V vi&oki starosti 83 let je preminul dne 20. aprila t. 1. v ljubljanskem frančiškanskem samostanu največji sloven ski skladatelj g. pater Hugolin Sattner. Rajni se je rodil dne 29. novembra leta 1851 v Kandiji pri Novem mestu. Oče je bil poštni uradnik iz Nižje-Avstrijskega, mati je bila Slovenka. Ljudsko šolo in gimnazijo je ¦obisikoval v Novem mestu. Po prestopu v frančiškanski red se je šolal v Nazarju in v Kostanjevici pri Gorici ter v Ljubljani, kjer je primiciral leta 1874. Že ikot bogoslovec je vodil pevske zbore in fcot mlad pater je poučeval petje in orglal v cerkvi v Novem mestu. V Novem mestu, ikjer je bil na delu za preosnovo cerkvenega petja v cecilijanskern duhu, je deloval 16 lct. Iz Novega mesta je bil poklican v Ljubljano, kjer je ostal do smrti in je zapustil sl.venskemu narodu največje umetne skladbe in zelo mnogili uglasbenih cerkvenih pesmi ter maš. Saj pozna vsakdo njegova najvažnejša de- la, ki so še danes privlačna in na katera je lahko ponosen vsaik sin slovens'ke matere. V dušo našega Sim. Gregorčiča ni prodrl nikdo tako globoko, kakor p. Hugolin, ki je uglasbil: Oljko, Soči, Jeftejevo prisego ter V pepelnični noci. Poleg neumornega in tolikanj plodonosnega delovanja na polju glasbene umetnosti je bil blagopokojni z vso vnetostjo duhovniškega poklica na delu v spovednici, 25 let je bil župnik, dalje samo&tansiki predstojnik, provincijal, vikar itd. V 83 .letu je pobrala velikega Slovenca p. Hugolina v sfcr.mni obleki sveU Frančiška pljučnica. Tolikanj zaslužnemu možu ohranimo hvaležen spomin v molitvah in pri sv. daritvi! G. Sattner se je preselil od nas in j. že prejel zasluženo plačilo, njegova nesmrtna dela bodo slovenskemu narodu vedno v spodbudo k lepemu ter blagemu na polju petja ter glasbe.