podobno zgodbo pove mati, ki ima sina v petem razredu osemletke. Kot pravi, se z njim vsak dan po pouku vsaj dve ali tri ure uči, sicer zaradi obveznosti, ki mu jih nalaga šola, ne verjame, da bi uspešno izdelal razred. "Pri tem je največji problem to, da je snov zelo obsežna, največkrat pa tudi zelo težka. Priznam, da včasih njenih posameznih delov in izrazov še sama ne razumem." Povprečen osnovnošolec Takšne in podobne zgodbe seve- da samo kažejo na to, da so učenci v slovenskih osnovnih šolah, posebej devedetki, preobremenjeni ne glede na to, kaj o tem pravita Štrukelj in Zavod RS za šolstvo. Slednji pač ne bodo pljuvali v svojo skledo. Skleni-mo tale prispevek z opisom povprečnega slovenskega osnovnošolca, ki smo si ga lahko ustvarili iz navedb staršev otrok. Sodobni osnovnošolec je star med 6 in 15 let. Kljub svojim rosnim letom je hiperkativna oseba, ki v dopoldanskem času pridno sedi v šoli, popoldne pa se ukvarja s številnimi šolskimi in zunajšol-skimi dejavnostmi, se pozno v večer uči in piše domače naloge. V šolo, kjer ima tudi do 17 predmetov, odhaja uro prej kot njegovi starši v službo, domov pa prihaja ponavadi skupaj z njimi. Njegov "delavni teden" tako traja med 40 in 50 ur. Vmes mu, če je seveda priden in iznajdljiv, ostane še kakšna ura za brezskrbno otroštvo, to pa je tudi vse, kar od njega ima. Gaber in Štrukelj pa se še naprej sprenevedata. c* Kocjan t vVAf pobota tel:02/537-19*9 tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Ljubljanska SDS poziva vse stranke v mestnem svetu na čelu z županjo Danico Simšič, da sedanji mandat predčasno končajo in razpišejo predčasne volitve. Razloge za predčane volitve ljubljanska SDS vidi v hudi krizi, v kateri se je znašla MOL. Ko je ljubljanska županja Danica Simšič v roke dobila poročilo računskega sodišča, ni bila preveč zadovoljna. Razlogov za zadovoljstvo seveda ni bilo, saj je računsko sodišče za poslovanje mestne občine Ljubljana (MOL) v letu 2003 podalo negativno mnenje. Simšičeva je obljubila, da bo spoštovala vse pozive računskega sodišča, med drugim tiste po odstavitvi načelnika oddelka za finance na MOL Steva Le-kiča in direktorja javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Boruta Le-nardiča (za slednjega je svet ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Holding Ljubljana, minuli četrtek sklenil, da bo razrešen s funkcije 25. novembra prihodnje leto). Sicer pa so se na županjine namere odzvali v ljubljanskem odboru Slovenske demokratske stranke (SDS). Menijo, da županja z napovedano razrešitvijo Lekiča in Le-nardiča ne bo rešila slabega stanja mestnih financ (čeprav odstavitvi ne nasprotujejo). Vodja svetniškega kluba SDS Dimitrij Ko-vačič je v imenu ljubljanske SDS dejal, da je ukrepanje županje prepozno in premajhno dejanje in da bi se morala Simšičeva takoj po svoji izvolitvi odzvati na predloge SDS po nujnih zamenjavah na nekaterih načelniških mestih, v nadzornem svetu Holdinga Ljubljana (HL) in v nadzornih svetih sedmih javnih podjetij vključenih v HL. Poročilo računskega sodišča so prečesali člani občinskega odbora za finance. Njegov podpredsednik Peter Sušnik iz vrst SDS pričakuje od županje temeljito odzivno poročilo občine, in to za vsako točko, vse razloge, zakaj je do kritičnega stanja prišlo, kdo je dogovoren, kakšni bodo popravljalni ukrepi in kakšne bodo sankcije proti odgovornim. Zanimivo pri tem je, da je odbor za finance ugotovil, da kljub kritičnemu stanju mestnih financ nekatera ljubljanska javna podjetja, vključena v HL, živijo izjemno dobro. Zato lahko pričakujemo kakšna izplačila nagrad in dodatkov k plačam ob novem letu v posameznih javnih podjetjih, opozarja Sušnik. Dimitrij Kovačič Vodja svetniškega kluba SDS je pozval vse stranke v ljubljanskem mestnem svetu k predčasnim volitvam. Sicer pa se ljubljanska SDS ukvarja tudi s predlogom rebalansa proračuna MOL za leto 2004. Ugotoviti želijo, ali je ta sploh smiseln. Še več pozornosti pa v SDS namenjajo proračunu za prihodnje leto, saj so po njihovi oceni posamezni podatki mestne uprave skregani z zdravo pametjo, kajti na vseh področjih, kjer se kažejo potrebe po povečanju sredstev, se ta krčijo, na tistih področjih, ki zadevajo stroške uprave in javnih zavodov, pa se sredstva zvišujejo. Mihaela Praprotnik l Predčasne volitve? Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 © globus Oproščena Na županijskem sodišču v Zagrebu so Nevenko Tudman, hčerko prvega hrvaškega predsednika, oprostili vseh obtožb. Obtožnica jo je bremenila, da je med letoma 1996 in 1999 uporabila svoj vpliv kot hči predsednika in posredovala pri državnih uradnikih in vodstvih nekaterih podjetij, da bi lastniku Telekoma, ki je bil svetovalec ministra za znanost in tehnologijo, omogočila sklenitev poslov brez potrebnega javnega natečaja oziroma zbiranja ugodnejših ponudb. S tem naj bi bila s provizijami pridobila 1,7 milijona hrvaških kun. Tudmanovo je ovadil Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj naj bi bila ta po nekaterih pričanjih od vsakega dogovorjenega posla dobila 15 odstotkov provizije. Sodba še ni pravnomočna, napovedana pa je tudi pritožba. Mikenska grobnica Skupina grških arheologov je odkrila nedotaknjeno mikensko grobnico južno od Sparte na Pelopone-zu. Grobnica, v kateri so našli predmete iz mikenske dobe (1580-1100 pr. Kr.), ima več prostorov, vkopana je v naravno steno, v njej pa je več grobov s konca mikenske dobe. Arheologi so grobnico odkrili med raziskovalnimi deli v bližini vasi Pe-risteri, 50 kilometrov južno od Spar-te. V grobnici so našli keramične predmete, graviran kamen z upodobljeno živaljo, ogrlice, fibule, prstan, britvico, nož in bronasto držalo. Grobnica je del večjega grobišča, kjer so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja odkrili še tri grobnice. Odrezani od sveta V kamboški džungli so našli sedem družin, ki so pred 25 leti, pred koncem režima Rdečih kmerov, pobegnile pred vietnamskimi oboroženimi skupinami. Skupno 34 ljudi, starih od nekaj dni do 55 let iz štirih različnih etničnih skupin, vse doslej Skromni princ Britanski princ William je v enem redkih televizijskih pogovorov govoril o svojem študiju, načrtih za prihodnost in odnosih do družine. Med drugim je dejal, da bo po koncu študija geografije na škotski Univerzi St. Andrew's najverjetneje odšel v vojsko, kjer hoče, da bodo z njim ravnali tako kot z dragimi. Najstarejši sin britanskega prestolonaslednika Char-lesa in pokojne princese Diane je drugi v vrsti za zasedbo britanskega prestola, na katerem je sedaj njegova babica, 78-letna kraljica Elizabeta II. Kot je dejal, želi čim dlje živeti "normalno življenje" in ne prehitro prevzeti uradne obveznosti, ki mu jih nalaga njegova modra kri. Po študi-, ju bi rad najprej nekaj časa potoval P ter po zgledu svoje matere in mlajšega brata, princa Har-^Hf* ryja (20), pomagal Âi^IiÈS^ som v Afriki. ni imelo nikakršnih stikov z zunanjim svetom. Oblačila so si izdelovali iz lubja in listja, tudi prehranjevali so se z listjem in divjimi živalmi. Našli so jih obmejni stražarji iz sosednjega Laosa, ki so zašli vdžunglo. Družine so svoje vasi zapustile leta 1979, pred prihodom Vietnamcev, ki so imeli nalogo strmoglaviti Pol Potov režim. Od tedaj so živeli nomadsko življenje na obmejnem območju med Laosom in Vietnamom, ki ga imenujejo Divji vzhod, ker je v državi najbolj nedostopen. Mnogi člani so zboleli za malarijo in drugimi boleznimi, obnašali pa naj bi se kot divjaki. Delfin rešitelj Skupina novozelandskih plavalcev je ušla smrtonosnim zobem velikega belega morskega psa, zahva- polovico Narodnega parka Tatre, simbola in glavnega turističnega območja Slovaške. Oblasti govorijo o okoljski katastrofi stoletja. Orjaški veter je polomil 12.000 hektarjev gozda, močno pa poškodoval še dodatnih 12.000 hektarjev od skupno 46.000 hektarjev dreves. Skoda naj bi znašala več sto milijonov evrov. Najbolj so prizadeta glavna turistična središča. Z zemljo je zravnan gozd v 50-kilometrskem pasu, ki je ponekod širok tudi do pet kilometrov; ponekod, na primer v Strbskem ljujoč nepričakovanemu posredovanju delfinov, ki so jih obkrožili in tako oblikovali rešilno pregrado, ki jih je rešila pred morskim psom. Zgodilo seje na severovzhodni obali Nove Zelandije, ko so Roba Ho-wesa in tri druge učitelje plavanja, ki so trenirali, obkrožili delfini. Raziskovalce in stro- Plesu, Tatranski Lomnici in Doljnem Smokovcu, ni ostalo celo niti eno drevo. Uničeni gozdovi se bodo obnavljali vsaj sedem desetletij, obstaja tudi povečana nevarnost erozije in poplav, Tatre pa bi lahko izgubile svojo mikroklimo, ugodno za zdravljenje predvsem bolezni dihalnih organov. Slovaška vlada je kot prvo pomoč že namenila 250.000 evrov, sicer pa Bratislava pričakuje tudi pomoč EZ, kakršno je ob poplavah pred dvema letoma prejela Češka. Marke v obtok Nemci bodo lahko do božiča v številnih trgovinah plačevali z nekdanjo denarno enoto - nemško marko. Za to so se odločili, potem ko je kovnjake za morske sesalce obnašanje delfinov ni presenetilo, saj naj bi ti radi pomagali tistim, ki so nezavarovani. nemška osrednja banka objavila po-Silovit veter s sunki do 173 kilo- datek, da več kot 15 milijard mark še metrov na uro je opustošil skoraj vedno ni zamenjanih v evre. Večji del Demokracija • 49/2004 tega so kovanci, zato je verjetnost, da se bodo znova pojavili na trgu, majhna, saj so končali večinoma v zasebnih zbirkah ali na dnu vodnjakov. Predstavniki Bun-desbanke so akcijo pozdravili in prebivalce pozvali, da izkoristijo priložnost in božična darila še enkrat plačajo s starim plačilnim sredstvom. Rok za zamenjavo nemške marke v evre je neomejen. globus Dražba igrač Londonska dražbena hiša Christie's je za december pripravila kar dve dražbi otroških igrač. Med plišastimi živalcami nameravajo ponudili tudi skoraj sto let starega Wil-la, medvedka cimetove barve iz mo- herja, izdelek hiše Steiff. Dražba modelov železnic bo 20. decembra, na njej bo med drugim mogoče kupiti tri lokomotive znamke macrklin iz 30. let: težko tovorno lokomotivo "Crocodile" iz leta 1935, ocenjeno na 17.000 do 21.400 evrov, leta 1937 za britanski trg izdelano "Cock o' the North", katere vrednost je ocenjena na 14.000 do 21.400 evrov, kakor tudi "Moutain Etat" iz leta 1934, ki ima ceno 5.000 do 6.500 evrov. li veliko zanimanje, je okoli leta 1804 izdelal znani francoski orožar Nicolas-Noel Boutet. Začetna cena na dražbi se je vrtela med 600.000 in 800.000 dolarjev, kljub temu pa sta pištoli dosegli vsoto, ki doslej še nikoli ni bila dosežena za to vrsto orožja. Po smrti južnoameriškega revolucionarja, po rodu Venezuel-ca, je Bolivarjeva partnerka Manuela Saenz pištoli podarila njegovemu prijatelju Ricardu Illingworthu. Marljivi Avstralci Avstralci delajo povprečno več kot njihovi kolegi drugod v razvitem svetu. Po podatkih avstralskega inštituta so zaradi takšnega delovnega ritma izpostavljeni preobremenjenosti, kar povzroča depresijo in tesnobo, ki je pri njih večja od povprečja. Raziskava, ki je zajela več držav, med njimi ZDA, Francijo, Japonsko in Nemčijo, kaže, da bi lahko Avstralci, tudi tisti, ki so že izrabili letni dopust, do konca letošnjega leta prenehali z delovnimi obveznostmi, pa bi kljub temu imeli enako število delovnih ur kot njihovi kolegi iz drugih industrijsko razvitih držav. Avstralci delajo povprečno 1.855 ur letno, medtem ko je povprečje v drugih razvitih državah 1.643 ur. Avstralci sami menijo, da živijo v državi, kije znana po podaljšanih koncih tedna. Čeprav je število prazničnih dni v Avstraliji mogoče primerjati s povprečjem v državah OECD, pa je plačani dopust precej krajši od evropskega povprečja. Bolivarjeva pištola Na dražbi v newyorški avkcijski hiši Christie's so za rekordnih 1,68 milijona dolarjev prodali pištoli, ki sta pripadali borcu za neodvisnost držav Južne Amerike, generalu Simonu Bolivarju (1783-1830). Pištoli, ki sta med občinstvom vzbudi- Japonski strokovnjaki so odkrili, da predolga uporaba računalnikov pri kratkovidnih osebah povečuje tveganje za glavkom. Glavkom je očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, kar lahko pripelje do slepote ali težkih poškodb vida. Doslej je bilo znano, da so bili glav-komu izpostavljeni bolj kadilci in ljudje z visokim krvnim pritiskom. Japonski strokovnjaki so prepričam, da predolgo sedenje pred računalniki povečuje tveganje za različne okvare vida pa tudi za glavkom. Strokovnjaki so prepričani, da je očesni živec kratkovidnih ljudi občutljivejši na računalniški zaslon kot očesni živec ljudi z dobrim vidom. frankov. Število švicarskih milijo- milijona ljudi na severu Švedske, ki narjev se je od leta 1997, ko je bilo so bili izpostavljeni jedrskemu seva-vtej državi po podatkih zvezne ad- nju, in ugotovili, da je tveganje pri ministracije 117.000 družin oziro- osebah, ld so živele na območjih z ma tri odstotke davčnih zavezan- večjimi stopnjami radioaktivnosti, cev s premoženjem, vrednim mili- večje. Od skupaj 22.400 primerov rajon in več frankov, povečalo za 23 ka jih je mogoče 849 statistično pri-odstotkov. Premoženje bogatih Švicarjev je bilo v letu 2003 ocenjeno na 550 milijard dolarjev. Po podatkih neke švicarske svetovalne družbe se je to premoženje v enem letu povečalo za 2,8 odstotka. Milijonarji danes nadzirajo Milijonarji polovico bogastva v Švici, Vsak25. Švicarje prijavil, da ima povečanje števila milijonar-premoženje v vrednosti milijon švi- jevpa povezujejo predvsem z demo-carskih frankov (660.000 evrov) ali grafskimi razlogi - staranjem prebi-več. V tej državi je skupaj 154.000 valstva pa tudi z ugodnim švicar-gospodinjstev s premoženjem v de- skim davčnim sistemom, ki je veli-narju, premičninah in nepremični- ko število bogatih tujcev privabil, da nah, ki presega milijon švicarskih se nastanijo v tem davčnem raju. Posledice Černobila Na Švedskem naj bi več kot 800 ljudi zbolelo za rakom kot posledico nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil leta 1986. Preučevali so primere raka pri 1,1 pisati Černobilu. Takoj po objavi pa so se pojavili tudi pomisleki glede natančnosti izsledkov. Po mnenju predstavnikov švedske službe za varstvo pred radioaktivnim sevanjem je bila stopnja sevanja na Švedskem tako nizka, da ni mogla povzročiti toliko primerov raka. Poleg tega opozarjajo, da je za sklepanje še prezgodaj, saj se večina vrst raka razvije šele po 20, 30 ali celo 50 letih. Opozarjajo tudi, da se ni bistveno povečalo število primerov levkemije in raka ščitnice, ki sta najpogostejši posledici radioaktivnega sevanja. Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 THE NEW YORK TIMES NEW SCIENTIST THE GUARDIAN THE OBSERVER Drugačen Schindler Novi življenjepis Oskarja Schin-dlerja, nemškega poslovneža, ki je med drugo svetovno vojno pred nacisti rešil tisoč Judov, je pravo nasprotje njegove podobe, ki je prikazana v Spielbergovem filmu Schindleijev seznam. Film je bil posnet leta 1993 po zgodovinskem romanu, ki ga je napisal avstralski pisatelj Thomas Che-nell. David Crove, avtor knjige Oscar Schindler: neznana dejstva iz življenja, je priznan zgodovinar, profesor na elonski univerzi v Ameriki. V svoji knjigi je objavil pogovore z očividci iz časa holokavsta in nove dokumente, vključno s Schindlerjevimi pismi, ki jih je hranila njegova ljubica. Za začetek je zanimivo to, da slavnega Schin-dlerjevega seznama sploh ni bilo. V filmu Schindler leta 1944 da judovskemu računovodji seznam Judov, ki jih je treba prepeljati na Češko na delo v tovarni. Tisti, ki so bili na seznamu, so bili nekako varni pred nacisti. V resnici pa je bil Schindler v tistem času v zaporu, ker je poskušal podkupiti krutega esesovskega komandirja. Tudi omenjeni računovodja leta 1944 sploh ni delal pri Schindlerju. Čokolada proti kašlju Sestavine, ki jih vsebuje čokolada, so verjetno učinkovitejše zdravilo proti kašlju kakor tradicionalna sredstva proti tej nadlogi. Tako kažejo nove raziskave. Britanski znanstveniki, ki so analizirali sestavine kakavovca, so ugotovili, da te nimajo nobenega stranskega učinka, ki so povezani z običajnimi zdravili proti dolgotrajnemu kašlju, posebej takšnemu, ki se pojavi po dolgotrajnih virusnih infekcijah in lahko traja cele tedne. Pomagajo tablete s sestavinami kakavovca s teoborminom in kofeinom. Prostovoljci, ki so jih zaužili, so za tem vdihnili plin, ki izziva kašelj. Tistim prostovoljcem, ki niso vzeli kakavovčevih tablet, so za to, da so začeli kašljati, vdihnili za eno tretjino več plina. Kljub tako ugodnim izsledkom pa strokovnjaki obolelim svetujejo, naj se, preden zamenjajo običajna zdravila proti kašlju, ki imajo lahko nekatere stranske učinke, kot so vrtoglavice in glavoboli, vseeno posvetujejo z zdravnikom. Po mnenju zdravnikov teo-bormin vpliva na končiče živca, ki povezuje dihalne poti in možgane. Tolkienova hiša Hišo, v kateri je John Roland Tolkien pisal svojega znamenitega Hobita in Gospodarja prstanov, je vlada Velike Britanije uvrstila na seznam zgodovinskih spomenikov Združenega kraljestva in bo zanjo poskrbela država. Navdušeni tol-kienisti bodo odslej lahko mirneje spali, saj lahko kdaj v prihodnosti pričakujejo v Tolkienovi hiši tudi muzej. Hiša z osmimi prostori je na Nortmur Roadu 20 v predmestju Oxforda. Tolkien je v njej živel od leta 1930 do 1947 in predaval na oxfordski univerzi. "Na ta seznam ponavadi vključujejo stavbe, ki imajo arhitekturno ali umetniško vrednost," je dejal britanski minister za kulturo Andrew Mackintosh, "toda hkrati se trudimo, da bi zavarovali tudi hiše, povezane z zgodovinskimi in kulturnimi dogodki v življenju dežele." Načrt za Tolkienovo hišo je leta 1924 naredil krajevni arhitekt Fred Opens-ho za Basila Blackwella, lastnika tedaj priljubljene verige knjigarn. Najlepše besede Na vprašanja Britanskega sveta, katera je najlepša angleška beseda, ki so ga postavili neangle-žem, je odgovorilo več kot 400 tisoč ljudi v 102 državah sveta. Na seznam tako zbranih besed so se uvrstile besede iz formalne in pogovorne leksike. Za najlepšo med njimi je obveljala beseda mother (mama), med prvo peterico pa so vključene tudi besede passion (strast), smile (nasmeh), love (ljubezen) in eternity (večnost). Beseda father (oče) se na začudenje ni uvrstila niti med prvih 70 besed. Prvo deseterico besed končujejo besede fantastic (odlično), destiny (usoda), freedom (svoboda) in tranquility (umirjenost). Vodja oddelka za stike z javnostmi v Britanskem svetu Chris Waid je dejal, da so na najvišja mesta prišle same močne in pozitivne besede in da ima predvsem beseda mati v vrsti kultur izredno velik pomen. "Nisem prepričan, da bi se uvrstila na prvo mesto, če bi anketo izvedli v Veliki Britaniji," je še dodal. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 v >1 J Jiujjii - \m imhiM - M ijf Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana | Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: : i datum rojstva: datum: i ulica: podpis naročnika: ; i i i kraj, poštna št.: ! Davčni zavezanec: □ da □ ne j Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, d cena: 550 SIT j a označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak ' © Demokracija • 48/2004 Udeleženci vrha Srednjeevropske pobude v Portorožu Slovenija je z organizacijo srečanja predstavnikov vlad v Portorožu opravila svoje obveznosti kot predsedujoča Srednjeevropski pobudi, konec letošnjega leta pa bo predsedovanje prevzela Slovaška. Srečanje toliko državnih voditeljev na slovenskem ozemlju je redek dogodek, vendar so občutki v javnosti ob tem različni. Gre za velik dogodek, krepitev uveljavljanja in celo mednarodnega vpliva Slovenije ali pa le za srečanje organizacije, za katero ni čisto jasno, zakaj naj sploh (še) obstaja? K tem nekoliko mešanim občutkom je deloma pripomogla sama udeležba na portoroškem vrhunskem srečanju Srednjeevropske pobude (SEP). Na tovrstnih srečanjih naj bi države namreč zastopali predsedniki vlad, vendar so bile članice, ki so se držale tega pravila, v manjšini. Tako so bile na premierski ravni zastopane samo gostiteljica Slovenija, ki sta jo zaradi njenega nekoliko nenavadnega političnega sistema zastopala kar dva predsednika vlade - eden brez pooblastil in drugi brez vlade - in še šest članic. Albanijo je zastopal Fatos Nano, Avstrijo VVolfgang Schiissel, Bosno in Hercegovino Adnan Terzič, Hrvaško Ivo Sanader, Poljsko Marek Belka in Slovaško Mikulaš Dzurinda, ki bo prihodnje leto prevzel predsedovanje SEP. zvezi, in tistimi, ki tam še niso, pri čemer naj bi prve s svojimi izkušnjami pomagale drugim. Toda ali države članice SEP res trdno verjamejo, da njihova organizacija uspešno izpolnjuje ta namen? Silvio Berlusconi, premier Italije, ki je bila med prvotnimi pobudnicami SEP, ta se je takrat imenovala kvadrigonala, je udeležbo v zadnjem trenutku odpovedal in kot namestnika poslal Adolfa Uršo, državnega podsekretarja z ministrstva za proizvodno dejavnost, kar jasno kaže, da SEP ni prav med prioritetami njegove vlade. A mnogo bolje ni bilo niti z državami, ki naj bi jim SEP pomagala pri vstopanju v EZ. Ne le Češka in Madžarska, ki sta že v EZ, ampak tudi Bolgarija, Romunija, Makedonija, Moldavija, Srbija in Črna gora, Belorusija in Ukrajina so presodile, da na vrh SEP ni treba poslati Se premierjem ni zdelo vredno priti? Celo po svojem deklariranem namenu naj bi bila SEP predvsem nekakšna "prehodna" organizacija. Med njenimi glavnimi sedanjimi nameni, ki jih je kot predsedujoča poudarila tudi Slovenija, je sodelovanje med članicami, ki so že v Evropski tI. predsednika vlade. Ali to pomeni, da ne potrebujejo kakšnih velikih "uslug" te organizacije? Drugi problem Srednjeevropske pobude pri opredeljevanju in uresničevanju njenih ciljev je njena notranja raznovrstnost, ki je bila prvotno sicer zamišljena kot njena prednost. Danes lahko tako v njej najdemo bolj in manj stare ter najnovejše članice EZ, države, ki so v čakalnici za članstvo v bližnji prihodnosti (Bolgarija, Romunija in morda še Hrvaška), države, ki so od članstva še precej daleč (Albanija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, Makedonija), pa tudi države, ki niti niso prepričane, ali si v EZ sploh želijo. Takšni sta Belorusija, v kateri avtokratski režim Aleksandra Lukašenka namesto evropeizacije zagovarja rusifikacijo, in Ukrajina, ki je - kot so pokazale tudi zadnje predsedniške volitve -globoko razdeljena glede vprašanja, ali naj bi bila njena prihodnost bolj povezana z Brusljem ali z Moskvo. i Izkušnje s Srednjeevropske pobude 1 Anton Rop in Janez Janša: pomanjkanje premierjev je po svoje ublažila Slovenija, ki je sta jo zastopala odhajajoči in prihajajoči predsednik vlade. Raznolikost članstva Heterogenost članstva se je v Portorožu Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © tujina Padec berlinskega zidu, 1989: Predhodnica CEP kvadrigonala je nastala v trenutku, ko so se v Evropi začenjale velike spremembe. ' Protesti po predsedniških volitvah v Ukrajini: SEP se v nasprotju z EZ in ZDA ni mogla jasno opredeliti do politične krize v Ukrajini. " Aleksander Lukašenko, beloruski diktator: je primerno, da SEP v svojih vrstah tolerira tudi odkrito avtokratske režime? jasno odrazila pri nezmožnosti sprejemanja odločitev o občutljivejših vprašanjih. Medtem ko so lahko tako Evropska zveza kot ZDA zavzele jasno stališče do ukrajinskih predsedniških volitev, jih označile za manipulacijo in terjale njihovo (delno) ponovitev, Srednjeevropska pobuda česa takega seveda ni zmogla. Ostala je pri diplomatski frazi o "zaskrbljenosti". O tem, ali je zaskrbljena zaradi volilne goljufije oblasti ali zaradi opozicijskih protestov po volitvah, se ni mogla izjasniti. Toda SEP je taka že od svojih začetkov, saj za svoje članstvo v nasprotju z bolj uveljavljenimi organizacijami, kot je Svet Evrope, da o EZ in Natu niti ne govorimo, nima prav strogih kriterijev. Spomniti se moramo, da je nastala prav zaradi povezovanja zelo različnih držav in nemara je ravno v tem njena zgodovinska posebnost. Ko se je še imenovala kvadri-lateralno sodelovanje, je namreč vključevala članico EZ in Nata Italijo, nevtralno članico združenja EFTA Avstrijo, neuvrščeno komunistično Jugoslavijo in formalno članico Varšavskega pakta, dejansko pa že precej notranje reformirano Madžarsko. Te države so 11. novembra 1989 v Budimpešti podpisale sporazum o političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju, s katerim je bila organizacija ustanovljena. Zgodilo se je le nekaj dni po padcu berlinskega zidu, ki je napovedoval odločilne spremembe v evropskem prostoru. Od kvadrigonale do Srednjeevropske pobude Toda ustanoviteljice kvadrigonale niso bile enotne v navdušenju nad temi spremembami, deloma pa so se jih celo bale. Jugoslavijo je takrat zastopal beograjski režim, ki se ni bil pripravljeni odreči vodilni vlogi partije in vojske. Padec berlinskega zidu je bil zanje gotovo zelo slaba novica in celo znamenje za alarm. Tudi zahodni del nove mednarodne organizacije, predvsem Italija, ni bil navdušen nad vsemi (potencialnimi) spremembami. Kot so se razdeljene nacionalne države začele-v nemškem primeru - združevati, lahko začnejo večnacionalne države tudi razpadati. In naša zahodna soseda je, kot dobro vemo, do konca odločno podpirala enotno Jugoslavijo, tudi če bi bilo to v nasprotju z demokratičnimi procesi. Čeprav je bila zastavljena kot zanimiv poskus "graditve mostov" prek starih delitev v Evropi, bi težko rekli, da je kvadrigonala, današnja SEP, odločilno vplivala na premike, ki so sledili in so te delitve tudi dejansko porušili. Znala pa se je tem premikom prilagajati in je kot taka ostala privlačna za države na svojem območju. Leta 1990 je v svoje vrste sprejela Češkoslovaško in postala penta-gonala, nasledn je leto je z vstopom Poljske postala heksagonala. Po razpadu Jugoslavije in Češkoslovaške se je članstvo bliskovito povečalo in primernejše ime je postalo Srednjeevropska pobuda, kakor se organizacija imenuje še danes. Leta 1993 je imela že deset članic. Sredi devetdesetih se je znova močno