STARA KOURIM — OSREDNJE GRADISCE RODU ZLICANI V IX.—X. STOLETJU NA ČEŠKEM MILOS SOLLE .Starti Kourim leži 'kakih 50km vzhodno od Prage, prav h i izu izgodo- V i niško znam enitega m esta Kourim v kotinskem o k raju . Meisto samo je bilo ustanovi jemo v okviru kolonizacije pred letom 1261, ko je hilo — po zgodovinskih poročilih — postavljeno za vzor drugim mestom. Stara Kourim 1 se im enuje danes nizek, toda precej obširen igric (40 ha) jugo­ vzhodno od mesta. U stvaril ga je m eander rečice Kourim ke, k i ga je ločilo od hribovitega pomola, im enovanega po izginuli cerkvici sv. Jurija. Na severovzhodni stra n i je ves grič u trje n s trojno okopno utrdlboi v tri neenako velike p ro sto re iz lastnim m anjšim gradiščnim arealom n a južni strani in z dvema krožno se približujočim a velikim a p red g rad jem a na severni strani. A real gradišča je bil to re j varovan delno s silno skalnato strm ino ob kourimiskeim potoku, delno p a z razčlenjenim p oljem na ne­ zavarovani severni in vzhodni strani. Samo n o tran je gradišče m eri ne celih 6 ha, prvo p red g rad je čez 13 ha, drugo n ajv ečje p a 22 ha. Izmed nasipnih pasov je najm ogočnejši zunanji okop, visok danes 3—4m in dolg čez 1300 m. S rednji n a sip j e viden le na m estih k o t enovita m eja, večinoma preorana. Dolg j e čez 800 m. N otranji nasip tvori precej visoko, toda lahno terensko valovitoisi te r je dolg 400 m. Z n a jsta r e jšo zg o d o v in o K ourim e in k ou rim sk ega o k o liša v o b č e nas sezn a n ja jo naši sr e d n je v e šk i k ron isti. N a jsta r e jše poročilo o K ou rim i pri­ naša K ristian , a v to r »L egen d e o sv. V aclavu« iz sred in e X. stol.1 2 Splošno je znano K ristiân ovo p rip o v ed o v a n je o u p oru k ou rim sk ega v o jv o d e R ad- slava, v la d a jo č e g a dobro o b lju d en em u m estu K urim (»urbs K urim po­ pulosa«), o sp op ad u k ou rim sk ega v o jv o d e s češk im kneizom sv. V aclavom , o d v o b o ju obeh k n e z o v vp ričo sv o jih v o ja k o v in o ču d ežn i zm agi sv e t­ n ik o v i n ad R ad slavom . P rip oved se k o n č u je s spravo, pri čem er si je k ou rim sk i v o jv o d a p rid ržal sv o je v o jv o d stv o . S vojevrstn o p o jm o v a n je tega d ogodka v se b u je isvetovaclavsk a le g e n d a v »O rien te iam sole« iz XIII. stol., k i d o p o ln ju je spopad še s p red h od n o b itk o .3 L ego K ourim e o m en ja sveto p ro k o p sk a leg en d a .4 K ron ist D a lim il v eže K ourim s sre- 1 Dr. B. Svoboda, Dëjiny opevnëni krak krajskeho mesta Kourime, Ročenka mesta Kolina a okresu, Kolin 1941. 2 Kristian, Život sv. Ludmily a sv. Vaclava, FRB I 227, vydâni Praha 1873. 3 J. Pekar, Die Wenzels u Ludmila-Legenden. Um die Echtheit Kristians, 409-430. Praha 1906. diščem rodu Zličanov s tem, da im enuje Kourim Zlick kot s prvotnim imenom, m edtem ko ima ime Kourim za m lajše ter izv aja njegov na­ stanek od požara, nastalega ob u p o ru D epolta kourim skega p ro ti Pre- m islu O to k arju I.5 O istovetnosti Liczka, resp. Zlieska s Staro Kourim bi p ričala tudi zem ljiška knjiga »Liber contractionum« iz leta 1529, po k ateri je »M ojster B rykcij iz kioska kupil si v rt z mestom na vrhu gra­ dišča starega kaurzym a, nekoč im enovanega liczko«.6 In če tudi je Dali- milova pripoved očitno izm išljena, moremo dom nevati, d a tem elji na nekem starejšem izročilu. Zem ljiška k n jig a pa naravnost sili k sklepu, da je bila S tara Kourim resnično središče zličanskega rodu, največjega tekm eca Prem islovih Pražanov. Saški letopise« W idukind iz X. stoletja pripoveduje o pokoritvi upornega sub regula leta 936 za Boleslava L, k i je tu d i ra zd ejal njegovo gradišče.7 In k e r ne im enuje Kourim e, istovetijo n ek ateri zgodovinarji W idukindovo gradišče is Kourimo. K ronista V. H âjek in B. Praprooky delno p o n av ljata zapiske prvotnih kronistov, delno pa si grobo izm išljata nezanesljive p o d atk e na prim er o ustanovitvi Kourime leta 629 po Lechu, b ra tu praočeta Čecha in podobno.8 Ce strnem o izsledke zgodovine, k i bi mogli 'biti opora p ri orisu kou- rim ske zgodovine, dobimo ta-le zgodovinski okvir: Stara Kourim , prvotno imenovana m orda Liczko ali Zlicziko, je bila središče kourim skega v o j­ vodstva, ki je tvorilo jed ro rodu Zličanov, zavzem ajočega obsežno področje od Labe do ju žn e Češke. Rod Zličanov je m ejil na Cehe, zalabske H rvate in južnočeške D udlebe. To je bilo kristalizacijsko jedro, iz katerega 'se je pozneje, v d ru g i polovici X. stoletja, razvila fevdalna dom ena Slav- nikovcev. N atančne m eje Zličanov p ro ti prem islovim Cechom so doslej sporne. N ovejši raziskovalci se nagibajo k m nenju, d a m eja n i bila Vltava, kot je sodil na prim er prof. E. Šimek,9 m arveč težko dostopni obm ejni gozdovi C ernih 'lesov te r iposazavski pragozd. L aba in m oravska dežela sta nedvom ni m eji n a severu in vzhodu.1 0 Po K ristiânu bi bilo mo­ goče soditi, d a je zličanske vojvode v dobi razcveta Kourim e v n jih samo­ stojnosti Om ejevala nadvlada prem islovskih Čechov, k a jti le tak o je moč razjasniti kazensko odpravo praškega kneza proti »upirajočem u se« v o j­ vodi R adslavu. O času ustanovitve Kourime zgodovina molči, to d a tudi razrušenje K ourim e leta 936 po B oleslavu I. — po W idukindovem poro­ čilu — je le v e rje tn a domneva. S tara Kourim je po tem datum u izgubila gotovo svoj pomen, tudi če ni m orala h iti docela opuščena, v rom anski dobi pa se j e kourim sko politično in cerkveno središče preneslo na so­ sednji podolgovati pomol sv. K lim enta, k je r je poleg cerkve sv. Ju rija 1 Život sv. Prokopa, FRB II, 3, 361, Praha 1873. 5 Dalimilova Rÿmovanâ kronika češka, FRB III, kap. XXII, 4, LXXVII, 11—1 2 . 6 Knìhy kourimské r. 1529. To razlago pa zanika J. V. Šimak, Ceské dëjinv I, 5, Stredovčka kolonisace 937—941, Praha 1938. 7 Widukind II, 3. To razlago podpirajo: Y. Hrubÿ, Pûvodni hranice biskupstvi piažskčho, ČMM L (1926) 17n, J. V. Šimak, 1 . c. 8 Y. Hâjek, Kronika češka, list 1, 48, 50, 81. 9 E. Šimek, Od pravčku k dnešku I, 75n, Praha 1930. 1 0 R. Turek, Kmenovâ iizemi v Čechach, ČNM. 3—46, 29. Isti, K zapadnim hranicim Slavnik, p. ČSPSČ LVIII, 1950, 142— 8, 143. M . \ âch, Cesti Charvati, C. Č.H: L , 1947/9, 129n. b il p o sta v lje n gra d ič z ob lastjo o k rožn ega središča. V podigradju rom an­ sk e K ourim i je b ilo v XIII. stol. u sta n o v ljen o zgod ovin sk o m esto. B ilo je o d sle j ok rožn o sred išče in v cerk v en i o rg a n iza ciji sred išče arh id iak on ata.1 1 Sl. 1 . Del ornamentirane steklenice Sl. 2. Lonec starejše plasti Po posamezniii sondažnih delih prof. L. Pica je začel A rheološki za­ vod CSAV leta 1948 sestavno raziskovanje, k i bo letos dokončano.1 1 1 2 1 3 ’ls’1 4 Celotno raziskovanje je torej zahtevalo že deset let delovnih sezon, često trajajo čih do pol leta.1 5 1 6 Stratigrafična vprašanja. Z ugotavljajočim i sondami v začetnem sta­ n ju raziskavanja in z obsežnim ploskovnim odkrivanjem v njegovi končni 1 1 Zakladaci listina klaštera brevnovského, Erben, Regesta 34 »provincia churimensis«. J. Schaller, Topographie des Königreichs Böhmen X, Praha a Viden 1788 K-Y. Zap, Kourim, Pam. arch. I 1834, 149—I6l, V. Oehm, Pameti kräl. mesta Kourimi I. Praha 1894. A. Podlaha, Posvâtnâ mista krâlovstvî Ceského, Arcidie- eese pražska IV., Praha 1910. Dobroslav Libai, Kourim, Poklady umen! v Čechach a na Moravč L VII, Praha 1943. 1 2 J. Kremla, Pfedhistorické hradištč v okresu kourimskčm, Pam. arch. XX, 395. 