Ljudski odbori in družbeni plani za leto 1956
Izdelava okrajnih ta obiin-skih družbeniii planov za leto 1956 Je težaveo in občutljivo delo. Ker )e vloga 1-okalnili sa-mouprav »premeajena, bo tre-ba za prihodnje leto Izdelatl petkrat več planov kakor leto« ta preijšnja leta, čeprav je šte-vilo družbeno teritorialnih enot mnogo maniSe kakor po-prej. PreJ so po pravllu imeli ssvoj plane tud; ^btine, ber je vprašanje ureditve odnosov med ljudskimi odborl in go-spodarsktail         orgaoizacijaml,
skrb za družbeni standard, ga-mostojnost v fiinanairanju tn vrsta drugih n« samo gospo-darskih funkcij prešlo aa Ijud-eke odbore ob^in. 2e samo dejstvo, da ]e števtlo plancvv, ki jth je treba sprejett, mnogo večje kakor prejšnja leta, do-kazuje, da bo njihova izdelava predstavljala težavno in obsež-no delo.
Po drugl strani pa so za iz-delavo družbettih planov za prihodnje leto posebno po-membne spremembe v gospo-darskem ilstemu In sklepi o bodoči ekonomskl politikl, kl so bili sprejeti na posvetova-nju prl tovarišu Titu. Dejansko Je naijvažnejša nal-oga okrajnih lo občinskih zavodov oziroma birojev za plan ta, da pripravi-3o Izdelavo družbenih planov, ki bodo na linljt teh sklepov in sprememb v gospodarske-m si-stemu.    Raizume   se,   da   bodo
zvezni organl izdelall v ta aa-men ustrezna navodtla, kljub temu pa je potrebno, da zavodl za plan spremljajo diskusijo in predloge o spremembah v go-spodarskem sistemu, kakor tu-di izdelavo nafirta zvezaega družbenega plana. V zvezi i teml nalogaml ee postavlja problem kako omogočiti njiho-vo Izvajanje. Ker al dovolj strokovnega osebja, nlso mogli v vseh občinai organiziratl službe gospodarskega plantra-nja. Za leto 1956 ni mogoče za-gotoviti, da bl bllo teiiSče dela pri fedelavi plana v oMtal, za-to morajo okrajni organl go-spodarskega planiranja vzetl to na sebe. No, ne glede na to pa je treba prl določanju pLa-nov zagotoviti, da bodo druž-beal plani okrajev reševaH «a-mo tiste gospodarske proble-me, kl predstavljajo splošno korist za vso skupnost komua ali za teritorij oteraja, med-tem ko je treba vso ostalo problematiko reSevati v plaoih ob6im-
Ker ]e zblranje gospodarske dokumentaclje za nova področ-ja okrajev in pa rekonstrukci-ja njihovah družbenih planov veSlnoma že končana, morajo službe gospodarskega plaaira-nja ljudskih odborov čim prej izdelati prognozo izpolnitve re-konstruiranih planov do kon-ca -eta, ker brez tega se ni mogoče   lotiti izdelave    nairta
planov za leto 1956. Za lzdela-vo nairta plana za leto 1856 in ra njegovo dokumentacijo (elementl družbenega proizvo-da, bilance sredstev in naihova razdelitev Itd) je treba razen tega opraviti vrsto predhod-nih analdr, brez katerib ni mo-goče spoznati gospodarskega položaja okraja, pa zato tudi ne lzdelatl načrta plana. Pri tem mlslllno na ana.Izo za<5e-tih, toda nedokončanib objek-tov, analizo možnostl za preo-rientacijo proizvodnje v smeri , šlroke potroSnje, anallzo re-konstrukcij raznlh objektov, obstoječih obveznostl posoail, garancij IW.
Vsl tl posli pomenijo neob-hodne priprave za izdelavo družbenega plana okra]a ali ob6ine, pa morajo zato ljudski odbori poh«eti, da bl Jih 6im-prej dokončali. Ceprav tmajo okrajnl zavodi za plan v ana-ldziranju gospodarskih proble-mov svojega podro&ja še vrsto drugih nalog kakor tudl za bo-dočo izdelavo perspektivnia prograimov, vendar je njihova osnovna naloga da opravijo omenjena pripravljalna dela za izdelavo načrta družbenega plaoa. RepublišM zavod! za plan morajo pri opravljanju teh poslov nuditl okrajnim in ob&inskim organom gospodar-skega planiranja veliiko stro-kovno tn inštrukt-oreko pomoč. B.  Kubovič