razširila, in to predvsem z državami, ki so bile od članstva v EZ še precej oddaljene: z Albanijo, Belorusijo, Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, malo kasneje pa še z Moldavijo. Leta 2000, po padcu Miloševičevega režima, je z vključitvijo ZRJ, današnje Srbije in Črne gore, zapolnila še zadnjo belo liso na Balkanu (če seveda ne štejemo Grčije in Turčije). Manj zanimiva je bila za stare članice EZ, saj se v SEP razen Italije nikoli ni včlanila nobena država, ki bi bila v trenutku svojega vstopa že članica EZ. Danes je velikost SEP že kar impresivna, saj vključuje 17 držav s skoraj 260 milijoni prebivalcev. K velikosti je vsekakor precej pripomogla odprtost za nove čla- '¡stsas&^LJ: m Srečanje gospodarskega foruma SEP v Portorožu: malo javne po zornosti, vendar veliko potencialnih možnosti za poslovne stike 1 r- Šu Slovenski premier Janez Janša in hr-javne po- vaški premier Ivo Sanader: njuno pr-ne stike vo srečanje v vlogi predsednikov vlad Prizor z zasedanja Srednjeevropske pobude v Portorožu Demokracija • 49/2004 tujina ne. Če je bila lahko leta 1989 primerna partnerica celo komunistična Jugoslavija, je lahko od sredine devetdesetih let podobno sprejemljiva Lukašenkova diktatura v Belorusiji. Drugo vprašanje je, ali je taka širina res produktivna, saj Belorusija zaradi članstva v SEP ni niti bolj demokratična niti bolj evropska, hkrati pa članstvo take države ne pripomore ravno k ugledu te območne povezave. Mnoge "drobne" koristi Vse to pa še ne pomeni nujno, daje SEP nekoristna. Najprej se zdi, da je njena glavna pozornost usmerjena ne k velikim, am- nih organizacij, agencij za uveljavljanje naložb in trgovine. Prihajajo tako iz regije, ki jo zajema SEP, kot tudi zunaj njenih meja in tako omogočajo navezovanje stikov, menjavo izkušenj, seznanjanje s konkretnimi ovirami in iskanje možnosti za njihovo odpravljanje, dogovarjanje in celo sklepanje konkretnih poslov. V gospodarskem forumu tako poudarjajo geslo "od stika k pogodbi" ("from contact to contract"). Srednjeevropska pobuda je med drugim povezana s pomembnimi mednarodnimi finančnimi ustanovami, kot je Evropska banka za obnovo in raz- - Portorose, 24 ■ Nabiranje izkušenj Poleg tega so tovrstna srečanja dobrodošla za formalne in manj formalne dvostranske pogovore med državami. Slovenija spada med tiste članice, ki ima lahko od tega precej praktičnih koristi, saj so v Srednjeevropsko pobudo vključene vse njene neposredne sosede, poleg tega pa še nekaj držav na širšem območju. Novi predsednik slovenske vlade Janez Janša je lahko tako vrh Srednjeevropske pobude že izkoristil za navezovanje stikov s premierskimi kolegi iz te regije, predvsem pa seveda za svoje prvo srečanje s hrvaškim premi-etjem Ivom Sanaderjem. Po priča- značilne za sklepni del mandata odhajajoče slovenske vlade. Ocena slovenskega predsedovanja SEP kot uspešnega v diplomatskem jeziku ne pomeni nič posebnega, potrjuje pa, da kakšne večje napake ni bilo. V vsakem primeru je mednarodna teža SEP razmeroma majhna in taka je tudi teža njenih predsedujočih držav. Težko je torej verjeti, da se je mednarodni vpliv Slovenije zaradi tega kaj posebej povečal. Po drugi strani pa je bilo predsedovanje gotovo koristno z vidika nabiranja političnih, diplomatskih in organizacijskih izkušenj za podobne projekte v prihodnje. To Wolfgang Schiissel. avstrijski kancler, v Portorožu: predsedniki vlad so bili v Portorožu bofj izjema kot pravilo. • Mikulaš Dzurinda, predsed- • Silvio Berlusconi, italijanski premier, nik slovaške vlade, bo SEP je s preklicem udeležbe pokazal, da SEP vodil v prihodnjem letu. ni med prioritetami njegove vlade. •Fatos Nano, albanski premier: lahko SEP resnično pomaga državam, ki so ta čas še zelo oddaljene od članstva v EZ? pak k manjšim vprašanjem, ki pa prav tako niso nepomembna. Ena od pomembnih "praktičnih" sestavin je njen gospodarski forum, ki poteka vzporedno s srečanjem predsednikov vlad (oziroma tistih, ki jih nadomeščajo). Sestavljajo ga med drugim poslovneži, podjetniki, vladni funkcionarji in predstavniki lokalnih oblasti, investitorji, predstavniki finančnih institucij, mednarod- RADIO U NI VOX 1017.5 MHz kovanju je bilo to srečanje tako v Sloveniji kot na Hrvaškem odmev-nejše kot sam vrh SEP. Izrečene izjave za javnost sicer zvenijo spodbudno, manj spodbudno pa je dejstvo, da smo - doslej predvsem po vsaki menjavi na vrhu hrvaške oblasti - podobno optimistične besede že večkrat slišali, odnosi pa se kljub temu niso izboljšali. Bo kakšno spremembo prinesla zamenjava na vrhu slovenske oblasti? Doslej smo lahko zaznali predvsem omilitev (predvolilne) ostrine, RUMENE STRANI SLUVENIJATEL voj (EBRD), kije v regiji močno navzoča. Njena srečanja so tudi priložnost za opozarjanje na nekatere ključne probleme v novih demokracijah in tranzicij-skih gospodarstvih. Na portoroškem srečanju je bil tako na primer precej odmeven nastop enega od direktorjev EBRD Jo-seja Carbaja, ki je opozoril na ovire pri razvoju tržnega gospodarstva. Izpostavil je probleme premalo razvite pravne države, korupcijo in ohranjanje monopolov in/ali neustrezno regulacijo na nekaterih področjih, predvsem pri energetiki in telekomunikacijah. Čeprav vemo, da veljajo ti očitki najbolj za države, ki so od EZ ta čas tudi najbolj oddaljene, pa nam nekateri znaki iz ^šSsi www.rumenestrani.com ni popolnoma izvzeta. je vsekakor zelo dobrodošlo pred predvidenimi izzivi, kot sta predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in predsedovanje oziroma sopredse-dovanje Evropski zvezi. V obeh primerih bo šlo za veliko odmevnejša projekta in priložnosti, ki se malim državam, kot je Slovenija, redko ponudijo. Zato v teh primerih napak ne bo smelo biti, nekaj vnaprejšnje "vaje", ki jo je prinesla SEP, pa bo za to vsekakor dobrodošle. Gjyle Vishaj INTER MARKETING Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 intervju Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (politologija), magistriral in doktoriral na filozofski fakulteti (sociologija kulture, specializacija: teoretska psihoanaliza). Politično se je angažiral v osemdesetih letih. Bil je član ožjega vodstva ZSMS. član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, socialdemokratski reformator ZKS - Stranke demokratične prenove in podpredsednik stranke. V prvem demokratično izvoljenem slovenskem parlamentu je bil predsednik odbora za notranjo politiko, kasneje državni podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, ustanovitelj in prvi direktor Diplomatske akademije. Objavil je več strokovnih knjig, dve knjižici poezij, objavlja politične komentarje v dnevnem časopisju itd. partijo, ki je bila takrat še v globokih povezavah tako z Beogradom kot represivnim aparatom v sami Sloveniji. To je obdobje, ki pripravi teren za oblikovanje strankarstva leta 1989 in potem zapis teh demokratičnih pravic v ustavne spremembe jeseni istega leta ter prve demokratične volitve aprila 1990. Kot eno glavnih prelomnic v delovanj u ZSMS označujete njen kongres v Krškem leta 1986. Zakaj? Se takrat začne partijski podmladek, se pravi ZSMS, odlepljati od partije? Najprej gre za to posrečeno povezavo med novimi družbenimi gibanji in ZSMS, drugič pa za to, da sama ZSMS začne po krškem kongresu uresničevati demokratične ideje; odprava štafete mladosti, legalizacija stavk, demokratizacija političnega sistema, neposredne volitve. Vse to so elementi nekega programa. Načrt je tak, da se skuša z nekim t. i. spin over efektom reformno spreminjati obstoječi sistem. Vzeti ga resno, ko dopušča neke svoboščine, in ga spremeniti v točkah, kjer ostaja trd. To je bil temel jni namen tega projekta ZSMS in v veliki meri je bil uspešno realiziran, ker je odprl vrata politični pluralizaciji slovenske družbe. Leto 1987 označujete kot leto snovanja nacionalnega programa, predvsem z izidom 57. številke Nove revije. Nedvomno je bil to pomemben premik na poti k demokratizaciji. Je izid te številke nadgradnja tega dogajanja ali povsem samostojen projekt? Upal bi si reči, da bi bila 57. številka drugačna; ne bi rekel, da je ne bi bilo, če ZSMS do takrat ne bi že delno odprla marsikaterih vrat in pluralizirala prostora. Nova revija je bila do leta 1986 hermetično zaprt krog inte-liberalizacije te stranke. Mene pa je partija fas- na gibanja, obstaja civilna družba, ki je zelo lektualcev, ki so sicer imeli radikalne ideje, kar Kučan ima del neformalne Pred volitvami je pri Liberalni akademiji, ki deluje v okviru LDS, izšla vaša knjiga Slovenska demokratična revolucija 1986-1988. Pri predstavitvi knjige so sodelovali številni vidnejši člani LDS, ki so nekoč delovali v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Ali to pomeni, da ste tudi vi član liberalne demokracije? Član te stranke sem že dolga leta, vendar aktivno politično ne delujem, tako da neposrednega vpliva na delovanje stranke nimam. V osemdestih letih ste bili vidnejši član Zveze socialistične mladine Slovenije. Ja. Če se prav spomnim, ste potem leta 1990 kandidirali pri ZKS - Stranki demokratične prenove. Kako je prišlo do tega preskoka? Preskok je bil pogojen s tem, da sem leta 1988, ob koncu našega mandata, ugotovil -to je bilo v času afere JBTZ, ko sem postal tudi član kolegija odbora - da je ZSMS v bistvu demokratizirana, da je zelo pluralno sestavljena, da gredo stvari po pravi poti naprej, da se pripravljajo programske zasnove, ki so šle potem v smeri portoroškega kongresa in od znotraj pritiskali na sredinsko Kučanovo linijo, da se je šlo v smeri demokratizacije, da se prizna opozicija, da se oblikuje sistem, ki priznava stranke, večstrankarsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Iz tega kroga izhajajo ključni avtorji takratnega programa Evropa zdaj, kije te zadeve v bistvu že priznal, in stranke so v tem času stopile na politični trg. Vi ste bili potem leta 1990 izvoljeni v skupščino? Da. V prvem demokratičnem mandatu sem bil poslanec. Ob predstavitvi svoje knjige ste poudarili, da ste z njo želeli predvsem osvetliti vlogo Zveze socialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije? To je bila temeljna intenca. Slo je za dogodke, ki so bili še neosvetljeni, nereflektirani in jih je bilo treba osvetliti, podkrepiti z dokumenti. Predvsem to, kaj se je dogajalo z ZSMS, preden so nastale velike stvaritve slovenske demokratične pomladi. Govorim o obdobju pred letom 1989, ko še ni strank, ko še ni prave opozicije. Obstajajo nova družbe- oblasti še danes cinirala takrat v tem smislu, da je bila v tistem času center moči. Sam sem ugotavljal, da če ne bo v tej stranki prišlo do pomembnih premikov, potem bo ta prehod lahko tudi zelo dolg in ne brez pasti ali morda celo žrtev. Zato sem šel s skupino ZSMS v Centralni komite ZKS in smo zelo hitro oblikovali mlajšo skupino ljudi, ki bi bili socialnodemokratsko usmerjeni. Potem smo dve leti (1989 in 1990) močna, obstajajo tudi razne civilne iniciative in obstaja ZSMS kot neka krovna organizacija, ki se poveže z družbenimi gibanji, zato da jih zavaruje pred državo, pred represijo. To je neko nenavadno obdobje, ki se potem izteče ob aferi JBTZ, ko kompletna civilna družba, vključno z ZSMS, stopi skupaj in oblikuje odbor kot obrambo četverice in s tem vseh elementov liberalizacije slovenske družbe pred Pogouor z dr. Milanom Balažicem se tiče demokracije, predvsem pa večje samostojnosti slovenskega naroda (o državi talcrat še ni bilo govora). Znotraj Jugoslavije so želeli večjo avtonomijo Slovenije. S 57. številko ta stvar stopi na politični trg, ampak treba je vedeti, da je šele odziv partije, ki je bil pogro-maški - ne v tem smislu, da bi ljudi, ki so to napisali, zapirali - ampak močan partijski odziv naredi Novo revijo za Novo revijo. Jo na Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 intervju neki način s tem ustvari in od tod dalje ima Nova revija zelo veliko politično težo; to je potem dodaten nukleus - poleg ZSMS - za oblikovanje novih strank. Iz kroga Nove revije pridejo voditelji novih strank. Treba pa je vedeti, da je ZSMS tista, ki zelo pomaga pri nastanku novih strank. Če pogledamo: Slovensko demokratično zvezo in Socialdemokratsko zvezo Slovenije pomagajo ustanoviti študentje v okviru Univerzitetne konference ZSMS. Zelene in kmečko zvezo, predhodnico SLS, pomaga zagnati republiško vodstvo ZSMS. Strankarstvo se oblikuje po formalni plati v okviru ZSMS ali z njeno veliko pomočjo, medtem ko voditelji teh strank prihajajo predvsem iz kroga Nove revije. Vrniva se k letu 1988, ki je bilo v znamenju afere JBTZ. V začetku leta je Janša na prigovarjanje nekaterih študentov privolil v kandidaturo za mesto predsednika RK ZSMS. Pri tem je napisal volilni program, ki je vseboval radikalne spremembe. Če vas citiram: "... nastanek samostojne Zveze mladinskih organizacij in gibanj, črtanje pridevnika "socialistična" iz imena organizacije in ukinitev demokratičnega centralizma, ki deluje v ZSMS prek članov partije, svoboda posameznika, ekonomije in naroda s pravico do samoodločbe itd." Je bil ta program eden glavnih vzrokov, da so Janšo konec maja aretirali, saj seje verjetno partija bala, da bi Janša s svojim programom ZSMS popolnoma osamosvojil in jo popeljal stran od partije? Da. Na to tezo lahko odgovorim samo pritrdilno, saj jo potrjujejo tudi dokumenti, lanša je bil enkrat že onemogočen. To je bilo leta 1982, 1983, ko je znotraj ZSMS kot odgovoren za obrambno področje skušal -takrat še kot ultraleninist - razvijati Marxov koncept oboroženega ljudstva in je preveč resno vzel nekatere zadeve jugoslovanskega obrambnega sistema. Potem je bil hitro odstranjen in od takrat naprej je bil predmet nadzora slovenskih tajnih služb. Drugič se je angažiral pri Časopisu za kritiko znanosti - sam sem bil tudi član tega uredništva - in prav z Janšo skupaj pripraviva posebno številko ČKZ na temo enakopravnosti jezikov v JLA, napiševa tudi uvodne, udarne članke. Takrat je to zelo razburilo vrhove jugoslovanske armade in slovenske partije. Ko Janša vstopi v politični prostor in ko napove kandidaturo za predsednika ZSMS, ko predstavi svoj program, ki je bil za tiste čase zelo radikalen - najbolj radi-kalnodemokratičen - še posebej če ga primerjamo z drugimi kandidati, potem je jas- Mene pa je partija fascinirala takrat v tem smislu, da je bila v tistem času center moči. Sam sem ugotavljal, da če ne bo v tej stranki prišlo do pomembnih premikov, potem bo ta prehod lahko tudi zelo dolg in ne brez pasti ali morda celo žrtev. Zato sem šel s skupino ZSMS v Centralni komite ZKS in smo zelo hitro oblikovali mlajšo skupino ljudi, ki bi bili so-cialnodemokratsko usmerjeni, in potem smo tisti dve leti, 1989 in 1990, od znotraj pritiskali na sredinsko Kučanovo linijo, da se je šlo v smeri demokratizacije. no, da je partija ocenila, da gre ta stvar prehitro naprej in jo je treba ustaviti. Kučan in Ertl, takratni slovenski minister za notranje zadeve, v Tacnu pred zborom represivnih organov govorita, da je treba špice, ki pre- nost, dogaja. Obvestili so vodstvo partije, kakšen program je Janša poslal. Skratka, logično sklepanje je, da je partija poskrbela za to, da se Janša politično onemogoči. Ob tem je prišlo do ujemanja dveh interesov. Eden je bil interes JLA, drugi pa interes slovenske partije, da se nevtralizirajo, pacifizirajo najbolj radikalni elementi znotraj slovenske civilne družbe in s tem prepreči radikalizaci-ja celotne civilne družbe. To je bilo treba ustaviti in tu se začne zgodba z afero JBTZ. Se pravi, da je posest vojaškega tajnega dokumenta samo še dodaten povod, nekakšno opravičilo za aretacijo. To je samo še pika na i. To je neposreden povod. Treba je bilo narediti nekaj, kar bo krivo za to, zakaj se stvar sproži. V tistem času sta bili dve sferi med seboj pokriti. Sfera kriminala in sfera politike. Treba je bilo proizvesti politični kriminal. To pomeni, da če si deloval politično, si prav tako lahko zašel v kriminal, in Janši je bilo treba obesiti, da je deloval protidržavno, da je rušil ustavno ureditev; skratka, šlo je za to, da se Janši obesi razlog, neposreden povod pa je bila posest tega vojaškega dokumenta. Cilj, tarča je bilo politično onemogočenje Janše, ker so se bali, da bi se ZSMS na čelu z Janšo veliko hitreje, kot se je, pretvorila v opozicijsko stranko. To pa je že pomenilo zapuščanje tistega terena, ki se je takrat še dopuščal v Sloveniji in Jugoslaviji. Kučan se je verjetno tudi nekoliko bal, da bi v tem primeru vojska, ki se je ves čas pripravljala na državni udar, dejansko posegla v dogajanje v Sloveniji in ne bi odnesla samo Janše in mladinskega vodstva, ampak Kučan in Ertl takrat v Tacnu pred zborom represivnih organov govorita, da je treba špice, ki preveč štrlijo, posekati. In Janša je bil ena izmed teh špic. več štrlijo, posekati. In Janša je bil ena izmed teh špic. Na podlagi dokumentov se mi zdi, da ne gre toliko za tisti slavni tajni zapisnik tajne partijske seje v Beogradu, kjer se Kučan brani pred poskusom državnega udara v Sloveniji. Bolj gre za Janšev politični angažma in za to, da bi bil Janša, če bi bile v okviru ZSMS izvedene demokratične volitve, verjetno izvoljen za predsednika. V tem smislu hoče partija vplivati na ZSMS. Ampak ker niso verjeli, da bo sama ZSMS znala ustaviti to zadevo, niso več zaupali v mladince, so sprožili represivne aparate. Takrat smo imeli v samem vodstvu ZSMS agentu-ro Službe državne varnosti, ki je tudi poročala, kaj se na naših sestankih, zaprtih za jav- vse, tudi Kučana. Danes vemo, da so imeli takrat že pripravljene načrte, kam bodo ljudi v primeru državnega udara internirali itd. Omenili ste Kučana. Če zadevo strnete in ocenite njegovo vlogo ob aferi JBTZ na začetku in proti koncu - se zdi, da gre za preobrat v njegovem ravnanju. Kučan je igral dvojno igro. Na začetku jo sproži. Je eden tistih, ki jo represivno vodi, ko skuša omejevati samoorganizacijo civilne družbe, in potem daje neposredna navodila, da se prepove javna manifestacija v podporo Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Potem si ZSMS izmisli javno predsedstvo, da je ta manifestacija lahko neposredno organizirana. © Demokracija • 48/2004 intervju Kučan neposredno vodi - kot šef partije - delovanje slovenskega represivnega aparata, navzven pa skuša paktirati s civilno družbo in ZSMS, ker ve, da ni dovolj močan, ker ve, da je v Sloveniji situacija spremenjena, in ker ve, da nima več take množične podpore. Kučanova naloga je, da skuša sebi zmanipulirati podporo. V času, ko je v Beogradu v nemilosti, ko Beograd napada Slovenijo, paktira s slovensko civilno družbo in se povezuje z njo, dela neke korake v smeri demokratizacije in sklepa kompromise. V času, ko je on na po-diju, ko doseže neko zmago v Beogradu, dela korake nazaj in sam odpre spopad z odborom, s civilno družbo, in jemlje nazaj tiste kompromise, ki jih je prej sklenil. Dvojna igra teče toliko časa, dokler Kučan s svojim političnim vodstvom ne ugotovi, da je že prešibak zanjo in da mora zdaj dejansko skleniti kompromis. Poleg tega se mu začne zgodba s socialdemokracijo v sami partiji, tako da ni več varen niti v svojem "gradu". Zunanji pritisk opozicije, novih političnih zvez, ki so predhodnice strankarstva, ZSMS, zahteve po demokratizaciji, po samostojnosti in potem še znotrajpartijska opozicija, ki sva jo vodila z Borutom Pahorjem, vse to Kučanu zoži manevrski prostor, zato septembra 1989 privoli v ustavne spremembe in s tem uzakonje-nje večstrankarstva, zasebne lastnine, tržno gospodarstvo, pravno državo, skratka, v vse te zadeve, ki so potem ustrezno urejene z novo ustavo leta 1991. Zgodovinska vloga Kučana pa je, da ni nikoli šel v tak tip pakta, da bi z ortodoksnimi komunisti v Sloveniji ali v Beogradu represivno, množično posegel v Sloveniji in skušal z represijo uničiti poganjke demokracije. To pa je njegova zasluga. V svoji knjigi pišete o boju dveh partijskih linij za prevlado v Sloveniji. Kandidat ene je bil sredi osemdesetih let Milan Kučan, kandidat druge pa Miran Potrč. Kako je bilo s tem? Partija ni bila nikoli tako monolitna, kot se je kazala navzven. Spopadi konec osemdesetih let vlečejo korenine še iz sedemdesetih, se pravi iz partijskega obračuna s partijskim liberalizmom, s Stanetom Kavčičem. V tem obdobju pravzaprav celotno slovensko partijsko vodstvo s Kučanom vred, ki takrat začne svojo partijsko kariero, sodeluje pri tem obračunu. Temu sledijo svinčena sedemdeseta leta s Popitom na čelu, in sicer do srede osemdesetih let, ko je ta prijem kar trd. Imeli so sicer dve frakciji v partiji: ena je bila tako imenovana slovenska oziroma revirska, druga pa beograjska. Tu je šlo bolj za male viharčke v kozarcu vode. Šlo je za vprašanje, kateri kadri bodo zavzeli kakšno pozicijo. Pri drugi je bil zelo močna figura Stane Dolanc iz Beograda, v Sloveniji pa najprej Kardelj, po njem pa Popit, leta 1986 pa partijo prevzame Kučan. Milan Kučan je bil takrat - v drugi polovici osemdesetih let, leta 1986 - pravi slovenski cesar. Ima absolutno oblast, kot je ni imel nikoli prej nihče in tudi nihče kasneje. Pod seboj ima ves politični sistem; poskuša nadzorovati ves represivni aparat države, delovanje ZSMS, delovanje civilne družbe itd. Šele na prelomu iz leta 1988 v 1989, če pus- timo ob strani zunanje dejavnike, se mu znotraj partije oblikuje struktura treh frakcij. Kučan predstavlja sredinsko, prenovi-teljsko frakcijo, ki želi iti zelo počasi v smeri reform, poudarek je na počasnosti, saj bi ta prenova partije lahko trajala še desetletja. Potem imamo na levi ortodoksne komuniste z Dolancem, Popitom, Kraigherjem, staro gardo, s katero Kučan vsake toliko časa sklene pakt in naredi kakšno zadevo v njihovo korist. Na desni strani imate mlajše člane partije, socialdemokrate ali socialliberal-ce. To je tisti del, ki potem najbolj agresivno napreduje in zavzema pozicije v organih ce-kaja, hkrati gre v organe stranke in piše program prenove, ki se izoblikuje v programu Evropa zdaj. Dokončno tehtnico sredine, nihanje sredine med eno in drugo frakcijo, prevesi v demokratično smer zadnji partijski kongres v Beogradu januarja 1990. Decembra 1989 slovenska partija sprejme program Evropa zdaj, ki partijo preoblikuje v socialdemokratsko stranko, v Beogradu pa je šlo za to, ali je ta socialdemokratska stranka - Stranka demokratične prenove še lahko del nekega monstruma, ki se mu reče zvezni partijski center. In tu se odigra zadnji del bitke - opisan bo v drugi knjigi, ki sledi -, ko znotraj slovenske partije obstajata dve liniji. Ena še zagovarja neko dogovarjanje, pogajanje z Miloševičem in ostanek v Beogradu, druga, radikalnejša, pa želi popoln prelom z Beogradom in socialdemo-kratizacijo stranke, kar pomeni, da ZKS -Stranka demokratične prenove postane ena izmed strank in gre čez nekaj mesecev na volitve, kjer naj se izmeri, koliko ji ljudje zaupajo in koliko zaupajo vsem drugim strankam. Spopad med tema dvema linijama je bil v tistih treh, štirih dneh v Beogradu zelo hud in se je odvrtel s filmsko naglico. V kolikšni meri pa je na odhod iz Beograda vplivalo dejstvo, da so bile v Sloveniji že napovedane prve demokratične volitve? Čeprav je bilo razlogov za odhod iz Beograda več, je bil eden izmed pomembnih verjetno tudi ta, da so bile v Sloveniji napovedane volitve in je bil odhod predvolilno koristen. Absolutno. Samo del mlajših radikalcev nas je dolgo zagovarjal, da moramo iti v smer normalne socialdemokratske stranke, se preizkusiti na demokratičnih volitvah in biti podvrženi sodbi ljudstva, kar pomeni, da se lahko obdržimo na oblasti ali pa smo prisi- ljeni z izidom volitev iti v opozicijo. Drugi del, predvsem kučanovski, je imel vseskozi v mislili volitve v Sloveniji in kakšen bo učinek. Mi smo to izkoristili. Računali smo na zunanji učinek in smo zato govorili, da z vsako minuto, ko ostajamo v Beogradu, izgubljamo tisoč glasov. To igro so potem sprejeli in večina se je znašla na tej strani. Verjetno marsikje ni bilo iskrenosti, vendar to potem ni bilo več bistveno, pomembno je bilo, da je prišlo do preloma. Lahko razkrijem, da je zadnji večer grozilo, da bo slovenska partija razpadla na dva dela, da je pomemben del delegacije že odšel iz kongresne dvorane in samo še čakal, ali odide iz Beograda sam ali pa bo Kučan naredil tisto, kar je obljubljal, da bo tudi on pokončno odšel iz Beograda, in da bo dal znak za odhod. In potem smo odšli na tisto plenarno sejo, ko je Miloševič preglasoval vseh šest predlogov slovenske delegacije. In takrat je slovenska partija odšla kot celota. Če bi se takrat zalomilo, bi stvari v Sloveniji potekale nekoliko drugače. No, kljub temu odhodu je koalicija Demos na prvih demokratičnih volitvah dosegla absolutno večino, vendar je Kučan v času tranzicije še naprej ohranil vzporedne vzvode oblasti; še posebej se je to videlo po padcu Demosa. Edino morda v času Demosa je bil precej v kotu. Mislim, da Kučan ni bil nikoli v kotu. Na svoji strani je imel vedno zadosti svojih ljudi. Če se boste spomnili - v času, ko je bil Demos na oblasti, sem bil podpredsednik stranke; ključni razlog, zakaj sem takrat odstopil in izstopil iz prenoviteljske stranke, je ta, da je imela svoj center odločanja zunaj sebe, v Kučanu. Bil je predsednik predsedstva Slovenije in stranki sem očital, da jo Kučan uporablja za svoj predpražnik. To je bil Spopad med tema dvema linijama je bil v tistih treh, štirih dneh v Beogradu zelo hud in se je odvrtel s filmsko naglico. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 intervju eden izmed dveh razlogov, zakaj sem takrat odstopil. Kučan pa je imel na svoji strani tudi del pozicije. V času, ko se pripravlja plebiscit, Kučan pridobiva podporo tudi v Demosu. Nikoli ne zgubi vpliva med tako imenovanimi rdečimi direktorji in zadrži ga potem vse desetletje. Ima vpliv v medijih, ki ga nikoli ne izgubi, ima svoj vpliv v kulturi. To je korporativna struktura oblasti, ki se nenehno obnavlja. Nekateri odstopijo, vendar pridejo drugi in Kučan - ne glede na formalne centre oblasti - ohranja svojo neformalno moč. Ves čas do konca. Del neformalne oblasti ima še danes. Vse to je ohranil tudi zato, ker je imel zlasti zelo dober PR, javno podobo. Kot predsednik predsedstva je znal unovčiti, da so ga napadali, in vedno je znal izpasti kot žrtev. Čim bolj ga je Janša napadal, tem bolj je igral vlogo žrtve. Skratka, zagotovil je, da so ljudje po neki politični amneziji zelo hitro pozabili, da je bil Kučan še konec osemdesetih modificirani boljševik in da je delal marsikaj takega, kar bolj pritiče partijskem šefu kot pa demokratu. V devetdesetih je znal izdelati podobo, kot da je eden zadnjih branilcev demokracije v Sloveniji, varuh stabilnosti, socialne družbe, skratka, varuh malega človeka. Ko mu je uspelo prodati to podobo velikega demokrata, skrbnika, očeta malih ljudi, takrat mu je uspelo. To mu je omogočilo, da je obdržal v svojih rokah veliko več moči, kot pa so mu to dovoljevale ustavne omejitve, ki so povezane s položajem predsednika republike. Kakšen je njegov odnos do Drnovška? Kdo je tu vodil igro? Je bil Drnovšek vsa ta leta Kučanov ujetnik? Odnos med Kučanom in Drnovškom je bil vse od začetka konkurenčen. Drnovšek je kot politični anonimus izvoljen na kolikor toliko demokratičnih volitvah. Ne smemo pozabiti, da sta bila tako Marko Bule kot Janez Drnovšek člana partije in da Drnovšek po treh mesecih predsedovanja jugoslovanskemu predsedstvu-julija 1989 - podpiše dokument, ki daje proste roke zveznemu predsedstvu in represivnim organom, da lahko kadar koli - zaradi "rušenja ustavnega reda" v Jugoslaviji - uvedejo izredno stanje, v bistvu izvedejo državni udar. Drnovšek podpiše dokument, ki ustanavlja koncentracijska taborišča. Razmerje med Kučanom in Drnovškom je v začetku razmerje med starejšim in mlajšim bratom, vendar se Drnovšek v Beogradu zelo hitro osamosvoji in Kučan mu tega kasneje ni hotel nikoli odpustiti. Potem je to kon- Mislim, da Kučan ni bil nikoli v kotu. Na svoji strani je imel vedno zadosti svojih ljudi. Če se boste spomnili - v času, ko je bil Demos na oblasti, sem bil podpredsednik stranke- in ključni razlog, zakaj sem takrat odstopil in izstopil iz pre-noviteljske stranke, je bil, da je imela svoj center odločanja zunaj sebe, v Kučanu. kurenčno razmerje, ker gre za to, da sta oba želela obvladovati politični prostor, ki je levo od sredine, in v tem smislu je Drnovšek kot predsednik vlade obvladoval formalne mehanizme slovenske države, Kučan pa bolj neformalne. Tako je potem obstajal neki mo-dus vivendi, ki pa je bil vedno začasne narave. Zgodovina konfliktov in spopadov med Kučanom in Drnovškom kaže, da je šlo včasih za boj za prestiž, včasih pa za realno kon- cije, da je šlo za armado, ki je bila politična armada, da je to armada, ki je nad državo in ji nihče ne more ukazovati. V tem smislu konec osemdesetih let pride do konflikta znotraj armade. Na eni strani imamo oficirje jugoslovanskega kova, kot je Mamula, ki želijo ohraniti tako socializem kot federacijo in znotraj tega posebno vlogo Jugoslovanske ljudske armade. Na drugi strani pa so oficirji, ki imajo nekoliko bolj izostren čut za realnost; tu mislim na generala Kadijeviča, ki se zelo hitro speča z Miloše-vicem in vodi armado kot instrument Mi-loševičeve politike. Imamo torej dve močni frakciji v jugoslovanski armadi: proju-goslovansko in prosrbsko. Ena zahteva Jugoslavijo in socializem, druga veliko Srbijo in preureditev Jugoslavije - in tu je Miloše-vič glavni voditelj. Ta konflikt, ki ga skušajo dajati na hladno, tli vse do razpada Jugoslavije. Lahko rečemo, da Miloševičeva stru-ja s Kadijevičem ni tista, ki je sprožila vojno v Sloveniji. Namreč, Miloševič je tisti -in to je ironija zgodovine - ki ves čas govori, naj vendar Srbi Slovenijo pustijo, da gre. Kajti če Slovenija odide, potem je močan igralec izpadel iz igre in potem lahko Srbija laže opravi z ostankom Jugoslavije in uresniči projekt Velike Srbije. Kadijevičeva linija je Miloševičeva linija in ta pravzaprav ne želi imeti spopada s Slovenijo. Miloševič igra igro ustavljanja spopada v Sloveniji in pritiska na Kadijeviča, da se armada umakne iz Slovenije. Za to ima zasluge v prvi vrsti Miloševič. Projugoslovanska, ideološka komunistična linija pa zahteva obračun s Slovenijo, vojno v Sloveniji, da Miloševič je tisti - in to je ironija zgodovine - ki ves čas govori, naj vendar Srbi Slovenijo pustijo, da gre. centracijo oblasti. Nikoli nihče ni niti za trenutek popustil, vedno sta pazila drug na drugega in dvojček se razveže hkrati. Drnovšek zapusti mesto predsednika vlade, ki je v slovenskem političnem prostoru ključno mesto oblasti, in Kučan v bistvu hkrati odide v tako imenovano politično penzijo. Omenili ste sporni dokument, ki ga je podpisal Drnovšek. Pri tem sem se spomnil, da v knjigi veliko pišete o stalni grožnji vojaškega udara v Jugoslaviji in omenjate admirala Branka Mamulo, ki naj bi bil glavni zagovornik tega dejanja. Admiral Mamula je bil tipičen proizvod takratnega političnega sistema. Bil je tito-ist, kar je pomenilo, da je bil vojak revolu- se počisti s slovenskim vodstvom in da se ohrani Jugoslavija kot celota in kot socialistična država. Tudi še po slovenski razglasitvi samostojnosti goji to željo, kar kaže načrt Bedem (Okop), ki ga je razkril takratni slovenski obrambni minister Janez Janša. V tem načrtu in še nekaterih drugih se načrtuje, da bo JLA organizirala teroristične akcije in gverilo na slovenskem ozemlju, politično pa bo to pokrito z novo armadno partijo, Zvezo komunistov - Gibanje za Jugoslavijo. Na tej politični platformi naj bi z gverilo znova osvojili Slovenijo in jo priključili novi, tretji socialistični federativni Jugoslaviji. To je razvidno iz arhivov Kosa. Nekaj sem jih sam prinesel v Slovenijo, nekaj pa jih je še vedno v Beogradu in je vpra- Demokracija • 49/2004 intervju sanje časa, kdaj bodo dostopni. Morda šele čez petdeset let, ker so zelo problematični. To torej pomeni, da je leta 1991 konec neformalnega vpliva admirala Branka Mamu-le v jugoslovanski armadi. S polomom JLA v Sloveniji se konča vojaški del kariere Branka Mamule, politično pa še nekaj časa deluje v armadni partiji, vendar ga potem Miloševič s Kadijevičem vred odstrani, ker ni več služil njegovim interesom. Miloševič je želel Veliko Srbijo, v ta okvir pa Mamula kot zagrizen "jugoslo-venar" in komunist ni več sodil. Drnovškove čevlje. Rop bi moral ob prevzemu stranke iti takoj v reformo stranke. Vprašanje je, koliko je bilo to mogoče. Drnovšek je odgovoren predvsem v tem smislu, da je pustil stranko takšno, kot je bila, in Rop je nadaljeval zgodbo, ki pa se je pravzaprav že končevala. Nekdo je moral ta račun plačati in plačala ga je celotna stranka. Če sam ne greš radikalno v rez stranke, potem plača stranka kot celota. Naloga novega vodstva stranke je, da najprej temeljito analizira zadnja leta vladanja, da se kadrovsko prenovi, da se znebi ljudi, ki so se politično in korup- to, ker jim ni prinesla tega, kar je obljubljala, drugi, ker so videli vse te afere. En del volilnega telesa, ki je bil tradicionalno blizu LDS, je prestopil k SDS. Govorim tudi o tem, da je LDS izgubila en del volilnega telesa, ki je bil tradicionalno liberalen, ker se ni znala postaviti na pravo mesto ob vseh simbolnih vprašanjih, kot je džamija, izbrisani, ampak je ravnala nenačelno. Janša je ob tem zavzel načelno odklonilno stališče in je ponudil jasen program. Po eni strani je šlo za socialni program, po drugi pa za program, ki je govoril: očistimo Slovenijo vse te navlake, kot Ljudje so biii razočarani nad LDS. Eni zato, ker jim ni prinesla tega, kar je obljubljala, drugi, ker so videli vse te afere. Če pogledava še današnje stanje v Sloveniji in volilni izid. Kje vidite vzroke za poraz liberalne demokracije? Vsaka stranka se na oblasti obrabi in LDS je bila dvanajst let na oblasti. To ni bilo obdobje, ki bi bilo povsem normalno za vladanje, ampak je šlo za ključne družbene spremembe; tu mislim predvsem na sfero ekonomije, na tranzicijo. Družbeno premoženje je zamenjalo lastnika. En del se je podr-žavil, en del privatiziral. Za ljudi, za stranke je bilo to čudovito lovišče, da se ribari v kalnem, ker pravila še niso bila dokončno določena. V tem smislu je LDS pokrivala en del te zgodbe. Del te stranke se je zelo intenzivno ukvarjal s tem in je tudi ustvaril del aparata, ki ga lahko imenujemo klientelističen in kjer se dogaja marsikaj, tudi korupcija. LDS mora pogledati sama vase in razčistiti s tem delom svoje zgodovine. Brez tega stranka ne more iti naprej. Druga stvar pa je, daje v LDS prišlo do krize vodenja, do tega, da se je en način vodenja, ki ga je imel Drnovšek, izpel, in da Rop ni mogel kar tako stopiti v cijsko umazali, se programsko prenovi in stavi predvsem na libertarnost in neoliberali-zem. Vprašanje je tudi, kako se bo slovenski politični prostor oblikoval v prihodnje. Do sedaj smo imeli tranzicijsko levico in tranzi-cijsko desnico. Tranzicijska levica je programsko zagovarjala človekove pravice in socialno državo, v praksi pa je stregla predvsem interesom kapitala. Tranzicijska desnica je imela programe, ki so bili bolj tradicionalistični, bolj konservativni, hkrati pa jim je bil blizu skoraj socializem ljudskih množic, mali ljudje in podobno. Z zmago SDS je prišlo do možnosti, da se počasi konča tudi politična tranzicija in da se pokaže, kdo je resnično levi in kdo resnično desni. To se bo pokazalo šele s potezami nove vlade in nove opozicije. Kaj pa je vplivalo na to, da je Slovenska demokratska stranka dobila skoraj trideset odstotkov podpore in zmagala? Ljudje so bili razočarani nad LDS. Eni za- so korupcija, klientelizem in tako dalje. Obljubil je resno alternativo; vladanje, ki bo bolj odprto, bolj transparentno. Ljudje so zahtevali spremembe. Hkrati pa je bilo tu še sprejetje Slovenije v Evropsko unijo in Janša ni več deloval kot "črn hudič", ampak kot del evropske ljudske družbe strank, desnosre-dinskih, ki imajo v Evropi zelo pomembno vlogo. Slo je torej za kombinacijo: Janša je ohranil svoje radikalno volilno telo, hkrati pa je pridobil del volilnega telesa, ki je manj radikalen in je prej volili LDS. Kot vemo, tudi Nova Slovenija in SLS nista bili ravno uspešni in se je zgodil srk, kar pomeni, da tisti, ki ima možnost za zmago, na koncu potegne glasove še od onih, ki imajo manj možnosti za zmago. To so glavni razlogi, zakaj je SDS zmagala na volitvah. Še za konec. Kaj pričakujete od nove vlade? Resno delo, odločne reze v zamaščeno telo velike, birokratizirane, a šibke slovenske države. Reformo socialne države v prid razvojnih usmeritev, privatizacijo državnega premoženja, liberalizacijo in deregulacijo trga, vzpodbujanje malega podjetništva - korake torej v smeri svobodnega trga in mednarodne konkurenčne uspešnosti Slovenije. Od tega, da bomo delali bolj, bomo potem imeli korist vsi, tudi solidarnost, saj bo torta večja. Toda preden govorimo o trošenju, moramo govoriti o tem, kako bomo zaslužili. V nasprotnem, če bo nova vlada nadaljevala nekatere napačno zastavljene politike iz preteklega obdobja - v mislih imam predvsem ekspanzijo javne porabe - bodo ta štiri leta izgubljena in rokavico bo morala znova pobrati LDS. Cilj mora biti minimalna država z nižjimi davki in več zdravega tekmovanja, vzpodbujenega z novim znanjem. Potem nam bosta Finska in Irska bliže. Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 popkultura Zbirka 30 zgoščenk Musica sacra slovenica je nekaj edinstvenega ne samo v slovenski, ampak zelo verjetno tudi v svetovni disko-grafiji. To je uspelo dr. Mirku Cudermanu, ki ima edinstven pregled čez slovensko (cerkveno) vokalno glasbo in ga v tem na Slovenskem nihče ne prekaša. Dr. Mirko Cuderman je začel z izdajanjem podobne zbirke z istim naslovom še v režimskih časih s svojim slavnim zborom Consortium musicum, ki ga je leta 1968 ustanovil z namenom, da izvaja slovensko in svetovno vokalno in vokalno-inštrumentalno glasbo. "Z njo je skušal zbor Con- Angel violinist v ljubljanski jezuitski cerkvi sv. Jakoba Škofijske orglarske delavnice Maribor. Danes, ko je Slovenski komorni zbor sestavni del Slovenske filharmonije in ima dvorana nove trimanualne orgle Škofijske orglarske delavnice, bi bilo snemanje neprimerno preprostejše. Po Rimskem misalu Dr. Mirko Cuderman se je v načrtovanju zbirke držal vrstnega reda Rimskega misala. Na prvem mestu je bogoslužno leto s prazniki, nato so svetniki. Zgoščenke si sledijo po naslednjem vrstnem redu. Prva je namenjena advent-nim pesmim, naslednje štiri pa božičnim, od tega dve starim božičnim pesmim. Na dveh zgoščenkah so postne pesmi (6 in 7), na dveh velikonočne (8 in 9) in na dveh pesmi tistih praznikov, ki so razsejani po bogoslužnem letu (10 in 11). Za prazniki so v misalu / rJ u rJ sortium musicum oteti pozabi najpomembnejše dosežke slovenske cerkvene glasbe. Bistveno pri tem je muzikološko znanje dirigenta dr. Mirka Cudermana, ki je poskrbel, da so bili posneti vedno izvirniki. Številne od snemanih skladb so bile namreč v preteklosti predelane in spremenjene. Pomen zbirke Musica sacra slovenica zato ni le v tem, da so bile skladbe posnete, marveč tudi v tem, da so bile posnete v svoji izvirni in večkrat pozabljeni obliki," je pisalo v brošuri ob 25-letnici društva Con-sortium musicum. Z zborom je takrat posnel 23 plošč in kaset s slovenskimi cerkvenimi skladbami. Slovenski komorni zbor Po padcu režima je bil ustanovljen Slovenski komorni zbor, ki je bil zaupan dr. Cudermanu. Nove možnosti, ki jih je omogočal zbor, in nova, kakovostnejša tehnologija, ki jo je omogočal pojav zgoščenk, je dr. Cudermana spodbudila, da je "nadaljeval" z zbirko Mu- sica sacra slovenica. Kmalu po ustanovitvi zbora je naredil načrt in že leta 1994 je začel s sistematičnim snemanjem, ki je trajalo do leta 1999, ko je bilo vseh 498 skladb posnetih. Plošče so izhajale tako, kot so omogočala gmotna sredstva. Največjo težavo je pomenil primeren prostor za snemanje, ki bi hkrati premogel orgle. Številne ljubljanske cerkve so bile nepri- r merne bodisi zaradi neprimernih orgel, bodisi zaradi akustike ali celo izolacije pred zunanjim hrupom. Tako je izbral stiško baziliko z novimi "Janačkovimi" trima-nualnimi mehanskimi orglami, ki jih je leta 1990 naredil Hubertus von Kerssenbrock iz Miinchna, oziroma dvomanualne orgle v cerkvi sv. Cirila in Metoda na Škofljici, ki so prvo pravo delo rJ- r svetniški godovi in prazniki. Kot uvod v Marijine pesmi so šmar-nične pesmi (12), ki jim sledi kar šest zgoščenk Marijinih pesmi, kar je neizpodbiten dokaz marijanske priljubljenosti v slovenski vernosti (od 13 do 18). Mariji sledijo drugi svetniki (19). Za bogoslužnim letom je središče katoliškega bogoslužja mašna daritev. Najprej so mašne in darovanjske pesmi (20 © Demokracija • 49/2004 MUSICA S At'IRA SlLiO-yTEM'CA Cerkvene Ljudske Pesmi i MU8ICA SACM Sl/raViEm€A Marijine Pesmi 6 Slovenski Komorni Zbor hllMOŽ MaLAVAŠIČ - ORGLE Mirko Cuderman - zborovodja Slovenski Komorni Zbor Barbara TiSler - sopran, Mirjam Kalin - ai.t. Marjan Tkček -tenor Marko Fink - bas. Pkimo?. MalavašiC ■ orgle Mirko Cuubrman - zborovodja kultura in 21), nato evharistične, ki obsegajo pred- in poobhajilne ter bla-goslovnepesmi (od22 do 25). Celotni mašni ordinarij v prepesnje-ni obliki imajo tako imenovane slovenske maše (od 26 do 28). Do tod so vse skladbe avtorske, na zadnjih dveh zgoščenkah pa so zbrane stare ljudske pesmi (29 in 30). ta na posnetKin, orgle v Stični in na Škofljici. ljudske pesmi starejšega izvora, nih), je objavljen abecedni preže iz naslova zbirke Prav tako iz naslova zbirke izhaja, gled vseh 498 skladb in tudi abe-Musica sacra slovenica da so vse pesmi primerne za izva- čedni pregled skladateljev, iz ka-(Slovenska cerkvena janje pri bogoslužju, saj so v vse- terega sledi stopnja priljubljenos-glasba) sledi, da so sklad- binski povezanosti z njim. Za bolj- ti posameznih avtorjev. Daleč be urejene po bogosluž- še razumevanje včasih globokih, pred drugimi je Lojze Mav (83 ni vsebini in ne po časov- včasih preprostih, a vedno lepih skladb), sledi mu Stanko Premrl, nem redu nastajanja. Na in prikupnih besedil so v šestem ki ima nekaj več od njegove po-drugi strani pa so sklada- poglavju zbrani uvodi k posamez- lovice (48), na tretjem mestu je telji zaradi lažjega dosto- nim zvezkom zbirke Cerkvena starosta med skladatelji Gregor pa urejeni po abecednem zborovska pesmarica, iz katere je Rihar (40), Primorci bodo veseli redu; zato je vpetem po- vzeta večina skladb, ki jih je pri- Vinka Vodopivca (28), zahtev-glavju opisan časovni pravil prof. dr. France Oražem. nejšiHugolinaSattnerja(25)itd. razvoj različnih slogov, Ker je več zgoščenk s podob- Knjiga se konča z imenskim in čeprav so vsi skladatelji iz no vsebino (npr. štiri božične, šti- krajevnim kazalom, ki tako po-19. in 20. stoletja in so le ri evharistične in kar šest Mariji- enostavljata iskanje. V. M. Vodilni slovenski zborovodja pelnik v Gorici, je edini pravi tujec Franz Gruber zaradi Svete noči, brez katere bi bila vsaka zbirka božičnih pesmi okrnjena. Vsak skladatelj je predstavljen na svoji strani, za tiste pa, ki bi si zaslužili večji obseg besedila, je avtor knjige v spremni besedi napisal, da so njihovi življenjepisi dostopni v Slovenskem in Primorskem V Stični in na Škofljici Večina posnetih skladb ima orgelsko spremljavo, saj jih je le peščica izvedenih a cap-pella. Zato sta opisani tudi obe predstavnici "kraljice glasbil", ki sodeluje- Dr. Mirko Cuderman Mirko Cuderman se je rodil v Tupaličah leta 1930. Gimnazijo je končal v Kranju leta 1949. Po maturi je vstopil v bogoslovje in se vpisal na teološko fakulteto; posvečen je bil leta 1954. Med teološkim študijem je poglabljal glasbeno znanje pri Stanku Premrlu, hkrati pa je vodil zbor bogoslovcev. Eno leto je bil kaplan v župniji Ljublja-na-Trnovo, kjer je tudi vodil zbor. Leta 1956 je odšel študirat na Dunaj, kjer se je vpisal na Muziko-loški oddelek Univerze za glasbo in gledališko umetnost. Dunajske študije je končal leta 1960 z disertacijo Der Cocilianismus in Wien (Cecilijanstvo na Dunaju). Po vrnitvi v Ljubljano je bil imenovan za pomočnika, leta 1969 pa za regensa chori (ravnatelja stolnega kora) ljubljanske stolnice. Hkrati je na teološki fakulteti predaval cerkveno glasbo. Leta 1968 je v Ljubljani ustanovil društvo Consortium musicum, s katerim je izvajal vokalno-inštrumentalne skladbe in s tem zapolnil vrzel, ki je nastala iz ideoloških predsodkov. Z njim je gostoval v Arezzu, na Dunaju, v Pragi, Rimu, Todiju, Zagrebu idr. Z zborom je posnel 23 plošč in kaset s slovenskimi cerkvenimi skladbami. Zbor Consortium musicum vodi še danes. Ker se je njegova zamisel cerkvene glasbe po drugem vatikanskem cerkvenem zboru razlikovala od zamisli vodstva stolnice, je leta 1970 odstopil s položaja regensa chori. Služboval je v upravi Družine (1970-1976), bil vodja glasbenega arhiva Slovenske filharmonije (1976-1980), dirigent Komornega zbora RTV Slovenija (1984-1991), od leta 1991 je programski direktor in umetniški vodja Slovenskega komornega zbora, od leta 2000 pa tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Dr. Cuderman je 18. julija pri sv. Petru v Ljubljani obhajal zla-tomašni jubilej. Med slovesno mašo so nastopih vsi trije zbori, ki jih vodi: Consortium musicum, Slovenski komorni zbor in Slovenski oktet. Oba zbora sta z orkestrom izvedla Beethovnovo mašo v C-duru in spremljali smo lahko veličastno masno slavje. Dr. Mirko Cuderman ^ Vodnik po zgoščenkah Vsej zbirki 30 zgoščenk Musi-ca sacra slovenica se je na koncu pridružila tudi zelo pregledno sestavljena in podatkovno bogata knjiga, ki jo je napisal naš vodilni glasbeni zgodovinar za cerkveno glasbo dr. Edo Škulj, izdal pa Slovenski komorni zbor. S kratko predstavitvijo knjige zato najlaže predstavimo tudi to izjemno zbirko zgoščenk. Po uvodni besedi je predstavljenih vseh 30 zgoščenk s fotografijo naslovnice, s seznamom skladb in z izvajalci. Sledi predstavitev vseh 62 skladateljev, od katerih je večina Slovencev. Če izvzamemo Čeha Franza Kubika, ki je bil stolni ka- biografskem leksikonu, v Enciklopediji Slovenije in drugod. Manj znani skladatelji, ki so prišli v zbirko z eno skladbo, so obdelani v takšni meri, kot so dopuščali dosegljivi podatki. Nekateri so tako celo prvič javno predstavljeni, npr. Avgust Cerer, Franc Jur-kovič, Franz Kubik, Josip Ster-benc, Valentin Štolcer idr. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi izvajalcev. Med dvema stalnicama - na začetku zborovodja in na koncu zbor -so predstavljeni vsi vokalni solisti in organisti, ki so sodelovali pri snemanju različnih zgoščenk. Tudi tu so nekateri, zlasti mlajši, prvič predstavljeni. Največ prostora je namenjenega seveda predstavitvi dr. Mirka Cudermana. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 O popkultura Ta veseli dan se veže na rojstvo Tretji december so tudi letos razglasili za Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna se lahko (brezplačno!) sprehodite do odrov, v galerije, med knjige, podobe in simfonije. Ministrstvo za kulturo je tudi letos izbralo 3. december za uveljavljanje kulture. Že v prejšnjih letih je Ta veseli dan kulture odpiral vrata v Vrata bodo odprle različne koltorne ostanove. JW11111 številne osrednje in lokalne kulturne hrame po Sloveniji. Pravijo, da 3. december postaja prav poseben dan. "Sila pisan, mnogoter in dinamičen, predvsem pa popolnoma prežet in prepojen s kulturo. Postaja čisto za-resen praznik in poklon slovenski kulturi, ki ga celo bolj kot tradicija z nagradami zaznamovane slovesne pri-vzdignjenosti osmega februarja določa široka dostopnost in odprtost: malo manj slovesno, a zato veliko bolj veselo!" Ob tej priložnosti je ministrstvo dalo natisniti posebno prilogo s podrobnimi podatki, kaj in kje se bo v kulturi (od Brežic do Žalca) dogajalo v petek, 3. decembra. Za vsakega nekaj! Lani je bilo v počastitev obletnice Prešernovega rojstva v okviru te akcije 170 dogodkov, na katerih so našteli dvajset tisoč obiskovalcev, letos bo teh prireditev že 250. Pravijo, da kultura narodu vdahne življenje in ljudi napolni z vsebino. Zato resnično postanite del tega živahnega dogajanja. Izberite svoj najljubši kulturni košček in ga izživite do maksimuma. Barbara Kavtičnik Za varnost umetnin Ameriški znanstveniki so razvili novo digitalno tehniko, s katero lahko odkrijejo, ali sta dve sliki delo istega avtorja ali gre za ponaredek, in celo to, ali so nekatere dele naslikali nadarjeni umetnikovi učenci. Medtem ko je za večino foren-zičnih raziskav potreben vzorec barve, se znanstvenikom, ki so odkrili novo tehniko, ni treba niti dotakniti umetniškega dela. Umetnino snemajo s kamero. Računalniški program nato išče statistični vzorec digitalne slike, ki temelji na pritisku, orientaciji ali dolžini poteze s čopičem in na debelosti namaza. Ko se te karakteristike zberejo v tridimenzionalnem prikazu, se slike istega umetnika vklopijo v trdno koordinatno mrežo, ki določa njegov "podpis", medtem ko se delo drugega avtorja vklopi na nekem drugem delu prikaza. Primerjava domnevnega ponaredka in pristnega dela omogoča presojo, ali gre za po- naredek. Hany Farid z Univerze Dartmouth v New Hampshireu upa, da bo njihova tehnika pomagala umetnostnim zgodovinarjem pri določanju resničnega avtorja posameznih del. "Umetnostni zgodovinarji so zmožni nečesa, česar mi nismo: dokaze iščejo na ušesih, rokah in stopalih. Mi pa lahko odkrijemo vzorec finih podrobnosti, ki jih naši možgani ne opazijo," je dejal Farid. Prepričan je, da bi kombinacija strokovnosti umetnostnih zgodovinarjev in digitalne tehnologije utegnila postati najboljši način za odkrivanje ponaredkov. B. K. Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje tel: 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 263 © Demokracija • 49/2004 Cerkvi v Ligojni Župnija Vrhnika Vas Ligojna pri Vrhniki ima prijetno sončno in razgledno lego na severozahodnem obrobju Ljubljanskega barja. Pravzaprav gre za dve Ligojni, za Malo in Veliko, in obe se lahko ponašata s svojo podružnič- Matjaž Ambrožič \ 'fk /arij mS^MT ■ 1 in ■sk fgf a fjgj v Ligojni Bfimffi laga zaupanje in prepričanje, da so otroci samostojne osebe, ne pa samo tisti, ki jih je treba voditi. Edda Založba Mladinska knjiga Številnim epskim besedilom, ki so (v celoti ali v odlomkih) izšla v zbirki Kondor, se je pridružilo tudi nekaj značilnih spevov iz staronordij-skega dela Edda, zbirke mitoloških in junaških pesmi, zapisanih v 2. polovici 13. stoletja, a starejšega nastanka. Raznovrstna tematika (od kozmogo-ničnega mita do poučnih izrekov) je ubesedena v jedrnatem, metaforično bogatem jeziku in v strogih oblikah, ki sta jih prevajalca Bogdan Gjud no cerkvijo: v Veliki Ligojni sv. Jurija, v Mali Ligojni pa sv. Lenarta. Potem ko je Matjaž Ambrožič izdal vsebinsko bogato in lepo ilustrirano in urejeno knjigo o župnijski cerkvi na Vrhniki, je pred kratkim izšla še knjižica o obeh cerkvah v Ligojni. Tudi ta je vsebinsko izčrpna in ilustrirana z lepimi fotografijami. Starši in otroci Novi svet Vemo, kako težak je poldic staršev. Toda ali je res vedno potreben tolikšen napor, pa čeprav ga narekuje ljubezen do otrok? Pogosto se starši preveč vpletajo v skrbi svojih otrok: vmešavajo se v stvari, iz katerih bi se otroci lahko veliko naučili, če bi jih reševali sami. Včasih bi bilo bolje, če bi starši posvetili več časa svojemu zakonskemu odnosu, ki mora otrokom zagotoviti uravnovešeno in brezskrbno rast. Tu je torej razlog za knjigo, ki ima nekoliko izzivalen naslov Ne mešajmo se preveč v probleme otrok, ki jo je napisal psiholog Egidio Santanche. S preprostimi odgovori na vprašanja, ki so povezana z vsakdanjim življenjem družine (stari starši, igra, šola, televizija itn.), avtor kot vodilo za odnos med starši in otroki pred- EDDA 12 STAROISIANDSKEGA EPA Prevedla Bogdan Gjud Silvin Košak ti in dr. Silvin Košak natančno upoštevala. Opombe in obširno spremno besedo je napisal Bogdan Gjud. Slovenci v BiH Založba Karantanija V zbirki Sledi je založba Karantanija izdala faksimilirani ponatis knjige Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, ki jo je napisal Jernej An-drejka, leta 1904 pa izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Andrejkova knjiga je zajetna, saj vsebuje kar 384 strani, in je zato podrobno "poročilo" o vojaški priključitvi Bosne in Hercegovine avstro-ogrskemu imperiju. Aneksije se je avtor udeležil osebno kot poročnik v 17. pešpol-ku, imenovanem Kranjski Janezi. Torej gre za neposredno pričevanje o pomembnih zgodovinskih dogodkih, pri katerih smo bili udeleženi tudi Slovenci, vendar o njih no- vejše generacije skoraj nič ne vedo. Slovenci so takrat v Bosni sodelovali tudi v drugih enotah. Krajšo spremno besedo k temu hvalevrednemu pontisu je napisal Bogo Sajovic. Pričevalec za Kristusa Župnijski urad Oravlje Kdo je bil Dietrich Bonhoeffer (1906—1945), pastor in teolog, ki ga je hoja za Kristusom pripeljala na vislice zaradi zarote proti Hitlerju? Nacisti so ga obesili 8. aprila 1945 v Flos-senbiirgu. Ko se je po maturi odločil, da bo študiral teologijo in postal pastor, njegov oče ni bil najbolj navdušen, vendar mu ni odločno nasprotoval in je spoštoval sinovo odločitev. Jože Pu-celj, član jezuitskega reda, je v Inns-brucku doktoriral iz moralne teologije z disertacijo Posebnost krščanske etike priDietrichuBonhoefferju. Zdaj je o tem izjemno bistrem človeku, Jd je poskušal reformirati svojo Cerkev, napisal na videz drobno, vendar strnjeno in pregledno napisano knjigo s preprostim naslovom Dietrich Bonhoeffer. Pričevalec za Krustusa. Misel misli misleca Založba Amalietti V zbirki Misel misli misleca je založba Amalietti 8c Amalietti iz Ljubljane izdala knjigo Vsak dan je dober, "zlate misli za zlato življenje", 1456 maksim "za še lepši dan", kot je zbirko naslovil Peter Amalietti, ki je misli izbral in jih uredil. Maksi-ma je posebna starodavna literarna oblika, moder stavek, življenjsko pravilo, lahko tudi načelo, nasvet ali vodilo. Nedvomno so prav vrednote, ki jih maksime najpogosteje vsebujejo, temelj človekovega vedenja ter usmerjevalci njegovega odziva- recenzije nja v življenju. Kakor da pod soncem ni nič novega. Nagibi in spodbude kakega antičnega misleca se namreč prav nič ne razlikujejo od nagibov in spodbud današnjega človeka. V knjigi zbrane modrosti so razvrščene v tematske sklope, od besede in blaginje do želje in življenja. Pod Karavankami Mohorjeva založba Celovec Dvojezični kulturnoturistični vodnik Na obeh sončnih straneh Ka-ra vank v pregledenem in jasnem prikazu obravnava najzanimivejše izletniške točke tega pomembnega jezikovnega stičišča v alpsko-jadran-skem prostoru; izid knjige je namreč v okviru programa Interreg IIIA Avstrija-Slovenija finančno omogočila Evropska zveza in dežela Koroška. Avtor Janko Zerzer, Id je pri isti založbi leta 1997 že izdal vodnik Po koroških poteh, nato pa tri leta pozneje še brošuro (Ne)znano zamejstvo - Koroška, je knjigo razdelil na 12 poglavij, v katerih obravnava območje juga Koroške in severozahoda Slovenije, torej tisti prostor severno in južno od Karavank, ki z vklju- Janko Zerzer sončnih straneh Karavank čitvijo Slovenije v EZ zopet postaja tesnejša kulturna in gospodarska enota: Celovec in okolica, Gosposvetsko polje, Gure - Gornji Rož, Jezera, Beljak - Zilja, Sele - Železna Kapla, Pod-juna, Tržič - Kranjska Gora, Bled -Bohinj, Kropa - Škofja Loka - Kranj, Korooška regija in Kanalska dolina. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 o revolucija Pred kratkim so "našli" seznam prikritih grobišč v občini Ilirska Bistrica. Na njem so natančni podatki o 120 lokacijah, na katerih naj bi bilo zakopanih 1.387 večinoma nemških vojakov. Ko je zgodovinar dr. Mitja Ferenc letos poleti osupljivi seznam preverjal, je odkril, da na območju občine Ilirska Bistrica ni "samo" 120 grobišč, ampak celo še več. V zadnji številki Prispevkov za novejšo zgodovino je zgodovinar dr. Mitja Ferenc pod naslovom "... Grobovi so zravnani in zaraščeni." predstavil pomemben dokument, ki bistveno dopolnjuje vprašanje prikri- o tih množičnih grobišč iz leta 1945. Odkrili so ga v Upravni enoti v Ilirski Bistrici, nosi pa značilen socialistični naslov Seznam grobov sovražnikovih vojakov iz časa 2. svetovne vojne na območju občine Ilirska Bistrica. Potem ko je dokument prišel v roke Ferencu, ki pri vladni komisiji za prikrita grobišča skrbi za njihovo evidentiranje, gaje šel takoj preverit v kraje, ki se v njem navajajo. Pri preverjanju je bil presenečen, saj je odkril, da je na območj u občine Ilirska Bistrica še več grobišč, kot jih navaja odkriti seznam,čeprav je ta ssvo-jimi podatki že sam po sebi osupljiv. Lokacija groba Naj v nadaljevanju povzamemo njegove ugotovitve. Dokument (seznam) vsebuje štiri vrste podatkov: lokacijo groba oziroma zemljišča, na katerem je grob (ali grobišče), lastnika zemljišča, naslov lastnika zemljišča, število žrtev v posamičnem grobišču, (ne)urejenost grobišča. Pod zaporednimi številkami je navedenih 120 lokacij grobišč, in to v najmanj 30 naseljih, 10 lokacij pa naselja nima navedenega. Polovica vasi v občini ima vsaj po eno grobišče. Naj -več jih je v Jelšanah (14) in na Dolnjem Zemonu (13). Pri vsakem grobišču je navedeno ime parcele in vrsta parcele oziroma zemljišča. Prevladujejo travniki (51 grobišč), pašniki (17), njive (6), vrtovi (6). Trije grobovi so na pokopališčih, dva zunaj pokopališkega zidu, trije pa ob cerkvi. Na enem od grobov je bilo celo mrho-višče, eden je v zasutih strelskih jarkih, dva ob cesti, eden celo na konjskem dirkališču. Skoraj vsak grob ima navedenega lastnika zemljišča in nje- gov naslov, ponekod tudi domače i me. Iz dokumenta izhaja, da je na 120 krajih zakopanih najmanj 1.387 oseb. Največ na Gornjem Zemonu na travniku "Krnjica" (150) in na konjskem dirkališču Žabovica, kjer je v strelskih jarkih zakopanih 120 nemških vojakov in oficiijev. Okoli sto jih leži v gozdu na Mašunu. V večini "grobov" so zakopani nemški vojaki. V dveh je devet italijanskih vojakov, v dveh pa so polegnemških vojakovtudi "belogardisti" (na pašniku nad kamnolomom Kozlek in na njivi "Nebreška gmajna" pod cesto na Okroglino). Na vrtu osnovne šole na Dolnjem Zemonu je zakopan višji oficir, domnevno general. Naveden je tudi podatek, da sta grobova dveh vojakov obiskovali vdovi. Ena je nameravala posmrtne ostanke odnesti, druga pa je grob redno obiskovala in vzdrževala. Demokracija • 49/2004 Zravnani z zemljo revolucija Verodostojnost seznama Razen enega so bili vsi "grobovi" zaraščeni oziroma zravnani. Urejen je bil le grob oficirja - zdravnika na zahodni strani pokopališča na Premu, ki gaje obiskovala in vzdrževala vdova. O preverjanju verodostojnosti dokumenta je Mirja Ferenc zapisal: "Prvo vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je seznam verodostojen in v kolikšni meri. Vsaj iz treh že pred pridobitvijo dokumenta obiskanih lokacij je bilo moč sklepati, da je dokument verodostojen. Da bi bil povsem prepričan v resničnost navedb, sem sklenil odgovore poiskati pri lastnikih zemljišč oziroma njihovih sorodnikih, na katerih so grobovi. Za primerjalni vzorec sem sklenil najti 15 do 20 odstotkov v dokumentu navedenih lokacij v različnih vaseh. 27. in 28. julija so domačini v vaseh Veliko Brdo, Dolenje pri Jelšanah, Novokračine, Dolnji in Gornji Zemon, Ilirska Bistrica pokazali 19 lokacij grobišč, od tega 16 s seznama, tri pa v dokumentu niso bila navedena, za grob oficirja na vrtu osnovne šole na Dolnjem Zemonu pa niso vedeli. Za še štiri grobišča so domačini ali lastniki potrdili, da vedo za njih, a jih zaradi oddaljenosti tisti dan nismo evidentirali. V nekaterih primerih gre za grobove v boju padlih vojakov, v drugih pa za poboje vojnih ujetnikov. V vseh vaseh, kjer nam je uspelo kot informatorje še najti starejše osebe, so se njihovi podatki ujemali s tistimi iz dokumenta. Tudi na vprašanje o številu oseb v posameznih gro- biščih so bili odgovori večinoma enaki." Ferenc je tako ugotovil, "da je dokument natančen in podroben ter verodostojen seznam grobišč". Poličevo navodilo V nadaljevanju je skušal odgovoriti, kdo je seznam pripravil in čemu je bil namenjen. Sklepa, da je bil narejen verjetno za Udbo, ki je želela imeti natančen popis o številu žrtev in urejenosti grobišč. Morda se navezuje na navodilo zveznega ministra za notranje zadeve DFJ iz 18. maja 1945 in njegov prepis iz 12. junija istega leta. Na podlagi zveznega navodila je slovenski notranji minister Zoran Polič naročil okrožnim narodnoosvobodilnim odborom, da uredijo "vse potrebno, da se takoj odstranijo (zravnajo z zemljo) vsa pokopališča kakor tudi posamezni grobovi okupatorjevih in domačih izdajalcev in tako izbriše vsaka sled za njimi". Mitja Ferenc piše: "Tudi nas, ki se kot zgodovinarji podrobneje zanimamo za dogodke po 2. svetovni vojni, je dokument vznemiril iz več razlogov. Kaže namreč na to, da je oblast verjetno še dolgo vrsto let po vojni vodila evidenco prikritih grobišč. Glede na to, da smo na območju občine Ilirska Bistrica do sedaj poznali le nekaj kraških brezen, v katerih so jamarji opazili večje število posmrtnih človeških ostankov, je objavljeni seznam s 120 prikritimi grobišči, ki jih morda nikoli ne bi našli, zastrašujoč. Pri nekaterih krajih je zapisano, da je grobov več, pri enem pa naj bi bilo na parceli več grobov z dvema do tremi pokopanimi. Zato je številka še večja od navedene. To smo ob obiskih ugotovili tudi sami. Že pri-pravljalec seznama je v zaključku zapisal, daje grobov verjetno še več, a za njih niso mogli zbrati podatkov. Le predvidevamo lahko, koliko lažje delo bi imeli pri evidentiranju danes, če bi se ohranili takšni seznami tudi za druge slovenske občine. Vznemirilo nas je tudi dejstvo, da je po skoraj pol stoletja dokument šele zdaj prišel iz 'predala' v roke zgodovinarjem." In druge občine!? Ferenc je na koncu zapisal, da dokument "v veliki meri načenja te- Zanimivi prispevki in pamflet Prispevki za novejšo zgodovino (številka 1, 2004), izdaja jih Inštitut za novejšo zgodovino, prinašajo vrsto zanimivih razprav: Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vprašanje v letih 1935—1936 (Jurij Pe-rovšek), Nekatere posebnosti volitev v Narodno skupščino v tridesetih letih 20. stoletja (Blaž Vurnik), Vzpon fašizma ob italijanski vzhodni meji (Anna Maria Vinci), Ženska kot objekt in subjekt v okviru protire-volucionamega tabora na Slovenskem med drugo svetovno vojno (Bo- ______________ ris Mlakar), Razvoj vojaškega sodst\'a slo- ® . prispevki • venskega odporniškega gibanja 1941— 1945 (Damijan Guštin), Italijanska koncentracijska taborišča kot državni terorizem in njihove posledice (Božidar Jezer-nik), Represija v socialistični Sloveniji (Jugoslaviji) (Božo Repe), Konflikti med slovenskimi oblastmi in goriškim nadškofom Margottijem ter tržaško-koprskim škofom Santinom (1945—1947) (Marija Čipič Rehar), Pospeševanje gospodarskega razvoja manj razvitih območij vSR Sloveniji (1954—1990) (Jože Prinčič). Na koncu zbornika so poleg ocen šestih knjig objavljeni še trije zelo zanimivi zapisi. Dva je prispeval Mitja Ferenc: Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji? in "... Grobovi so zravnani in zaraščeni" (Seznam grobov sovražnikovih vojakov iz časa 2. svetovne vojne na območju občine Ilirska Bistrica). Pod naslovom "Manjše zlo" vnovič odmerjati ali (re)interpretacija zgodovine je Janko Pleterski objavil zelo polemično razmišljanje ob knjigi Borisa Mlakarja Slovensko domobran-stvo. Besedilo Pleterskega je pravi pamflet, podoben tistim, s katerimi so Slovenijo zasipali do leta 1990. Prikazuje stanje nekoga, ki so se mu v demokraciji sesule vse iluzije, ki jih je gojil v času komunističnega režima s svojimi propagandnimi konstrukti, namenjenimi le enemu: prikriti veliki Zločin 20. stoletja na Slovenskem. zgodovino • . me, s katerimi se bo zgodovinska stroka morala še bolj poglobljeno soočiti, sistematično zbirati podatke in jih analizirati". Kaj pa druge občine? Občina Ilirska Bistrica je samo ena od nekdanjih 60 slovenskih občin. Taki seznami za prikrita grobišča so se gotovo delali povsod, saj jih je Udba potrebovala pri nadzorovanju grobišč. Splošno znano je, da je "ljudska milica" (Udba) do konca 80. let vsaj za vse svete z zalezovanjem iz bližnjega grmovja nadzorovala, kdo obiskuje (prižiga sveče) ob grobiščih medvojnih in povojnih pobojev. Čeprav "nemško" podjetje Veking iz Celja vzorno skrbi za posmrtne ostanke nemških vojakov na slovenskih tieh, jih čaka še mnogo dela, saj so nemški vojaki kljub številnim dosedanjim izkopom zakopani po vsej Sloveniji. Med drugim jih je sedem v neki grapi pri Cer-kvenjaku v Slovenskih goricah. Tam so jih ubili "domačini", ko so se ob koncu vojne umikali iz Slovenije. Za zdaj, čeprav iznenada in po ovinku, se je odkril le ta dragoceni seznam iz Ilirske Bistrice, in to 14 let po koncu režima. Kaj pa drugih 59 nekdanjih občin?! Tudi tam morajo biti podobni seznami. Da jih skrivajo, nam dovolj zgovorno priča, v kakšnem močvirju tiči slovenska družba. Vedno znova odpovedujejo tako rekoč vsi po vrsti. Mitja Ferenc pa še kakšen posameznik so žal svetle izjeme in porok, da se na koncu velikega predora že svetlika. Za zdaj je evidentiranih 390 grobišč, kar je veliko več, kot so domnevalo pred desetletjem. Zagotovo jih bo še več. Nova vlada bo tudi tu imela veliko odgovornost, da se enkrat za vselej loti temeljitega reševanja tega problema. Nemško in italijansko društvo, ki skrbi za svoje padle vojake, nam je lahko za zgled. V. M. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © dediščina "Uživala sem ob domači besedi in se nasmejala, čeprav je vsebina pravzaprav žalostna. Napiši še kaj, da ne bo šlo v pozabo! Toliko je domačih pesmic, izrekov, zbadljivk, ugank. Zberi jih! Piši o istrskih ljudeh, običajih in posebnostih: o be-kah, kanelah, žaneštri in figah; o škržatih, o istrskih belih volih. Pa o štrigah in drugih istrskih bajeslovnih bitjih. Piši o Brlavkah ..." "Kdo pa so bile Brlavke?" "Ne vem natančno, razišči!" In začelo seje. Iskala sem po spominu, najprej sem v mislih obnovila očetove rime, modrosti, uganke in pripovedi pa materine uspavanke, opozorila in napotke. Nato sem začela spraševati pri sorodnikih, sosedih in znancih. Pri domačinih, ki sem jih srečala po naključju ali jih poiskala. Zapisi so se množili, ljudje so radi sodelovali. Govorili so mi o naj -različnejših stvareh, današnjih in iz preteklosti, peli že skoraj pozabljene domače pesmice, oživljali zgodbe, uganke, izbrskali zanimive stare slike in papirje, dodali zanimiv drobec, izraz, ime, naglas, letnico." To so besede ljubezni. Ljubezni do svojega rojstnega kraja Marezige, do širšega okolja Slovenske Istre, Marezige V Marezigah, istrski vasi v zaledju Kopra, kjer so še pred desetletji imeli več refoška kot vode, živi svojevrstna ustvarjalka. Nelda Štok-Vojska je doslej napisala in večinoma v samozaložbi izdala že enajst knjig. Več jih je posvetila svojemu istrskemu narečju, pozabi pa je še zadnji hip iztrgala bogato etnografsko blago o življenju svojih prednikov. predvsem pa ljubezni do prednikov, ki so živeli svojevrstno življenje, kakršnega danes več ne poznamo. Vanj se lahko spustimo le s pomočjo takšnih knjig, kot je Moja deštra Istra, ki jo je napisala in v samozaložbi izdala Nelda Štok-Vojska iz Marezig, iz katere smo tudi vzeli prejšn ji citat. Iz ljubezni do Istre "Zbranega gradiva je preveč in prepisano je za eno samo knjigo. Samo različnih prigod se je nabralo čez tristo. Sto devetnajst jih je že izšlo v knjigi Tega živega vse toka." Kakšnih tisoč petsto istrskih pregovorov in rekel je zbranih v knjigi Istranipravijo. Tako je Nelda Štok-Vojska zapisala v uvodu v svoji knjigi Moja deštra Istra ali "po slovensko" Moja lepa Istra. Knjiga, kot je v spremni besedi zapisal Jože Hočevar, govori o ljudeh, lepotah in posebnostih te slovenske obmorske dežele. Napisala jo je občudovalka, zbiralka modrosti in življenjskih spoznanj istrskega človeka. Njeno vsebino sta ustvarila naravno bistra Istrjan-ka in Istrjan, pisateljica jo je le dokončno izoblikovala v svoji ljubezni do Istre in do njenih ljudi. Pri tem seje ravnala po svojem posluhu za vedrejšo stran življenja, se prepustila navdušenosti za folklorno ustvarjalnost ter uporabila dar za pripovedovanje in zafrkljivo navihano, a ne žaljivo rimanje pesmi. Komaj je začela med ljudmi zbirati sodbe, izkušnje, modrosti, rima-ne nagajivke, nasvete otrokom in odraslim, žuganja "znešenim pupam eno fantom", pametna opozorila pa tudi pekoče bodice non, mam, tet ali drugih pripovedovalk, zgovornih gospodarjev, kmetičev in posebne-žev, modrijankin pametnih moških, že so se ji beležke napolnile z žlahtnimi biseri ljudske tvornosti. Morala jih je - to neizmerno bogastvo - urediti v sklenjeni tok pripovedi. To ni bilo lahko opravilo, kajti vsak biser je vseboval celoten pogled v svet istrskih grenko-veselih izkušenj, radosti, ljubezni, bolečin, trdega življenja... Kje so Šavrini? Gotovo je bralec opazil, da uporabljam avtoričin izraz Istrjan oz. Is-trjanka, ne pa izraza Šavrini, kot se pogosto pojavlja v javnosti. O tem je avtorica v knjigi napisala naslednje: "Ko sem vprašala Erminja iz Abitan-tov, kje živijo Šavrini, je dejal, da menda tam okoli Crnikala, Srečko iz Črnikala je pokazal proti Dekanom in Pobegom. V Dekanih so menili, da so Šavrini in Šavrinija tam gor okoli Šmarij, Puč, Nove vasi in Svetega Petra. V Pučah so prav tako zatrjevali, da Šavrinija ni pri njih, ampak tam nekje okoli Boršta, Labora ali Marezig," in tako naprej. Potem pa: "Istrjani slutijo, da je s tem izrazom nekaj narobe. In res je to žaljivka, saj pomeni človeka, ki ga obletavajo obadi ali ki prenaša klope ..." o Demokracija • 49/2004 dediščina Nasaploh je knjiga Nelde Štok-Vojska mala zakladnica znanja in vedenja o (Slovenski) Istri. MOJA D E Š T R A Neldi Stok-Vojska želimo, da bi ustvarila še veliko knjig, predvsem pa da bi še razširila svojo najpomembnejšo knjigo Moja deštra Istra, saj nam je dejala, da ima zbranega še veliko etnografskega blaga. Ustvarja na svojem domu v Mare-zigah (tel. 05/655-1170). Za otroke in zanamce Kdo je Nelda Štok-Vojska? Rojena je bila leta 1943 v Marezigah, je diplomirana sociologinja, dvajset let je živela v Sežani, kjer je začela aktivno pisati, od leta 1985 pa spet živi v rodnih Marezigah in ustvarja knjigo za knjigo. Veliko pozornosti namenja pisanju za otroke. Kdaj je stopila na pot poustvar-jalnega in izvirnega pisanja? To seji je začelo dogajati v kulturnem okolju v Sežani pod vplivom Jolke Milic, kjer je v sedemdesetih letih začela s pisanjem igric, pesmi ter z režijo in igranjem. Igrice je uprizarjala s pomočjo nekaj "rojenih igralcev", sodelavcev v sežanski občinski upravi, kjer je bila tudi pobudnica in ustvarjalka internega glasila Paragraf. Igricam v knjižnem jeziku so se kasneje pridružile še narečne, med katerimi je bila tudi uspešnica Konjada Rozalija eno njen Bepič. Z rimanjem pesmic je začela že v prvem razredu osnovne šole, ko jo je doma oče učil "pesmi skladat eno po tate tuč", zlagati pesmi in udarjati po taktu. Med študijem v Ljubljani je objavljala v Pavlihi, pozneje pa je nadaljevala s pisanjem veselih pesmi, pisanih na dušo slavljencem, in zabavnih nagovorov, sestavljenih Le kako so lahko pustili propasti sv. Ivana v Babičih?! kot prigodnic posameznikom ali kolektivu za različna osebna praznovanja, skupne praznike in proslave. Leta 1970 je začela objavljati časopisne prispevke o najrazličnejši problematiki. Pisala je tudi skeče z aktualno vsebino, humoreske, vezna besedila ob različnih prireditvah itd. Tako se je začelo njeno literarno delo, h kateremu jo je vzpodbujala Jol-ka Milič. Leta 1987 je v glasilu Zdravstvenega centra Koper začela objavljati satirične pesmi, v katerih je merila na občudjiva mesta takratne socialistične družbe, zaradi cesarje bila deležna tudi cenzorskega posega. Hvalnica Istri Začela je s pisanjem pesmi v svojem istrskem narečju, z vsebino, ki je bliže ljudskemu razmišljanju. Do danes jih je nastalo za več zbirk. Med | ride vse l en vse pasá | NELDAŠTOK-VOJSKA j v I i -v i > / \ t PESMI O ISTRI IN NJENIH LJUDEH \ njimi je v samozaložbi izdala pesmi o Istri in njenih ljudeh, kot jo je podnaslovih, v zbirki Pride vse en vse pasa (1999). Vsebina pesmi se dotika mnogovrstnih tem, ki jih je avtorici navrglo opazovanje življenja. Njihove vodilne misli izhajajo iz istrskega podeželskega življenja in so plod vedrega, k življenju odprtega razmišljanja o pojavih v družbi. Združene so v povezane skupine, kot na primer v cikel Kamen grišpast, ki je ena sama, nekoliko nostalgična hvalnica Istri, njenim krajem, cerkvicam, vodam, kamnom, njivam, oljkam, ruju, njaličem (hras-tičem) pa tudi sosednjemu Krasu. Izdala je več zbirk, med njimi tudi v knjižnem jeziku, humoristične in resne, za odrasle in otroke: Istrske beštjice, rimane zgodbe o živalih za otroke (1995), Nagajivi prijatelji (1996), poučno-zabavna zgodba za mladino in odrasle, Naš pevski zbor — veselje, humor (1997), Prijatelji meseci, rimane oznake mesecev (1999), Tristo bolhic na klavir, smešno-resno o živalih in ljudeh (2001), Računaj, štej in se nasmej, igriva matematika (2003). Med ljudmi istrskega podeželja je znala prisluhniti tudi domači narečni govorici v prozi, rekih, zgodbah, anekdotah, duhovitih pripovedih itd. Nastale so knjige Tega živega vse toka, istrske prigode (1996; s ponatisom 1997), Istranipravijo, zbirka istrskih pregovorov in rekel (1997), Moja de-štra Istra (1998, ponatis 2003), Antón-ci vPridvoru, Istrjánina obali, zgodbe, humoreske in igrice (2002). Podoba pozabljene Istre V zadnjem delu knjige Moja deštra Istra je avtorica objavila seznam ljudi, več kot dvesto informatorjev, ki so ji pripovedovali o preteklem življenju v Istri, in obsežen slovar narečnih izrazov. V knjigi je naslikala podobo svoje nepoznane in pozabljene Istre. Težko je bilo povezati nešteto dragocenih, med seboj še neusklajenih živobarvnih drobcev, ki eni modrujejo in poučujejo, drugi se norčujejo in zbadajo, tretji se nasmihajo, četrti se smejejo ob najrazličnejših človekovih zadregah. Se teže izvedljiv je bil načrt, kako speljati v eno strugo nešteto rečic, potokov, studencev in virov, ki vsak zase žuborijo o istrski ženi in možu, "pu-pah in fantih", domačem in divjem blagu (živali), rastlinah, kmečkih pridelkih in opravilih, o poroki, rojstvu in smrti, o oblastnikih ob morju, števri (zemeljskem davku) in vojaški levi (nabor), o jeziku, ljudskih običajih, šegah, verovanjih, štrigah (co-prnicah) in volkodlakih, o mlinarjih in kuharicah pa tudi o fašistih, sla-vokomunistih, partizanih, samou-pravljalcih, o bolečem novodobnem zatajevanju Istre, hitrem spreminjanju njene podobe... Vse z vpletanjem slikovitih narečnih besed. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © Neuspeli Na velika platna prihaja komedija Kako se izogniti božiču, ki je nastala po uspešnem romanu Skipping Christmas Johna Grishama. Uresničitev privlačne ideje o božiču na rajskih peščenih plažah tokrat pokvarita hči in sosedje. Kljub vsakoletnemu praznovanju božiča se letos Luthru in Nori obeta zelo samoten božič. Njuna hčerka Blair je namreč v Peruju, kjer dela pri Mirovnih silah. Nekega večera Lut-her zagleda na ulici plakat, na katerem je reklama turistične agencije, ki ponuja križarjenje po Karibih. Utrne se mu zamisel. Zakaj pa si letos ne bi privoščil teh počitnic s svojo ženo? Pa kaj če ne bo božičnega drevesa, nobenih božičnih lučk, nobenih okraskov - sploh nič božiča. Namesto da bi gospa Nora, igra jo Jamie Lee Curtis, in gospod Luther Krank, igra ga Tim Allen, krasila božično drevesce, nakupovala darila in pekla božično pecivo, sta ste preprosto odločila, da bosta božič raje preživela na peščeni plaži ob Karibskem morju. Sprva Nora ni preveč navdušena nad tem, a zamisel ji kmalu postane všeč. Ko sosedi izvejo, kaj nameravata storiti, so šokirani, posebej Vic Frohmeyer, policaj Salino, Treen in Walt Schell. Se bolj jih vznemiri, ko Luther noče postaviti snežaka na streho svoje hiše. Tega naj bi imel vsak! Njihova ulica je prav znana po tem in še polno nagrad so dobili za i Christmas With the Kranks Režija: Joe Roth Scenarij: Joe Roth po knjigi Johna Grishama Producenti: Charles Newirth, Bruce A. Block, Chris Columbus, Mark Radcliffe, Michael Barnathan Igrajo: Tim Allen, Jamie Lee Curtis, Julie Gonzalo, Dan Aykroyd, Jordan Alec Premiera: 2. 12. 2004 Distribucija: Continental film najlepše okrašeno ulico v mestu. Zdaj pa Kranksova bojkotirata. To je po mnenju njunih sosedov nezaslišano. Potem pa Luthra in Noro nepričakovano po telefonu pokliče hčerka Blair i n jima pove, da bo navsezadnje le preživela božič doma. Načrt o potovanju morata opustiti. Zdaj imata Kranksova manj kot 24 ur, da zakrpata odnose s sosedi, okrasita hišo in pripravita vse potrebno za božični večer. Uspešnica za uspešnico Režiser Joe Roth je dobil idejo za film že pred tremi leti, ko ga je poklical agent Johna Grishama in mu dejal, daje John napisal roman Skipping Christmas. Vprašal gaje tudi, ali bi ga prebral še pred izdajo. Agent je menil, da bo Joe, potem ko bo knjigo prebral, po njej hotel posneti film. Imel je prav. Knjiga se mu je zdela kot nalašč za film, ki bi bil družinski, boži- Razposajen mladenič se oglasi na svoj mobilni telefon. Na drugi strani je obupana ženska, ki trdi, da je ugrabljena, in ga prosi za pomoč. Ugrabitelji jo imajo na piki in verjetno tudi njenega sina in moža. Poslednji klic Problem je seveda to, da sama cala popolna neznanka in vas vsa ne ve, kje točno je. In mladeniče- iz sebe rotila, da ji pomagate rešiti vemu mobilniku se lahko vsak hip življenje? Bi takoj pretrgali zvezo, no in bi bili vi njeno edino upanje sprazni baterija ... Kaj bi naredili, ker bi mislili, da gre za potegavšči- za preživetje? Kaj bi storili potem? če bi vas na mobilni telefon pokli- no? Kaj pa če bi ženska mislila res- V akcijskem trilerju Poslednji klic © Demokracija • 48/2004 film se mlad fant spusti v tekmo s časom, da bi rešil življenje ženske, ko ga ta naključno pokliče na njegov mobilni telefon. Oskarjevka Kim Basinger igra Jessico Martin, učiteljico na srednji šoli, katere mirno življenje se popolnoma obrne na glavo, ko jo pet moških ugrabi iz njene hiše in jo odpelje v skrivališče. ere- j min V zadnjem poskusu, da bi se rešila, sestavi skupaj razbit telefon in pokliče naključno številko. Ryan, brezskrben fant, ki se oglasi na drugi strani, kar nenadoma postane Jessicino edino upanje in tako pade v svet prevar in umorov. Življenje Jessice in njenih bližnjih je v njegovih rokah. Monika Maljevič ■■■■■i Cellular Režija: David R. Ellis Scenarij: Christopher Morgan po knjižni predlogi Larryja Cohena Producentka: Dean Devlin, Lauren Lloyd Igrajo: Chris Evans, Kim Basinger, Jason Statham, Jessica Biel, Noah Emmerich Premiera: 2. 