1 3 J. L. Pič, Starožitnosti zemč ceské, III, 1 , 374—373, Praha 1909. J. L . Pič, Z vÿkumu našich hradišt. Pam. arch. XXII, 319—527. 1 1 K. Dvorak, Pravek Kolinska a Kourimska, Kolin 1936. Gg. J. Batelki in dr. B. Svobodi se zahvaljujem za dragocene pripombe arheološkega ali zgodovin­ skega značaja. 1 5 M . Solle, Vÿzkum na hradišti Stara Kourim v 1948, Archeologické rozhledy I, 1949, 22. 26— 30. Isti, Stara Kourim po novÿch objevech v r. 1949, AR II, 1 9 5 Ó , 87—93. Isti, Dvojita brana na kourimskem hradišti, AR III 1951, 105—109. 121—122. Isti, Vÿzkum na kourimské akropoli, AR IV 1952, 265— 267, 282— 289. Isti, Starši a mladši opevnëni kourimské akropole AR V, 1953, 740— 744, 760—762. Isti, Neoli- ticke osidleni Stare Kourimč AR VI, 1954, 733—759, 759. Isti, Dokončeni vÿzkumu slovanske akropole na Stare Kourimi, AR VII, 1955, 70, 79— 83. Isti, Liibušiaio jezirko na Stare Kourimi, AR VII, 1955, 635—636, 648— 665. 16 Arheološki vestnik 237 fazi j e 'bila u g o to v lje n a tako v e rtik a ln a stra tig ra fija z razn im i n aložen im i p lastm i, k a k o r tu d i horizontalna stra tig ra fija z raznim i o b je k ti, vzp o­ red n im i in nad zid an im i. S tem i stra tig ra fsk im i razm erji j e b ilo p otrjen o, da im a Stara Ko-urim davno predslovan-sko tra d icijo in da je tu d i doba slovan sk e n a se litv e im ela svoj razv o j in sv o je sprem em be. Predslovanska naselbina. N a jsta r e jše n a se lje , u sta n o v ljen o na Stari K ourim i, j e b ila naselb in a iz d ob e m la jše vb od en e (Stichband) in j or da­ no vske k eram ik e; torej iz dobe m la jše g a in zreleg a n e o lita s k on ca III. tiso čletja pr. Kr. N a selb in sk i o b je k ti v o b lik i prostih ja m in p rep rostih n aselb in sk ih sle d o v z bogatim in v en ta rjem p r ič a jo o ra z m e r ju p rvin vb od en e in ta k o zv a n e jo rd a n o v sk e k eram ik e. P odoba je , d a se je to n a­ se lje , k i še n i b ilo u trjen o, p ostop n o širilo s sev ero v zh o d n e stran i (po­ zn ejšeg a slo v a n sk eg a gradišča) v sm e r i vrh a k sred išču grad išča. T u j e bila n a jd en a v rsta n aselb in sk ih o b je k to v , sk op an ih v zem ljo , z ogn jišči in z eineolitsko k eram ik o (keram ična sk u p in a lija k a stih čaš). V n aselju p a n i b il n a jd e n noben dokaz k e r a m ik e rivn ašk ega tip a , zn ačiln e za u trjen e n a selb in e n a višin i. P o leg m a n jših stan ovališč z o g n jišč i in v e lik ih p a lisad n ih stavb pri­ pada nekoliko- p recej razsežnih n ep ra v iln ih ja m n e p ra v iln eg a obrisa z glob in sk o ra zčlen jen im dnom . G re ned vom n o za v e lik e ja m e gospodar­ sk eg a zn ačaja, k a terih obiseg pa j e sporen. V seb u jejo n e k o lik o atip ičn ih črep in j in sle d o v e žganega om eta. D ružbeni, gospodarski in vojaški vzroki so gotovo p risilili potomce neolitskih naseljencev, da so se preselili s srednjega dela gradišča n a n je ­ gov južni konec, ki je utegnil b iti b ran jen in zavarovan z naravno strm ino nad Kourim ko. Bilo je dovolj, ju žn i prostor višine p ro ti severu oboka-sto ograditi in nastala je dobro zavarovana in u trje n a naselbina. O podobi u trd b e nas poučuje p re rez notranjega nasipa iz leta 1948.1 6 N jegova spodnja plast, datirana z obilnim eneolitskim gradivom , vsebuje sledi palisad, vkopanih v globino-. To je dokaz najm ogočnejše utrdbe iz te dolbe pri nas. Ves ograjeni prostor obsega vrsto m anjših bivališč z ognjišči in kletnim i jam am i. K eram ični in koščeni inventar se ujem a z gmotno k u ltu ro naših gradišč n a višini (Rivnač, Slanska H ora, Mužskv, Eo-molka n Stebelce vasi). P revladujoče oblike so posode s pridejanim i tunelastim i ušesci, ansa lunata in pod. G re tedaj za docela m lajše gra­ divo, kot je p ri nas keram ika z lij astim i -čašami, -tipična za neutrjeno naselje na severovzhodnem bregu S taré Koufime. V eneo-li-t sod i še sk u p in a oko-stnih p o k o p o v s tra k a sto k era m ik o , žgano n a v išin i Staré K ourim e v zh o d n o od k a p ele.1 7 G re za 12 p ok o p o v z o k o stji v sk r č e n i le g i, v ložen im i v n eg lo b o k ih o v a ln ih jama-h, v n ek a j v-rstah drug za drugim . O d d a ljen i so p o k o p i le n ek a j m etro v drug od d ru gega, tako da u i m ogoče lo čiti go m iln ih rovov nad p o k o p i, š tir je po­ k op i so h ili otrošk i, o stali pa -so p rip a d a li od raslim oseb am . Izraziti p rid ev k i grob ov sta rejših -so am fore z ušesi na trebuhu, č a še z valjastim grlom , ok rašen im z o-dtiskom v rv ice, vrči, d ro b n e k o n ič n e sk led ice in krem enasta rezila. 1 6 M . Solle, 1 . c. AR I, 1949, 22, 26—30, AR VI, 1954, 733—739, 759. 1 7 Isti, 1 . c. AR VI, 1954, 733-739. P o tem razgib an em in b ogatem ob d ob ju p rve k o lo n iza cije S taré Kou- rim e j e n astal m ir za celo tiso čletje. Š e le v m la jši in pozni d o b i brona v času m ed leti 1100—700 pr. Kr. je b ila S tara K ourim drugič n aseljen a. G re zopet za sr e d n ji grad iščn i prostor b liž e n aravn ega vo d n eg a izvira, im en ovan ega danes L ib u šin o jezerce. T ega so isi izb rali za sred išče n ovega n a se lja ta k o v p ra zg o d o v in i kot v p o zn ejši dobi. N a teh k r a jih so n a­ le te li tak o leta 1948 k o t v letih 1954—1955 na vzp ored n e v rste k o lo v z o rien ta cijo JV— SV , v k aterih m orem o u p ravičen o g led a ti sle d o v e sten steb riščn ih stavb, k a te r ih d atiran je p o sta v lja obseg ok roglih ja m ic v fazo lu ž išk e k u ltu re. N a se lje , se zdi, o m e ju je p roti sev ero v zh o d u o graja iz Sl. 3. Lonec mlajše plasti Sl. 4. Lonec mlajše plasti k o lo v , p o sta v lje n a n a v p ik v sm eri p osam eznih koč iz steb rov. Zunaj o g ra je iz k o lo v sm o n a šli n a sev ero v zh o d n i strani vrsto b o lj grob ih jam z n ep raviln im tlo riso m in s č len o v itim dnom , gosto iz p o ln jen e s sp o ­ rad ičn o vseb in o v se v p r e k atip ičn ih č rep in j, k i jih m orem o p riso d iti tem u lju d stv u . G re očitn o za jam e, izk op an e pri p rid ob ivan ju g lin e za stavb e a li iz d ru gih g o sp o d a rsk ih vzrokov. C elo tn a m eja lu žišk e n a selb in e pa n i m ogla 'biti u g o to v lje n a . O graja iz k o lo v v a ru je n a selje le z en e strani in n e ob d aja v seg a n a selja . Z anim ivo j e b ilo o d k r itje p ra v o k o tn e p o lzem ljen ice na v zh od n i rebri ak rop ole iz m la jše g a ob d ob ja k n o v išk e k u ltu re, s k a tero so združeni n ek a teri d ro b n ejši o k ro g li o b je k ti in tip ič n e stožčaste sh ram b e, p oglob ­ lje n e n ek o lik o m etro v severovzh od n o od osred n jega n a selb in sk eg a ob­ je k ta . M edtem k o j e šlo v p rejšn jih fazah n a selitv e v se le j za celo n a selje z m n ogim i n aselb in sk im i o b jek ti, gre v tem ob dobju očitno za sam ostojno p osestvo z gosp od arsk im i p ritik lin am i, k a k r šn e so v tem času n avad n e na raznih k r a jih Č ešk e in M orave. Sama zem ljenica je poglobljena k ak ih 70 cm pod današnjo raven, ima pravokotni tlo ris z razm erji: 600 X 450 cm, orientacija Y—Z. Na sre­ di je razdeljena z noter potegnjenim jezikom . Dno je ravno, pokrito 16* 239 s pravilno razloženim i ploščatimi kam ni. Y oddaljenosti k ak ih 50 cm od navpičnih sten gre vrsta izrazito poglobljenih, raztegnjenih jam , ki podkvasto zapirajo notranjost koče. Očitno so to tem elji stropne in sten­ ske konstrukcije. Obseg naselbinskega objekta se je odlikoval z nena­ vadnim bogastvom keram ičnih n ajd b raznih tipov posod te dobe. Iz p red grad iščn ega časa b u d ijo še ipoizornost d vojn a jam a z okroglim i žrm ljam i za žito, datirana s trik otn im k oščen im g la v n ik o m z dvojnim i od tisi v n a jm la jšo rim sko dobo IV .