Stran 63.
Obrtnija.
Ruska svetovna trgovina v Orijentu.
Rusija pripravlja vsestransko pot za svojo svetovno trgovino v Orijenta. To, kar pripravlja Rusija, je združenje vseh železničnih in plovbenih zvez v ruskem cesarstvu na temelju jednoletnega znižanja tarifo v v prometu z blagom. V prvo se to tiče izvoza v bližnji in daljni Orijent, v kratkem pa se bode ta uredba tikala tudi uvoza v Rusijo.
Ustanovila se je nadalje direktna prekomorska prometna zveza z jugom in zapadom, katera deluje že od zadnje jeseni, ki se je pa pomnožila z letošnjim novim letom za več plovbenih družb.
V velikih potezah bodi v sledečem povedano, kar se tiče tega fenomenalnega preobrata v ruski svetovni trgovini, o katere svetovni važnosti daje še poseben dokaz okolnost, da se je preskrbelo za ta promet vozne listke v ruskem, francoskem in angleškem jeziku, izpustivši popolnoma nemški jezik, s čemer je zlasti zadeto domnevanje, kakor da bi predstavljala Nemčija sama veliko važnost v svetovni trgovini.
Dva zgodovinski odlična moža sta bila, ki sta ta načrt izmislila in izvršila. Ta moža, sta ruski finančni minister S. I Witte in pa ruski minister prometa knez M. N. Chilkov. Prvi, da si po imenu Nemec, je Rus od nog do glave in moderni finančni genij, katerega ves svet občuduje in kateri je preživel svojo mladost v divjem Kavkazu, drugi pa je živel dolga leta v Severni Ameriki, kjer si je nabral duha ameriške podjetnosti.
Ta dva moža sta se zjedinila v orjaškem delu, ki je za preporod Rusije neizmernega pomena.
In sedaj k stvari, o kateri nam je govoriti.
Od leta 1870 dalje izvršuje prekomorski ruski promet čez (Meso do pristanišč v Črnem morju, v Marmaramorju in Sredozemskem morju jedna ruska trgovinska plovbena družba.
Od leta 1886 dalje oskrbuje ruska družba »Svobodna plovba" promet preko Odese v Vladivostok in Nikolajevsk ob Amurju.
Od leta 1895 dalje oskrbuje ruski promet k postajališčem ob Dunavu ruska črnomorska in podu-navska plovitbena družba.
K temu sti se pridružili dve ruski parobrodni družbi: vztočno azijska (v zvezi s kitajsko železnico) in pa baltiška parobrodna družba.
Vse te brodovne družbe ruske in pa ruska žele-znična mreža (z izjemo onih železničnih prog, katere so pri tej zvezi po naravi izključene, kakor transkav-kažka, osrednjeazijska, sibirska, transbajkalska in urijška železnica) — tvorijo v tarifu jedinstveno, tako-rekoč nekako — državno eksportno družbo, katera ima oskrbovati izvoz blaga iz Rusije deloma preko Odese in deloma preko Novorosijska (na iztoku Azov-skega v Črno morje) v velikanskem slogu na bližnji in daljni Vztok,
Te postaje so:
1.  K pristaniščem Črnega morja oziroma k postajam ob Donavu (via Odesa): v Sulin, Tulčo, Galac, Brajlov, Girševo, Črnovodo, Silistrijo, Žurževo, Ruščuk, Zistovo, Zimnico, Turnu Magurelo, Nikopol, Korabijo, Rahovo, LomPalanko, Vidin, Kalafat, Radujevac, Turn-Severin, Kladovo;
2.   K pristaniščem Črnega, Marmara in Sredozemskega morja (via Odesa in Novorosijsk): Varna, Burgas, Carigrad, Dardanele, Ineboli, Linop, Samsun, Ordu, Kerasund, Trapecund, Smirna, Kij os, Merzina, Pirej Solun, Atene, Tripolis, Bejrut, Jafa, Port-Said, Aleksandrija, Neapolj, Genova, Livorno in Marseilles;
3.  K azijskim in afriškim pristaniščem Rudečega morja, Indijskega in Velikega oceana (via Odesa in Novorosijsk): Suez, Perim, Aden, C plombo, Singapur, Šanhaj, Kanjkov, Rakazaki;
4.   K ruskim pristaniščem v daljnem Vztoku (via Odesa in Novorosijsk): Port-Artur, Vladivostok, Alesandrovsk, Korzakovsk in Nikolajevsk ob Amurju,
Ta jednotna organizacija ruske svetovne trgovine takorekoč državnim potom, je nekaj občudovanja vrednega in Rusija sme biti hvaležna ministroma Wittu in Chilkovu.
Želeti pa bi bilo, da bi se tudi Avstrija zbudila iz spanja in bi sledila vzgledu Rusije ter bi se tičala vse žive dni le med Donavo in Adrijo, marveč da bi naj genijalno vporabila priliko in se energično lotila dela. Od Rusije in njenih mož se učimo, kako se dela za blagor narodov.