12. 2004 Distribucija: Ljubljanski kinematografi na kratko Anthony Hopkins se pogaja za vlogo v remakeu filma iz leta 1949 Vsi kraljevi možje, v katerem naj bi igral sodnika. Glavno vlogo v filmu bo po poročanju ameriških medijev odigral Sean Penn, ki bo upodobil Willya Starka. Poleg njiju bosta nastopila še zvezda popularne serije Sopranovi James Gandolfini in igralka v Dogvilleu Patricia Clarkson. Izvirnik je osvojil nagrade v kategoriji najboljšega filma, najboljšega igralca (Broderick Crawford) in najboljše stranske igralke (Mercedes McCam-bridge). Glede na igralsko zasedbo je zelo malo možnosti, da film tudi tokrat ne bi pobral pomembnih nagrad, kot jih je daljnega leta 1949. Vloga Jamesa Bonda je postala privlačna tudi za britanskega igralca Colina Firtha. "Nihče mi ni nič ponudil, vendar ne bi imel nič proti," je dejal Firth v pogovoru za Entertainment Weekley in dodal, da ga nevarnosti zelo privlačijo in daje sedaj v pravem življenjskem obdobju za takšne stvari. Colina Firtha poznamo po vlogi predobrega Marca Darcyja v obeh filmih o Bridget Jones, vendar so mu takšne vloge očitno postale dolgočasne. Za vlogo v filmu o slavnemu agentu se pogaja tudi Angelina Jolie, ki ji je vloga Bondovega dekleta življenjska želja. Catherine Zeta-Jones in producent Jerry Weintraub (sodelovala sta pri Oceanovih dvanajst) bosta sodelovanje nadaljevala pri snemanju nove komedije-drame The Ivy Chronicles. Zgodba filma temelji na romanu Karen Quinn in spremlja nekdanjo uspešno žensko z Wall Streeta, ki po izgubi službe spozna, da jo mož vara z žensko, ki jo je nadomestila na delovnem mestu. Glavna junakinja se odloči odpreti vrtec za bogate prebivalce Manhattna, ki želijo svoje otroke pripraviti za najboljše šole na svetu. Snemanje filma naj bi se začelo, potem ko bo Catherine končala snemanje nadaljevanja filma Zorro, v katerem bo njen partner znova Antonio Banderas. Slavnaraperka in igralka Queen Latifah je uspešno šarmiralaameriške cenzorje, saj so njenemu filmu z naslovom Beauty Shop namesto predvidene oznake R podelili PG-13. Priljubljena igralka se je razjezila, ko je slišala, kaj nameravajo narediti cenzorji, s prvim letalom odletela v Los Angeles in jih pregovorila, da si premislijo. Beauty Shop je komedija o lastnici frizerskega salona, katerega zaposleni raje opravljajo in posedajo, kot strižejo. Spomnimo se: 34-letna igralka je bila no-minirana za oskarja za stransko vlogo v muzikalu Chicago. Zmagovalec 15. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe) in dobitnik nagrade vodomec je avstralski film Popolni preobrat, celovečerni prvenec Cate Shortland. Nagrado mednarodne kritike so dobile Češke sanje, pod katerega sta se podpisala kar dva režiserja in hkrati soscenarista - Vit Klusak in Filip Remunda. Občinstvo se je odločilo, da z zlatim kolutom nagradi film Zboristi v režiji Christopha Barratiera, prikazan v programu Obzorja. Britanski režiser David Yates je bil izbran za režiserja petega filma v nizu filmov o Harryju Potterju. Producentje so se za Yatesa odločili, čeprav je do sedaj režiral le televizijske drame in serije, njegova tekmeca pa sta bila Indijka Mira Nair in Francoz Jean-Pierre Jeunet. Pod scenarij se bo podpisal novinec Michael Goldenberg, film pa naj bi v kinematografe prišel poleti leta 2007. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © čen, smešen in topel. Pisatelj John Grisham je zelo znan po krimi-nalkah, kot so Firma, Pelikanovo poročilo, Klient, Čas za ubijanje, Mojster za dež, Družabnik In Pobegla porota - po vseh so posneli tudi filme. Njegovo delo Skipping Christ-mas pa je popolnoma drugačno - je zabavna, topla, družinska knjiga. Sprva je imel režiser Roth težave, ker je prav tedaj odpiral svoje podjetje Revolution Studios in je moral najprej poskrbeti za vse potrebno, kar zadeva studio, tri leta kasneje pa mu je le uspelo, da se je posvetil projektu. Navdih, ki ga je dobil po romanu Johna Grishama, je končno dobil filmsko podobo. Posnel je film Kako se izogniti božiču. Pred tem je Revolution Studios pod svojim okriljem poslal v kino zelo uspešne filme, kot so Bes pod kontrolo, XXX, Sestreljeni črni jastreb, Očkov vrtec in Ameriška ljubljenca. Nekega dne je Rotha poklical Chris Columbus, ki je sodeloval že pri mnogih projektih, med drugim Sam doma in Gospa Doubtfire. "Chris me je vprašal, ali sem že slišal za Grishamovo knjigo Skipping Christmas, in takrat sem vedel, da sem dobil scenarista za želeni film," pravi Roth. "Sprva sem mislil, da bo film želel tudi režirati, a je to prepustil meni." Pravi tudi, da si je že od samega začetka želel v glavnih vlogah videti Tirna Aliéna in Jamie Lee Curtis. Tirna je poznal že od prej, ko sta sodelovala pri filmih Božiček in Svet igrač. "Jamie pa sem poznal že od mladih nog- odkar je pri devetnajstih postala zvezda," pravi Roth. "Potem smo potrebovali še dobro okrepitev v stranskih vlogah in seveda tako dobili Dana Aykroyda, Cheecha Marina, Caroline Rhea, Jakea Buseyja... in mnoge druge. Seveda pa smo dali priložnost tudi novincem: Julie Gonzalo, René J^avan in Eriku Peru Sullivanu." tv program PETEK, Kanal A 3.12.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.30 10.10 10.45 11.55 12.25 13.00 13.30 13.30 14.00 14JO 15.55 16.30 16.50 17.15 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.15 3.35 4.45 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VESELA HIŠICA: SINČEK OBTESANČEK, LUTKOVNA NANIZANKA, 23, ZADNJA EPIZODA RISANKA BOŽIČNE ZGODBICE: ZASNEŽENI BOŽIČ, RISANA NANIZANKA, 2/4 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 22/26 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE JASNO IN GLASNO: DAROVANJE ORGANOV, KONTAKTNA ODDAJA 24. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 2/4 HUMANISTIKA FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN URUGVAJ, DOKUMENTARNI FILM VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POSLEDNJI SEVERNI MEDVEDKI, RISANKA (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: KRALJICA (VPS 17.15) VLADAR STEPE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 9/24 ^ ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) VLADAR STEPE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA ANAM, NEMŠKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 16. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 29. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 184. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 15. del ameriške hum. nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 12. del ameriške hum. nanizanke 18.00 E+ 20.00 Romantični film: Nimaš pojma, ameriški film 21.45 Žene nogometašev, 1. sezona, 6. del angleške nadaljevanke 22.45 Moške zadeve, 3. sezona, zadnji del ameriške nan ^ 23.45 Sov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV IXP 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 09.30 Tri v vrsto 09.45 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 325. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 23. del španske telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Čarovnije, 12. del italijanske serije 14.30 To sem jaz, resničnostni šov 14.45 Dve Nini, ameriška romantična komedija, 1999 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 326. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 24. del španske telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Čarovnije, 13. del italijanske serije 21.00 Hočeš, nočeš, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Okrožje Columbia - Resnični terorist, 5. del ameriške nanizanke 23.00 Reporter X 00.15 TV prodaja 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 62. dela mehiške nad. 9.10 Klon, ponovitev 168. dela brazilske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Zrelo srce, ponovitev 33. dela mehiške nad. 11.20 Vrtnarjeva hči, pon. 96. dela mehiške nad. 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 97. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 34. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 169. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 63. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Dantejev vrh, ameriški film 22.00 Vroče mesto, 1. sezona, 12. del am. nanizanke 22.55 XXL premiere 23.00 Privid dvoma, ameriški film ^ 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TevePika 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA 9.35 MOSTOVI HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.55 TV PRODAJA 17.40 VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV 18.10 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 18.10) 18.40 SKOZI ČAS (VPS 18.40) 18.55 VAIL/BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 18.55) 20.10 LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), PRENOS (VPS 20.10) 21.30 CITY FOLK, L|UD|E EVROPSKIH MEST: NEMČIJA (VPS 21.30) 22.00 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZ., 13/15 (VPS 22.00) 22.30 FILIP KALAN-MATJAŽ KLOPČIČ: GOSPODIČNA MARV, SLOVENSKI TV FILM OB 70-LETNICI REŽISERJA MATJAŽA KLOPČIČA (VPS 22.30) 0.05 SLOVENSKA |AZZ SCENA, 2. SLOVENSKI JAZZ FESTIVAL: JURE PUKL "NEW VIRUS" QUINTET (VPS 00.00) i0 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 19/22, PONOVITEV (VPS 00.45) i 1.35 INFOKANAL 9.00 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.20 Poslovni studio, dnevno Informat. oddaja, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, HISe s tradicijo, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, pon Sprejem novih častnih članov v fundaciji Ana In GT, 2. del, prvič Poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih, pon Glasbeni mozaik Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Ekošola kot način življenja, Nada PavSer, nacionalna koordlnatorka, prvič A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon V družbi z Relaxom, pon Z glavo na zabavo Do zdravja tudi tako, gost dr. Peter Gregor, pon V harmoniji z naravo, pon Predah v gibanju, gostja; Marija Gregorčič • Kržlč, prvič Resnice o vinu, Izročilo Noetovega vrta, prvič 24 UR, informativna oddaja Znani In zanimivi, gost: VIII Resnlk, prvič Trenja POP TV Glasbeni mozaik Prva TV 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin SOBOTA, 4.12.2004 Slovenija 1 a EE B HS 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 7.55 8.40 9.55 9.55 10.45 1Z00 13.00 13.10 13.45 15.35 16.00 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.40 21.40 22.05 2135 23.35 23.35 1.40 2.05 2.45 3.05 3.30 4.00 5.30 5.50 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE IZ POPOTNE TORBE: KRALJICA POD KLOBUKOM KINO KEKEC: KERABAN, NEMŠKO KITAJSKI LUTKOVNO ANIMIRANI FILM (VPS 08.40) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ROJSTNI DAN, TV NANIZANKA, 10/15, PONOVITEV AMERIKANEC V PARIZU, AM. FILM (VPS 13.40) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/3 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) GRIMMOVE PRAVL|ICE, RISANA NANIZANKA, 13, ZADNJA EPIZODA (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KRIŽI IN TEŽAVE, TV NANIZANKA, 11/15 (VPS 20.00) HRI BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 2200) SOPRANOVI, AM. NAD, 9/13 (VPS 22.35) NOČNI IZBOR ŠIRI, JUŽNOKOREJSKI FILM (VPS 23.30) SLOVENSKI MAGAZIN DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE IV (VPS 02.40) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POL|UDNOZNANST. SERIJA, 1/3 MOJA SESTRA MARIJA, ŠVICARSKA DRAMA PRVI IN DRUGI INFOKANAL 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.45 TV PRODAJA 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 PRSTAN, DOKUMENTARNI FILM 14.40 DIRIGIRANJE MAHLERJA, FRANCOSKA GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 14.40) 15.55 SKOZI ČAS (VPS 19.55) 16.10 TRONDHEIM: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 16.10) 17.55 CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, PRVA TEKMA OSMINE FINALA: CELJE PIVOVARNA LAŠKO ■ PICK SZEGED, PRENOS (VPS 17.50) 19.40 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), POSNETEK 1. VOŽNJE IZ VAILA/BEAVER CREEKA (VPS 17.55) 20.10 LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SMUK (Ž), PRENOS (VPS 20.10) 21.55 VAIL/BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽN|E(VPS 21.55) 22.45 STRAST, AVSTRALSKI FILM (VPS 22.50) 0.25 SOBOTNA NOČ (VPS 00.25) 2.25 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20/22, PONOVITEV (VPS 02.25) 3.10 INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, pon. 180. dela ameriške nad. 10.10 Vsi moji otroci, pon. 181. dela ameriške nad. 11.00 Vsi moji otroci, pon. 182. dela ameriške nad. 11.50 Vsi moji otroci, pon. 183. dela ameriške nad. 12.40 Vsi moji otroci, ponovitev 184. dela am. nad. 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Vzgojni nasveti, zabavna oddaja 15.55 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 5. del ameriške nanizanke 16.50 Goodyear liga, Pivovarna Laško : Budučnost, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: MacGyver: Zaklad Atlantisa, ameriški film 21.40 Rešene živali sveta, dokumentarna oddaja 22.40 Tekma s časom, ameriški film ^ 0.15 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV POP ktoJV1i 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, risana serija 8.10 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani risani film 8.35 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.45 Tom in Jerry, risana serija 8.55 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.20 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 9.40 20.000 milj pod morjem, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor - varuh na vesoljski meji, 8. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 2. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Proces v zalivu, kanadski film 14.50 Volkovi, dokumentarna oddaja 16.05 Ubijalski sloni, dokumentarna oddaja 17.20 24UR- vreme 17.25 Miss sveta 2004, predstavitev kandidatk 19.00 24UR 20.00 Miss sveta 2004 22.30 Podle igre, ameriški film 0.20 Striptizete, dokumentarna serija ^ 0.50 24UR, ponovitev 1.50 Nočna panorama TevePika TM Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASBENO |UTRO: VIOLINIST ŽIGA BRANK - C. FRANCK: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR V A-DURU _(VPS 09.05)_ 10.30 11.30 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, Jana Debeljak, pon Ekošola kot način življenja, Nada Pavšer, nacionalna koordlnatorka, pon Predah v gibanju, gostja; Marija Gregorčič -Kržlč, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon To morate vedeti!, HISe s tradicijo, vodi: dr. Živa Deu, pon_ O Demokracija • 49/2004 tv program 13.00 Poletno državno prvenstvo v smučarskih 18.15 DRUŽABNA KRONIKA skokih, pon 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 13.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, 18.40 RISANKA (VPS 18.40) pon 18.55 VREME (VPS 18.55) 14.00 Glasbeni mozaik 19.00 DNEVNIK 15.00 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, vodi: 19.25 ZRCALO TEDNA Jana Debeljak, pon 19.40 VREME 15.30 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 19.45 ŠPORT 16.30 To morate vedeti!, Davki, vodi: Ivan Simič, 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) pon 21.50 INTERVJU (VPS 21.50) 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) starostniki, pon 23.20 UKRADENI POLJUBI, FRANCOSKI FILM 18.00 Lepa soseda 2004 (VPS 23.20) 20.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, prvič 0.50 NOČNI IZBOR 21.00 Resnice o vinu, izročilo Noetovega vrta, pon 0.50 DNEVNIK, ŠPORT 21.30 24 UR, informativna oddaja 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 1.55 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 23.00 Ekstra magazin, pon 5.45 INFOKANAL 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik • • M Prva TV Q HB Slovenija 2 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni Sov 11.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.45 Navigator 12.15 Automobille 12.45 Štiri tačke 13.15 Čarovnije, 13. del italijanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni Sov 14.30 Govorica angelov, ameriška drama, 1998 16.15 Leteči Start, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni Sov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 14. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni Sov 22.00 Mrtev si, ameriški triler, 1999 23.50 Reporter X 00.20 TV prodaja NEDELJA, 7.30 ŽIV ŽAV: BINE: ZVEZDICE, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 10/14; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 12/14; BOŽIČNO DREVESCE, RISANI FILM (VPS 07.30) 9.35 O ŽIVALIH IN L|UDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 10.00 ALEKSANDRINKE: DALEČ OD OČI - DALEČ OD SRCA, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 10.05) 10.50 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 5/6 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV (VPS 11.25) 11.25 OBZORIA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LfUDJE IN ZEMLIA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.20 MALI DEMONI 14.25 POLDNEVNIK 14.30 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.35 GLAS LJUDSTVA 14.40 NEDELJSKO OKO 14.50 PREDMET POŽELENJA 15.05 PLANETV: IAN WRIGHT V ŽIVO 15.45 ŠPORT S PREMIERE LEAGUE 15.55 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 16.00 PET MINUT SLAVE 16.05 WHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11. EPIZODA 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.50 LORELLA 17.15 ŽIVE LEGENDE 17.20 GLASBENI DVOBOJ 17.40 NOČNA MORA 17.50 ARENA 18.10 VROČE 6.30 10.00 10.30 12.10 12.40 13.05 13.25 13.40 16.00 5.12.2004 Slovenija 1_[j 2235 22.55 23.20 23.45 INFOKANAL TV PRODAIA INFOKANAL TV PRODAIA Z 2. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA PIHALNIH ORKESTROV: PIHALNI ORKESTER KOČEV|E, POSNETEK KONCERTA IZ VELENJA, 1/3 (VPS 12.20) MLADI VIRTUOZI: KONCERT PRVONAGRAJENCEV 33. TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 5/6 (VPS 12.50) SKOZI ČAS (VPS 19.20) TRONDHEIM: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE: POZIMI (VPS 15.50) SVEČANI OBRED OB IMENOVANJU NADŠKOFA, PRENOS IZ LJUBLJANSKE STOLNICE SV. NIKOLAJA (VPS 16.00) LAKE LOUIS: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESIALOM (M), PRENOS (VPS 18.00) VAIL/BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 18.55) MAGAZIN LIGE PRVAKOV V NOGOMETU (VPS 13.10) VAIL/BEAVER CREEK: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 20.40) PEŠČICA IZBRANIH, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 3/10 (VPS 21.30) OPERNE ARIJE - ROBERT VRČON (VPS 22.35) JOSIP IPAVEC IKO OTRIN: MOŽIČEK, TV BALET (VPS 22.55) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 13/15, PONOVITEV (VPS 23.20) ^ NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, VSTRALSKA NADALJEVANKA, 21/22, PON. (VPS 23.40) INFOKANAL Kanal A 7.10 7.40 11.00 11.50 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 21.45 22.40 0.30 TV prodaja Mladi In nemirni, 4. sezona, ponovitev 25. dela ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 4. sezona, ponovitev 26. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 27. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 28. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 29. dela ameriške nadaljevanke Hit festival, ponovitev Dannyjeve zvezde Slepi Kupid, zabavna oddaja Mladi Indiana Jones: Vetrovi sprememb, ameriški fiim Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Genijalčki, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 15. del am. naniz. Goodyear liga, Reflex : Union Olimpija, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev 8.10 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani risani film 8.35 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.45 Tom in Jerry, risana serija 8.55 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.20 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 9.40 Jona - film o zelenjavčkih, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor - varuh na vesoljski meji, 9. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 3. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 22. del ameriške nanizanke 14.00 Miss sveta 2004, ponovitev 16.30 Cagney in Lacey: Prepričanje, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar, posebna oddaja s poštarji 21.45 Športna scena 22.45 Šolske volitve, ameriški film 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TevePika 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, prvič 12.30 V harmoniji z naravo, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.30 Do zdravja tudi tako, gost: Meta Fonda, Jana Debeljak, pon 14.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.30 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 15.30 To morate vedeti!, HiSe s tradicijo, vodi: dr. Živa Deu, pon 16.30 Poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih, pon 17.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 17.30 Poslovna konferenca Portorož 2004 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. janež Rugelj, pon 19.30 Resnice o vinu, izročilo Noetovega vrta, pon 20.00 IDOL 2004,11 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, Davki, vodi: Ivan Simič, pon 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.00 Nedeljsko otroSko dopoldne, kontaktna oddaja 11.00 To sem jaz, resničnostni Sov 11.15 Mrtev si, ameriški triler, 1999 13.00 Čarovnije, 14. del italijanske serije 14.00 To sem jaz, resničnostni Sov 14.15 Supernova MTS, ponovitev 16.30 HočeS, nočeS, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni Sov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 20. del bosanske serije 20.30 OBN Story Supernova MT 23.30 To sem jaz, resničnostni Sov 01.00 TV prodaja PONEDELJEK, 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.40 10.05 10.15 10.35 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.00 17.05 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.20 22.00 23.50 23.50 0.20 1.15 1.40 2.30 3.50 4.15 Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, risana serija pcp Slovenija 1 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: KRALJICA BINE: ZVEZDICE, LUTK0VN04GRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 10/14 POSLEDNJI SEVERNI MEDVEDKI, RISANKA RISANKA ODDAJA ZA OTROKE SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKA| MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLIA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: GOSENICA (VPS 16.50) RISANKA PEPI VSE VE: O OPERNEM PETJU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA (VPS 17.05) BALTSKI SIVI TJULNJI, FINSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2004 (VPS 20.00) PISAVE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNA INKVIZICIJA, NEMŠKA IGRANO-DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 3., ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KRIŽI IN TEŽAVE, TVNANIZANKA,11/15 DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) BALTSKI SIVI TJULNII, FINSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2004 PISAVE STRAST, AVSTRALSKI FILM Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAIA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.40 TV PRODAIA 14.10 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA,PONOVITEV 18.00 SKOZI ČAS (VPS 18.05) 18.15 CENILEC, KANADSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 22., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.10 INFOKANAL Kanal A 6.12.2004 Ü 6.25 6.25 6.40 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 17. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 30. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 185. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke >> Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © tv program 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Tolpe New Yorka, koprodukcijski film ^ 23.00 Vsi županovi možje, 6. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Pa me ustreli!, 7. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke I Radijska postaja, 5. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Pop TV PCP . ..tv 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 1.25 2.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 63. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 169. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 34. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 97. dela mehiške nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 98. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 35. del mehiške nadaljevanke Klon, 170. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 64. del mehiške nadaljevanke 24UR Sedma nebesa, 8. sezona, 13. del ameriške nanizanke Urgenca, 10. sezona, 13. del ameriške nanizanke Zgodba o jackie, ameriška nadaljevanka, 1/6 XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 20. del ameriške nanizanke Sončarica, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Prva TV 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto I8.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 326. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 24. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 20. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 15.30 Okrožje Columbia, 5. del ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 327. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 25. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 21. del bosanske serije 20.45 Mularija - Bojkot, 2. del srbske serije, 2003 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Urška šov 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja TOREK, 7.12.2004 EE 0 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Predah v gibanju, gostja; Marija Gregorčič -Kržič, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih, pon 13.00 Resnice o vinu, izročilo Noetovega vrta, pon 13.30 Trenja POP TV, pon 14.45 Z glavo na zabavo, pon 15.00 Glasbeni mozaik 17.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. janež Rugelj, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Znani in zanimivi, gost: Vili Resnik, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, sprejem Frankfurt po Frankfurtu, pon JO A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik Slovenija 1 B HQ 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.50 10.10 10.30 11.20 12.20 13.00 13.40 13.40 14.30 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 1.05 1.05 2.00 2.20 2.50 3.10 4.05 4.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO 1UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: GOSENICA RISANKA ŽELV|I OTOK, RISANA NANIZANKA, 19/26 PEPI VSE VE: O OPERNEM PETJU, POUČNO ZABAVNA ODDA|A ZLATKO ZAKLADKO: KA| SE SKRIVA V PLODOVIH BALTSKI SIVI T|ULN)I, FINSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA HRIBAR SLOVENSKI MAGAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR POHORJE - ALI BO ŠE KAJ OSTALO?, DOKUMENTARNA ODDAJA PISAVE INTERVJU, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SPREHODI V NARAVO: DREVESA PO KROŠNJAH, 1. DEL (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA - GORAZD KOCIJANČIČ: TISTIM ZUNAJ, PONOVITEV (VPS 17.05) ODDAJA ZA OTROKE (VPS 17.25) SREDNJEVEŠKE FRESKE, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŽIVLJENJE V GORAH: ZADNJI TOVOR - ZGODBE IZ ČEBELNJAKA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) JUŽNI KRIŽ, ARGENTINSKA DRAMA (VPS 23.40) ^ NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) SREDNJEVEŠKE FRESKE, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP ŽIVLJENJE V GORAH: ZADNJI TOVOR - ZGODBE IZ ČEBELNJAKA POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.05 TV PRODAJA_ 16.50 TEDENSKI IZBOR 17.00 Kulturne drobtinice, Šentjakobsko gledališče 16.50 ŠTUDENTSKA in predstava R.U.R., prvič 17.20 STUDIO CITY 17.30 Rokomet - moja igra, prvič 18.15 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.00 V harmoniji 2 naravo, prvič 18.45 SKOZI ČAS 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA živo NANIZANKA, 8/24 (VPS 20.05) 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.35 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi (VPS 20.35) Zakon o prekrških 22.35 ŠPANKA, AVSTRALSKI FILM (VPS 22.40) ^ 21.00 |ana, oddaja o sončni strani življenja, 0.05 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 00.00) ^ Uživajmo manj maščob, prvič 0.35 SKRIVNO ŽIVLJEN|E NAŠEGA SKRIVNEGA 21.30 24 UR, informativna oddaja ŽIVLJENJA, AVSTRALSKA ODDAJA, 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, PONOVITEV (VPS 00.30) pon 1.20 INFOKANAL 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik Kanal A 13 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 18. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 31. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 186. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Freejack, ameriški film ^ 22.00 Vsi županovi možje, 6. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Pa me ustreli!, 7. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Radijska postaja, 5. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 64. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 170. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 35. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 98. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 99. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 36. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 171. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 65. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Pravica z interneta, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, zadnji del am. nanizanke 23.40 Sum, ameriški film 1.25 24UR, ponovitev 2.25 Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, vodi: Jana Debeljak, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Resnice o vinu, izročilo Noetovega vrta, pon 11.00 IDOL 2004, pon 12.30 Ekošola kot način življenja, Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka, pon 13.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, pon 14.00 Poslovna konferenca Portorož 2004, pon 15.30 Glasbeni mozaik 16.00 Predah v gibanju, gostja; Marija Gregorčič - Kržič, pon_ Prva TV B HS 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 327. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 25. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 21. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Urška šov, ponovitev 15.30 Mularija, 2. del srbske serije 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 328. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 26. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 22. del bosanske serije 20.45 Leteči start, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Agencija, 6. del 2. sezone ameriške nanizanke, 2002 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja 8.12.2004 Slovenija 1_ M*} 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.30 9.40 10.40 10.55 11.25 11.45 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 15/45 RISANKA MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 25/26 SPREHODI V NARAVO: DREVESA PO KROŠNJAH, 1. DEL KNJIGA MENE BRIGA - GORAZD KOCIJANČIČ: TISTIM ZUNAJ ODDAJA ZA OTROKE SREDNJEVEŠKE FRESKE, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP SVETO IN SVET: MISTIKA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SPREHOD ž DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 1/3 ŽIVL|ENJE V GORAH: ZADNJI TOVOR - ZGODBE IZ ČEBELNJAKA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: VISOK KRVNI TLAK (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK O Demokracija • 49/2004 tv program 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: MIFFO, ŠVEDSKI FILM (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET: SVETO PISMO MED ZNANOSTJO IN VERO (VPS 22.55) 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, ŠPORT 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) 1.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: VISOK KRVNI TLAK 2.10 DEKAMERON, ITALIJANSKI FILM (VPS 02.10) ^ 4.00 SVETO IN SVET: SVETO PISMO MED ZNANOSTIO IN VERO 5.00 INFOKANAL 22.45 Naša sodnica, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke 23.40 Umor v raju, ameriški film 1.25 24UR, ponovitev 2.25 Nočna panorama TevePika Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: NEMČIJA 9.30 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.40 TV PRODAJA 17.20 BBC GOVORI SLOVENSKO, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 18.15 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 18.45 SKOZI ČAS (VPS 18.45) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 ŠPORTNA SREDA: IGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS (VPS 20.05) 0.00 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 00.00) 0.30 VERA BR.HNE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1 /2, PONOVITEV (VPS 00.30) ,0 INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 19. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 32. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 187. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 jimova družina, 3. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Popolna preobrazba, ameriška dokumentarna oddaja 21.40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Radijska postaja, 5. sezona 13. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šovjerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Znani in zanimivi, gost: Vili Resnik, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Predah v gibanju, gostja; Marija Gregorčič - Kržič, pon 13.00 Rokomet - moja igra, prvič 13.30 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 14.30 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, pon 15.30 Glasbeni mozaik 17.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi Zakon o prekrških 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus starostniki, pon 20.00 ABC D, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Sijaj, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B Q0 13.00 13.15 15.05 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 0.40 0.40 1.55 2.35 3.05 4.00 4.30 PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 65. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 171. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 36. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 99. dela mehiške nad. 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 100. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 37. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 172. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 66. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Skrivnostni posiljevalec, ameriški film 21.45 Na kraju zločina, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 22.40 XXL premiere Slovenija 1 JJ 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.55 10.00 10.40 11.35 12.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KVIZ RISANKA ZGODBE IZ ŠKOLJKE RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE: VISOK KRVNI TLAK OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 5/6 CUM GRANO SALIS • SOLINAR, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV MOSTOVI ■ HIDAK: POD DROBNOGLEDOM -NAGYOT" ALATT (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) RESNIČNA RESNIČNOST (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA. YANN MARTEL: PIJEVO ŽIVLJENJE (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER PRO MUSICA VIVA, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) L.VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT.3 - EROICA, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN WALTER PROOST (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT ŠTAFETA MLADOSTI RESNIČNA RESNIČNOST TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA Slovenija 2 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 328. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 26. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 22. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Leteči štart, ponovitev 15.30 Agencija, 6. del 2. sezone ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 329. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 27. del mehiške telenovele, 2002 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 23. del bosanske serije 20.45 Supernova MTS 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja ČETRTEK, 9.12.2004 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 14.55 15.40 16.10 16.25 17.55 22.00 23.15 23.45 0.15 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI ■ HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 19.45) DUNAJ: EP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, PRENOS (VPS 16.25) ZALAEGERSZEG: EP V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA ■ RUSIJA, PRENOS (VPS 17.55) LJUBLJANA: EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA • MACCABI, PRENOS (VPS 20.00) POSEBEN POGLED: CIPICA, ANGLEŠKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.15) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV VERA BR.HNE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 00.15) INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 20. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 33. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 188. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Vrt smrti, angleški film 22.00 Mrtve priče, 3. sezona, zadnji del angleške nanizanke 23.00 Samo bedaki in konji, 7. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke 0.05 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP , .. tv~ ; 9.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.45 2.45 Klonponovitev 172. dela brazilske nad. TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 37. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 100. dela mehiške nadaljevanke Na kraju zločina, 4. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 101. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 38. del mehiške nadaljevanke Klon, 173. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 67. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 15. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 15. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 14. del ameriške nanizanke Smrtonosna sporočila, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Rokomet - moja igra, prvič 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 15.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi Zakon o prekrških 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 17.30 Štiri tačke, oddajao hišnih ljubljencih, prvič 18.00 Kako preživeti dan, akcija RKS, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Šentjakobsko gledališče in predstava R.U.R., pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 0.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, pon 01.00 Glasbeni mozaik Prva TV B D0 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 66. dela mehiške nadaljevanke 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 329. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 27. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 23. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Supernova MTS, ponovitev 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 330. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 28. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 15. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 21.15 Kung Fu nogomet, Hong Kong - akcijska komedija, 2001 23.20 To sem jaz, resničnostni šov 00.35 TV prodaja Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 5vetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 1NFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07,50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voSčila 05.00 Jutranji program 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo dr. Jožef Smej 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sakralna glasba 10.00 Radijska oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voSčila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Prenos umestitve nadškofa msgr. Alojza Urana - ljubljanska stolnica 18.00 Slovencem po svetu in domovini 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Iz založbe tDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voSčila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstanl in hodi 2. 4. In 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. In 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora In narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 49/2004 športna kolumna Pomlad na Jesenicah Esad Babačič Redko se zgodi, da ekipa dvigne publiko in ne obratno. Tako je bilo v Tivoliju, kjer je minuli četrtek gostovala Siena, moštvo velikih in že malce utrujenih zvezdnikov. Kot da bi bila ledena dvorana preveč podobna svojemu nerodnemu imenu, se je v prvem polčasu držala nekoliko preveč resno in neizprosno do svojih košarkarjev. Seveda je bila temu podobna tudi igra, ki ni hotela steči, kot si je to zamislil Sašo Fili-povski. Svoje so k temu pripomogli tudi gostje, ki so imeli zadeve pod nadzorom, kar niti ni bilo čudno, saj so bili veliko višji od naših, za nameček pa so imeli v svojih vrstah kar dva klasična centra. Naši so se bojevali in poskušali metati z razdalje, toda sprva ni šlo. Že je kazalo, da bomo vsi skupaj počasi zamrznili, ko se je začel soloprogram najmanjšega med vsemi, Rodrigueza, ki je še enkrat dokazal, da vendarle ni vse v višini. Tokrat je bila njegova predrznost bogato poplačana, saj je svojim prinesel izjemno pomembno zmago. Težko je namreč verjeti, da bo Olimpiji še velikokrat uspelo na takšen način presenetiti večje od sebe. Realno gledano bo velik uspeh, če se sploh uvrstijo v drugi krog. Dejstvo je, da jim je proti Sieni uspevalo praktično vse, za nameček pa so se pokopali gostje sami, saj so se pustili potegniti v mlin domačinov. Naš prvak je zelo odvisen od metov za tri točke, saj praktično ni igralca na parketu, ki ne bi poskušal zadeti vsaj ene na tekmo. Prihodnji nasprotniki bodo gotovo razmislili o tem, ali bi veljalo pustiti več prostora našim lahkim centrom in se bolj posvečati poskočnim bekom. Še sreča da Messina tega še ni vedel ali pa seje preprosto spozabil, ko je pripravljal taktiko za Tivoli. Sicer pa smo že navajeni, da Olimpija nabira zmage v uvodnem delu sezone, ko se močnejša moštva šele ogrevajo. Letos očitno ne bo nič drugače, razlika je le, da tokrat ni vse odvisno od obrambe, s katero smo ponavadi lomili nasprotnike. Tokrat je napad veliko podjetnejši in zmage lahko pridejo tudi v strelskih bitkah, z velikim številom košev. Vsekakor dober obet za publiko, ki bi lahko počasi spet začela verjeti svojemu moštvu, saj bodo njeni ljubljenci v nasprotnem počasi zmrznili. Ena gripa je že udarila v gardero- bo, druga pa bi bila za tako majhen igralski fond, kot ga ima bojeviti Filipovski, prav pogubna. Dolga klop je nekaj, o čemer lahko mladi strateg samo sanja, da ne govorimo o kakšnem resnem centru, ki bi lahko kakšno žogo pobral brez velikanskih muk. Seveda je skrb zbujajoče dejstvo tudi to, da ni prave zamenjave za organizatorja igre, saj je bil Jo-hanson več kot očitno zgrešena naložba. Še sreča, da so drugi igralci tako veliki bo- jevniki, kar je najbolje pokazal Sašo Ožbolt, ki napada po tleh in po zraku, dejavnik presenečenja je za zdaj še na strani bojevnikov in v tednih, ki sledijo, velja ujeti še kakšno zmago več. A kot smo že zapisali, brez vroče publike v ledeni dvorani ne bo šlo. Pomlad pred pomladjo se dogaja tudi na Jesenicah, kjer vse bolj diši po novem naslovu, čeprav so za zdaj vsi previdni. Znano je, da se lahko do končnice še vse obrne na glavo. Pravilo, po katerem se lahko igralci po mili volji vračajo v svoj matični klub, omogoča velike premike in Olimpija do konca gotovo ne bo sedela križem rok. Po drugi strani lahko Jesenice na enak način ostanejo brez svojega najboljšega igralca Razingar-ja, ki temu moštvu zares ogromno pomeni. Seveda so tu tudi drugi junaki, a Raza je vendarle nekaj posebnega. Za zdaj letijo Jesenice predvsem na njegovih krilih. Pomlad pred pomladjo se dogaja tudi na Jesenicah, kjer vse bolj diši po novem naslovu, čeprav so za zdaj vsi previdni. Znano je, da se lahko do končnice še vse obrne na glavo. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 šport Uspejo le najvztrajnejši, najbolj talentirani ter najbolj ambiciozno in tekmovalno naravnani. Za nameček družbeni, ekonomski in socialni status le peščici dovoli postati vrhunski športnik. Preostali se moramo zadovoljiti in tolažiti s športnimi simulacijami. Gre za nekakšno umetno odpravljanje neizživetih želja iz mladosti. Marsikdo bi namreč želel postati vrhunski športnik. Splet naključij in okoliščin pa te slednjič privede do tekočega traku ali za kateder. Vmes so bile najrazličnejše poškodbe, pubertetniške nadloge, (finančna) in-diferentnost staršev in sistema, nestrpnost, uporništvo... Alkohol in cigareta?! Po določenem (vmesnem) obdobju znova poprimemo za "žogo". Kmalu nastopi pretirana zadihanost, upočasnjene reakcije, športno igro zamenja besedna, kratkotrajne postanke pa obsežnejši počitek. Pa saj to nima več nobenega smisla! Športni vzgibi postanejo zaničevanja vredni, tekmovalnost pa bolestna. Pojavi se prvo obratno sorazmerje: čim manj smo dejavni na športnih prizoriščih, več smo pred osebnim računalnikom. Športno neizživetost zapolnimo z računalniško igrico - športno simulacijo. Obratno sorazmerje št. 2: čim slabši smo na športnih prizoriščih, tem boljši smo v svetu računalniških igric. Z računalniškimi (igričarskimi) dosežki se presenetljivo hitro sprijaznimo in počutimo se nadvse zadovoljno in umirjeno. Kmalu se dokončno potopimo v sanjski svet športnih simulacij, kjer brez vsakršnega truda v trenutku postanemo izjemno uspešen smučarski skakalec, vrhunski košarkarski igralec in prekaljen nogometni strateg. Medtem ko se nam dozdeva, da smo izvrstni - virtualno prestopi prag realnega... rJ- i j rJ r r Deluxe Ski Jump Kraj: Uprava za telekomunikacije Republike Slovenije; eksterier: sončno, skratka lepo pozno pomladansko dopoldne... Interier (Sektor za radiodifuzijo): ledeno mrzlo, zagotovo pod lediščem. Ker je pihal oster veter, se je zdelo še hladneje. Ve-ter je neenakomerno razmetaval droben pršič, ki je skoraj popolnoma prelepil očala. Vidno polje zato ni bilo najboljše. Na voljo je bilo 16 skakalnic: najmanjša je bila Anglija (K-50 m), najdaljša pa seveda Slovenija, ki je najboljšim dopuščala skoke tudi prek 290 metrov. Kljub delovni vnemi, ki je bila zaradi izračunavanja pristojbin za frekvenčno pokritost oddajnikov na vrhuncu, se je diplomirani ekonomist Janez vseeno smrtno resno pripravljal na odločilen spopad s študentom Borisom. To je bil namreč klasičen dvoboj med Mariborom in Ljubljano oziroma med 45 in 20 let starima človekoma. Vseh 16 skakalnic je šlo na nož. Mlajši pa je vendarle zmagal za drobec prednosti, ki si jo je priskakal, potem ko Janez ni pristal v telemark. Veselje mlajše- ga je bilo nepopisno, podala sta si roke in nadaljevala z delom. Virtualnost je tako prešla v realnost. Slišati pa je bilo, da so se virtualne nečednosti z imenom Deluxe Ski Jump udejanjale tudi v direktorjevem kabinetu. Jussi Koskela Kdo se torej skriva za športno simulacijo smučarskih skokov Deluxe Ski lump, ki kljub ne najboljši grafiki navdušuje in povezuje tako gospodo kot rajo? Gre za finsko podjetje Mediamond Tmi, ki izdeluje programsko opremo, od marca leta 2000 pa tudi preprosto skakalno uspešnico Deluxe Ski Jump. Alfa in omega je 24-letni Jussi Koskela, student računalništva s helsinške univerze, ki je odlično združil igralnost in tradicionalno športno panogo, ki jo zelo dobro poznamo in spoštujemo. Zato ni čudno, da je preprosto narejena igrica, ki jo lahko shranimo na disketi in kupimo za 7 evrov, postala prava uspešnica v Srednji Evropi in Skandinaviji. Predvsem na Poljskem se kot gobe po dežju rojevajo najnovejše internet-ne strani in forumi, ki so posvečeni tej igrici. Slovenci pa se lahko pohvalimo s številnimi rekordnimi dosežki, ki jih kot po tekočem traku dosegata brata Matej in Marko Jeznik. Omenjena virtualno-skakalna genija preskakujeta kritično točko skakalnic tudi za več kot 10 odstotkov. Ker pa se nezadržno bliža tudi zima, velja omeniti, da je prav na zadnji oktobrski dan Jussi Koskela izpolnil svojo obljubo in izdal še tretji del najboljših smučarskih skokov vseh časov - Deluxe Ski Jump 3. Prva in bistvena novost je prehod v tretjo dimenzijo, ki pa igran ja prav nič ne poslabša. Tudi tokrat je na voljo 16 skakalnic, od katerih je slovenska znova največja. NBA Live Košarka je sicer šport velikih in težkih orjakov... A kaj je lepšega, kot prile 170 cm (ali manj) višine atraktivno zabiti prek denimo 216 cm in 147 kg težkega Shaquilla O'Nealla? Ne verjamete? Najboljša košarkarska simulacija iz serije NBA Live omogoča namreč prav to in še več. Lahko si izberete ali izdelate lastno moštvo, igrate, zabijate in mečete trojke © Demokracija • 49/2004 D.Okm/h Deluxe Ski Jump je tudi zaradi svoje preproste grafike in igralnosti izjemno priljubljena računalniška igrica. Z njo se kratkočasijo tako osnovnošolci. študenti kot njihovi starši. šport Football Manager 2005 je športna strategija, ki ima Championship Manager 03/04 je prvič ponudil tudi najobsežnejšo bazo podatkov. FM se ponaša z več ogled tekme 2D, ki pa v poplavi številnih (enciklope- kot 5.000 moštev iz več kot 50 držav. Vsak igralec dičnih) podatkov iz sveta nogometne igre, ki so na vsebuje še dodatnih 1001, i. atributov. voljo v CM, nima bistvenega pomena. na All-Star Weekendu ali pa samo občudujete odlično grafiko, ki košarkarski svet NBA še dodatno približa. Vse to že celo desedetje pripravljajo pri Electronic Arts (EA) s sedežem v Kaliforniji, ki je največji izdelovalec zabavno-programske opreme na svetu. Letos je natanko deseta obletnica prve izdaje t. i. NBA Live 95, zato so se pri EA z najnovejšim NBA Live 2005 še dodatno potrudili. Omen jenih je 7 ključnih novosti, med katerimi je komentator Mike Fratello (6 sezon trener Cleveland Cavaliers) tokrat še zgovornejši, v atraktivnih zabijanjih lahko uživamo s pomoč- na kratko Nova pravila v smučarskih skokih Na prvi tekmi nove sezone smučarjev skakalcev smo si lahko ogledali letošnjo novost, da morajo skakalci po izvedenem skoku stopiti na tehtnico. Gre za merjenje razmerja med težo in višino, ki ne sme presegati določene vrednosti (20). Namen takšnega ukre- Tehtnica - novo— sredstvo proti smučarskim kostnjakom — jo super slow-motiona (Matrix), vsekakor pa ločnica med virtualnim in realnim tudi to pot ni najjasnejša. Zato se lahko nenadejano pripeti tudi kak bratski prepir, ko eden izmed njiju preveč zadržuje žogo ali pa se naslaja ob počasnih posnetkih in izpopolnjeni statistiki. Po sleherni zmagi vselej sledi opazka: "Ne priznaš poraza," ki se dramaturško izkristalizira zagotovo v enem izmed naslednjih dvobojev. Deus ex machina... Championship Manager Pri športnih igrah je vselej v ospredju akcija, ki je tudi najprepričlji-vejša športna sestavina. Tudi športne simulacije so izdelane v tem arkadnem smislu, kjer šele prek igralnosti podoživljamo lepoto in pravila neke discipline. Dolgčas je tisti samostalnik, ki se mu programerji venomer para- pa je preprečiti, da bi skakalci preveč hujšali, svojo težo pa na račun zdravja izrabljali za daljše polete. V primeru premajhne teže bo tako moral skakalec za vsake pol točke, kolikor bo pod mejno vrednostjo, nastopiti z vsaj za dva odstotka krajšimi smučmi od maksimalno dovoljene dolžine smuči (ta je ta čas določena s 146 odstotki telesne višine posameznika). VVADA ugodila Čopovi pritožbi Svetovna protidopin-ška agencija WADA je pretekli teden sporočila, da je odvzela pooblastila za izvajanje testov avstrijski nacionalni agenciji (AADC). Na ta način je Wada odgovorila na pritožbo priredi- noično izogibajo. A če obstaja šah, ki sicer na najbolj dolgočasen način izvablja najbolj lucidne in srdite akcije, tedaj izvlečemo Championship Manager. To je poslovna simulacija nogometa, ki jo v najrazličnejših posodobitvah že destletje izdeluje londonski Sigames. Gre za zanesljivo najbolj izpiljeno in dodelano športno strategijo, ki se ponaša s prek 200.000 raznolikimi podatki. To je namreč prava enciklopedija najaktualnejših podatkov o nogometnih igralcih in klubih, ki jo lahko uporabljamo tako na teoretski kakor tudi na praktični način. Na teoretski ravni lahko razmišljamo o nogometnih perspektivah in statistiki, na praktični pa se lahko vključimo v določeno nogometno ligo kot menedžer in trener nekega kluba. Tedaj moramo uspešno krmariti med tržnimi zakoni- tostmi in rezultatskimi željami, saj nas v nasprotnem lahko vržejo na cesto. Šele zadnja izdaja omogoča "mened-žeiju" ogled sicer tekme 2D, a to ni bistveno. Za tiste, ki ne marajo poglobljenega uvida v nogometno igro, je prizanesljivejša FIFA (2005). Championship Manager oziroma po novem Football Manager (ker so se razšli s prvotnim založnikom) je predvsem za individualiste, ki jim čas ne pomeni zlata oziroma popolnega izkoristka in si lahko privoščijo dolgotrajnejše posedanje. Strategija FM ne zahteva nikakršnih nepredvidljivih gibov, višanja glasu ali pa odvečne napetosti. Championship Manager je samo miselno potovanje v najgloblji svet nogometnega dojemanja, kjer čas postane relativen. Enajstmesečna sezona traja približno osem ur. Lovro Kastelic cije ne bo več pooblaščala za izvajanje dopinških testov. Animirani prizori so najlaže dojemljive slike stvarnega sveta. NBA Live lahko približa tako kanček (pozabljene) otroškosti kot tudi kompleksnosti košarkarske igre. teljev septembrske veslaške prireditve, imenovane Čop challenger, v Ljubljani, ko so predstavniki avstrijske agencije na neprimeren in skrajno aroganten način odvzeli vzorce urina sodelujočim veslačem. VVADA je pri tem sporočila, da se je takoj po prejemu pritožbe obrnila na avstrijsko agencijo, vendar odgovora oziroma pojasnila z njihove strani še ni prejela. Zato se je odločila, da do nadaljnjega omenjene agen- 13 let zapora zaradi uboja navijača Ukrajinec, ki je po tekmi Anglija - Hrvaška na letošnjem evropskem prvenstvu na Portugalskem do smrti zabodel angleškega navijača, je bil pretekli teden obsojen na trinajsdetno zaporno kazen. Po prestani kazni ga bodo izgnali iz Portugalske, v katero ne bo smel vstopiti še nadaljnjih deset let. Ukrajinec, čigar imena policija ni nikoli izdala, je hotel po omenjeni tekmi izkoristiti razigrano slavje angleških navijačev in enega od njih okrasti. Ko ga je nesrečni 28-letni Anglež zalotil, gaje napadalec z nožem zabodel in usmrtil. Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 Evropejci so odločili... Na letošn ji podelitvi evropskih glasbenih nagrad MTV, ki je potekala 18. novembra v rimski areni Tor di valle v Italiji, so evropski gledalci in ljubitelji popularne glasbe določili veliko premoč izvajalcem Sony/Bmg, saj so jim od dvanajstih kategorij namenili zmago kar v osmih! Se zgovornejši podatek o njihovi popularnosti pa je, da je bilo med 60 nominacijami kar 28 Me- ^^^ nartovih in da so bile ene najprestižnej-___ ših (za najboljšo pesem, album, izvajalko tTJri?ft.. f", ft in R'n'B) popolnoma nadvladane s stra- E^^rrL '?'Mi ni tistih izvajalcev, ki svoje albume izda- ¿¡žM * ¿'■ . I jajo pod okriljem založbe Sony/Bmg. 9 mim Najboljša skupina; OutKast ,1|p Najboljša izvajalka; Britney Spears Najboljši izvajalec Usher 75Ür Najboljši novinci Maroon 5 ^^H Najboljši R'n'B izvajalec Alicia Keys ^L Najboljši album: Usher'Confessions' P® Najboljša pesem: OutKast'Hey Ya' Ij^ % ¡icAwar Najboljši video: OutKast'Hey Ya' f ■ H popkultura vloga kot v filmu Kekec, prepričani ki ga bo zanimivo videti. Nastal je v pa smo, da bo marsikomu privabil produkciji ekipe Q Entertainment, nasmešek na usta. Hop Marinko se- sponzorja pa sta Vega in Mazda, veda najdete na novem, čisto sve- In še zanimiv podatek: hkrati z žem albumu Brizgaaaaj!, ki je že v albumom prihodnje leto bo izšla vseh trgovinah po Sloveniji. Album tudi biografija Jana Plestenjaka. in nove sldadbe skupina že predstavlja na koncertih, ki jih v teh Tabu - Zgodba za jutri prednovoletnih dneh kar mrgoli, Tabuji se po dveh energičnih prav tako pa seje začela tudi njiho- uspešnicah Greh in V soju luči za va radijska predstavitvena turneja, svoj tretji singel izbrali nekoliko mirnejšo skladbo z naslovom Zgod- Jan Plestenjak - Lolita Singel, ki napoveduje nov album Jana Plestenjaka, ima naslov Lolita. Avtor glasbe in besedila je Jan, aranžma pa je delo Enesa Tvrdkoviča, producenta singla Godinama Dina Merlina, sicer pa je Tvrdkovič deset let živel in delal na Nizozemskem. Novi album je nastajal kar precej časa in bo nekoliko drugačen od stvari, ki smo jih bili doslej vajeni od Ples- Atomik Harmonik -Hop Marinka Končno je na radijske postaje prišel najnovejši singel ta čas najbolj iskane glasbene zasedbe pri nas - skupine Atomik Harmonik. Po res neverjetnem uspehu sklad- be Brizgalna brizga, s katero so Atomci zmagali na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca, je pred nami končno nov singel Hop Marinka. Nova potencialna uspešnica govori o navihani, radoživi deklici Marinki, ki ji gre po glavi samo eno... Kaj je to, si lahko predstavljate sami ali pa prisluhnete besedilu, ki je prav tako kot glasba delo Dare-ta Kauriča (Kingston), aranžma pa je prispeval gasilec Aleš Cadež. Marinko je v studiu Freiton obdelal Martin Stibernik (Slapovi), ki je bil tudi snemalec, tonski mojster in zvočni producent posnetka. Kot zanimivost naj omenimo, da se v skladbi Hop Marinka pojavlja legendarni Bedanec (g. Polde Bibič), ki mu je sicer dodeljena malce drugačna tenjaka. Lahko že povemo, da bo temeljna nota plošče precej erotično obarvana, z orientalskim pridihom. Za pesem Lolita je v minulih dneh v Ljubljani posnel videospot, ba za jutri, ki bo v svoji izpovednosti in srčnosti vsekakor dosegla, če ne presegla Angela z njihove druge plošče Male nore ideje. Skladba, za katero je tudi tokrat glasbo napisal kitarist Tomaž, odlično besedilo pa je prispeval basist Iztok, izstopa tudi zaradi gostovanja Granta Austina, ki je na studijskem posnetku igral na nekoliko netipičen rokovski inštrument — dude. Tabuji še vedno nastopajo v sklopu turneje ob predstavitvi tretjega albuma LunLaGun, ki se je začela s koncertom v Tivoliju in bo potekala še do konca leta. (m ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 16 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje J KAD 10 iTAjnSKI VAL. D.0.0.. SJMRJS P?l JSLiAH AŠKttCfV THS 21. 3240 i M A? J i ni JSLiAH UnAVA: (03) tn 12 10. STUDIO: (03) II 71 230 WWW KADIO-STAJttSKI-VALSI © Demokracija • 49/2004 oglasi Luč sveta v Kranju Dosedanjim trem festivalom krščanske popularne glasbe, to so Račefest, Ritem duha in Vox, se je v soboto, 27. novembra, v Prešernovem gledališču v Kranju pridružil še eden, in sicer festival Luč sveta, ki ga organizira mladinsko katoliško društvo Izziv iz Kranja. Festival, na katerem se je predstavilo napoved dogodka deset izvajalcev, in sicer Mlada srca, p. Janez Ferlež, Dominik, Glo-ria, Trinitas, Svetnik, Krik, Dlan, Odkloplen Grega & dr. Primož in Tvoj glas, je predvsem dobrodelen: njegov izkupiček je bil namenjen misijonarju Janezu Krmelju, ki deluje na Madagaskarju. Prireditev sta povezovala Nataša Kne Leben in Peter Salamon. G. B. horosko ERVIN FRITZ na Trubarjevim Gost 12. kulturnega večera NA TRUBARJEVIM- V ČAST DOMOVINI, ki ga organizira občina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem, bo pesnik ERVIN FRITZ. Pesniški večer in pogovor z enim najizrazitejših sodobnih slovenskih pesnikov bo na Trubarjevi domačiji na Raščici pri Velikih Laščah v petek, 3. decembra 2004, ob 19. uri. Prisrčno vabljeni! postati naročnik tednika OKRACIJA i čire nas ii.i 11-1 i'u mi m. 01/434-54-63 Strelec (22. november - 20. december) Z energijo ne boste imeli nobenih težav in vas bo močno imelo, da bi se šli mejne igre. In zakaj ne? Saj ste v začetku tedna naredili že vse, kar ste nameravali. Konec tedna pa bo vsem pričakovanjem navkljub delaven. Kozorog (21. december - 19. januar) Kdo bi si mislili, da vam bo družina delala toliko skrbi? Pa vendar jo morate urediti, ne bo šlo drugače. Dnevi so čudoviti, najbolj vam je všeč jesen prav zaradi čarobnega miru, ki ga prinaša, zato skupaj načrtujte kakšen izlet v naravo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Začeli ste razmišljati o velikosti tega sveta in ugotovili, da je pravzaprav zelo majhen. Ljudje ne živijo več v državah, ampak v različnih kulturnih krogih, ki jih bolj povezujejo kot nacionalnost. Ob misli na to vas včasih malce strese. Ribi (19. februar - 20. marec) Mislili ste, da ste ugotovili, v čem je poanta vsega dogajanja, a vam bo v zadnjem hipu postalo jasno, da to še zdaleč ni tako. Tisti, ki imate majhne otroke, se boste imeli čudovito, posebej konec tedna, drugi pa malce manj. Oven (21. marec - 20. april) Vse imate že izbrano. Čas in smer. Kaj sploh še čakate?! Čimprej se odpravite na pot. Najpomembneje je, da ste iskreni in resnicoljubni, samo tako boste v vsakem primeru lahko prišli naprej in tja, kamor želite. Bik (21. april - 21. maj) Že nekaj tednov prosite, da bi vam nekaj svetovali, vendar odgovora na svoja vprašanja še niste dobili. Dobro bi bilo, če bi si privoščili nekaj razvajanja, se sprehodili po nakupovalnem središču in šli na lahko kosilo s prijatelji. Dvojčka (22.maj-21.junij) Želite si, da bi ta teden šlo vse po načrtih. Bodite prepričani, da bo res tako, in ne omahujte, ko boste morali sprejeti kakšno odločitev. Stvari se bodo uravnovesile v četrtek, ko boste začutili, da ste res tam, kjer morate biti. Rak (22. junij - 21. julij) Zelo hitro razmišljate in vsako nalogo, ki ni povezana z vami, lahko rešite že v nekaj sekundah. Drugače je z zadevami, ki vas hudo čustveno prizadevajo. Morali se boste naučiti, kako ravnati ob trenutkih, ko ste zares razburjeni. Lev (22. julij - 21. avgust) Nadaljujte z učenjem o ljudeh okoli vas in odkrili boste, da so nekateri, za katere mislite, da jih zares dobro poznate, popolnoma drugačni. Da vas ne pretrese - to je samo znak, da se boste morali naučiti malo bolj poslušati, kaj vam pripovedujejo. Devica (22. avgust - 21. september) f^jj Spraševali se boste, zakaj, za božjo voljo, so lahko nekateri ljudje tako šitni in težavni. Ugotovili boste, da nimate drugega izhoda, kot da počakate, da se okoli vas situacija pomiri. Sele takrat boste prišli do določene ugotovitve. Tehtnica (22. september - 22. oktober) V ponedeljek, torek in sredo se boste ukvarjali samo z odnosi. Ugotavljali boste, kaj vas v njih utesnjuje in kaj vas osvobaja. Potrudili se boste in nekomu po dolgem času izpolnili željo, za katero veste že od poletja. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Namesto da bi velikodušno pomagali neki osebi, vas je prijela nezaslišana sebičnost. Bodite prepričani, da se vam bo obrestovalo, če se boste potrudili, a tega ne boste pokazali. Ne tvegajte prevelikih prepirov in nesoglasij. Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 © Čeprav lizing postaja čedalje bolj priljubljen način kupovanja avtomobila, je še najzanesljivejši nakup z gotovino. Po nekaterih podatkih se po slovenskih cestah vozi več kot polovica avtomobilov, ki so kupljeni bodisi na posojilo, bodisi na t. i. lizing. Ali je to dobro ali slabo, je težko reči. dejstvo pa je, da je treba biti pri tovrstnih nakupih zelo previden. Eden bolj priljubljenih načinov pri kupovanju jeklenih konjičkov postajata poslovi najem in t. i. finančni lizing. Prvi poteka tako, da avtomobil najamete za daljše obdobje, pri tem pa lastniku plačujete določeno mesečno najemnino. Slabost pri tem je, da lahko z njim prevozite le določeno število kilometrov (ponavadi 30.000 letno, za vsakih dodatnih 1.000 kilometrov pa navadno plačate 0,3 odstotka nakupne vrednosti avtomobila) in da po določenem času ne postanete lastnik avtomobila, ampak ga vrnete lastniku. Če vam tak način ni všeč, potem je za vas boljša rešitev t. i. finančni lizing. Slednji poteka tako, da ob nakupu avtomobila prodajalcu oziroma av-tohiši plačate tretjino vrednosti avtomobila (nekatere avtohiše zahtevajo tudi manj), preostalo pa odplačujete po obrokih na več let, odvisno od tega, za koliko let se dogovorite. Seveda so vsi stroški vsakoletne registracije, zavarovanja in rednega vzdrževanja vaši. Prednost takšnega nakupa je, da vam pri tem ni treba potrjevati kreditnih pol pri prodajalcu (prav tako ni nujno, da ste redno zaposleni), saj obroke odplačujete z običajnimi položnicami, slabost pa, da lastnik avtomobila postanete šele Pred nakupom avtomobila na posojilo, t. i. lizing ipd. je tre-po izteku lizinga in da mora biti av- ba premisliti, ali boste zmogli vse finančne obremenitve. avtomobilizem LEASING OCIOOS tomobil ves čas lizinga polno kasko zavarovan. Seveda je treba opozoriti, da se vam tovrsten nakup avtomobila izplača le, če ste prepričani, da boste mesečne obroke za avtomobil lahko poravnavali. V nasprotnem primeru se vam utegne zgoditi, da se lepega dne pojavijo varnostniki (ponavadi imajo avtohiše za te primere sklenjene pogodbe z agencijami, ki se ukvarjajo z varovanjem) in vam avtomobil odpeljejo. Ce v tednu ali dveh poravnate zapadle obveznosti (odvisno od dogovora z avtohišo) in stroške, ki jih je imela z vami najeta varnostna agencija, vam avtomobil v nekaj dneh vrnejo. Seveda se lahko zgodi tudi najslabša možnost. To je, da zapadlih obrokov nikakor ne morete plačati. V tem primeru avtohiša avtomobil oceni (kakšne so cenitve v avtohišah, vemo), ga proda, vam pa vrne del kupnine, ki ste jo do tedaj vplačali za avto. Seveda je največji problem v tem, da tako vrnjene kupnine največkrat ni veliko ali je sploh ni. V času, ko ste avtomobil vozili, mu je namreč cena precej padla, razliko med ceno novega avtomobila in ceno, za katero ga je avtohiša prodala, pa avtohiša razumljivo odšteje vam od že vplačanih obrokov. In ker je znano, da cene avtomobilu največkrat pada hitreje, kot ga odplačujete, se vam na koncu lahko zgodi, da ostanete brez avtomobila in brez denarja. Klasično posojilo Takšna vrsta lizinga je, kot rečeno, primerna le za tiste, ki so prepričani, da bodo zmogli plačevati mesečne obroke. Če ne spadate mednje in če ste seveda redno zaposleni, potem je najbolje, da za nakup avtomobila vzamete namensko ali nenamensko oziroma gotovinsko posojilo. Pri tovrstnem posojilu podobno kot pri vseh drugih posojilih pri prodajalcu vzamete posojilne pole in jih potrdite pri svojem delodajalcu. Na podlagi potrjenih pol vam v banki odobrijo posojilo. Seveda tudi pri najetju posojila obstaja določeno tveganje (če v času odplačevanja posojila izgubite službo), hkrati pa avtomobil zaradi obresti vedno nekoliko preplača-te. Glede na to je še najbolj zanesljiv in poceni način nakup z gotovino. A kaj ko so želje ponavadi prevelike, privarčevanega denarja pa vedno premalo. Nakup avtomobila na lizing je lahko dobrodošla rešitev, posebej če niste redno zaposleni. Vendar pozor! Tudi v lizingu so pasti. © Demokracija • 48/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% 'hYßOi hoo3 telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com SESTAVIL: MIRAN ERCEG ČREVESNO OBOLENJE. DLAREJA MESTO NA HAVAJIH (IZ ČRK KOALAO) RUSKI SKLADATELJ (ANATOUJ) EIGENE IONESCO MESTO V KONGU RAVNODUŠEN ČLOVEK GESLO ROJENJE KRAJ PRI OPATIJI IRENA KOHONT PLOD. SADEŽ BRANE OBLAK TIŠINA NESPAMETNO GOVORJENJE KOLESAR PIKKUS (IZ ČRK AVOA) TROJANSKI JUNAK VEČJI KOS POHIŠTVA ™ Ä BOLEZNI BOSANSKI SLIKAR IN RISAR (SAFET) REŽISERKA KODARJEVA ROBERT ALTMAN KRAJ PRI ČAPLJINI RIBJE JAJČECE NAREDITEV, DA KDO KAJ DOJAME SLOVENSKA UMETN. ZGODOVINARKA INDUSTRIJSKA RASTLINA ŽIVALI, KI LEŽEJO JAJCA SL. PESNICA (MAJDA) ORODJE ZROGLjI PRISTANIŠČE V SEVERNEM ČILU RUS. POLITIK (ALEKSEJ) JOSPI JURČIČ ENOTA ION. SEVANJA FR.MATEM. (ELIE) EGIPČANSKI BOG SONCA DEKOR DRUŽINA RAKOV RT.VVZH. ŠPANIJI DEL HAMBURGA OČKA ORODJE ZA PILJENJE OTOČEK V NOTRANJIH HEBRIDIH GLAVNI ŠTEVNIK OBOKANO STEBRIŠČE SAMUEL (KRAJŠE) BOJNI PLIN ŽENSKO IME OTROŠKO VOZILO NAVIHANKA JANEZ OVSEC TRENJE ČRT KANONI IGRALKA KISIČEVA PREBIVALCI SL. KRAJA JEZERCE I NIZOZEMSKO IME REKE MEUSE DESNI PRITOK VOLGE MOZO-LJAVOST KANADSKI PEVEC (PAUL) rešitev prejšnje križanke II naaraienci 47. številke ADANA, ROMANA, ALADAR, BERILO, KN, RIN. MAJA, LEE, OSTI, ENSOR, ANTISTENES, ALI, TANANARIVE, LAŽ, AJO, ERA, LVOV, SG, ANKICA, ATREJ, OLTENIJA, LIANA, VER, ODAK, INFORMATIVNOST, NA, SAK, JAHA 1. nagrada: ROŽA KAPLAN, Breg 20,1000 Ljubljana 2. nagrada: JOŽEF ŽEMLJIC, Podlubik 159, 4220 Škofja Loka 3. nagrada: LEO ČEPE, Vide Pregarčeve 15, 1000 Lj. Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. nanrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog r — —1 — — —--— — -— —-— — — — — ------— — — — — — — —— i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 9. 12. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 O kronika časa včeraj, danes, jutri... • 29.1. 1505 je na Dunaju umrl slovenski humanist Brikcij Preprost. Trikrat je bil dekan dunajske artistične fakultete. • 29.11.1945 je ustavodajna skupščina razglasila Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. • 30.11.1835 seje rodil ameriški pisatelj Mark Twain. Rekel je: "Dobra vzgoja je v tem, da človek skrije, koliko ceni sebe in kako malo ceni druge." • 1.12.1789 so v Franciji na predlog francoskega zdravnika Guillotina vnesli v zakonik člen, ki je določal: Slehernemu zločincu naj bo odsekana glava. Leta 1792 so tako za izvršitev smrtne kazni začeli uporabljati giljotino. • 1.12.1919 je po zahtevah tržaških fašistovpa-pež razrešil zadnjega slovenskega škofa v Trstu Andreja Karlina. • 1.12.1935 se je rodil ameriški filmski komik in režiser Woody Allen. Nekoč je pogledal proti nebu in vzdihnil: "Ko bi mi dal Bog vsaj kakšno znamenje, na primer, da bi mi odprl račun v švicarski banki!" • 1.12.1974 so položili temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem. • 1.12.1975 so odprli Klinični center v Ljubljani. Gradili so ga deset let. • 2.12.1911 je postal šef generalnega štaba av-stroogrske armade feldmaršallajtnant Blasius Schemua, rojen kot Blaž Zemva v Zgornjih Gorjah na Gorenjskem. • 2.12.1941 se je začel drugi tržaški proces proti 60 antifašistom. • 3.12.1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil France Prešeren. • 3.12.1867 se je v Ložu rodil pisatelj Fran Mil-činski. • 3.12.1947 se je začela graditev Nove Gorice. Prva stanovanjska naselja in tudi prvi upravni prostori so bili zgrajeni spomladi 1950. • 3.12.1967 je v Capetowvnu (Južna Afrika) kirurg Christian Barnard opravil prvo uspešno presaditev srca. • 4.12.1755 se je v Gorici rodil slikar Franc Kavčič. Leta 1820 je kot prvi Slovenec postal rektor na dunajski umetnostni akademiji. • 4.12.1963 je na novozgrajenem letališču Brnik pristalo prvo potniško letalo. • 4.12.1989 so predstavniki štirih novih slovenskih strank podpisali sporazum o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije - Demos. • 5.12.1901 se je rodil ameriški filmski scenarist in režiser Walt Disney. • 5.12.1946 je začel veljati zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Anekdote Jonathana Swifta Avtor romana Guliverjeva potovanja angleški pisatelj Jonathan Swift se je rodil 30. novembra 1667. Ohranjene anekdote o njem kažejo, da je bil zelo duhovit človek. * Ko je neki odvetnik vprašal Swifta, kdo bi dobil pravdo, če bi se tožila duhovnik in hudič, je pisatelj brez razmišljanja odgovoril: "Seveda bi jo dobil hudič, saj ima na svoji strani vse odvetnike." * Ko je žena irskega podkralja rekla avtorju Guliverjevih potovanj Swiftu, daje zrak na Irskem prekrasen, je pisatelj pokleknil pred njo in jo zaprosil: "Lepo vas prosim, ne povejte tega v Angliji, ker nam bodo potem obdavčili tudi zrak!" * Človeku, ki seje neprestano hvalil s svojimi predniki, je Swift odgovoril: "Spominjate me na krompir. Na krompir zato, ker ima vse, kar je najboljše, pod zemljo." * Swift je zelo silil sina, naj se poroči, četudi je bil še premlad. Prijatelji so mu odsvetovali: "Premlad je še, počakaj, da postane pametnejši!" "Ko bo pametnejši," je odgovoril pisatelj, "se ne bo več hotel poročiti." * Nekoč je Swiftu oteklo oko, da je bilo veliko kot jajce. Od prijateljev, ki so ga obiskovali, se je ponavadi poslovil z besedami: "Upam, da te nikoli več ne bom videl." Franc Grafenauer V Mostah pri Brdu na Koroškem se je 2. decembra 1860 rodil slovenski politik Franc Grafenauer. Bil je eden najpomembnejših koroških politikov. Od 1897 je bil poslanec v koroškem deželnem zboru, od 1907 pa tudi v državnem zboru in organizator planinstva na Koroškem. Skupaj z očetom je bil zaradi izjav o avstrijski politiki leta 1888 obtožen veleizdaje. Somišljeniki so ga še istega leta izvolili v občinski odbor Brdo. Na zahtevo kmečkih volivcev je bil v letih 1896-1916 večkrat izvoljen v koroški deželni zbor. Od 1907 do 1916 je kot edini koroški slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev zlasti glede jezika in šolstva. Med prvo svetovno vojno je leta 1916 zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil poslanski mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil 1917 pomiloščen. Dve leti kasneje je zastopal koroške Slovence v začas- ni Narodni skupščini v Beogradu. Sodeloval je v pripravah na koroški plebiscit. Na Koroško seje lahko vrnil šele leta 1926. Zamolčani literat Slovenski pesnik France Balantič sodi med tako imenovane zamolčane slovenske literate, saj ga oblast kljub nesporni kvaliteti do začetka demokratizacije Slovenije ni "priznavala". Vzrok je v njegovem življenju oziroma nazorski opredelitvi. Rodil se je 29. novembra 1921 v Kamniku. Od junija do novembra 1942 je bil interniran v italijanskem taborišču Gonars. Po vrnitvi se je pridružil domobrancem in padel vpostojanki vGrahovem ob Cerkniškem jezeru. Pesniška zbirka V ognju groze plapolam je izšla po njegovi smrti leta 1944. Ekspresionistična oziroma postekspre-sionistična slogovna usmerjenost se kaže v ■■■ vseh tematskih krogih Balantičeve lirike. Dinamika njegovega notranjega doživljanja sveta je vidna med drugim v ciklu religioznih pesmi. Razklanost med čutno svobodo in svetostjo v človeku se umiri v najdenem zadnjem smislu življenja v tradicionalni vdanosti Bogu, s tem pa se konča tudi nemir metafizičnega iskateljstva. Taka religiozna transcen-denca je bistveni delež Balantičevih individualnih miselnih iskanj in dosežkov in je izražena v eksistencialnih pesmih Žalostni rog. Demokracija • 49/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- r ma bralcev objav- I)l" )h Ijamo v skladu z I načelom profesi- j onalne novinarske * etike, katere na- ft-s». men je služiti inte-resom javnosti ne ra glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. ■M * f* ••:• | HBl'amorfo'za ~ < ' «Ortega komunist Zamenjava oblasti je pozitiven dogodek Takšna je ugotovitev sociologa dr. Mateja Makaroviča o povolilni Sloveniji v intervjuju z Večerovo novinarko Vanesso Čoki v sobotni prilogi Večera (16. 10. 