— V. sto letja po Kr. V isto časovn o zvezo m orem o p o sta v iti tip ičn o posodo ta k o zvan ega praškega tipa, n ajd en o v n asipu slo v a n sk eg a okopa, ki b o d isi z a k lju č u je število p red slo v a n sk ih o b jek to v , a li narobe, ako priznam o' slovan sk i značaj k era m ik e tega tipa, k čem ur zavzem ajo d an ašn ji ra zisk o v a lci p o­ v ečin i p ritrd iln o stališče — pa p r e d sta v lja sled n ek ak e n a jsta r e jše slo ­ v a n sk e n a selb in e iz dobe n a se lje v a n ja lju d stev na Stari K ourkni. P rava slovanska naselitev Stare Kourimi, če ne upoštevam o p rav k ar om enjene možnosti, je določena s čisto arheološkega in tipološkega vi­ dika s k eram iko srednje gradisene dobe, ki jo slovanski raziskovalci na osnovi dosedanjih skušenj soglasno d atirajo med leta 800 in 950. G re za docela ločeno keram iko, raznih oblik, izdelano z roko, rob pa ima že sledove lončarskega kolesa. Ta k eram ika je dobro žgana v sivorjavih osenah in z obilno prim esjo sij ude. Lončene posode se o d lik u jejo s pla­ stično izdelanim vratom, z okrasom iz vrezanih posam eznih valovnic ali iz skupin valovnic, k ar je najbolj tipično. Izmed ostalih okrasnih prvin se u v eljav ljajo v obilni m eri pasovi vbodov z glavnikom , obrobne vTe- zane črte, značilne za m lajši razvoj. Tipološko starejši pa so motivi kaset in m otivi vrste lokov. Na dnu so bila ugotovljena tako preprosta znam enja jam ic, k i utegnejo b iti le tehnična stvar, ali pa tu d i plastičen križec, spom injajoč že na znak lončarske delavnice. Osnovne oblike posod so tako lončene posode, kot steklenice z valovitim ali m ehko upognjenim vratom z analogično vrezanim okrasom . Posamezno se p o jav ljajo tudi skledaste posode, konične z ravnim ali navzven upognjenim okrašenim robom. P o m en ljiv o j e d ejstv o , da se k o u rim sk a k eram ik a opazno razlik u je od tisto d o b n ih k eram ičn ih iz d e lk o v češk eg a p lem en a tako p o te h n ik i izd e­ lo v a n ja , k a k o r v zn a tn i m eri g le d e o k raševan ja, na p rim er z n agn jen jem k p la stičn o sti. N asprotno p a j e m oč slu titi določen e sk la d n e p rvin e z okrasnim i o b lik a m i se v em o češk im i, celo z lu žišk osrb sk im i na eni strani in d o lo čn e s tik e z istočasn im i m oravsk im i delavn icam i (na prim er k era ­ m ika b iu č in sk e o b lik e).1 8 T o o čitn o p riča tako o razviti trgovin i k ou - rim skega sred išča, k ak or tu d i o n je g o v ih k oristn ostn ih ten d en cah . Izd elk i d ru gih obrtnih panog, k o t železn o o ro d je in o ro žje (nožiči, o k o v je le se n ih ved er, puščice, se k ir ic e in k o p ja ), a li k o šč e n i predm eti (iglice, k oščen e »drsalke«) naravn o n im ajo teh la stn o sti in n e m orejo b iti vzpodbuda za širše d ru žb en o-zgod ovin sk e a li k r o n o lo šk e z a k lju čk e. So­ razm erna rev n o st b o ljših n ajdb iz p r ič u je p rej izro p a n je grad išča, ko je propadla n je g o v a m oč, k ak or pa lastn o slabost v izd elo v a n ju . 1 8 Isti, AR VII, 1955, 70; J. Poulik, Staroslovanska Morava, Monumenta Ar­ cheologica I, 69—101, Praha 1948. D robne n ajd b e vobče, med njim i pa zilasti keram ične, smo zasledovali po posameznih plasteh, ustrezajočih posam eznim slovanskim stavbenim razdobjem in n arejen i so bili poskusi, da b i razločili starejše tehnične in okrasne oblike od m lajših. P ri tem so p rišli do dognanja, da je sicer moigoče ugotoviti sta re jši in zrelejši značaj posameznih izdelkov, soglasno s stratigrafskim opazovanjem , ni pa med posam eznimi horizonti izrazitih m eja, zato je moč le sp rejeti postopni dotok m lajših oblik in tehnik ob istočasni uporabi arhaičnih oblik. Popolnom a pa ni mogoče teh izkušenj uporabiti za jasno ločitev starejših objektov od m lajših v horizontalni stratig rafiji, ko lik o r ni šlo za jasno p re k riv an je dveh v rst druge nad drugo. Ta okoliščina p riča d alje o tem, da gradišče ni doživelo kakega preveč dolgega razvoja. P ri tem je znova treba im eti na um u celotni koriiservativnej ši značaj slovanskega lončarstva. N ekatere značilne sklad nosti kourim ske keram ike iz starejših plasti z m lajšim plastm i na slovanskem gradišču v Klučovu (okr. Č. Brod)1 '1 pričajo o tem, da je klučovsko gradišče bilo pred kourim skim , le-to pa je v svoji n ajv išji fazi dočakalo m lajši razvoj. S prim erjavo s Slavni- kovskim gradiščem na Libici prihajam o k zaključku, da libiško gradišče v času razcveta S taré Kourim e ni imelo daleč takega upravnega in ob­ lastnega značaja k o t Kouriin, čeprav jo pozneje prekaša. Po keram ičnih najdbah zasledujem o v soglasju s stratig rafijo tekoč prehod oblastnega pomena vseh tre h preiskovalnih gradišč poznejšega slavnikovskega ozem- 1 j a : Klučo v-Kou rim-Lifoice. N ajvažnejši p risp ev ek kourim skega raziskovanja zdaleč niso drobne najdbe, k i so im ele le drugoten pomen v okviru stratigrafskega opazo­ vanja in v u g o tav ljan ju relativne kronologije, m arveč veliki stavbni objekti posam eznih najdiščnih horizontov. Mnogi od teh objektov so prinesli novo problem atiko in pokazali docela nepričakovano podobo družbenega živ ljen ja na slovanskem gradišču tedanje dobe. Najstarejša stopnja slovanske naselitve. Vsako gradišče ima v prvi vrsti obram bni značaj. Tudi kourim sko gradišče je bilo ustanovljeno od čeških Slovanov zliškega plem ena iz istih namenov. P re k ritje m ajh­ nega žlebovitega ja rk a z dvema stavbnim a napravam a srednjega nasipa, njegova vzporednost z n otranjim nasipom in logična domneva, podana z najm očnejšo obram bo najjužnejšega kota gradišča v prvotni površini u trjen e eneolitske naselbine, sili k sklepu, da je n o tran ji nasip očitno varoval le začasno slovansko gradišče. To dokazuje tak o sporadični iorso slovanskega okopa, porušen nad sesedim o eneolitske u trd b e v sred­ njem nasipu, k a k o r tudi im enovani žlebovi ti jarek , ki je, se zdi, začasno om ejeval gospodarsko p red g rad je tega skrom nejšega n ajstarejšeg a g ra­ dišča. O ba objekta sprem lja keram ično gradivo iz srednje gradisene dobe. Slovanski okop n otranjega nasipa sestoji iz ruševin drobnega k a­ m enja in večjih zoglenelih kosov lesa, pričajočih o leseni okrepitvi okopovega čela glinasto-lesenega nasipa. P rostor naj starejšega areala ni bil posebno močno naseljen. Slovanske najdbe tesno za okopom in na južni strm ini nad Kourimo p riča jo bolj o vojaški posadki, k ak o r pa o bogatem naselju. * 1 9 J. Kudrnač, Slovanska obvdlt na hradišti v Klučove AR VII, 1955 48, 61—67, 73—75. R. Turek 1 . c. Slavnikovska Libice, Praha 19 . Druga stopnja slovanske naselitve. V sledeči dobi druge slovanske ureditve gradišča je bil h gradišču p riključen ves prostor 40 arov in raz­ d eljen z dvem a nasipoma — z zu n an jim in srednjim nasipom — na tri dele: n o tran ji areal, srednji areal in najobsežnejše predgradje. Za osnovo utrjevalne tehnike okopov druge slovanske stopnje so uporabili izključno leseno konstrukcijo. V zunanjem nasipu sestoji sama konstrukcija okopa iz lesenih s k rin j v obsegu 4 X 4 m, napolnjenih z glinastim gradivom . Zunanja stena teh sk rin j in posam ezne stranske stene so iz p ro tja, podprte spodaj z ozkimi lesenimi drogovi; n otranja stena je trdnejša, sestavljena iz silnih hrastovih stebrov, k aterih od tiski so bili z raziskavo nedvomno dognani. Znotraj je ograda podprta z mo­ gočnimi lesenim i steb ri v p ravilnih razm akih 180 Cm v sistem u opornikov, ki po dva ali trije podpirajo okop do višine 4—5 m etrov. Na zunanji strani se okop opira na zmerno odrezani glinasti nasip, spadajoč k jarku. Jarek je širok n ad dvanajst m etrov in visok kot višina okopa, 5 metrov. Sovražnik je ted aj m oral prem agati višinsko razliko 10 m etrov.2 0 S sondo, v o d e č o v sredino zu n a n jeg a nasipa so p rišli 1. 1949—1950 do glavn ih v ra t v gradišče. O k op j e b il na teh m estih p retrgan v širini 25 m etrov in u p o g n jen na obeh k o n c ih s stran sk im i k r ili n a notran jo stran, v grad išče. K rila so im ela isto k o n stru k cijo k o t ok op sam. Sama vrata so b ila d e lje n a s trioiglatim , n a obeh stran eh p oševn im nasipom glin e, ta k o da sta se tv o rila dva dohoda, k i sta z ob lik o k r il in nasipom im ela Obliko o b r n jen eg a S tlorisa. S red n ji b lo k g lin e j e b il obložen z d v ojn im i sten am i iz protja z n avp ičn im i lesen im i d ro g o v i k o t osnovo, k a terih n atančni od tisi so oh ran jen i. N a scolpasti b lo k g lin e so p rih a ja li po p oševn o o d sek a n em glin astem n asip u , n a ok op pa a li po an a lo g ica ih n asip ih ali po lestvah . K rona ok op a j e b ila speta z lesen im i, vodoravno V loženim i tram ovi in m orda z n ak n ad n o u trjen im d op rsn im kam enitim zidkom , sesu tim v ja r e k .2 1 S red n ji n asip v tem starejšem slovan sk em ob d ob ju j e b il an alogičen . toda en o tn ejši. O k op je zg ra jen en a k o iz sk rin j enake širin e, zunanja in n otran ja sten a sk rin j pa j e se sta v lje n a iz palisad, steb ro v a li k olov, zab itih v zem ljo in se opira na ob eh straneh na p oševn e le se n e opornike sam o v eni vrsti. Iz tega j e m oč sk le p a ti na n ek d an jo m an jšo višino okopa sred n jeg a nasipa, od v išin e, k ak ršn a j e b ila na zu n a n jem nasipu. Z načilno za to stop n jo je, d a je vsa utrdba b ila zg ra jen a iz lesa. T eh n ik a k o n str u k c ije je zah tevala d elo spretnih in stro k o v n ih tesa rjev , k i so les, p o v ečin i hrastov, za stavb n e nam ene ob d elali. T e h n ik a ok op n e k o n stru k cije iz sk rin j brez b istv en e uporabe k am n a kot sta v b n eg a člen a z d osed an jim ra zisk ovan jem na Č ešk em ni b ila u g o to v ljen a . T a u trje- v a ln i tip pa p o z n a jo u trdbene sta v b e sosednega Š lezk eg a , k je r im ajo sv o jo d avn o tra d icijo že od pozne b ron aste dobe, m orda iz gosp od arsk ih vzrok ov. P od ob n o k o n stru k cijo izp riču je grad išče v O sdbovicah pri W roclavi, d atiran o v pozno bronasto dobo, iz slovan sk e d ob e pa gradišče 2 0 M. Solle, AR II 1950, 87—95. 2 1 M. Solle, Staroslovanska dvojitâ brana na Stare Kourimi a jeji restaurare, Pam. arch. XLIV 1955, 347—361. v P op šicah , v K o w a lo v i G orci p od G o sty n iem in v L ubom i.2 2 O b iln a izrab a d rev esn ih d é b el in p olu d éb el j e pa zn ačiln a za vrsto n a d a ljn jih p o ljsk ih gradišč. K er j e ta teh n ik a v b is tv u tu ja zahodnim v p liv o m , za ­ č e n ši z ob m očjem češk eg a plem en a in lužiškosrbsikih p lem en , m orem o v n je j g le d a ti p o ja v teh n ik e vzh od n očešk ih , h rvašk ih in 'poljskih plem en, p ri čem er j e sev ero v zh o d n i izvor te teh n ik e izkazan iz ožjim d ru žb en o sorod stven im tem eljem v etn ičn em sm islu . Že v te j sta r e jši stavb n i d o b i j e p rišlo do zan im ive p reu red itv e prostora ob jezercu , zvanem od davna L ib u šin o.2 3 G re za izk o rišča n je Sl. 5. Lonec mlajše plasti Sl. 6. Del lonca mlajše plasti spodnjega vodnega izvira, izvirajočega v n ajv ečji globini v srednjem gradiščnem arealu pod akropolo. D anes vidim o na tem m estn močvirno m lako s prem erom 4 X 8 metrov. Z raziskovanjem pa smo spoznali, da je v istaroslovanski dolbi tu bil obsežen vodni zbiralnik v velikosti 30 X 70 m etrov z um etno odsekanim i bregovi, ki so bili u trjen i s sestavom kolov. K er je b il vodni izvir sredi gradišča za njegove prebivalce ne­ precenljiv činitelj tak o z gospodarskega k o t z vojaškega vidika, ni bilo čudno, da je ta v ir njihovega živ ljen ja bil dostojno urejen. Soglasno s tem pa je prišlo do ureditve, ki zahteva pri interp retaciji globljega prem isleka. Vodili zbiralnik je bil na stran i s sm erjo k akropoli, n arav ­ nemu središču vsega gradišča obdan z jarkom , v obsegu okoli 15 m, izdelanim preko srednjega gradiščnega ozem lja med notranjim in sred ­ njim nasipom v m irnem loku. V sm eri k akropoli je bil ted aj pristop mogoč le tik ob notranjem nasipu. Na n o tran ji strani ja rk a je bila ugotovljena enostavna palisada. P rostor med vodnim zbiralnikom in jark o m z okopom je bil pristopen na obeh straneh z ozkim i vhodi ter zavarovan s prečnim i zaporami. Na zu n an ji strani, proti sovražniku, k je r bi bil obram bni vzrok za to pom em bnejši, ni bila odkrita analogna si­ tuacija. K er je v tre tji slovanski gradbeni dobi na Kourim i prišlo do 2 2 W. Heiisel, Wstep do studiò«- nad osadnietwem Wielkopolski wczesnolii- sbrieznej, 182—191, Poznan 1948. 2 3 M . Solle, Libušino jezirko na Starò Kourimi AR VII, 1955, 655—656, 648— 665. obnove jarlka in okopa, ni m oč v ob ram b n i u red itvi g led a ti začasne na­ prave, m arveč staln o, tra ja jo čo d e ja n sk o vso dobo razcveta Stare Ko- urim e. K er v o ja šk ih vzrok ov g led e n a sm otrno p o sta v itev ok op a n i m oč resno u p o štev a ti m orem o pom en je z e r c a p rip u stiti le d r n žb en o -k o ltarn i m vzrokom , s k a terim i gospodarski in v o ja šk i pom en ob stoja v o d e znotraj grad išča ni sp od b it. Za to razlago p r ič a seved a tu d i sam prostor, izvzet iz obče uporabe, k ot n ek ak p o sv ečen i 'kraj, dostop en le sv ečen ik u , d a lje Sl. 7. Osnove stavbe prekrite z mlajšim srednjim obzidjem dve večji ognjišči p ri bregu in odsotnost naselbinskih objektov. Nepo­ srednih analogij za tako situacijo* na drugih slovanskih gradiščih ta čas nimamo. D rugi veliki stavbni spom enik iz druge slovanske stavbne dobe na Stari Kourim i je velika tako imenovama dvoranska stavba, postavljena tik za okopom srednjega nasipa na akropoli gradišča. N jen a širina 4 do 6 m ustreza približno širini doslej raziskanih slovanskih stavb, njena dolžina 90 m etrov pa se naravnost razlik u je od vseh doslej znanih ana­ logij. Tudi k o n stru k cija sten in zak lju čk i stavbe so posebni. O konstruk­ ciji sten je moč soditi na osnovi odtisov, izdolbenih v zem lji. Tu je pet vzporednih v rst jam ic, ki leže k ak ih 30 cm druga od druge. Tudi po­ sam ezne vrste so med seboj enako oddaljene. Medtem ko sred n ja vrsta sestoji iz m ajhnih jam od drobnih kolov, tvorijo ostale vrste podolgovate jam e od stebrov, ki so bili v zem ljo postrani zabiti. Širina vsega pasu znaša 150 cm. N astanek jam omogoča predstavo konstrukcije sten z m aksim alno višino 3,80. Presek obeli hlodov naznačuje razdelitev kon- strokci je v višini 2,20 m na dva dela, k aterih spodnji je kil očitno napol­ n jen z glino, m ahom ali s slamo, m edtem ko je gornji ostal neizpolnjen, da hi skozi presledke med blodi mogla v poslopje p rih a ja ti svetloba in zrak. Z aključki so b ili na obeh k ra jših straneh polkrožni, apsidalnega značaja in iste konstrukcije kot stranske stene. Y obliki zak lju čk a pa ni treba gledati dokaza za k a k posebni značaj cele stavbe, k a jti pri palisadni k o n stru k ciji tega tipa je tudi apsidalna oblika zak lju čk a naj- Sl. 8. Rekonstrukcija stavbe na akropoli v starejši plasti sm otrn ejša te k to n ičn a ob lik a. G led e n a sorazm erno trdno in n enavadno za p leten o k o n str u k c ijo sten ni m oč d v o m iti o ob stoju streh e, četudi nim am o razen n e k o lik o n o siln ih steb rov v osi stavb e n ik a k ih drugih d okazov. P o d o sed a n jih sk u šn ja h ni m ogoče za naše d ežele rek on stru irati v danem p rim eru d ru g eg a tipa streh e k ak or sed laste z zatrep om nad obem a p olk rožn im a za k lju čk om a. D v o ra n sk a stavba je im ela n a ju žn i strani v sm eri k a rea lu grad išča dva vh od a na k ra jih , k je r j e b il pri arh eološk em p r e isk o v a n ju pas vrste kolov' pretrgan v širin i k a k ih dveh m etrov. P o m a n jk a n je an alogn ih stavb v slo v a n sk em o k o lju in n ep ozn a­ v a n je ted an jih d ru žb en ih razm er j e o v ira p ri u g o ta v lja n ju fu n k c ije te sta v b e.2 4 V slo v a n sk em sv e tu je ta tip sta v b e zares ed in stven sta v b en i spo­ m enik. s sv o jim ob segom j e vsek a k o r m ord a v tej d ob i n a jd a ljša stavba v širok em o k r o ž ju sred n je E vrope. R a zisk o v a n ja , izv ed en a isti čas v 5 1 Isti, Vÿzkum na kourimske akropoli, AR IV, 1952, 265— 267, 282—289. W arendorfu (W estfalsko, zah. Nem čija), so odkrila sledove 11 velikih d voranskih stav b z enim ali dvem a osrednjim a vhodoma s podobno širino in dolžino, dosegajočo največ 29 m etrov. K onstrukcija sten se približuje kouf iinskemu tipu z osnovno zam islijo navpičnih v rst stebrov s poševnim opornikom. K ourim ska k o n stru k cija stavbe je pač bolj sestavljen tip. O rientacija od V—Z, tipična za vse velike stavbe te dobe, se uveljav lja talko p ri westfailskih k ot p ri kourim skih stavbah. Časovno so westfalske stavbe nekoliko pred kourim ska stavbo, k a jti datirane so s koncem VIII. stoletja, m edtem ko moramo našo stavbo postaviti največ v drugo po­ lovico IX. stoletja. Osnovna razlika m ed obema tipoma pa je v tem, da je v estfalsk i tip ozko povezan z nordijskim območjem in s celim okrož­ jem tam k ajšn jih stavb (Künsebeck — Halle, Fochteloo — Holandsko, Trelleborg — D ansko), ki d o v o lju jejo vikinški izvor.2 5 T ako zvezo pa moremo v S tari Kourim i težko pripoznati. Okolnosti, da se v skoro isti dobi p o jav ljajo v srednji in zahodni Evropi po vsej obliki sorodne stavbe, pa ni m oč preiti. K er v vsem slovanskem okolju n i tak e stavbe, vsaj ta čas ne, ne smemo izključevati kakršnegakoli stik a s tem severo­ zahodnim tipom. To isicer ne priča o k a k i ožji odvisnosti od W estfalskega in nordijskega obm očja, to d a govori o znatnem vladajočem in kulturnem pom enu centralnega gradišča, k ak ršn o je bilo S tara Kourim. Ta stvarnost nujno p red p o stav lja pomembne stik e z zelo oddaljenim i pokrajinam i, bodisi s trgovino, bodisi z zvezami b o lj političnega značaja. W estfalske analogije nam ne pom agajo znatno p ri ugo tav ljan ju funkcije kourim ske dvoranske stavbe. Zgradbe tega tip a v W arendorfu, k i niso imele ognjišč, so bile označene naravnost k o t gospodarske stavbe. Tudi kourim ska zgradba pogreša trd n o dokazanega ognjišča, b ila pa je v enem svojem delu oprem ljena s sestavom naselbinskih jam v vrsti. Nek a te re od n jih so imele dokazan značaj kleti. N jih vsebina, keram ika v črepinjah in živalske kosti ta značaj še p o trju jejo . Zahodna polovica stavbe nima, razen ene, teh pravilno poglobljenih jam v osi stavbe, kar predpostavlja delom a drugo njeno funkcijo. Po tem m orem o soditi o dvojnem nam enu dvoranskega pro sto ra soglasno z dvojnim značajem obeh polovic, p ri čem er bi vzhodna polovica rabila b o lj k o t bivališčni prostor, zahodna p a kot zbirališčni prostor. K ljub temu. da p ri arheo­ loškem raziskovanju nismo našli ločilne stene m ed obema deloma, je ne smemo izključevati. Vezanost stavbe k poteku srednjega nasipa, za k a­ terim je tesno postavljena, samo dva vhoda na oddaljenosti 90 metrov, to rej sorazm erna zaprtost tega pro sto ra in zraven tega še n jen a centralna lega na akropoli — to so vsekakor glavni činitelji za presojo njenega pomena. T rdno m enim , da j e stavba skrivala in varovala zelo drogoceno gradivo, ki je m oralo b iti v času vojne posebno varovano. Ni važno, ali je šlo za stalno zakladnico plem ena z dragocenim i n atu ralijam i, ali za priložnostno zatočišče v času vojne, kam or je bil seveda sp rav ljali tudi vrednostni inventar, a le začasno. Delež vojaške posadke pri tem varo­ v an ju je zelo verjeten. D voranska stavba pa je p ropadla na koncu srednje slovanske dobe v ognju in za m lajše slovanske uporabe ni bila 2 5 W. Winkelman, Eine westfälische Siedlung des 8. Jahrhunderts bei Waren­ dorf Kr. Warendorf, Germania 32, 1954, 189—205: 204. Lauring — H. Hüller, Trel- lerborghusets rekonstruktion. Aarboger 1952, iO S—162. več o b n o v ljen a . M orda je k ak a k atastrofa, sp rem ljan a od požara, d o k o n ­ čala to starejšo 'stavbeno fazo in b ila p o b u d a za izg ra d itev n o v e K ourim e, K ourim e m la jše slo v a n sk e faze, datirane p rib ližn o v 1. četrtin o X. sto letja . Tretja slovanska doba im a n a jn a p red n ejši značaj, čep ra v v n ačelu ra zd elitev p osam ezn ih p rostorov in to rej tu d i obseg grad išča ostan e ne- Sl. 9. Sonda v zunanjem obzidju. Spredaj jarek s poruše­ nim kamenjem, zadaj zunanja stena obzidja in njegova konstrukcija sprem enjen. K er je požar u n ičil le ok op sred n jeg a nasipa in utrdbeni ter n a selb in sk i p rostor sred n jeg a a rea la , zla sti na ak rop oli, je zad evala m lajša slo v a n sk a u red itev pred vsem ta prostor. P rišlo j e sicer očitno do m an j b istv e n e u red itv e zu n an jega ok op a. U red itve n o tra n jeg a nasipa zaradi n je g o v e g a zn atn ega propada in recen tn ega zn ižan ja ni m oč arh eo­ loško u g o to v iti. M lajša slo v a n sk a faza je označena ta k o z d olžino resp. in ten ziv n o stjo n aselitve, k ar se j a v lj a v b o gastvu n ajd b , tak o tudi z docela n ovo stavbno utrjevalsno teh n ik o — z uporabo k am na — in z višjo civilizacijsko rav­ nijo — s tlakovanjem tal. Z unanji nasip je m oral biti od časa do časa popravljen glede na znatni p ritisk ogrom ne k u b atu re gline, utesnjene z lesenimi stenami. To so dosegli z zavarovanjem n o tran je stene z nizkim i phanim i nasipi proti n o tran ji strani, k ar se ja v lja v profilaciji nasipa. Z unanji nasip je bil do tedaj u trje n s kam nitim doprsnim ozidjem v kroni nasipa, katere ostanki v obliki kam nitega posipa so b ili najdeni na dnu obzidnega jark a. Njegovi tem elji niso bili naravnost z raziskavanjem ugotovljeni. Celotni značaj lesenoglinastega ogromnega nasipa pa ostane nedotaknjen. Srednji okop, braneč srednji areal in akropolo, je m oral biti naproti temu docela prezidan v novem duhu. Okop s čelno leseno steno, kon­ struiran iz lesa, je bil nadomeščen z m odernim okopom s kam nitim čelom tako im enovanega prem islovskega tipa, 'kakor ga poznamo iz iistočasne Budče, Levega H radca, Libušina in z drugih gradišč, ležečih zahodno od našega k ra ja . G re za u trjevalno prvino, p rilju b ljen o pri n a jb o lj zahodno ležečih zahodnoslovanskih plem enih, bodisi v češko- lužiškein, k ak o r tudi lužiško-srbskem območju, skladno verjetno z zahodnim vplivom .2 6 Prem isi ovskl tip m lajše kouriniske utrdbe srednjega nasipa je se­ stavljen iz 'glinastolesene obzidne konstrukcije, ki je stopničasta in se tesno p ribližuje k čelnemu kam nihiem u zidu, moleč čez lastno utrdbo. Čez moleči kam nitni čelni zid. sp red aj odbit, ni od same zgradbe resp. utrdbenega o k o lja nekako m ark an tn o ločen, m arveč s svojo zadnjo steno z njim ozko spojen in tvori z n jim celoto. Ta čez moleči zidek je do­ prsni zid za v arovanje b raniteljev. Širina utrdbe znaša 7—8 m etrov. Ta tip u trje v a n ja se je uveljavil tu d i v obrobni utrd b i zabodno od Libu- šinega jezerca, k je r starejša, p rep ro sta lesena, verjetno le iz palisad narejena u trd b a že ni zadovoljevala. T udi če je obram ba tega m esta imela očitno le sim bolično vrednost, v en d ar so za obram bo tak o pomembnega k ra ja uporabili tehnično n ajm o d ern ejša sredstva. Tudi p ri srednjih vra­ tih, nedaleč od Libušinega jezerca, je prišlo do popravil. V prašanje naselitve Stare K ourim i ostaja deloma problem atično. Ako je arheološko raziskavanje v starejšo, drugo slovensko fazo prisodilo razen velike dvoranske stavbe samo sporadično naselitev, tedaj moremo v m lajšo fazo d atirati o b jek te na akropoli in na pobočju akropole, ki jih razlagani k ot tem elje večjih in m lajših stavb, izdelanih iz brun. Alko moremo objekte te vrste na sami akropoli zaradi n jih om ejene površine (8 X 8 , 1 4 X 7 , 12X 25 m) razložiti povsem ‘ brez velikih težav kot tem elj lesenih tal, k a r je pri najm anjši stavbi 1. še ja sn e je zaradi 4 vogalnih stebrov, — ted aj o b jek ta na vzhodnem pobočju akropole z 31 žlebovi in s celotno površino 6 0 X 6 0 m, ni moč tako preprosto raz­ ložiti. Tudi tu smo upravičeni predpostavljati tem eljne pragove za p o k ri­ v an je celotnega prostora, nikakor pa ne kot tla ene sam e velike stavbe. P rej gre za k ak o leseno tlak o v an je po načinu ted aj navadnih, s protjem nabitih poti, k a r so v našem prim eru uporabili za u trd itev močvirnega 2 6 M . Šolle, Nove poznaiky o slovanske hradištni technice. Obzor prehisto- ricky XII, 1946, 9—12, ZPP VII, 1947, 6—15. 10. K . Guth, Praha. Budeč, Boleslav, Svatovâclavsky sborink, 1934, 755. I. Borkovskv. Vÿzkum Levćho Hradce v roče 1948, AR I. 1949, 105—109. 115—114. teren a, na k ra jih b liz u L ib u šin ega je z e r ca , kam or se je zb irala vod a iz o k o lice. K er so žleb o v i n a p elja n i po n a selb in sk ih k le tn ih o b je k tih in n ek a terih o g n jišč ih , j e treba na k ra jih , k je r so n ak op ičen i, d om nevati stavb en e enote, p o sta v lje n e v istem redu. Zdi se, da j e p oseb n o sev ern i in sred n ji prostor b il n ap oln jen s tem i sta v b a m i, m edtem k o j e b il ju žn i prostor prost. Y v sa k em p rim eru gre za izredno v a žen ob jek t, p ri k a terem ni m oči iz k lju č iti n iti p o v e z a v o s k u ltn im ob m očjem ob L ibušinem je z e r cu . Priča Sl. 10. Ohranjen del zunanjega obzidja. Hrastovi stebli in prečne grede o zreli družbeni organizaciji in tehnični te r civilizacijski tem eljitosti tam k ajšn jih o b rtnikov in stavbenikov. N atančnejša odločitev in inter­ pretacija bo omogočena šele po n ajd b i večjega števila p rim erjaln eg a g rad ila. Y letu 1956 smo na Stari Kourim i z metodo fosforo ve analize za­ sledili že krščansko pokopališče v vrstah, k i ga moramo n u jn o datirati prav v to najm lajšo obdobje slovanske naselitve.2 7 Pokopališče je bilo urejeno znotraj k o uri inskih u trdb v tesni soseščini vodnega zbiralnika Libušinke. Nato je bilo raziskanih 40 pokopov nesežganih tru p el v steg­ njeni legi, orientiranih Z—Y. Celotno število grobov pa je mnogo večje. Na tem pokopališču so že opustili šego pridevati keram ične darove. 1 u so bili v delu pokopov ugotovljeni predm eti vsakdanje uporabe: noži 2 7 Pedokemično raziskovanje je bilo izročeno dr. Pelikanu in dr. Vojččku iz Arheološkega zavoda ČSAV. Raziskovan je doslej ni končano. in ostroge p ri možeh, drobni nakit: 'biseri, čelne preveze p ri ženah in otrocih. Pokopališče je dokaz, da so b ili v najm lajši fazi slovanske na­ selitve lastniki gradišča že k ristjan i. Grobišče starejše predkrščanske periode je bilo ugotovljeno zunaj gradiščnega areala. Četrti in zadnji slovanski horizont ni posebno izrazit in se jav lja samo z nekaj ognjišči in naselbinskim i sledovi, urejenim i neposredno za utrdbo srednjega nasipa. Očitno- je v -zvezi z obram bo sre d n je utrdbe. Arheološko raziskavanje se je s sondažnim i deli dotaknilo tudi d ru ­ gega sosednjega kourim skega gradišča p ri sv. Ju riju , ki smo ga zaradi njegove podobe z enim prečnim nasipom ter na osnovi n ak lju čn ih najdb imeli za m lajše gradišče iz rom anske dobe. Tudi sondaža naše razisko­ valne skupine, k i je na enem m estu presekala nasip, je prinesla dokaze o poznejši d ataciji tega gradišča. T u n ajd en e črepinje izpričujejo IX.—XII. stoletje. S to k ra tk o tra jn o sondažo ni bilo seveda moči rešiti vprašanja, kakšno funkcijo je dobila Stara Kourim v dobi vrhunca in razcveta slavnikovske države s središčem na Libici, tedaj v drugi polovici X. sto­ letja. Toda zdi se, sodeč po značaju n ajd b na obeh gradiščih, da bi mogli to obdobje enačiti s 4. najm lajšim slovanskim horizontom na Stari Kou- rimi. Pomol p ri sv. Ju riju v svoji celoti izgleda že kot u trd b a in okrožno središče po Pfem isJovcih zedinjene države. Zaključek : Novodobno raziskovanje na S tari Koufimi je izpopolnilo skope zgo­ dovinske literarn e vire in prineslo nov pogled n a značaj slovanskega plem enskega središča. S tega zgodovinsko družbenega v id ik a poudarjam zlasti naslednja osnovna dognanja raziskavanja: 1. Stara K ourim je eno izmed naših n ajvečjih slovanskih gradišč na Češkem, ki ga je moč prim erjati le z Budčo v češkem o k o lju in z n e­ katerim i velikim i gradišči hrvaškega in dudlebskega obm očja (Cešov, Ostrom er, H ryzelej, Kneži H ora p ri Katovicah). 2. Površina, lega in arheološko raziskavanje pričajo o centralnem pomenu gradišča v okviru plem enske organizacije. Sodi v dobo polnega razm aha u trjev a ln e um etnosti naših staroslovanskih prednikov. 3. G re predvsem za osrednjo vojaško trdnjavo, obvladujočo celo mrežo gradišč podrejenega pom ena. G lavni dokaz za to je izgraditev treh mogočnih obram bnih pasov, postavljenih v znatno globino. 4. G ospodarsko predgradje, k je r ni bilo pom em bnejšega naselja, je bilo obenem nujno zatočišče za veliko množico prebivalstva iz vse široke okolice gradišča (civitas). N aseljenci m anjših in večjih posestev ter vasi v okolici so bili tisti g ra d ite lji mogočnih nasipov, obenem so pa v času nevarnosti tu našli zatočišče ter bili dolžni b ra n iti gradišče. Tu se je še pasla živina plem enskega načelnika in tista, k i so jo sem prignali med b oji naseljenci iz okolice. 5. O m ejitev funkcije posameznih prostorov s širokim gospodarskim predgradjem te r naselbinskim središčem na akropoli ne priča o utrjen i vasi, m arveč o obsežnem dvorcu plem enskega načelnika z velikim i stavbam i z raznim i nameni. 6. O srednji dvorec plem enskega načelnika je bil gotovo oprem ljen razen z bivališčnim i prostori tudi z vsemi gospodarskim i pritiklinam i, kot s sta ja m i, h le v i in 'kaščam i. P oleg v o jv o d o v e g a stan ovan ja so b ila tu v sek a k o r tu d i sta n o v a n ja za n jeg o v o slu žin ča d in staln o v o ja šk o posadko. S trgovin o, d a ja tv a m i in z vojn im p len om se j e m n ožilo b o g a stv o osred­ n je g a 'p lem enskega grad išča do tak e sto p n je , da j e b ilo n u jn o računati tudi s 'kako p ro sto rn o in zavarovano zak la d n ico v o jv o d sk eg a sed eža. To fu n k c ijo so m ogle im eti vse te stavb e iz b ru n n een ak ih v e lik o sti, v štev ši ob širn o n a selb in sk o k on cen tra cijo na vzh od n em p ob očju ak rop ole. S fu n k c ijo v o jv o d o v e zak lad n ice a li n ek eg a ob sežn ega v o ja šk e g a zb irališča j e m oč zvezati on o p rostorn o d voran sk o stavbo. Sl. tl. Notranja stena zunanjega obzidja T eh n ik a u trd b en ih stavb in d robne n ajd b e, železn i izd elk i in številn i k eram ičn i o sta n k i p riča jo o izu rjen ih in sp retn ih ob rtn ik ih stro k o v n ja k ih , ki s sv o jim i iz d e lk i niso k r ili le potreb sa m eg a gradišča, m arveč so tudi m n ožili trg o v in sk o zam en javo ter p r o d a jo žita daleč od d o m a če zem lje. S trgovin o na d a lja v o so naravn o ra sile ne le trgovsk e, m arveč tu d i po­ litičn e in ob lastn e a m b icije v o jv o d o v e g a d vorca. O bstoj vo d n eg a izv ira gradišča j e d a l p ob u d o za z g r a d ite v v e lik e g a vod n ega zb iraln ik a, k i j e im el g o sp o d a rsk i in v o ja šk i pom en. N ek ateri znaki iz p r ič u je jo tu d i to, da j e b il u tr je n i prostor pri vod n em zb iraln ik u ob en em p o sv ečen k raj pogan sk ega k u lta , kraj, n am en jen za k n eza ali svečen ik a. T udi zan im ivo izp o sta v ljen i p rostor v tesni b liž in i na vzhodnem m irnem p o b o čju a k ro p o le je m ogel b iti v n ek i zvezi s tem k u ltom . N ajd b a g ro b išča z vrstnim i grob ovi v sred n jem arealu g ra d išča priča nedvom no o tem , da so že v d ob i razcveta gradišča 'bili p o k r istja n je n i vojvoda in njegova družina. Splošne dokaze krščanstva p a je seveda moč zasledovati n a gradišču p ri sv. Ju riju , s katerim je v zvezi tu d i pokopa­ lišče p ri sv. V ojtehu. Z zgodovinskega vidika je ted aj Stara Kourim doživela zanimiv razvoj od prostorno om ejenega gradišča druge polovice IX. stoletja do mogočne velikanske trd n jav e z več utrdbenim i pasovi z osrednjim dvor­ cem vojvode in njegovega sprem stva. Kourimiski voj voda je združeval v svojem središču upravo plem ena in vojaško moč. To središče je bilo tudi živahno torišče trgovine in iskana delavnica specializiranih obrt­ nikov. Ni čudno, da je kourim ski vojvoda težko prenašal nadvlado p ra­ škega kneza in je pri vsakršni priložnosti snoval proti n jem u upor. Moč praškega kneza pa se je uveljavila k ak o r za kneza Svetega Yaclava, tako za Boleslava L, tako da moramo v d rugi polovici X. sto letja računati s slabljenjem moči, vzdrževane le posredno z razvojem libickega slav- nikovskega gospostva. Po nasilnem nastopu proti Libici 995 se bliža definitivni konec avtonom nih moči zlichohrv aških vojvod v korist cen­ tralizirane prem islovske države. Pom en Kourime k o t okrožnega središča pa se še vzdržuje vse do XII. stoletja. RÉSUMÉ Stara Kourim — enceinte fortifiée centrale de la tribu des Zličani aux IXe—Xe siècles dans la Bohême Stara Kourim est située quelque 50 km à l’est de Prague au SE de la ville de Kourim, arr. de Kolin. Aujourd’hui Stara Kourim est une1 colline avec 40 ha de surface. Au nord la colline est fortifiée, avec une triple fortification de rem­ parts, sur les autres côtés elle est consolidée ipar un escarpement naturel sur le petit fleuve de Kourimka. La clôture intérieure mesure quelque 6 ha. La plus forte des ceintures de remblais est formée par le rempart extérieur, sa hauteur est aujourd’hui de 5— 4 m., sa longueur de plus de 1500 m . Les deux remparts restants ne sont pas si forts. Celui du milieu est 800 m. long, l’interieur a une longueur de 400 m. Le rapport le plus ancien sur Kourim provient du chroniqueur du Moyen Age Kristiân, l’ auteur de la «Légende sur S. Vaclav» au milieu du Xèm e siècle, dans son rapport il raconte la bataille entre le duc de Kourim Radslay et le prince bohémien S- Vâclav, où ce dernier remporte la victoire. La légende de S. Vâclav «Oriente iam sole» du XIIIèm e siècle complète le premier rapport. Le chroniqueur Dalimir lie Kourim avec le centre de la tribu de Zličani, il appelle Kourim Zlick et considère ce nom comme plus ancien. Pour l’identité des deux noms porte témoignage aussi le registre terrien Uber contractionum» de l’an 1529. Stara Kourim est le centre véritable de la tribu de Zlick, la rivale la plu6 acharnée des habitants de Prague de Premisi. Font mention de l’enceinte for­ tifiée encore les chroniqueurs Widukind du Xèm e s., W. Hâjek et B. Praprocky, niais leurs données sont plus ou moins inventées. Les résultats de recherches établis prouvent que Starà Kourim, originalement appelée Liczko ou Zlioko, était le centre du duché de Kourim, qui représentait le coeur de la souche des Zličani, ce duché comprenait le territoire de la Labe jusqu’à la Bohême méridionale. La tribu des Zličani était bordée de Tchèques, des Croates de barrière pays de la Labe et de Dublets de la Bohême méridionale. De ce coeur de souche fut développé le domaine féodal des Slavnikovci. Pendant les recherches d’ une dizaine de saisons de travail sur ce territoire on a établi la stratigraphie verticale et la stratigraphie horizontale et on a con­ staté que Starà Kourim a une très ancienne tradition préslave. La colonisation slave a pris son développement et ses changements propres. La colonie préslave. La plus ancienne colonie est originaire des temps derniers de la céramique à rubans pointillés et de la céramique jordanique de la fin du fflèine millénaire a. n. è. On y a découvert une colonie non fortifiée et on y a trouvé une série d’ objets appartenant à la colonie avec des foyers et de la céramique énéolithique du groupe des coupes eu entonnoir. Les habitants énéolitbiques colonisaient le côté sud de l’enceinte, parce qu’il était fortié déjà naturellement ou, tout au plus, il n’était pas nécessaire d’ y ajouter trop. Dans la clôture il y avait une suite d’ habitations avec les foyers et caves. Le matériel céramique et d’ os s’ accorde culturellement avec les enceintes sur la hauteur. Y prévalent les vaisseaux aux anses tunneliformes, ansa lunata etc. Ce matériel est plus récent que la céramique des coupes en entonnoir, qui sont caractéristiques pour la colonie fortifiée sur la rive.nord-est de Starà Kourim. Il appartient à l’énéolithique un groupe de douze squelettes accroupis avec les dons sépulcraux: amphores aux anses sur le ventre, coupes aux cols cylindriques et ornementées avec empreintes de lisses etc. Entre 1100 et 700 a. n. e. Starà Kourim fut colonisée pour la deuxième fois, à savoir sur la place centrale de l’enceinte dans la proximité de la sonrce na­ turelle appelée le petit lac de Libuša. On y trouva des traces des bâtiments à colonnes de la phase de la culture luisacienne. Sur la côte est de l’acropole on découvrit une cave mi-souterraine de la période de la culture Knovique. Il ne s’ y agit pas d’une colonie entière mais de propriétés séparées comme elles sont connues, de cette époque, dans la Bohême et Moravie. Une cave double avec un moulin à bras appartient à la période du temps avant l’ époque des enceintes. Elle fut datée au moyeu d’ un peigne d’ os triangu­ laire et appartient à l’époque romaine la plus récente, IVe — Ve siècles de n. è. A la même époque appartient aussi le vaisseau du type de Prague, il fut trouvé dans le remblai du rempart slave qui représente déjà la trace d’une colonisation slave de Starà Kourim la plus amcienne. La première colonisation slave est fixée par la céramique ouvrée à bras franc et finie sur le tour de potier, elle est de la période moyenne du temps des enceintes, entre 800 et 950- Les vaisseaux d’ argile ont les cols plastiques, il« sont décorés par des lignes ondoyantes séparées ou en groupes. Sur la céramique sont richement représentés les zones pointillées au moyen du peigne et les lignes marginales incisées, ce qui est caractéristique pour, le développement plus récent. Sur le fond se trouvent de simples signes de fossettes ou des croi- settes plastiques. La céramique de Kourim est très différente de la céramique des tribus tchèques, surtout dans l’ ornementation. Il y a aussi, dans les formes, quelques traits communs avec les ateliers tchèques du nord, avec les ateliers lusaciens et moraviens (p. e. la céramique de la forme de Blučin). La période de la colonisation slave la plus ancienne. Toute enceinte présente avant tout som caractère de défense. Ce vaut aussi pour l’enceinte de Kourim. 17 Arheološki vestnik 253 La superficie de la clonisation la plus ancienne n’était pas très peuplée. Les fouilles slaves tout près du rempart et sur le côté sud portent témoignage plus pour une garnison militaire que pour une riche colonisation. La matériel trouvé appartient au temps moyen de l’époque des enceintes. La deuxième période de la colonisation slave. Dans cette période l’enceinte fortifiée fut divisée en trois parts par deux remparts: par l’ extérieur et par le rempart du milieu: la superficie intérieure, celle du milieu et par un faubourg extérieur très étendu. La technique de fortification était baisée exclusivement sur la construction en bois. Dans le remblais extérieur la construction du rem­ part consiste dans coffres en bois — 4 X 4m — remplis avec l’ argile. A l’ intérieur le retranchement est étayé par de puissants piliers de bois, en distances régu- lièeres de 180 cm, qui, à deux ou à trois, soutiennent le rempart jusqu à la hauteur de 4—5 m. En dehors du rempart il y a une fosse profonde de 5 m, la hauteur entière de la fosse et du remblais est donc de 10 m. On a établi aussi la porte d’entrée. Le rempart intérieur fut construit semblablement au premier, peut-être était-il un peu plus bas. Cette technique de construction de remparts sane pierres e* st caractéristique pour les tribus tchèques de l’est ainsi que pour les tribus croates et polonaises. Dans l’espace central de l’enceinte se trouve un petit lac de source appelé le petit lac de Lubiša. Ici il y avait un accumula­ teur d’eau étendu et foritifié, 30 X 70 m. Une autre construction considérable de la deuxième période de construction slave est une bâtisse de salle tout près du remblai du deuxième rempart sur l’acropole de l’ enceinte. Elle a 4—6 m de largeur et 90 m de longueur. La grandeur et la construction dû bâtiment sont d’une particularité spéciale. Les traces montrent que la paroi était formée de cinq rangs de pieux enfoncés dans le sol. Les pieux du rang du milieu furent enfoncés verticalement les autres obliquement et inclinés vers le rang de milieu, toute la ceinture est large de 150 cm. La hauteur maximale était de 580 m. A la hauteur de 2,20 m la paroi était partaigée, la partie supérieure était ouverte pour la lumière et pour l’ air. Les deux parois latérales étaient absidales. Le long de. l’axe il y avait quelques piliers de support pour le toit. Du côté sud de la construction il y avait deux entrées sur les lieux où la ceinture des pieux était interrompue dans une largeur de 2 m. La grandeur et l’importance de la con­ struction sont uniques dans le monde slave. Des construction éntendues sont connues dans lai Westphalie mais elles sont bien plus petites (29 m) et apparti­ ennent à la fin du VIIIè m e siècle, iandis que la nôtre appartient à la deuxième moitié du IXèm e siècle. L’ orientation est partout E—O. On peut difficilement supposer l’ influence entre les deux territoires, bien qu’il puisse s’ agir de contacts commerciaux et semblables très éloignés. La construction était pro­ bablement partagée par une cloison en deux parties: une destinée aux demeu­ res et l’ autre comprenant un rang de cave® de la colonie. Pour quelques unes de ces dernières on a pu constater qu’elles servaient de caves de dépôt; Sans doutes la construction était utilisée comme magasin de denrées pour l'enceinte toute entière ou comme abri temporaire en temps de guerre. La construction fut détruite par le feu à la fin de la deuxième période slave et ne fut plus reconstruite. On date lai nouvelle Kourim, Kourim de la phase slave plus récente, à peu près du premier quart du X«m e S. La troisième période slave montre le développement le plus avancé. L’étendue et le caractère de l’endroit ne sont pas changés. Comme le feu ne détruisit que le rempart du remblais du milieu et la fortification et la colonie sur l’acropole, le renouvellement dans la phase slave plus récente ne comprend que cette place. La phase slave plus récente est caractérisée par la densité de la population, par la richesse des fouilles, par une technique nouvelle, utilisant la pierre, et par une civilisation plus développée, p. e. le pavage. De temps en temps on réparait le remblai extérieur, mais le caractère général du vaste remblai de bois et d’argile ne fut pas changé. La construction du rempart central, qui défendait la superficie chi milieu et l’acropole, fut complètement changée. La paroi de bois frontale fut remplacée par un front de pierre d’ainsi nommé type Premisi. Cette manière de fortification était usuelle chez les tribus slaves occidentales: tcheco- lusaciennes et serbo-lusaciemnes, s’accordant probablement avec l’influence de l’ouest. On peut dater de la phase récente les objets sur l’acropole et sur la pente est de l’acropole. La grandeur des objets sur l’acropole est de 8X8, 14 X 7 et de 12 X 25 m. L’objet de 60 X 60 n’est pas la construction mais le pave en bois. Dans la proximité du petit lac de Libusa les conduits se trouvent dans les caves des objets et ces objets représentent des unités de construction. Il paraît que ces constructions abondaient sur le côté nord et au milieu, tandis que le côté sud était libre. En 1956 on établit par l’analyse à phosphore un cime­ tière de la période la plus récente de la colonisation slave. Le cimetière était situé à l’intérieur des fortifications de Kourim tout près de l’ accumulateur d’eau de Libušinka. On examina 40 tombeaux sains dons sépulcraux céramiques; les tombeaux sont orienté O.—E. Comme dons sépulcraux on y trouva des couteaux, de la menue parure, des perles etc. Le cimetière prouve ( [ l i e dans la phase la plus récente de la colonisation slave les propriétaires du cimetière étaient déjà chrétiens. Le cimetière de la période plus ancienne, préchrétienne, était situé au dehors de l’endroit peuplé. Le quatrième et dernier horizon slave n’est pas particulièrement développé, il ne présente que quelques foyers et traces d’habitations, qui se trouvaient immédiatement derrière le rempart fortifié du milieu. On examina en partie aussi l’enceinte voisine de S. George à Kourim. Par son rempart transversal et avec quelque fouilles aceindentelles, cette enceinte faisait penser à une enceinte plus récente de la période romane. Les recherches ultérieurses permirent de dater cette enceinte des IXe—XID siècles. Notre enceinte représente une forteresse militaire centrale de laquelle dépendait un réseau d’enceintes secondaires. Cette enceinte était la cour du chef de la tribu et l’abri pour un grand nombre d’ha­ bitants de l’enceinte et des alentours. La technique des fortifications et de menues fouilles prouvent une grande activité des artisans. Quelques signes permettent la conclusion que la place fotifiée autour de l'accumulateur d’eau était en même temps l’endroit sacré du culte payen. 17' 255