74
Štajarcem priporočene jabolčne sorte, ki
pa tudi drugod ugajajo.
V naslednjem podajemo našim č. čitateljem imena in popis jabolčnih sort, koje grof Attems na podlagi dolgoletnih izkušenj in preiskavanj priporoča kot najboljše in to posebno glede kupčijskih razmer:
1.    Zimski mašanckar. (Gambovec.) Raste v vsaki legi, tudi na polji, zori v decembru in se drži do spomladi. Izvrstna namizna, kupčijska in povsod razširjena sorta. Mašanckar poznan je po celem svetu ter ga dobro plačujejo. Odtrgan sad je zelen, a obležan je zlato rumen; meso je sočno in močno dišeče. Drevo je močne rasti, zdravo in vsako drugo leto bogato obrodi. Mašanckar je le za visoko debelnato vzgojo, krono ima široko, z visečimi vejami, cepiti ga je le na divjak.
2.  Angleška zimska zlata parmena. Raste tudi v mrzlejši legi, v vsaki zemlji, na polju in ob cesti. Zori meseca oktobra in se drži do marca. Namizna, gospodarska in izvrstna kupčijska sorta, tudi dobra za sušenje. Sad je zelo čislan in ga dobro plačujejo. Drevo je močne in lepe rasti, cvete pozno in bogato, rodi vsako leto. Krono naredi visoko kakor topola (jagnjed), da se pa vzgojiti za špalir in raste dobro na divjaku kakor tudi na pritlični podlagi (ivančkovem ali paradižnikovem jabolku.)
3.   Šampanjska rejneta. Raste po visoko ležečih krajih, celo v vetrni,  mrzli legi, na
vrtu, na polju in ob cesti. Zori po novem letu in se drži do poletja. Namizna in kupčijska sorta, ki je dobra za sušenje in za mošt. Sad je zelo trpežen, pa ne prav fin. Drevo je plo-dovito, cvete pozno in dolgo ter ljubi dobro ilovnato zemljo. Drevo, kojega krona je gosta in stisnena, raste dobro le na divjaku požlahtnjeno.
(Dalje prihodnjič.)
91
Štajarcem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo.
(Dalje.)
4.   Pariška ramburska rejneta (rejneta iz Kanade).
Ta sorta uspeva tudi po visokih legah, a le v dobri, vlažni zemlji. Primerna je za polje, vrt in cesto. Zori novembra in trpi do maja. Sad se porabi za vse ter je ku pčijsko jabolko prve vrste. Jabolka je pozno in previdno trgati. Drevo močno raste, zgodaj rodi in ima široko krono. Sorta je plodovita in se dobro sponaša na vsakem divjaku, kakor tudi v vsaki obliki.
5.   Ananasna rejneta. Uspeva le v dobri zemlji, sicer pa tudi po mrzlih legah. Če so jabolka prav in ob pravem času trgana, držijo se do marca. — Namizno, kupčijsko in mostno sadje. Jabolko se trdno drži drevesa, v shrambi pa rado gnije. Drevo skrčeno raste, zgodaj rodi pa ima rado bolan les. Sorta je primerna za vsako vzgojo ter uspeva na vsaki podlogi.
6. Siva jesenska rejneta. Raste v vsaki legi, na vrtu in ob cesti. Ta sorta zori od oktobra do decembra in je rabna za sušenje in mošt. Sad nima nobene skominaste kisline, zarad česar ga mnogi zelo ljubijo. Drevo je visoko, trpežno in močno, rodi vsako leto bogato, a dobi rado raka. To sorto vzgojiti je le na jabolčnem   divjaku, in sicer na visokem deblu.
7.   Beli, drsasti kardinal. Raste tudi v mrzli legi, na polju in na vrtu. To zi m sko jabolko je namizna in gospodarska sorta. Trgovci ga drago plačujejo. Drevo je precej močne rasti in plo-dovito. Vzgoja bodi visoka, cepiti ga je pa na jabolčni divjak.
8.    Srček. Sorta za dobre lege, sicer pa raste na p olj u, na vrtu in ob cesti. Izvrstno namizno jabolko, za sušenje pa ni. Sad je izvrstnega okusa in s** trdno vej drži. Na drevesu nima nič kaj lepe barve in se šele odtrgano zrumeni. Drevo je zelo rodovitno in gotovo obrodi. Vzgoja boii visoka, a le na divjaku.
9.    Beli zimski tofelj. Obrodi celo po mrzlih legali, na polju in na vrtu. Zori od novembra do j an u vari j a ter je namizna sorta, prve vrste kakor tudi za vse drugo porabna. Sočni sad je prijetnega okusa, zato je priljubljeno jabolko, se dobro prodaja: in daje v sušilnici posebno lep, bel pridelek. Drevo je lepe rasti; precej plodovito, zlasti v sveži zemlji. Staro drevje postane rado manj rodovitno, ako se mu ne pomaga z gnojem. Veje nizko visijo, zato ni za nasade ob cesti. Jabolka se dobro vej držijo. Drevo je za visoko, kakor tudi za pritlično vzgojo, uspeva pa le na jabolčnem divjaku.
10.  Cesarjeviča Rudolfova jabolko. Ta sorta je v vsem podobna mošanckarju, samo da zahteva boljše lege, zato pa vsako leto rodi.
11. Karmelitska rejneta. Stori dobro v vsaki, ne premrzli legi. Drži se do marca in je za vsako porabo. Sad naj dolgo na drevesu ostane. Drevo le zmerno raste, rodi vsako drugo leto in ima okroglo krono. S.rta je primerna za vsako vzgojo in raste na vsaki podlogi.
(Dalje prihodnjič.)
98
Štajarcem priporočene jabolčne sorte, ki
pa tudi drugod ugajajo.
(Dalje.)
12. Jabolko iz Dancinga. Uspeva tudi po visokih legah iu se drži do marca. Jako porabna sorta za vse. Sad je prijetnega, vinskega okusa. Drevo hitro raste, kmalu rodi ter ima daleč proč moleče veje. Vzgoja bodi visoka.
13.    Kranjska voščenka. Zgodnje zimsko jabolko, izvrstna namizna sorta, posebno dobro porabna za sušenje. Sad je zelo fin. Drevo slabo in počasi raste, ima široko krono ter je rado na raku bolno. Vzgajiti je voščenko vedno na visokem deblu, in sicer na jabolčnem divjaku.
14.    Velika Kaselska rejneta. Ta izvrstna sorta uspeva povsod, v vsaki legi in vvsaki zemlji. Sme se saditi na polje, na vrt ali ob cesto. Kaselska rejneta drži se do avgusta prihodnjega leta in je za vse porabna, bodi si kot namizno, gospodarsko, kupčijsko ali mostno jabolko. Sad je, predno dozori, trd, potem pa izvrsten. Drevo čvrsto raste, ima po-dolgasto okroglo krono in je zelo rodovitno. Jabolka se trdno drže vej. Kaselsko rej neto naj naši sadjarji pridno pomnožujejo. Cepiti jo jena divjaku, vzgajiti se da visoko ali pa pritlično.
15.  Orleanska rejneta. To rejneto saditi je le v zatišje, drugače pa raste celo v suhi zemlji. Priporočajo jo za vinske kraje. Drži se do aprila. Dobra je za vsako porabo. Sad naj dolgo na drevesu ostane, ker drugače uvene. V vlažni zemlji jabolka pokajo. Drevo raste na kvišku, a le počasi in je zelo rodovitno.   Vzgoja in podloga je vsaka primerna.
(Dalje prihodnjič.)