2004). Med drugim ugotavlja, da je premier Anton Rop značilen primer političnega birokrata, ki je izgubil že dvoje volitev in je zato "soudeležen" pri neuspehu LDS. Tudi generalni sekretar Evropske ljudske stranke Antonio Lopez je na konvenciji SDS v ljubljanskih Križankah Ropovo vladanje označil za gospodarski, socialni in politični neuspeh, Ropa samega pa za predstavnika neučinkovitosti, korupcije in gospodarskega nazadovanja. Ropovo ogorčenje zaradi teh obtožb je seveda razumljivo, saj je znano, da zagovorniki oziroma sim-patizerji nekdanjega totalitaristične-ga režima ne prenesejo nobene kritike. Tudi navezava na Forum 21, ki ¡e zašel v slepo ulico in v katerem se ¡e nekdanji predsednik Slovenije in nekdanji šef komunistične stranke pajdašil z močnimi finančnimi povzpetniki dvomljivega slovesa, je bila za Ropa medvedja usluga. Tako je Forum 21 dokončno pogorel, saj se je nekdanji šef KPS izneveril svoji nekdanji ideologiji in se spoprijateljil z bogataši, ki so jih v prejšnjem režimu ožigosali za buržuje in ljudske škodljivce, ki so izkoriščali delovno silo, kar počnejo še sedaj. Vse to slovenskim volilcem seveda ni ostalo skrito in pri njih se upravičeno poraja sum nerazčiščene slovenske privatizacije in domneva, da so ti ljudje nekaj nakradli. Nekdanji predsednik je pred volitvami preroško napovedoval, da je favorit - pamet Slovencev, in se pri tem hudo opekel, saj je polstoletno pranje možganov ob pomoči pristranskih novinarjev končno izgubilo svojo moč. Zato obstaja tudi upanje, da volilci pomladnih strank ne bodo razočarani in da nova vlada ne bo tako arogantna, kot je bila prejšnja, ki je bila do avtohtonih Slovencev neprijazna, nasprotno pa do "izbrisanih", tudi takšnih, ki so bili "izbrisani" po lastni krivdi, zelo prijazna. Tudi ta zadeva je močno vplivala na slovenske volilce, ki se v polni meri zavedajo, zakaj je prejšnja vlada oziroma ustavno sodišče preprečilo referendum o tem problemu, saj je lahko vsakomur jasno, kakšen bi bil njegov izid. Sicer pa je vsem znano, kako "nepristranska" je sestava ustavnega sodišča s Cirilom Ribičičem na čelu. Tudi "neodvisno" sodstvo bo moralo čim prej preiti iz "demokrature" v resnično demokracijo. Šolski minister je nad izidi volitev razočaran, štejem pa mu v dobro, da ni znova uvedel pouka marksizma v šole, pa tudi to-varišice in tovariši bodo morali razmisliti o večji avtoriteti na šolah, daje ne bo spet kaka tovarišica "to-variško" dobila s sekiro po glavi. Nekdanjemu ministru za zdravje bi morali dati odlikovanje, ker je kljub številnim aferam v celjski bolnišnici in v Kliničnem centru "junaško" vzdržal na svojem položaju in niti v sanjah ni mislil odstopiti. Znano je tudi, da je večina novinarjev prevzela modus samoupravnega socialističnega novinarstva, zato je čas, da bo nova koalicija oblikovala samostojni sklad za plura-lizacijo medijev. Prav tako sem zelo radoveden, ali bodo tudi novo opozicijo na čelu z LDS v tisku in na RTV tako kritizirali in smešili, kot so prejšnjo, Janševo. Tovariš Kocijančič bi vsakršno kritiko zagotovo preprečil. Za konec naj še spomnim, da je že rimski pesnik Ovid ugotovil, da nobena oblast ni trajna! Roman Kralj, Maribor Slovo od hlapčevstva (1) V reviji Demokracija št. 47 (Slovo od hlapčevstva) je urednik Metod Berlec v kolumni zapisal: "Nova vlada nikakor ne bo imela lahkega dela, saj na posameznih ministrstvih izrazito prevladujejo kadri, ki so blizu liberalni demokraciji in združeni listi." Moje mišljenje je, da vse le ni tako črno. Kljub posameznim liberalcem v resorjih bodo ključna mesta vseeno zasedli ministri iz koalicije, tako da ne pričakujem posebnih trenj, le stoično sobivanje dveh polov za ljubi mir! Drugače sem pa optimist, saj bodo v vladi izbrani le strokovno podkovani ministri s svežimi idejami in energijo, ki bo potegnila državo iz ledu, v katerem je bila ujeta trinajst let! Srečko Ostojič, Ljubljana Morilci, okrašeni s parki Človek res ne razume te politike. V Delu berem, da so te dni na MOL - komisija za poimenovanje ulic -park okoli Borisa Kidriča poimenovali v PARK SVETA EVROPE. Sprašujem se, kaj ima ta park skupnega s Kidričem oziroma kaj ima EVROPA skupnega s Kidričem. Menim, da bi bilo treba ta grozljivi prikaz Kidriča nemudoma odstraniti. Pa ne v muzej, treba bi ga bilo pretopiti v material/kovino, reciklirati! Tja bi morali nato postaviti nekaj, kar res simbolizira SVET EVROPE. Upam, da se bodo kulturniki in evro-politiki oglasili in kaj protestirali. Kaj si misli mladina, ko vidi tega morilca v taki pozi in na takem mestu? Ker menim, da je vse to maslo (predlog) županje Simšičeve, bi ji bilo treba raz- G ls3.o MVh Vd^ll^ rene ložiti, naj ne vriva evropske politike v komunizem iz svinčenih časov. Stane Kovač, Ljubljana Laicizem in verstva Ob vse pogostejših razpravah med laicisti in verniki katoliške veroizpovedi sta se mi porodili dve vprašanji. Prvo postavljam vodji Urada Republike Slovenije za verske skupnosti. Ali je med devetintridesetimi verskimi skupnostmi na Slovenskem tudi laicistična verska skupnost? Kratka razlaga tega, zakaj se mi zdi umestno to vprašanje. Pričakovati je namreč, da se pripadniki te verske opredeljenosti zaradi izjemnega položaja, ki ga imajo v družbi in ki jim omogoča miselnost v javnosti, ki generi-ra iz še ne tako davne preteklosti, sami zaradi tega ne potegujejo za registracijo na omenjenem uradu. Demonstracija njihove vernosti je skrajna nestrpnost do vere, ki je bila nekoč ali je še danes večinska verska skupnost. Premorejo seveda tudi svoj kler, ki pa ima večja potnomočja, kot jih je imel katoliški kler na svojem vrhuncu. Predstavljajo ga sociologi religije. Če imajo danes starši katoliške veroizpovedi težave pri umestitvi verskega pouka v osnovnih šolah, pa verniki laicistične pripadnosti teh težav nimajo na akademiji, saj zavzemajo na tej ustanovi enakovreden položaj z drugimi družboslovnimi študiji. Drugo vprašanje postavljam šolskemu ministru, zadolženemu za visokošolske študije. Kaj bi se zgodilo s študentom družboslovne ali kake druge študijske smeri, ki za svojo popolnost zahteva tudi izpit iz laicistične vernosti (izpit pri sociologih religije), pa bi s pojasnilom, daje vernost tako zasebna in intimna zadeva, da se na akademiji ne more in ne sme o tem razpravljati, da nihče na tem visokem naslovu od nikogar ne more zahtevati pojasnjevanja o svoji vernosti ali nevernosti in tudi ne o vernosti ali nevernosti drugih, pa tudi ne mnenja o družbenem vplivu ljudske vernosti ali nevernosti, če bi torej s takimi pojasnili tak izpit odklonil? Opravičujem se onim, ki ne pripadajo verski skupnosti, jih pa ne moti, )) Demokracija • Četrtek, 2. decembra 2004 poštni predal 4315 če se kdo drug ali okolica prišteva h katoliški ali kateri koli drugi veroizpovedi. Franc Blatnik, Ljubljana Balkanski posli (1) Kako športni kolumnist komentira zgodovino! V 47. števiki Demokracije se je Esad Babačič odločil, ko je obravnaval "afero Gurovič", košarkarja Partizana iz Beograda, ki že nekaj časa straši s svojim tatujem Draže Mihailoviča na roki in se je s tem razkazoval tudi na nekaterih največjih reprezentančnih tekmovanjih, da "poseže s svojimi priučeno-naučenimi zgodovinskimi resnicami" tudi na področje zgodovine. Njegovi "dosežki" so fenome-nalni. Ugotovil je nekaj stvari, ki po svoji vsebini izhajajo iz "zgodovinskih virov in interpretacij" komunistov in hrvaških in muslimanskih ustašev. Njemu, kije rojen po II. svetovni vojni in je živel v okolju "zdravega soci-alkomunizma", mogoče tudi iz domače vzgoje, tega ne smemo niti šteti v zlo. Kar se je mali Esad naučil, to sedaj razlaga v svoji športni kolumni. Gorje nam, če nam bodo športni ko-lumnisti začeli razlagati zgodovino! In zato Esadu, ki je v skrbeh za "jadransko asociacijo" košarkarjev, lahko mirno pritrdim, da je situacija z nastalo afero postala zelo nerodna, posebno zato, ker še ne vemo, kako bo na ta incident reagirala Srbija, oziroma kaj se bo zgodilo, ko bodo hrvaški košarkariii gostovali v Srbiji ali na drugih terenih te asociacije. Mogoče je Esad z napadom in lažnim pisanjem o Ciči prezrl, da bi morali k temu incidentu pristopiti pravilno in v nobenem primeru pretirano, ker šport kot družbenopolitični fenomen v nobenem primeru ne more biti neresen. Vendar je Esad ubral drugo, spo- RADIOM ^ J" XL ■ 96,4 MHz mWlmi ■ QJJOSW ° giïdD3®® ° ffdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice Ig osvoboditve S, 2230 toot, tt 02/729 02 20,720 73 24, ht 02/720 7322 ELEKTRONSKA POŠTA: rod«© radkusj-Si. INTERNET STRAN: »w;. raimsgji litizirano in popolnoma neprimerno smer. Ugotovil je, "da ta 'srbski junak' ni najbolje zapisan v zgodovini narodov z območja nekdanje države, nasprotno, Draža je bil in ostal simbol izdaje in zločina". Po tej ugotovitvi vetjame, da je zgodovina lahko tudi krivična, še posebej če jo pišejo zmagovalci. Njegova vojska je bila dejansko na napačni strani. Posebna cvetka pa je tale citat: "Za nameček so se četniki ponovili tudi v zadnji balkanski moriji in še enkrat pokazali, kdo so. /.../ ker so žrtve srbskega generala še preveč sveže." Šel bom po vrsti od današnjih dni v zgodovino. Afera Gurovič je eklatanten primer ponižanja Srbije s strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve, ki si je vzelo pravico oceniti in odločiti, kaj so fašistični simboli! NDH je bila od leta 1941 članica fašistično-nacis-tičnega trojnega pakta in vojaškopo-litični vazal nemško- italijanske zasedbe in okupacije dobrega dela Kraljevine Jugoslavije, ki jo je v Hrvaški, Bosni in Hercegovini in nekaterih delih Srbije razglasila za Neodvisno državo Hrvaško, ki so ji vladali mednarodni zločinci ustaši z Antejem Paveličem na čelu.To je bil balkanski fašizem, ki se je v nekaterih primerih demonstriral tudi v balkanski moriji. V tej moriji ni bilo četnikov ravnogorcev, temveč "beli orli" in mnoge druge para-vojaške skupine, ki so jih vodili ljudje, ki danes v Haagu čakajo na zasluženo kazen. Vendar so med njimi tudi Hrvati, ki jih ne moremo imenovati ustaši, in muslimani, ki jim ne moremo reči, da so pripadniki divizij SS. Zakaj je torej hrvaško-muslimanski navezi pomembno, da četniško gibanje razglasi za fašističnega? Predvsem da bi zadnjo balkansko morijo prikazali kot "srbočetniško", da bi tako lahko prepovedali vsa znamenja - na primer tudi tetovažo. Še danes ne morejo sprejeti zgodovinske resnice, da je bil armadni general Dragoljub Draža Mihailovič-Ciča prvi gverilec Evrope, da je vodil regularno zavezniško Juglovansko vojsko v domovini, da je Hitler nanj razpisal nagrado 100.000 mark v zlatu, da ga je predsednik ZDA Truman posmrtno odlikoval za boj proti skupnemu sovražniku z najvišjim redom, ki ga lahko dobi komandant - tujec, da ga je odlikoval de Gaulle, da mu je Nixon izdal javno pisno priznanje, da mu je Roosevelt kot zaslužnemu generalu poklonil "The four Fre-edoms", mesto Los Angeles pa je 17. julij 1986 razglasilo za dan spomina na generala Dražo Mihailoviča. Dobil je še nešteto drugih odlikovanj in priznanj zavezniških diplomatov, vojskovodij in javnih delavcev. Vsi ti "demokrati" ne morejo sprejeti dejstva, daje bil general Draža Mihailovič odlikovan z najvišjimi zavezniškimi častmi. Komunizem je res pustil globoke rane, predvsem na področju zgodovine, kjer vsa doga- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz janja v tem obdobju upravičeno imenujemo "obdobje zgodovine laži". Uroš Sušterič, Ljubljana Nov zakon o dohodnini V času sprejemanja novega zakona o dohodnini sem javno protestiral na prvem srečanju na ministrstvu za kulturo, kjer sta nas takrat aktualni ministrica za kulturo in državna sekretarka na ministrstvu za finance želeli prepričati, da bo nov zakon celo koristil tako ustvaijalcem s področja kulture kot tudi novinarjem in drugim svobodnim poklicem, ko ne bo več postavke normiranih stroškov v višini 40 odstotkov, kar bi pomenilo katastrofo za samo-zaposlene. Vesel sem, da je zdaj slišati glasove razuma, da ta in tak zakon ne bo začel vel jati prvi dan prihodn jega leta. Samostojni poklici nimamo nobenih regresov, nobene možnosti pridobivanja stanovanjskih posojil, nikakršnih jubilejnih nagrad, dodatkov za stalnost, dodatkov z vidika dodatnega pokojninskega zavarovanja, porodniškega dopusta in moramo celo sami plačati vse prispevke za prvih 30 dni bolniške, če nas ta doleti. Na vse to sem takrat javno opozoril, vendar sem opazil, da kljub navzočnosti množice medijev to ni bilo nikjer objavljeno. Po drugi strani pa sem bil presenečen, da prav novinarji, ki bi zaradi določil takšnega novega zakona morali praktično vsi postati "samostojni podjetniki" (s. p.), sploh niso dvignili glasu. S. p. pa zato, ker za "svobodnjake" nihče ne bi želel plačevati zvišane dohodnine od honorarjev (ki so neto že tako mizemi, potem pa bi bili še bolj). Do povišane dohodnine bi prišlo prav zaradi tega, ker bi se zaradi znižanih normiranih stroškov tako dvignila obračunska osnova in bi bili samoza-posleni še bolj nekonkurenčni ob dejstvu, da tisti, ki smo zavezanci za ddv, že tako nismo konkurenčni. Kolegi no- © Demokracija • 49/2004 poštni predal 4315 tako mislim vinarji morda tega niso vedeli ali pa so to sprejeli kot eno od usodnih zadev v življenju, ki se pač dogajajo ... Ker upam, da bo nova slovenska vlada toliko modra, da si ne bo nakopala več tisoč novih brezposelnih, ki so zdaj sa-mozaposleni, bo takšen hendikep že a priori preprečila. Kajti na koncu bi ne bili hendikepirani samo samoza-posleni, ampak verjetno kar državne finance, ki bi bile ob še en vir svojih prihodkov zaradi kratkovidnosti ustvarjalcev tako pohabljenega razumevanja samozaposlenih v naši družbi. Sam vidim rešitev za veliko brezposelnih prav v samozaposlovanju. Novim ministrom za kulturo, finance ter delo, družino in socialne zadeve pa želim v prihodnjem mandatu dober posluh tudi za to sfero zaposlenih. Borut Pogačnik, Ljubljana Astronomsko drago svetovanje (1) V članku Vide Kocjan Astronomsko drago svetovanje (Demokracija, 18. 11. 2004) ste omenili tudi Odvetniško pisarno Miro Senica in odvetnike oziroma primer zastopanja Slovenskih železnic v tožbi zoper Avtobusno postajo Ljubljana. Po navedbi vaše novinarke naj bi bila naša odvetniška pisarna prejela honorar 138,6 milijona tolarjev "z vsemi drugimi dodatki". Zadevna trditev ni resnična. Po tožbi - gre za pravdo okoli nekega spornega zemljišča - bi morala tožena stranka (Avtobusna postaja) plačati tožeči stranki (Slovenskim železnicam, ki jih zastopa naša odvetniška pisarna) znesek 138,6 milijona tolarjev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Gre torej za vsoto, ki je predmet tožbe, ne pa za naš honorar! S spoštovanjem, Odvetniška pisarna Miro Senica & odvetniki. Miro Senica, odvetnik, Ljubljana Slovenska pot v EU Ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost je bilo mnogo napisanega in mnogo izrečenega. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnje - po pravici! Kajti dogodek je skupaj z vstopom v NATO zagotovo najpomemb- nejši v celotni zgodovini slovenskega naroda. In ta dogodek je dober: daje nam članstvo v ES in v Natu in nam daje varnost in vse možnosti socialnega, gospodarskega in kulturnega napredka. Od nas je odvisno, ali bomo te možnosti izkoristili. Glede na to, da si danes za ta dogodek lastijo zasluge vladajoči postkomunisti, in ob dejstvu, da to počenjajo v skrajni krivičnosti, je prikaz dolge slovenske poti v to Evropo aktualen in nujen. Vstopili smo torej v hišo, ki so jo kmalu po koncu druge svetovne vojne začeli graditi demokratični evropski narodi. Takrat, ko je vzhodna polovica Evrope z nami vred trpela nečloveško, komunistično tiranijo. V tem času so narode Zahodne Evrope izkušnje iz preteklosti in uvid skupnega kulturnega izvora in uvid nujnosti spoštovanja etičnih načel krščanstva opogumili k odpovedi nacionalističnim hlastanjem po nadvladi nad sosedi. Do takrat so si oblasti željni izkoriščevalci nacionalističnega potenciala vedno znova in znova izmišljali neke ideologije, ki naj bi jim to hlastanje opravičevale in omogočale. Te ideologije so bile oblikovane z oziram na danosti časa. Vsem pa je bilo skupno to, da so s fantastičnimi obljubami, namenskimi lažmi in obilico peska v oči pritegovale ljudske množice. Koncentracijo totalne moči v rokah voditeljev so imenovali ljudska oblast. Cilj hitrega izpolnjenja danih obljub pa je voditelje "legitimiral" tudi do brezkompromisnega uničevanja - "v imenu ljudstva" - vsakega nasprotnika tega zveličavnega programa (nasprotnika njihove totalne oblasti). Prav to pa je vodilo do fatalnega nespoštovanja človekovih pravic in dostojanstva. Razvoj je drvel v nasprotno smer, vse tja do množičnega uničevanja človeških življenj tudi in prav iz množic, katerim so veljale obljube. Dvajseto stoletje nam kot strašen film predvaja vrhunec tragike, ki jo povzroča tako početje. Vse strokovne analize, izdelane v zadnjih dvajsetih letih, pa prihajajo do iste ugotovitve, ki je ta, da je do daleč najstrašnejšega zločina nad človeštvom privedla ideologija, imenovana komunizem. (Se nadaljuje) Jože Hubad k I ■ v ■ ■ ■ ■ v ■ v I Najšibkejši člen Kdo je v novi slovenski vladi najšibkejši člen? To je Slovenska ljudska stranka! Ustanovitelj prve SLS je bil Janez Evangelist Krek, teolog in politik, začetnik krščanskega socialnega (ne socialističnega) gibanja v Sloveniji. Za kmete je organiziral demokratični tip zadružništva, za delavce pa krščansko sindikalno organizacijo. Pred in med prvo svetovno vojno je v SLS zastopal jugoslovansko zamisel rešitve nacionalnega vprašanja. Brez dvoma eden velikih Slovencev. Je današnja SLS pravi dedič Krekovih organizacij, ki so bile ustanovljene izključno v korist slovenskega malega človeka? Menim, da že dolgo ne. Morda pobudnik nove SLS Ivan Oman še, njegovi nasledniki in dediči pa nič več. Ko jih že kar desetletje dolgo poslušamo in tudi ocenjujemo, ugotavljamo, da so vseskozi zaradi svojega izrazitega koristolovstva samo drseli navzdol. Eden glavnih "drsalcev" je bil Franc Zagožen, velekmetski doktor, sicer pa pravi lik vsem časom prilagodljivega francoskega politika, licemerca Foucheja iz časov francoske revolucije, ki je brez kančka oklevanja, čeprav sam plemič, glasoval za kraljevo smrt. Brata Podobnik sta sledila Zagož-novi politiki, izsiljevala razne politične pozicije, Marjan kot podpredsednik Drnovškove vlade, Janez pa kot predsednik državnega zbora. Marsikaj, kar bi se moralo tekoče obravnavati, je romalo v predale. Tudi sedanje mečkanje in zavlačevanje pri odgovoru na koalicijsko vladno pogodbo je bilo v tem slogu in z določenim namenom. Izjava Marjana Podobnika, daje SLS od znotraj rušila LDS in torej pripomogla k današnji situaciji, je floskula, vredna samo neuspešnega kokošjega farmaija! Kam pa so šli odpadli glasovi LDS? K SLS dokazano ne. Če je bahanje Marjana Podobnika nekakšno opozorilo vladi Janeza Janše, mu Slovenci svetujemo, naj se raje še enkrat poskusi v vlogi "kurjega rejca" ... Da SLS ne bo nikoli zadovoljna s svojim izkupičkom, je jasno, ker ne zmore niti kančka sa-mokritičnosti in se ceni mnogo previsoko. Na licitaciji zanjo ne bi iztržili kaj prida. Tudi če je res, da so od znotraj rušili LDS, je to slabo dejanje stranke, ki je dolga leta sodelovala v eldeesovih vladah Drnovška in Ropa! Če SLS misli, da s takim ravnanjem in bahanjem pomaga k dobri mednarodni podobi države Slovenije, je v veliki zmoti. Mi, ki živimo v tej Sloveniji, ji upravičeno ne zaupamo, do-Jder ne bodo res dokazali, da spoštujejo dano besedo! Ministrske kandidate nove vlade je mandatar Janez Janša predstavil slovenski javnosti 23. novembra 2004. Vsi ne bodo všeč vsem. Opozicijski poslanci LDS in ZL so takoj izrekli nekaj prvih kritik, močnejše pa bodo v naslednjih dneh in tednih še sledile. Na vprašanje novinarjev, ali je nova ekipa maksimalno dobra, je premier Janez Janša odgovoril, da je ekipa najboljša mogoča v danih razmerah. Kritiki Toneta Ropa, da je med ministrskimi kandidati zelo malo visoko kompe-tentnih in neodvisnih kandidatov, je treba postaviti protivprašanje, koliko "visoko" kompetentnih in koliko neodvisnih pa je bilo v njegovi ekipi. Kaj vse so Ropovi visoko strokovno usposobljeni ministri v času svojega ministrovanja naredili, bomo nedvomno izvedeli. Če so bili res tako odlično in neponovljivo najviše strokovno usposobljeno moštvo, potem smo Slovenci na zadnjih državnozborskih volitvah 3. oktobra narobe glasovali. Slovenski državljani bodo s pomočjo določenih medijev kmalu pozabili - če so se sploh zavedali - kako je v preteklih letih delovalo pravosodje, ki je bilo kar dva mandata v rokah SLS, notranje ministrstvo z ministroma iz SLS in ZL. Dva brez dvoma zelo pomembna resoija, ki pa sta bila deležna največ mednarodnih kritik Novi ministrski ekipi dajmo možnost in čas, da se izkaže. Na novi poti pa ji zaželimo čim več uspeha. .. ,, , Marija Vodišek Demokracija • Četrtek. 2. decembra 2004 Poglavar islamske skupnosti v Sloveniji mufti Osman Dogic je nedavno v intervjuju za Jazz (priloga Financ) zatrdil, da je "tako negativen odnos do džamije, kot ga ima Rimskokatoliška cerkev, prav unikaten na svetu". Dogic je tako dal vedeti, da je nad Cerkvijo in njenim mnenjem o džamiji zelo razočaran, hkrati pa v istem intervjuju priznal, da je vprašanje džamije rešeno in da to ni več predmet razprave. Pri tem je zatrdil, da je islamska skupnost zadovoljna z današnjimi odnosi s Cerkvijo, saj sodelujejo v marsikateri skupni —---- dejavnosti. Lahko bi rekli, da so si Dogičeve izjave med seboj precej nasprotujoče, zato se lahko vprašamo, od kod sploh pomisel, da Cerkev ostro nasprotuje graditvi džamije. Znano je namreč, da so različne levičarske skupine pa tudi LDS in ZL v javnosti prikazovale, da graditvi džamije v glavnem nasprotujejo desne stranke in Cerkev. Ko je v pogovoru za Pop TV pred letom dni tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode omenil, da džamija za muslimane ni isto kot cerkev za kristjane, in pri tem opozoril na drugačen odnos med religijo in politiko pri islamu, se je mufti Dogic na te izjave odzval ogorčeno, vendar zelo pozno. Šele po njegovem odzivu seje sprožil plaz medijskega ogorčenja nad cerkveno "islamofobijo", prej pa Rodetovih izjav nihče ni komentiral. Šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti je tista dama, ki skrbi, da državni protokolarni projekti potekajo tako, kot je treba. Diplomirana muzikologinja, tudi z diplomo MBA (Master of business administration) in LSPR (London School of Public Relations), se v vlogi prve dame protokola, kamor je bila imenovana v času Baju-kove vlade leta 2000 in po razpisu leta 2003 znova za obdobje petih let, kar dobro znajde. Uspelo ji je izpeljati več pomembnih protokolarnih projektov, kot je vrh Bush-Putin, srečanje 16 predsednikov srednjeevropskih držav, srečanje predsednikov vlad držav CEFTA in pred nekaj dnevi tudi odmeven vrh Srednjeevropske pobude. Kljub njenemu čutu za modo, ji nekateri očitajo, da njena zunanja podoba včasih preseže meje, ki so dopustne za nekoga, ki vodi protokol. Spomnimo se očitkov na račun njene obleke, ki jo je nosila ob srečanju Bush-Putin, ki je nekatere precej zmotila, češ da je njena barva preveč izstopajoča, krilo nekoliko prekratko itd. Benedettije-va se ob takšnih in drugačnih kritikah ne da zmotiti, in kot sama pravi, oblačenje jemlje kot nekakšno ustvarjalnost, ki jo že od nekdaj zanima. Tako kot tudi glasba. Benedettijeva je svoje glasbene sposobnosti preizkušala v popskupini Plexus Solaris, nekaj izkušenj ima tudi kot pianistka v hotelu Palace v Portorožu, pohvali pa se lahko tudi s kakšnim samostojnim koncertom ... In da bo seznam njenih dejavnosti popolnejši, naj dodamo, da v zadnjem času piše knjigo Oh, ta protokol, katere izid lahko pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Mu zmanjkuje navdiha? Star pregovor pravi, da smeh ni greh, k pristnemu — humorju pa seveda spada tudi politična satira. Siva eminenca politične satire je prav gotovo novinar Tone Fomezzi-Tof, ki je nedavno praznoval življenjski jubilej - sedemdesetletnico. V časih komunizma je bil sicer precej nadležen za oblast, vendar je treba priznati, da bi jo odnesel bistveno slabše, če ne bi imel tako dobrih odnosov z nekaterimi pripadniki komunističnega režima. Tako je ko- - nec sedemdesetih let ustanovil radijsko oddajo Moped Show, ki je blestela v osemdesetih letih in tudi kasneje, dokler ni bila sredi devetdesetih odpravljena. Že skoraj 35 let Tof ureja rubriko Boutique pri Nedeljskem dnevniku, vendar mu je satirična vnema v zadnjih letih precej splahnela, saj so se njegovi zapisi precej oddaljili od satire. Vidi se tudi, katerih politikov (ali drugih osebnosti) ne mara. Med temi so seveda politiki desnih strank, kar ni nič nenavadnega, saj je Tof dober prijatelj nekdanjega predsednika države Milana Kučana in njegovih somišljenikov iz Foruma 21, da seveda ne omenjamo LDS in ZL. Jasno je torej, da Tofu tako ne preostane drugega, kot da še naprej igra vlogo dvornega norčka Kučanovega kroga, ki mu omogoča preživetje. Prebujenje "mladoheglovca" Nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica smo pred tremi leti zaradi njegove kritičnosti do vsega označili za "mladoheglovca". Tako je po koncu mandata ustavnega sodnika redno nastopal v javnosti. Zelo ostro je kritiziral ustavno odločbo o večinskem volilnem sistemu. Nastopal je proti sporazumu med Slovenijo in Svetim sedežem. Njegova zadnja velika avantura pa je bila bitka za "izbrisane", ko je nastopal predvsem proti desnici, češ da širi nestrpnost in ksenofobijo. Prav tako ni privolil v kompromis, ki ga je ponujala SDS, da bi vprašanje "izbrisanih" rešili z ustavnim zakonom. Po referendumu ga je tako rekoč "zmanjkalo", znova pa se je pojavil pred nedavnim v Delovi Sobotni prilogi, kjer je v posebnem članku analiziral volilne izide in povolilne kupčije, pri čemer je bil kritičen predvsem do Boruta Pahorja. Očitno je nekdanji ustavni sodnik prepričan, da je levica izgubila volitve zaradi premalo dosledne politike do "izbrisanih" in sklepanja kompromisov s kse-nofobi iz desnice, s čimer Krivic dokazuje, da je kljub svoji disidentski drži iz časov zveze komunistov še vedno dovolj blizu Potrčevi liniji v združeni listi. RADldr ZELENI VAL 93.1 s 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje © Demokracija • 48/2004 DECEMBER JE MESEC DARIL ZATO VAM NAŠA ZALOŽBA PONUJA POSEBNE PREDNOVOLETNE UGODNOSTI ZA NAKUP NAŠIH KNJIG: Janez Janša MED IfOBODO RDEČO ZVEZDO iClQAL' Janez Janša Ob nakupu vsaj treh knjig vam damo dodaten 10-odstotni popust na navedene cene, za nakup celotne zbirke pa kar 25-odstotnega. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. i-----------------------------------------1 S to naročilnico po povzetju nepreklicno naročam označene knjige. I Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Dušan Lajovic MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO............................... □ Jože Pučnik: IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE ... ZD Janez Janša: OKOPI................................................................................................................................... Z3 Janez Janša: PREMIKI............................................................................................................................. | Milan Zver: 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE........................................................ Z] Tone Kuntner: MATI SLOVENIJA.......................................................................................... ime in priimek:__________datum:_ ulica: ____ _ _ kraj, poštna št.:_________ _ podpis naročnika: Mi 1 m IME 1 m HMR I HI ffllHi 1 HI HUHO 1 m IHUi 1 HI Mi 1 HI V cene je vštet DDV, ni pa všteta poštnina! Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij