Leto V.	HRASTNIK, 6. 10. 1969	ST. 9
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, V račun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Jesenski zagrebški velesejem
Vsako leto se dogaja, da je jesenski Zagrebški velesejem veliko bolj živahen, pa naj bo to v poslovnem pomenu ali pa po številu radovednih obiskovalcev, od spomladanskega velesejma. Tako je bilo tudi letos, vendar bi lahko rekli, da je bil letošnji jesenski velesejem glede živahnosti tipičen odraz velike proizvodne in poslovne dinamike v
našem gospodarstvu v tekočem letu. Veliko zanimanje razstav-Ijalcev za ta sejem lahko pripisujemo pestrosti držav in blaga, zaradi tega pa je bil ta sejem zelo privlačen tudi za vsakodnevne obiskovalce. Ne smemo mimo tega, da je bila letos v paviljonu ZDA razstavljena vesoljska ladja Apolo, ki je razumljivo, obiskovalce privlačevala kot magnet. V takem zelo dinamičnem vzdušju, je razumljivo, da je bila dinamika obiskov tudi na našem prostoru in okoli njega precej velika. Pokazalo se je, da je površina, s katero razpolagamo, že občutno premajhna za delo s poslovnimi interesenti in bomo morali poslovne prostore razširiti na račun razstavnih.
Od izdelkov, ki smo jih razstavljali, so v glavnem vsi vzbu-
jali zanimanje mimoidočih kakor tudi resnih poslovnih ljudi. Ta razstava je imela v svojem asortimanu predvsem steklo za široko potrošnjo in gostinstvo, bistveno manj pa je bilo svetlobnih teles, ker bomo temu posvetili več prostora na spomladanskem sejmu. Če ocenjujemo obseg poslov, ki so bili sklenjeni
na tem jesenskem sejmu, moramo biti zadovoljni, saj smo šli nekoliko nad pričakovanja, predvsem v tistem delu asortimana, ki je bil v večini zastopan na razstavnih policah. Nekoliko manj je bilo zaključkov z asortimana svetlobnih teles, to pa je razumljivo, saj so naši glavni kupci proizvajalci lestencev in drugih armatur,kipa so na tem sejmu predvsem prodajali in bodo z nakupi nastopili kasneje. Če pa gledamo število zaključenih poslov na sejmu, pa lahko pričakujemo tudi v tem asortimanu dokaj ugoden promet do konca leta. Področje embalažnega stekla je bilo v glavnem obravnavano z vsemi obiskovalci velesejma bolj v načelni obliki, ki naj bi dala jasen okvir in možnosti poslovanja v letu 1970.
Seveda pa smo bili ob vsem tem, lahko bi rekli zadovoljivem poslovnem uspehu priča nenehnemu ponavljanju pripomb na nekatere pomanjkljivosti v našem delu, ki pa so največkrat rezultat površnosti, nedoslednosti in neodgovornosti posameznih delavcev. Objektivne težave, ki se večkrat vlečejo skozi problem našega asortimana blaga široke potrošnje, skozi pomanjkanje kapacitet v proizvodnji kozmetične in nekatere druge embalaže, so stvari, ki se lažje razumejo in jih partnerji tudi v nekih mejah razumno tolerirajo. Ne more pa biti toleranc ob problemih nepravilnega pakiranja, površne kontrole tehničnih podatkov nekaterih izdelkov, manjkajoči komadi v originalno zaprtih kartonih in podobne pomanjkljivosti, ki včasih izgledajo tako neumne, da bi človek mislil na zlonamernost, ne pa na površnost.
Kot sem že rekel, je skoraj ves razstavljeni asortiman vzbudil zanimanje kupcev, celo v izvedbi dekoracij servisov in kozarcev kaže, da smo le ujeli okus potrošnika. Naša izključna naloga je sedaj, da te stvari, ki smo jih na novo razstavili, v do-
glednem času tudi spravimo na tržišče. Gre za resne pripombe, da se poigramo z Okusom in živci potrošnikov, potem pa jim ne damo blaga. Zelo uspešno se je pri testiranju uveljavila nova plastična embalaža za kozarce in servise za vino, liker in vodo, vendar s priporočilom, da naj pazimo, ko bomo to pakirali v transportne kartone. Pri oblikovanju stekla smo s štirimi novimi kozarci z nalepki vzbudili interes, vendar pri ocenjevalni komisiji Zvezne gospodarske zbornice ti kozarci niso vzbudili zanimanja, temveč oblika servisa za kompote, ki ga je že pred vrsto let oblikoval profesor Di-dek, zaradi pomanjkanja zanimanja na tržišču pa ga dalj časa nismo proizvajali.
če še pogledamo, kdo nas je obiskal od tujih poslovnih ljudi, moram reči, da so tu več ali manj zastopane vsako leto iste države. Za izvoz na tem jesenskem sejmu ni bilo narejeno kaj posebno zanimivega, saj bomo te stvari z našimi poslovnmi partnerji v tujini obdelali kasneje in dobili tako tudi' sliko o možnosti za leto 1970 nekoliko kasneje.
Martin Mlinar
Lestenec podjetja »Sijaj« iz Hrastnika, kombiniran s svetlobnimi telesi Steklarne Hrastnik, na Zagrebškem velesejmu letos
Velike pozornosti so bili deležni na Zagrebškem velesejmu lepi in ukusno izdelani lestenci podjetja »Sijaj« iz Hrastnika, kombinirani z razsvetljavnimi stekli naše tovarne
REZULTATI 8-MESEČNEGA POŠLO VAMA
Prognoze, ki smo jih dajali na osnovi prejšnjih obračunov, se zdaj uresničujejo. Elementi poslovanja so obdržali iste tendence, tako da se današnje poročilo prav nič ne razlikuje od prejšnjih. Z ene strani opazujemo uspešen dvig proizvodnosti in bruto produkta, z druge pa zmanjšanje stopnje rentabilnosti.
Število zaposlenih se je sčasoma ustalilo. Zdaj imamo manjše število poprečno zaposlenih kot je planirano in se giblje pod 1.800, a fluktuacija je dokaj nizka in se nanaša predvsem na fluktuacijo iz objektivnih vzrokov (JLÀ, pokoj itd.). V celotnem obdobju tega leta je prišlo 95 in odšlo 117 oseb.
Letni plan, predviden za 8 mesecev, smo izvršili v proizvodnji s 114 %, kar je v primerjavi z letom 1968 za 5 % več. Pri tem je proizvodnja v notranjem obratu padla za 7 % in se dvignila v avtomatskem obratu za 14 %. Vsak mesec izvršimo poseben proizvodni program, katerega smo za 8 mesecev izvršili z 99,4 %, pri tem smo enako presegli plan pri avtomatih za 3 %, v notranjem obratu pa ga nismo dosegli za 6 %. Naj več ji izpad v odnosu na operativni plan je evidentiran v skupinah MDK, RDBO in MDR ter na avtomatski stiskalnici. Vzroki nedoseganja plana v notranjem obratu so v manjšem številu brigad, ki redno obratujejo, ter slabši strokovni strukturi brigad. Planirani izpad zaradi bolezni v notranjem obratu znaša 30 oseb, v zadnjem času pa jih je odsotnih iz raznih vzrokov tudi 70—80 oseb. S tem smo obenem zmanjšali predvideno število brigad tudi za 20, če še upoštevamo dopuste. Zanimivo je, da je kljub slabši proizvodnji vrednost vskla-diščenega blaga in prodaja artiklov ročne in polavtomatske proizvodnje večja kot leta 1968.
Velik vpliv na višino proizvodnje in ekonomičnost ima odstotek odpadka. Kljub temu, da ne moremo trditi, da je ta nizek, saj znaša 18,5.% od vseh proizvedenih komadov v notranjem obratu in 14 % v avtomatski proizvodnji, lahko rečemo, da so doseženi rezultati zadovoljivi, vsaj glede na plan in na lanskoletni doseženi lom. Plan smo izpolnili s 94 %, a občutno je porasel lom edino pri avtomatski stiskalnici, KS avtomatih, wolfu in v RŠ skupini. Če ugotavljamo lom po vrstah, vidimo, da se napaka stekla giblje okrog 4,5 % in napaka dela okrog 5 %, kar je poprečje že nekaj let.
Glede na to, da proizvajamo večjo količino stekla, nam lastna cena po enoti proizvodnje (kg) pada in tako nas za prvih osem mesecev kilogram stekla stane
3,98	din, kar je za 12 % manj kot je planirano.
Če obdržimo isti tempo proizvodnje, bo znašala letošnja proizvodnja okrog 20.000 ton vskla-diščenega stekla, torej za 2.500 ton več kakor je predvideno in
ker proizvodnja v fizičnih pokazateljih hitreje raste kot stroški, ugotavljamo večjo ekonomičnost za kg dosežene proizvodnje, toda pri delitvi dohodka bomo videli, da pravzaprav ekonomičnost pa-dà, ker stroški dejansko hitreje naraščajo, kot vrednost proizvedenega in prodanega blaga. Nadaljnje analize bodo pokazale, kateri asortiman in v katerih količinah smo proizvajali »brez računice«, da smo v tej meri zrušili stopnje ekonomičnosti in rentabilnosti.
Prodaja se je gibala približno v istem sorazmerju kot proizvodnja in je presežena za dobrih 10 % v odnosu na letni plan, oziroma 8 % v odnosu na operativne plane. Ker pa je prodaja bila nekoliko nižja kot proizvodnja, so se zaloge gotovih izdelkov povečale za 71 ton. Pri doseganju plana prodaje imamo največji zaostanek v skupinah RDBO in MDR, katere smatramo kot zelo zanimive po svoji prodajni ceni, ter pri kiko skupinah in artiklih avtomatske stiskalnice. Skupaj je prodanega 13.504 tone, oziroma za nekaj manj kot 1.000 ton več kot leta 1968. Zanimive so primerjave doseženih vrednosti v lanskem in v tem letu. Kljub temu, da je proizvedeno in prodano manj kilogramov stekla »stare proizvodnje«, je vrednost prodaje za 200 milijonov večja, prav tako je večja vrednost prodaje avtomatsko izdelanih artiklov za okrog 400 milijonov S-din, toda to je normalno, ker je tudi proizvodnja bila za čez 1.000 ton večja, prodaja pa je bila večja za 1.200 ton.
Dosežene so tudi ugodnejše neto prodajne cene, posebno pri artiklih starega obrata, kjer smo lansko leto dosegali poprečno neto prodajno ceno za kg stekla
5,58	din, to leto pa 6,04 din. Torej, preden se oddaljimo od teh pokazateljev, konstaj tiraj mo, da smo v proizvodnji in prodaji tako po fizičnem obsegu kakor tudi v finančnih pokazateljih dosegli željeni dvig.
Skupna dosežena vrednost prodaje stekla znaša 5,84 milijarde S-din in je s tem v popolnosti dosežen letni plan. Najvišja me-
sečna realizacija je znašala v mesecu marcu 800 milijonov S-din, najnižja pa 663 milijonov S-din meseca januarja. Od skupne prodaje odpade na izvoz v vrednosti 1,428.076 dolarjev, s čimer smo izvozili za dobrih 10 % več .kot lansko leto v istem obdobju. Največ smo izvozili v Zahodno Nemčijo (709.044 dolarjev), potem v ZDA, Italijo itd. V glavnem ves izvoz gre na konvertibilno področje.
V obdobju osmih mesecev smo dosegli celotni dohodek v višini 5.996 milijonov S-din, kar je za 10 % več kot leta 1968, toda stroški, ki znašajo 3,58 milijarde S-din, so porasli za 16 %; s tem smo seveda dosegli nekoliko nižji dohodek za delitev in sicer v višini 2,42 milijarde S-din. Ce sedaj primerjamo letošnjo in lanskoletno situacijo, vidimo, da smo dosegli kljub povečani proizvodnji, realizaciji in celotnemu dohodku samo za 2% večji dohodek kot leta 1968.
Rezanje razsvetljavnih teles
Udeležba stroškov v celotnem dohodku je lansko leto znašala 56 %, letos pa 60 %. Pri naši stopnji delitve bi smeli izločiti za osebne dohodke 1,93 milijarde S-din (lansko leto 1,92), izločili pa smo seveda več, kar je evidentno iz porasta poprečnih osebnih dohodkov. S tem smo pa dosegli tako imenovano negativno razliko za 186 milijonov S-din. Lansko leto v tem času je bilo 63 milijonov S-din tako imenovane pozitivne razlike. Poprečni osebni dohodki znašajo 99.000 S-din na zaposlenega, kar je za
10.000	S-din več kot leta 1968.
Za sklade pa smo ustvarili 483 milijonov S-din, kar je za okrog
33 milijonov' S-din več kot lansko leto. Iz dosedanjega pregleda poslovanja lahko zaključimo, da smo poslovali veliko slabše kot lansko leto kar zadeva rentabilnosti. Kot smo že povedali, vzrok je porast stroškov. Če analiziramo stroške, kar delamo kontinuirano že nekaj mesecev, ugotavljamo največja odstopanja na pomožnem materialu in tehnološkem gorivu. Samo na teh dveh pozicijah smo povečali stroške za'212 milijonov S-din v odnosu na leto 1968. Prav tako tudi pri ostalih stroških imamo manjša zvišanja, toda ta niso bistveno vplivala na današnje stanje. Zvišanje ima tudi objektivne vzroke, kot so povišanje cen (cena mazutu je porasla za 25 % zaradi prometnega davka), ali pa povečanje tako imenovä-nih fiksnih stroškov (amortizacija, obresti, odpisi, članarine, prispevki itd.), ki znašajo za dobrih 250 milijonov S-din več kot lansko leto. So pa tudi subjektivni vzroki, ki jih je veliko težje ugotoviti. Sleherni član našega kolektiva, posebno pa vodstvo, bi moral ravnati z materiali in stroški s pozornostjo dobrega gospodarja. Žal pa ni tako. Samo kot primer navajamo, kako se pri nas posveča pozornost porabi vode, ki teče vsepovsod nekontrolirano, in ko smo lansko leto plačevali mesečno vodarine po 5 milijonov S-din, jo zdaj plačujemo tudi po 8 milijonov S-din. Seveda 3 milijone ni dovedlo podjetje do take situacije, toda vsi dobro vemo za ljudski izrek: »Zrno do zrna pogača«. Ne bi želel dajati zaključka in nasvete, mislim, da je situacija dovolj jasna in podatki dovolj zgovorni, da vsak sam lahko zaključi, kam nas vodi neracionalno ali nepazljivo gospodarjenje.
O likvidnosti in obratnih sredstvih ne bomo obširno poročali, saj je situacija dovolj poznana, tako v podjetju kakor v celem jugoslovanskem gospodarstvu. Naj samo povemo, da znašajo terjatve od kupcev skoraj 2,2 milijarde S-din in naša dolgovanja
1,26	milijarde S-din. Zaloge surovin, pomožnega materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov nam znašajo 1,66 milijarde S-din in iz tega vidimo, kako ogromna so naša vezana, oziroma zamrznjena obratna sredstva.
Zelo težko je predvideti naše nadaljnje gibanje poslovnih rezultatov, vendar bi se lotil te nehvaležne prognoze v toliko, da prognoziram status quo do konca leta, to je, da pričakujemo takšne rezultate, ki ne bodo še poslabšali dosedanjo manjšo stopnjo rentabilnosti. Pri tem je pričakovati tudi znižanje vloženih stroškov, ker imamo 40-ton-sko banjo v remontu. Preostane nam tudi, da zelo skrbno ocenimo našo prodajno politiko in da začnemo s programiranjem za prihodnje leto, kar bo vse skupaj lažje, ko bomo dokončali nove kalkulacije naših izdelkov.
Kralj Boris, oec.
Steklar pri izdelavi kozmetičnih izdelkov
Gospodarjenje v I. polletju 1969
Iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za prvo polletje 1969 je razvidno, da je gospodarstvo v naši občini v prvem polletju 1969 doseglo relativno ugodne rezultate.
Podatki kažejo, da so gospodarske organizacije v občini (brez rudnika) ustvarile 130,394.000 celotnega dohodka, kar predstavlja 13'% povečanje nasproti prvem polletju leta 1968. V tem znesku je obračunana tudi neplačana realizacija v višini okrog 29,310.000 din. V kolikor iz obračunanega celotnega dohodka izločimo del neplačane realizacije, ki se nanaša na preteklo leto, ugotovimo, da znaša realizacija letošnjega leta okrog 98,498.000 din, to je za 10,5'% več kot lani v enakem obdobju. (Pri obravnavanju in oceni poslovnega rezultata je potrebno upoštevati, da je v letošnjem letu uveden obračun dohodka po fakturirani realizaciji, to pa pomeni, da se v celotni dohodek šteje vrednost prodanega blaga in storitev ter drugih dohodkov, z razliko od lanskega leta, ko se je v celotni dohodek štela le plačana realizacija).
Vidimo torej, da je povečanje celotnega dohodka realno, predvsem zaradi skromnega povečanja realizacije pri TKI, v trgovini na drobno in pri rudniku.
Med posameznimi gospodarskimi organizacijami kažeta močno povečanje Gradbeno podjetje in »Sijaj« Hrastnik. Med delovnimi organizacijami, ki zaostajajo za povprečjem glede povečanja realizacije, sta predvsem TKI in Splošno trgovsko podjetje Hrastnik. Tovarna kemičnih izdelkov je v prvem tromesečju 1969 dosegla za več kot petino večjo proizvodnjo kot lani v istem času, medtem ko je v drugem četrtletju opaziti zastoj, saj je vrednost polletne prodaje le za nekaj odstotkov večja od lanske v enakem obdobju. Vzrok za to je treba iskati predvsem v zastoju proizvodnje specialnih fosfatov.
Steklarna Hrastnik je dosegla povečanje vrednosti prodaje v višini povprečnega povečanja realizacije. Ce merimo vrednost prodaje po številu zaposlenih, bi se produktivnost v podejtju povečala v primerjavi s prvim polletjem leta 1968 za 6-7'%.
Rudnik Hrastnik-Dol je v prvem polletju leta 1969 dosegel približno enake rezultate in celotni dohodek kot v enakem obdobju lanskega leta.
Struktura porabljenih sredstev po letošnjih obračunih ni primerljiva s strukturo lanskih, ker je grupiranje stroškov drugačno. Delež skupnih porabljenih sredstev v celotnem dohodku se je znižal od lanskih 63,2 % na 62,6 % ali za 0,6%. Pri posameznih delovnih organizacijah, panogah in področjih so sicer primeri povečanja udeležbe porabljenih sredstev v celotnem dohodku, vendar pa na splošno prevladujejo pozitivne ugotovitve. Porabljena sredstva znašajo 98,564.000 din in so višja v primerjavi z enakim obdobjem leta 1968 za 10,4%. Glede na to, da je v letošnjih obračunih obračunana tudi neplačana realizacija iz preteklega leta, je skoraj nemo-
goče govoriti o družbenem proizvodu. Če analiziramo poslovni uspeh naših gospodarskih organizacij, predstavlja družbeni proizvod le računsko kategorijo, ki pa je precej oddaljena od realne vrednosti doseženega družbenega proizvoda. Vrednost družbenega proizvoda delovnih organizacij je znašala 82,828.000 din.
Pojem dohodka po novem sistemu delitve dohodka delno ustreza kategoriji neto produkta, po drugi strani pa nova kategorija dohodka bolj ustreza dohodku stališča družbe, ne pa podjetniškemu dohodku, ker vsebuje pogodbene in zakonske obveznosti. Glede na to, da v naši občini gospodarske organizacije v obračunskem obdobju niso imele interne realizacije, da se spremembe glede zajemanja stroškov kompezira-jo in tudi glede na to, da so drugi dohodki, ki se na novo zajemajo, majhni, bi v tem primeru lahko jemali primerjavo z istim obdobjem lanskega leta, vendar upoštevajoč pri tem še učinek obračuna po fakturirani realizaciji. S polletnim obračunom so delovne organizacije dosegle dohodek v višini 37,805.000 din, kar pomeni
14,1	% povečanje glede na isto obdobje preteklega leta.
Vredno je omeniti, da se je dohodek obračunskega obdobja nasproti lanskemu prvemu polletju povečal po zaposlenem za 8,4 %. Realno povečanje je zaradi že omenjenih okoliščin nekoliko nižje, vendar kljub temu pozitivno.
Nova kategorija dohodka kot taka podjetjem še ni na voljo za delitev na osebne dohodke in sklade, ker je potrebno iz dohodka pokriti še zakonske in pogodbene obveznosti. V zvezi z družbenim produktom je ugotovljeno, da so se v skupnem merilu pogodbene obveznosti zmanjšale, da pa so se povečale zakonske obveznosti.
Po polletnem obračunu prikazuje izgubo le Kmetijska zadruga Dol v višini 7.974 din, kar pomeni, da je za 4/5 manjša od lanske. Za gospodarstvo v občini kot celoto izguba zadruge v tem znesku sicer ne predstavlja posebnega problema, pri KZ pa je problematično zato, ker se pojavlja in do sedaj še ni bilo mogoče najti primerne rešitve za odpravo vzrokov le-te.
Izplačani osebni dohodki so bili doseženi v višini 29,168.000 din, kar pomeni 15,8% več kot v prvem polletju lani. Indeks mesečnega poprečja osebnih dohodkov na enega zaposlenega je 112,6, to pomeni, da so‘ se ob približno 8 % zvišanju življenjskih stroškov povečali realni osebni dohodki od 4-5%.
Čeprav je primerljivost podatkov v analiziranem obračunskem obdobju zaradi že navedenih vzrokov otežkočena, lahko kljub temu ugotovimo, da temelji povečanje celotnega dohodka in povečanje realizacije v prvem polletju letos na povečanju proizvodnje, številu zaposlenih, deloma pa tudi na povečanju produktivnosti.
Proizvodnjo in prodajo so povečale predvsem Steklarna, SGP in »Sijaj« Hrastnik, zastoj pa je
ugotovljen pri TKI, Rudniku in STP Hrastnik.
Razmerje med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi se je izboljšalo pri Steklarni in »Sijaju«, kakor tudi v trgovini in gostinstvu, poslabšalo pa se je pri Rudniku in SGP.
Delež podjetniške akumulacije v dohodku se je zmanjšal, delež gospodarskih organizacij v delitvi dohodka med gospodarstvom in družbo pa je ostal po oceni na približno enaki ravni kot lani.
Nominalni osebni dohodki so se povečali bolj kot produktivnost, vendar je zaradi zvišanja življenjskih stroškov porast realnih osebnih dohodkov enak porastu produktivnosti.
Gospodarstvo naše občine kot sestavni del jugoslovanskega gospodarstva vsekakor ni neobčutljivo za dogajanja v gospodarstvu sploh in zato tudi ne za pojave nelikvidnosti. Za gospodarske organizacije v Hrastniku je značilno, da se sicer srečujejo s problemom likvidnosti, da pa z redkimi občasnimi izjemami likvidnost gospodarstva v občini nikoli ni bila na taki ostrini, da bi neko podjetje zaradi tega prejemalo minimalne osebne dohodke.
V dobi stagnacije v prvih letih gospodarske reforme je bila likvidnost v krizi pri podjetju »Sijaj« zaradi prepočasnega obračanja sredstev in to predvsem zaradi kopičenja zalog v tej dobi. Pozneje pa se je zaradi naglega povečanja proizvodnje podjetje vedno srečevalo s problemom pomanjkanja obratnih sredstev. Tudi TKI je večkrat začasno zašla v krizo glede likvidnih sredstev, in sicer zaradi angažiranja lastnih sredstev v invensticije in s tem v zvezi tudi zaradi velikih obveznosti. po zapadlih kreditih. Steklarna Hrastnik ima več ali manj stalne težave z izterjatvo dolžnikov. Druge gospodarske organizacije v naši občini sicer občutijo splošne posledice nelikvidnosti gospodarstva, zaradi katere so kupci vse slabši plačniki, vendar v kritično situacijo v glavnem še ne zapadejo.
Iz pregleda poslovnih rezultatov posameznih delovnih organizacij lahko pričakujemo, da bodo delovne organizacije tudi v drugem polletju poslovale enako uspešno kot v prvem polletju ter lahko ob koncu leta pričakujemo, da bo naše gospodarstvo doseglo še boljše poslovne rezultate. Pri tem je še potrebno poudariti, da so dosežki v letošnjem prvem polletju v skladu s predvidevanji srednjeročnega programa razvoja občine za razdobje 1966-1970 in s predvidevanji resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb občine Hrastnik za leto 1969.
Še nekaj besed o vzrokih nelikvidnosti v gospodarstvu.
Razprave v zvezi z nelikvidnostjo gospodarstva kažejo, kar je bilo že od vsega začetka pričakovati in na kar je republiška gospodarska zbornica že pred kakšnimi dvemi leti opozorila', na nevarnosti pretirane in nekontrolirane ekspanzije proizvodnje tudi ostali faktorji mongo raz-
pravljali ter opozarjali na probleme, s katerimi se danes srečujemo.
Poglejmo samo nekaj primerov, če bi jih gledali z vidika normalnih ekonomskih odnosov, takšno stanje, kakršno pač je.
Pretežna večina podjetij je uporabljala svojo amortizacijo za investicije tudi tedaj, ko niso razpolagala z zadostnimi obratnimi sredstvi. Gospodarske organizacije niso povečevale nivoja obratnega kapitala v sorazmerju s porastom cen, tako da se je ta kapital hkrati s inflacijo nujno osiromašil. Od investitorjev pri gradnji objektov za trg se ni zahtevala vsa potrebna dokumentacija, tako da smo šli na tem področju množično preko svojih možnosti. Skladi skupnih rezerv niso najbolje reševali položaja v podjetjih, zlasti občinski intervencijski skladi so se obnašali nekako tako, kot nekdanji investicijski skladi družbeno-političnih skupnosti z vsemi značilnostmi na takih relacijah. Kaznovanje finančne nediscipline uporabnikov družbenih sredstev je bilo vseskozi simbolično, torej brez vsakršnega vpliva. Kljub veljavnim pozitivnim predpisom podjejta niso odpisovala nekurantnih zalog. Obstoja celo sum, da se tudi SDK pri opravljanju svoje funkicije ne drži veljavnih predpisov glede vrstnega reda izplačil, seveda ne po svoji volji, ampak pod pritiskom političnih faktorjev. Trgovina namesto da bi plačevala dobaviteljem blago, rajši obrača ta denar z bolj dobičkonosnim blagom v uvozne posle, ali izsiljuje proizvajalce in pogojuje hitrejše plačilo svojih obveznosti z višjimi rabati. Podjetja pogosto niti ne fakturirajo prodanega blaga, rajši držijo fiktivne zaloge, dokler ga ne dobijo plačanega. Inšpekcijski organi ne kontrolirajo stvarnosti v podjetjih, ampak se zadovoljujejo z ugotavljanjem formalne pravilnosti knjigovodskega poslovanja itd.
Z drugimi besedami, postavke investicijskih elaboratov so nerealne, saj ne temeljijo na realno razpoložljivih sredstvih, industrija pa proizvaja blago, ki ga ponuja vsakemu kupcu, če ga je pripravljen prevzeti, ne da bi preverila njegovo boniteto, blago se še naprej prodaja tudi podjetjem, ki imajo milijardne izgube, jugoslovansko gospodarstvo se že dolgo ne drži preizkušene igre, ki mora nujno veljati v vsakem tržnem gospodarstvu.
Ker pa imamo opraviti z nelikvidnostjo že ves čas, odkar smo prišli v tržno gospodarstvo, je pravzaprav sedanja tržna situacija—tako so ugotavljali poslanci — odsev krize tržnega gospodarstva, ki ga nismo znali sistematsko urediti. Urediti tako, da bi bilo poslovanje gospodarskih subjektov omejeno na nivo, za katerega so na voljo sredstva. Na-metso tega pa smo šli zadnje čase še v takšno ekspanzijo proizvodnje, ki je seveda ne moremo plačati.
I.R.
Sindikati ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse
Delovne organizacije, člani sindikata, občinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti naj novejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike.
Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo1, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopna vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se ne sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravsvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče le ob sistematičnem
Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je razpisala posojilo za ožji program modernizacije jugoslovanskih — slovenskih — železnic.
Z vpisom posojila zbrana sredstva bodo občani, delovne organizacije in komiteti železnic veliko pripomogli pri
—	elektrifikaciji magistralnih prog;
—	gradnji sodobnih varnostnih in telekomunikacijskih naprav;
—	izgradji ranžirnih postaj in
—	nakupu sodobnih lokomotiv ter potniških in tovornih voz.
Slovenski železničarji se dobro zavedajo, da pomeni vsako odlašanje z uresničitvijo programa modernizacije slovenskih železnic nadaljnjo stagnacijo železniškega prometa tudi tistega dela gospodarstva, ki je z železnico močno povezano. Nedvomno ima razpis posojila zato širši družbenoekb-nomski značaj, zato železničarji upravičeno pričakujejo polno razumevanje delovnih organizacij, delovnih ljudi in občanov.
razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem — od svojih osnovnih oblik do najvišjih specializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov.
Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti, marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe, je nujno treba. razvoj naše zdravstvene službe
Znano je, da Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa 42 urni delovni teden kot polni delovni čas. Delo v polnem delovnem času je pravica in istočasno obveznost vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, da dela ta delovni čas razen v primerih, ko je iz posebnih razlogov predviden in določen krajši delovni čas v teku dneva ali tedna in da se tak čas računa za poln delovni čas. Kljub takemu stanju pa je v določenih primerih delavec dolžan delati tudi preko polnega delovnega časa, v nadurnem delu, čeprav je to lahko določeno samo v izrednih prir-merih, in sicer je lahko tako delo odrejeno samo v primerih, ki jih določa zakon in statut podjetja. Zakon določa, da je delavec dolžan delati nadure v primeru, če se je v podjetju zgodila nesreča ali če se ta nesreča neposredno
Dosedanji rezultati gospodarjenja na železnici v Sloveniji in vpis posojila železničarjev kažejo, da so sami pripravljeni storiti vse, da postane železniški transport čimbolj sodoben. Do 17. julija letos je 16.22Ò železničarjev — to je 91 '% vseh zaposlenih na železnici — vpisalo 11 milijonov 596.300 dinarjev. Delovne organizacije so vpisale 13 milijonov 846 dinarjev, drugi občani pa so vpisali 2 milijona 318.700 dinarjev.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na seji predsedstva 25. junija letos sklenil podpreti akcijo slovenskih železničarjev pri zbiranju posojila. Prav tako podpirajo to akcijo vsi republiški odbori sindikatov. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov priporoča sindikalnim organizacijam, naj spodbudijo v svojih delovnih organizacijah člane sindikata za kar največji individualni vpis.
Verjetno so pogoji vpisa poznani, če niso, zahtevajte podrobna navodila v svojih delovnih organizacijah ali pa pri centralnem odboru za vpis obveznic Združenega železniškega podjetja Ljubljana, ulica Moša Pijade 39 — telefon 313-044.
usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji.
Sindikati odločno nasprotujemo vsaki obliki legaliziranja prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov.
O teh vprašanjih so slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene
pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor časa je potrebno, da se rešijo človeška življenja ali da se zavarujejo sredstva podjetja. Navedene okolnosti in primeri predstavljajo takoimenovano višjo silo, ki jo delovna organizacija ne more vnaprej predvidevati in ki nastopi neodvisno od volje in delovanja delovne organizacije. V zakonu se posebno tretira slučaj višje sile, ne samo po tem, da se posledice te sile odklanjajo v nadurnem delu, temveč tudi po tem, da se delo v takem času ne šteje kot poseben pogoj, ki se upošteva ob priliki ugotavljanja meril, po katerih se določa obseg pravic ob priliki delitve dohodka. S predpisi je tudi določeno, v katerih ostalih primerih se lahko uvede nadurno delo in da je delavec dolžan delati preko polnega delovnega časa. Ti primeri so, ko je neobhodno potrebno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se dokončal proces dela, v kolikor bi ustavitev takega dela povzročila znatno premoženjsko škodo, da bi se preprečilo kvarjenje surovin ali materiala ali da bi se odpravila okvara na sredstvih za delo. Tudi v teh primerih lahko traja nadurno delo samo toliko časa, kolikor časa je potrebno, da se odpravijo ali preprečijo škodljive posledice.
Iz teh določil izhaja, da je nadurno delo izjemno, ki se lahko vpelje samo v primerih, ki so določeni z zakonom, zato se nadurno delo ne more vpeljati v ostalih primerih. Zakon in statut podjetja sta temeljna akta, ki določata konkretne primere, ko je delavec dolžan delati čez polni delovni čas in ko delovna organizacija lahko odredi nadurno delo. To pomeni, da je potrebno v samoupravnem aktu, in to samo v statutu podjetja točno določiti primere in pogoje za uvedbo nadurnega dela. V kolikor delovna organizacija v statutu ne določi konkretne primere in pogoje za nadurno delo, se ne more odrediti nadurno delo razen v primerih, ki jih določa zakon.
V dosedanji praksi pa so se pojavljali primeri, da so delovne organizacije zahtevale od delavcev, da opravljajo delo v podaljšanem delovnem času tudi izven primerov in pogojev, kot to določa zakon. Taka praksa je zasnovana
službe kot ob razpravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij' Pri vseh odgovornih či-niteljih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. Po internih informacijah Republiškega sveta sindikatov Slovenije!
na prepričanju, da se lahko odredi nadurno delo, v kolikor se doseže soglasje delavca oziroma da se sklene med delavcem in delovno organizacijo sporazum o opravljanju nadurnega dela. Upoštevajoč nove spremembe pa je to nedopustno, ker imajo zakonske določbe poleg ostalega tudi zaščitni značaj. V korist takega stanja gre tudi okolnost, da je nadurno delo koriščeno kot eden izmed činiteljev dopolnilnega oziroma honorarnega dela, kar je bilo v zadnjem času predmet mnogih diskusij pri najrazličnejših organih kot posebna kritika, zato je zakonodajalec zaostril določila za nadurno delo. Za reševanje takih vprašanj in opravljanje takih del pa je- delovna organizacija dolžna, da ustanovi posebna delovna mesta s polnim ali skrajšanim delovnim časom in razporeja na taka dela delavce na način, kot je to določeno za druga delovna mesta, to pomeni, da jih mora razpisati ali oglasiti, pri čemer je za kršitev teh določil predvidena kazenska sankcija. Glede na to, da se lahko nadurno delo odredi samo v primerih, ki se ne morejo vnaprej predvidevati, se ne smejo določiti nadure v vseh tistih primerih, za katera dela se vnaprej ve, da jih bo potrebno opraviti. V statutu ali splošnem aktu mora biti tudi določeno, kateri organ sprejema sklep o uvedbi nadurnega dela. S statutom ali drugim aktom se lahko pooblasti tudi posameznik, da odloča o uvedbi takega dela. Če to ni določeno, lahko o takem delu odloča samo kolektivni organ. Glede na razmere pa je vsekakor priporočljivo, da se za tako delo glede odločanja pooblasti posameznik. Pri vsem tem pa je potrebno opozoriti, da se tudi v delovnih organizacijah, ki so na podlagi temeljnega zakona o 42 urnem delovnem tednu uvedle 42-urni delovni teden, šteje kot nadurno delo samo delo, ki traja nad 48 ur opredeljeno kot nadurno delo. To pomeni, da je delavec dolžan v izrednih primerih tudi delati toliko časa, kot je za opravljanje takega dela predvideno, vendar samo do 48 ur na teden oziroma do 208 ur mesečno. Nad 208 ur pa samo v primerih in pogojih, ki jih določa zakon ali samoupravni akt.
Viktor Sušin, dipl. pr.
KAKO JE Z NADURNIM DELOM
Za modernizacijo jugoslovanskih - slovenskih železnic
-STEKLAR
Stran 5
Hrastnik, 6. 10. 1969
DOPUSTNIKI GOVORE
Odločili smo se, da ob koncu letovalne sezone anketiramo nekaj članov našega kolektiva, da povedo in dajo oceno o poslovanju, problemih in odnosih osebja do dopustnikov.
Ni potrebno govoriti, da se ob vsakem zaključku letovalne sezone širijo razne govorice o poslovanju in vtisih ter o tem, kakšno je bilo vzdušje med letovalci in kakšen je bil odnos upravnika ter celotnega osebja do letovalcev, ki so se odločili za 10-dnevno letovanje v Portorožu ali Bohinju.
Namen ankete je, da se pomanjkljivosti odpravijo, tako da bi bilo letovanje v prihodnji sezoni še bolj prijetno.
ZASTAVLJENA SO BILA NASLEDNJA VPRAŠANJA:
1.	Kje ste letovali?
2.	Zakaj ste se odločili za letovanje v počitniškem domu v Portorožu ali Bohinju?
3.	Kako ste bili zadovoljni z bivanjem in oskrbo v domu?
4.	Kako ocenjujete naše osebje v domu?
5.	Katere pomanjkljivosti naj se odpravijo?
6.	Kako ste zadovoljni z organizacijo letovanja?
7.	Ali boste v naslednjem letu še letovali v našem domu?
8.	Če bi lahko ocenjevali, kako bi ocenili pogoje in skrb za vas v domu?
ODGOVORI PA SO BILI NASLEDNJI:
DRAME STANE, izmenski vodja v brusilnici:
1.	V Portorožu.
2.	Zaradi kopanja in sonca, klima mi tudi odgovarja.
3.	Oskrba odlična, cene solidne.
4.	Nimam pripomb, bil sem zèlo zadovoljen.
5.	Potrebno bi bilo namestiti na okna mreže, da ne bi mogli komarji v sobe. Tudi prevoz na plažo bi se moral urediti. Nabavil naj bi se kombi; z njim bi tudi lahko nabavljali hrano.
6.	V redu. Le organizacijo vpisovanja na sindikatu je potrebno boljše organizirati. Ne bi bilo slabo, če bi se vpisovalo po oddelkih.
7.	Gotovo — samo če bom prišel na vrsto.
8.	Osebje je v redu. Predlagam, da bi morali za toliko gostov namestiti še eno osebo za pomoč v kuhinji.
VOLAJ MARA, kontrolor stekla:
L V Portorožu.
2.	Ker je kraj lep, klima ugodna in zaradi samega kopanja.
3.	Sem zelo zadovoljna, hrana odlična, pijača dobra in poceni.
4.	V redu, osebje zelo prijazno.
5.	Urediti prevoz na plažo. Potrebno bi bilo namestiti tudi omare v sobe.
6.	Organizacija v redu. Smatram pa, da je vožnja predraga.
7.	Seveda, če bo zdravje.
8.	V redu, ženske se trudijo, kakor tudi upravnik, da ustrežejo vsem.
ŠULJAGIČ RANE, steklar:
1.	V Portorožu.
2.	Zaradi kopanja. Letos sem prvič letoval na morju.
3.	Odlično.
4.	Nimam pripomb, vse je bilo v redu. Vendar za tolikšno število dopustnikov je premalo osebja (80 ljudi). Kosilo se večkrat zavleče zaradi tega.
5.	Rekreacije je dovolj. Potrebno je urediti prevoz do morja, posebno zaradi otrok in starejših ljudi.
6.	Potrebno je najti drugačen način zapisovanja — prijavljanja, da bi odpadli vsi prepiri. Nekateri čakajo ves dan, da pridejo na vrsto. Prevoz z avtom
je v redu.
7.	Gotovo, če bodo finance dopuščale.
8.	Osebje je zelo uslužno, tako tudi upravnik. Dam jim vse priznanje za trud. Počutil sem se kot doma.
DREMEL KARLI, obratni knjigovodja I:
1.	V Bohinju.
2.	Prija mi klima, ker ni prehude vročine (delno tudi zaradi tega, ker zaradi navala nisem dobil prostora v Portorožu).
3.	Odlično, nimam pripomb.
4.	V redu; če je dom polno zaseden, je premalo osebja.
5.	Manjka kopalnica ali vsaj tuš, ker v jezero ne more iti vsak na kopanje. Sobe odlične.
6.	Vpisovanje ni v redu organizirano. Potrebno je najti drug način. Vrste pred sindikalno pisarno povzročajo le prepir in nezaupanje. Prevoz je problemati-
čen. Vozili smo se od štirih zjutraj do dveh popoldne, kar je izguba časa. Naj se najde možnost prevoza z manjšim avtobusom.
7.	Gotovo, le če bom prišel na vrsto.
8.	Do mene je bilo v redu.
STEPIŠNIK FERDINAND, vodja skladišča gotovih izdelkov:
1.	V Portorožu.
2.	Šel sem na preventivno zdravljenje. Posebno zaradi kopanja in zdravja. Za moje zdravje je predvsem koristno sonce in morje.
3.	Oskrba in dom v naj lepšem redu. Lepši dom kot katerikoli prejšnji. Hrana izredno dobra.
4.	Osebju dajem vso pohvalo za skrb za dopustnike. Kapacitete naj bi se povečale, da lahko več članov kolektiva letuje.
5.	Vse v redu — sem bil z vsem zadovoljen.
6.	Organizacija v redu.
7.	Še bom letoval, le če bo denar.
8.	Osebje se trudi, upravnik je v redu, so zelo uslužni in pozorni predvsem do bolnikov.
JAZBINŠEK MAKS, brusilec stekla:
1.	V Portorožu.
2.	Zaradi klime in kopanja.
3.	Boljše ne more biti kakor je, hrana je dobra in dovolj je
je-
4.	Upravnik se zelo trudi m je v redu. Tudi glede osebja nimam pripomb.
5.	Potrebno je le urediti prevoz do plaže. Tudi športne objekte je potrebno popraviti in še kaj dopolniti.
6.	Organizacija v redu, tudi prevoz je za moje pojme v najlepšem redu.
7.	še bom šel v Portorož, samo če pridem na vrsto.
8.	Za mene je bilo osebje in upravnik v naj lepšem redu.
TOVORNIK MARJANA, steklo-slikarka:
1.	V Portorožu.
2.	Odločila sem se predvsem zaradi tega, ker mi prijata zrak in voda. Potrebujem pa tudi počitek.
3.	Zadovoljna sem z vsem.
4.	Osebje in upravnik dajo vse od sebe, da je dopustnikom lepo. Pridni so pri delu, manjka jih pa tudi ne v družbi.
5.	Premalo prostora v sobah. Sobe so prenatrpane, kljub temu, da še ni omar.
6.	Zaradi premajhnih kapacitet je naval pri vpisovanju. Potrebno je najti drug način vpiso-
vanja, da ne bo nepotrebne jeze. Zame je prevoz v redu, ker imam lastnega.
7.	Seveda bom še letovala v Portorožu, če bo le prostor.
8.	Upravnik in osebje skrbe, da se dopustniki res lepo počutijo na dopustu.
DRAGAR KARLI, normirec v pomožnih delavnicah:
1.	V Portorožu.
2.	Odgovarja mi klima, predvsem pa zaradi kopanja.
3.	Odlično, vse v redu. Hrane dovolj in kvalitetna je tudi.
4.	Osebje in upravnik so prijazni in uslužni.
5.	Težave zaradi dohoda do morja, posebno za družine z majhnimi otroki. — Imamo dovolj zemljišča, naj se postavijo še vikend hišice, kar bi bilo boljše in ceneje kot da so naši ljudje v privatnih stanovanjih.
Godbeniki predajajo dežurstvo — pevcem
6.	Organizacija letovanja je v redu, nimam kaj pripomniti.
7.	Bom še letoval, samo če bo prostor.
8.	Osebje in upravnik imajo lep odnos do gostov, zelo sem bil zadovoljen, ker so pokazali veliko razumevanja do majhnih otrok, predvsem zaradi hrane.
VRAČUN VILJEM, izmenski oddelkovodja v notranjem obratu:
1.	V Bohinju,
2.	Glede na onesnaženje zraka v Hrastniku in okolici mi pomeni Bohinj vse.
3.	Dom je v redu. Osebje in hrana odlična. V pičlih desetih dneh se opazi, da se vsi člani ene izmene sprostijo in pokažejo
(Nadaljevanje na 6. strani)
Skupni posnetek godbenikov, pevcev in osebja ob odhodu iz Portoroža
Upravnik doma v Portorožu tovariš Blaško z osebjem, ki je celo sezono z vso ljubeznijo skrbelo, da so se dopustniki počutili, kot doma
Za udeležence NOB
Skupščina SR Slovenije je v mesecu juniju 1969 sprejela spremembo in dopolnitev Zakona o dodatku zaposlenim udeležencem NOB. Po tem dodatnem predpisu imajo udeleženci NOB in španske državljanske vojne pod pogoji, določenimi z Zveznim zakonom o dodatku za borce, pravico do dodatka po določbah zakona o spremembah in dopolnitvah. Dodatek za borce po tem zakonu je enak razliki med osebnim dohodkom, ki ga je udeleženec NOB dosegel z delom v polnem delovnem času, povečanim za dodatek za borce po Zveznem zakonu o dodatku za borce ter med osnovo za priznavanje dodatka za borce po spremembah zakona. Za udeležence NOV, ki glede na višino osebnega dohodka za delo v polnem delovnem času ne prejmejo dodatka za borce po Zveznem zakonu o dodatku, je dodatek enak razliki med osebnim dohodkom, ki ga je udeleženec dosegel za delo v polnem delavnem času ter med
osnovo za priznavanje dodatka za borce po novem zakonu. Osnova za priznavanje dodatka zaposlenih iz preteklega koledarskega leta, povečano za toliko odstotkov, kolikor znaša v resoluciji ali v ustreznem drugem aktu skupščine SR Slovenije po izvajanju gospodarske politike predvideno poprečno povišanje osebnih dohodkov zaposlenih v tekočem letu v SR Sloveniji. Osnova za priznavanje dodatka za borce po tako navedenih določilih določi za vsako leto Izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Sprememba tudi predvideva, da se uporabljajo npvosti Zakona od 1. 1. 1969, v nekaterih primerih pa od 1. 7. 1969.
Kako bo z nadaljnjimi spremembami in realizacijo teh novitet, bomo člane delovne skupnosti, ki imajo pravico do borčevskega dodatka, še naknadno obvestili.
Viktor Sušin, dipl. pr.
Dopustniki govore
(Nadaljevanje s 5. strani) eden do drugega veliko več pravega prijateljstva kot celo leto doma.
4.	Z osebjem sem bil zelo zadovoljen.
5.	Uredi se naj manjša kopalnica ali tuš, poleg hiše pa manjši prostor za balinanje. Tudi otrokom je potrebno postaviti kakšno gugalnico.
ka; imam vse, kar si želim, kopanje, planine, lepe razglede, žičnico itd.
3.	Zelo zadovoljen — nimam pripomb. Hrane je dovolj in dobra je.
4.	V redu. Kljub temu, da ima mnogo dela, je osebje uslužno do gostov.
5.	Resnično bi bila potrebna manjša kopalnica, za otroke pa
Ob slovesu še nekaj poskočnih polk
6.	Če se le da, v prihodnjem letu drugače urediti prevoz. Z železnico je le izguba časa. Za relacijo Hrastnik—Bohinj rabiš 9 ur.
7.	Dokler bo možnost, bom letoval le v Bohinju. To ne zaradi temne polti, temveč iz čisto zdravstvenih razlogov.
8.	Kljub zmanjšanemu številu osebja so nam nudili vse, kar dopustnik potrebuje. Zadovoljni smo bili zaradi ustrežljivosti in dobrih odnosov.
KNAP NIKO, steklar:
1.	V Bohinju.
2.	Bohinj mi ugaja zaradi zra-
igrišče z gugalnico. Včasih je bil na razpolago tudi čoln. Če bi še bilo to, potem bi bilo urejeno vse, kar potrebuje človek na dopustu.
6.	Vpisovanje ni v redu. Predolgo čakanje in vrste. Ustvarja se nezaupanje med člani kolektiva. Potrebno je urediti vpisovanje po oddelkih. Razpored naj bo tudi boljši, da ne bodo eni in isti v najboljšem mesecu. Prevoz slab — zveze ni.
7.	še bom šel v Bohinj.
8.	Nimam pripomb, vse je bilo v redu.
Uredništvo
Interni pravilnik sindikalne podružnice notranjega obrata
SPLOŠNE DOLOČBE
I. člen
Določila tega Pravilnika veljajo za vse člane delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, ki so zaposleni v naslednjih službah in obratih: notranji obrat, obrat avtomatske proizvodnje, obrat priprave zmesi in taljenja, obrat kontrole stekla, tehnični oddelek s pripravo dela in razvojem in uprava podjetja z vsemi oddelki razen komercialnega sektorja.
II.	člen
Ker se pravilnik nanaša v glavnem na denarno podporo oziroma pomoč članom naše podružnice, se mora za vsako dano denarno pomoč posameznik ali skupina obrniti na upravni odbor sindikalne podružnice, oziroma preko tajnika podružnice.
III.	člen
Za člane naše podružnice veljajo ista pravila ne glede na delovno mesto.
IV.	člen
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za osebe, ki so začasno zaposlene v enem od omenjenih obratov oziroma služb, to se pravi za osebe, ki so dane kot pomoč iz drugega obrata.
V.	člen
Sklep o dodelitvi podpore bo izdal upravni odbor podružnice na prvi prihodnji seji.
OSNOVE ZA UGOTAVLJANJE PODPORE
I.	člen
Obrat, služba ali izmena, ki organizira strokovno ekskurzijo z najmanj 40 ljudmi, dobi za vsakega člana 10 din. Ta dotacija se daje enkrat letno na podlagi predloženih računov s strani organizatorja izleta.
II.	člen
Član podružnice, ki se nahaja v bolniškem staležu nad 30 dni, dobi enkratno podoro 20 din; če se bolniški stalež člana nadaljuje, dobi za vsak nadaljnji mesec 30 din.
III.	člen
Član podružnice, ki služi vojaški rok in pride na redni dopust ali zdravljenje, dobi enkratno podporo 50 din.
IV.	člen
Prošnje družbenih organizacij, športnih in kulturnih društev se obravnavajo posebej na sejah upravnega odbora podružnice.
Predsednik Zaletel Vili
Uredništvu »Steklarja«
Prilikom mog odlaska u penziju izražavam svoju zahvalnost kolektivu Steklarne Hrastnik na poverenju, koje mi je ukazalo primivši me u svoju sredinu. Nikad neću zaboraviti pažnju i prijateljstvo koje ste mi ukazali za vrijeme mog službovanja. Zaposlenjem u vašem kolektivu, doprinjeli ste, da sam izašla iz težke situacije u kojoj sam se bila našla poslije iznenadne smrti mog supruga.
Posebnu zahvalnost dugujem generalnom direktoru Klanšeku, koji je sa puno ljudskog osjećaja i razumevanja primio me u vaš kolektiv. Zahvaljujem se također đrugari-cama i drugovima is komercialnog odjela na lijepom ispraćaju kao i direktoru komercialnog sektora drugu Mlinaru na lijepim i toplim rijećima koje mi je uputio prilikom oproštajnog rućka.
Boravak u vašoj sredini ostat će mi u nezaboravnoj uspomeni pa ovim putem želim, da svima kažem još jednom »velika vam hvala«.
Lucija VRANEŠIČ ZAGREB Crnomerac 3/II
IZ ARHIVA NOB HRASTNIK
NAPREJ V BORBO
(Nadaljevanje)
Noč od 21. na 22. avgust je bataljon prespal pod bregom visoke Košute, drugo jutro ob zori pa se je vsa kolona brez vodiča premikala po stari tihotapski stezi na prehodno točko. Vrh Karavank, 2.000 m visoko, se tovarišem odpre nov, neznan svet: Slovenska Koroška s srebrno krivuljo Drave v ozadju. Kakor prerojeni hite borci po strmih sipinah v dolino. V mraku se utabore pri prvi vodi.
Patrola odide v prvo slovensko vas. S tesnim srcem pričakujejo tovariši povratek patrole. Ali so tu še zavedni Slovenci? Ali nam bodo dali hrane prostovoljno?
Ob dveh ponoči se tovariši vrnejo iz vasi z izdatno malico. Vsak dobi velik kos kruha in skodelico mleka, drugo jutro pa žgance in mleko. Tovariš Tit pripoveduje: »Vas je revna, le nekaj kmetij, polja ni skoraj nič. Vendar so nam ljudje dajali, kar so imeli. Neki starček nam je dal poslednji kos kruha s solzami v očeh, rekoč: ,Vzemite fantje, naša vojska, jaz imam sina v partizanih’«.
Po zajtrku gre bataljon dalje svojo pot. Najprej je imel namen potovati ob vznožju planin, toda naš izvidnik je naletel ob edini stezi na nemško zasedo. Zato se je bataljon obrnil na levo in šel naprej preko dolin in planot. V noči od 23. na 24. avgust prekorači cesto, po kateri so neprestano brneli nemški kamioni, zato krene preko potoka navkreber. V vasi se založi s hrano. Glas, da je slovenska vojska na Koroškem, se je iz zakotne vasice pobliskoma raznesla po vseh razkropljenih slovenskih vaseh, tja do Borovelj in Celovca. Po dvajsetletnem trpljenju je ljudem v očeh zasijalo novo upanje, nova vera, vsi so se v celoti zavedali poslanstva, ki ga vrši partizanska vojska.
Od vasi se vzpenja kolona vso noč in ves dan na planino X, kjer prosimo pastirje, naj nam prodajo nekaj koštrunov, da bi fantje enkrat zopet jedli. Pastirji govore: »Prav nič ne prodamo. Vzemite živine kolikor hočete in koljite, saj smo vsi Slovenci in je vse slovensko.«
24.	avgusta v mraku se marš nadaljuje. Na poti v dolino Borovnice srečajo partizani možič-ka, ki ga prosijo, naj jih vodi prek avtomobilske ceste. Korošec prav nič ne premišlja. Priključi se v kolono, diktira smer po stezah in poteh mimo slovenskih hiš. Spotoma pripoveduje o trdem življenju koroških Slovencev, kako grenak je kruh, ki jim ga tujec reže. V vaseh pokaže tudi hiše, kjer prebivajo zavedni Slovenci. Partizani se čudijo, kako malo je tu hitlerjevskih izdajalcev lastne krvi. Povsod jih ljudje spremljajo kot svoje sinove, povsod jih postrežejo z najboljšim, kar imajo. V noči prispe kolona do ceste, kjer se partizani poslove od prijaznega Korošca. V zahvalo mu dajo blago za obleko. Še dolgo potem, ko se kolona izgubi v nepredirnem
gozdu, stoji starček na cesti in gleda za njimi, ki se bore zanj, za slovensko Koroško.
Tako pride 26. avgust, dan prve velike partizanske zmage na Koroškem. Partizani taborijo čisto blizu vasi Apače. Miha kuha večerjo kakor že dolgo ne. Okoli šeste ure zvečer se vsi raz-vrste pred kotlom. Samo pravkar odmerja vsakemu polno porcijo, ko se oglasi presunljivo kričanje: »Nemci!« Napad je bil zaradi stražarjeve nepazljivosti tako nenaden, da se presenečeni partizani nimajo časa razvrstiti v strelce, ampak zbeže na rob kotline, v kateri je ležalo taborišče. Nemci so zasedli taborišče. Vsa partizanska oprema je ostala tam. Položaj izgleda obupen. Toda že formira komandant tov. Krajnc čete v strelce. Borce razdeli v tri skupine. Center pre-
ško, 10 pušk, 1.500 komadov nemške municije, 4 obleke, 4 pare čevljev, nahrbtnike, fotografski aparat, ure, baterije in važne dokumente. Med dokumenti so našli prepustnico, kakršne mečejo v masah rdeči letalci v nemško zaledje na vzhodni fronti. Nemški zakon določa, da se vsakogar, ki obdrži to prepustnico, kaznuje s smrtjo.
Bataljon nima mnogo časa. Hitro pobere plen in že hiti po poti proti Železni Kapli. Vsako nemško zasedo mora prebiti! Mi moramo priti prek Jezerske ceste do jutra, se glase odločne besede komandanta in že stopa bataljon s hitrim korakom kar po cesti Fužine in prekorači most in železnico skozi dvorišče tovarne papirja. Na nasprotnem bregu je komaj eno uro počival, ko se že za njim pojavi nemška sprednja
vzame sam, levo krilo zaupa tov. Rajku, desnega komandirju 3. čete tov. Grogi. Na njegov »juriš« odgovore partizani »hura« in že se v strelcih v polkrogu pomikajo* proti Nemcem. Prične se bitka, srdita, neizprosna za vsako ped zemlje. Med hripavim kričanjem borcev, med poki in žvižganjem krogel se čujejo ostra povelja štaba: »Levo krilo naprej
—	Groga drži položaj! — 2 strelca v center... Tovariši naprej!
—	Juriš!« Tovariš četni politkomisar Senko napada najvažnejši položaj, ki ga drži oficir z mitraljezom. Za smreko premalo kritega, ga oplazi sovražnikov rafal in brez besede se tovariš Senko zgrudi. Rdeča kri mladega partizana prvič namaka koroška tla.
Rezultat velike borbe je naslednji: padla sta tovariša Senko in Škorec, tovarišu Venceljnu pa je dum-dum krogla prebila obe roki. Pri Nemcih so padli: 4 SS oficirji, 1 podoficir (gestapovec), ranjenih pa je bilo najmanj 15 Nemcev, ki so skoraj vsi pustili na položaju puške. Partizani so zaplenili 1 mitraljez z rezervnimi deli, 1 nemško avtomatsko pu-
patrola. Spet so morali borci na noge, spet navkreber uro za uro hoda.
Proti večeru se spusti bataljon s planine v vas, tam dobi mladega vodiča, ki ga vodi proti meji. V vsaki slovenski vasi se bataljon ustavi, stopijo pred hiše in politkomisar kmetom pojasnjuje
namene in cilje slovenske partizanske' vojske, nato zapojo partizani nekaj udarnih in domačih slovenskih pesmi. Na večer dospejo do znane hitlerjevske gostilne pod Peco, kjer jih sprejmejo streli. Bataljon se umakne in krene v najhitrejšem tempu proti bivši jugoslovansko — avstrijski meji. Tu zopet udari naša prednja patrola ob močno nemško zasedo. V prvih spopadih je bil ranjen tov. Dušan, junaški borec, ki je v vseh bojih prvi jurišal. Ves bataljon se ob robu zasede prebija na hrib, zavzame na njem položaje in počaka jutra. V zgodnjih jutranjih urah že kolona koraka preko Olševe, mimo vasi Št. Jakob proti Raduhovem vrhu.
Bataljon je prispel na cilj. Izmučeni tovariši v prvem stalnem taborišču pod robom Smrekovca. Krvavi žulji na nogah, upadli, bledi obrazi pričajo o napornih marših, o prestanih bojih in po-mankanju hrane. Zavest, da vsi ti napori niso zaman, samo upanje v boljšo prihodnost in vera v pravičnost njihovega boja jim je dala moči, da so s tako vztrajnostjo vzdržali tako pot. Prekalil in prečistil se je bataljon v teh bojih in naporih, vse kar je bilo trhlega je odpadlo, ostalo je kleno, zdravo zrno, porok naše zmage.
Preden zaključim poročilo, ki hoče in mora biti objektiven prikaz dolgotrajne in vztrajne:borbe mladega slovenskega bataljona, je nujno treba poudariti one subjektivne momente, ki so v določenih trenutkih igrali odločilno vlogo. To so kadri, ki so, ko je bil bataljon v obupnem položaju, spontano spoznali in rešili situacijo. V prvi vrsti moramo tu omeniti bataljonskega komandanta tov. Krajnca zaradi odločnosti in smele komande, politkomisarja Rajka, ki je z udarnimi parolami, navdušujočimi govori ter junaškim vzgledom med borbo fante vedno povedel v juriš. Takoj za njim komandirja 3. čete tov. Grego, ki je vodil svojo četo skozi boje, zasede in napade skoraj brez žrtev vedno do novih zmag. Prav-tako komandir .2. čete tov. Gusti, ki se je odlikoval z osebno hrabrostjo, bil je vedno prvi v boju in zadnji pri umiku, kakor tudi Sulc, Dušan in še mnogi drugi borci, naši mladi junaški bodoči komandirji, komandanti in komisarji.
Konec
OBVESTILO
Občinski odbor Rdečega križa Hrastnik poziva vse zdrave občane, da stopijo v vrste krvodajalcev.
Potrebe po krvi so iz dneva v dan večje, trenutno ne krijemo potreb bolnice Trbovlje.
Vsak občan mora razumeti, da bo morda tudi sam ali njegova družina potrebovala kri in bo njegovo življenje odvisno le od neznanega krvodajalca.
V letošnjem letu je zelo veliko prijav nesreč in nezgod na delu in cesti, zat$ ponovno prosimo, da se prijavite za oddajo krvi.
Lahko se odločite tudi sami. Vsak petek ob 7 je reden odvzem krvi v bolnici Trbovlje in obenem vam je tudi zagotovljen temeljit zdravniški pregled.
Občinski odbor RK Hrastnik
USODNA SREDA
Tako kot mnogokrat, je ekipa ženskega rokometnega kluba »Steklar« zaradi priprav na bližajoče republiško prvenstvo želela in hotela pred prvenstvom odigrati tekmo, da tako oceni svojo sposobnost, izpopolni pomanjkljivosti in da se vživi v tekmovalni sistem. V takih primerih si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev praviloma izbere ne preveč oddaljeno ekipo, upoštevajoč pri tem dobre in prijateljske medsebojne odnose. Ekipa »Steklar« že več let tesno sodeluje z ekipo iz Brežic, zato smo tudi za priprave pred letošnjim prvenstvom izbrali ekipo Brežic.
Tako je dne 3. 9. 1969 v popoldanskih urah krenila z vlakom proti Brežicam celotna ekipa z A in B postavo, zaradi organizacijskih priprav v zvezi z delom trenerja pa smo zaprosili tovariša Šuster Franca, da je s svojim osebnim avtomobilom odpeljal v Brežice trenerja, njemu pa sta se priključila še tovariš Pufler Ernest in Mühlbauer Bogo kot člana upravnega odbora. Poudariti je treba, da smo se večkrat posluževali takih oblik in da so nam člani kolektiva, ki imajo svoja osebna vozila, večkrat priskočili na pomoč in nam tako omogočili pravočasno prihajanje na posamezna športna igrišča, za kar pa smo jim dali le skromno povračilo, tako da smo plačali samo gorivo. Za tako razumevanje verjetno ni potrebno posebej pudarjati, kaj to mnogokrat pomeni za klub, vemo pa to, da imamo člane delovne skupnosti, ki z interesom in z voljo tudi želijo posebno pripomoči k boljšemu uspehu našega kluba.
bilo, toda morali smo k bližnjim sorodnikom umrlih članov, da jim sporočimo to žalostno vest. Za Kreže Ireno smo bili obveščeni, da je poškodovana, vendar da ni v življenjski nevarnosti. V tem primeru gre zahvala tudi tovarišu direktorju, ki je takoj, ko je zvedel za nesrečo, tudi izrekel sožalje in dal na razpolago osebni avtomobil, da so vodstvo kluba in najbližji svojci lahko odpotovali na kraj nesreče. Čimbolj smo se bližali nesrečnemu kraju, tem težje je bilo naše spoznanje, na kar smo na postaji LM v Krškem že bili natančneje seznanjeni, da sta umrla Mühlbauer Bogo in Pufler Ernest, da pa je od naših članov tudi Kreže Irena dobila hude telesne poškodbe, medtem ko sta poškodovana tudi Dornik Janko in voznik avtomobila. Zvedeli smo tudi, da ležita Pufler Ernest in Mühlbauer Bogo na Žalah v Novem mestu, da je bila Kreže Irena z rešilnim avtomobilom odpeljana v bolnišnico v Zagreb, medtem, ko sta šušter Franc in Dornik Janko v bolnici v Brežicah. V Novem mestu smo pri pristojnih organih opravili vse formalnosti in ob 17. uri skupno s furgonom KOP Hrastnik odpeljali posmrtne ostanke proti Hrastniku. Zvečer istega dne smo bili seznanjeni, da so poškodbe Kreže Irene zelo hude.
Naslednjega dne, to je v petek 5. 9. 1969, ko smo stali na dolskem pokopališču in še zadnjič zrli v krste naših dragih tovarišev, nas je presunila nova novica, da je umrla tudi Kreže Irena. Ko smo se poslavljali od obeh tovarišev na dolskem pokopališču, smo videli, da sta bila imenovana tovariša priljub-
PUFLER ERNEST
MÜHLBAEJER BOGOMIR
KREŽE IRENA
Ekipa z vodstvom je pravočasno prišla v Brežice in tudi odigrala prijateljsko tekmo. Ves čas tekme in tudi takoj po njej so se igralke obeh ekip prijateljsko dogovarjale o novih in bodočih prvenstvenih tekmah, vodstvo kluba pa je skupaj z vodstvom Brežic razpravljalo o tekmovalnem sistemu, o načinu tekmovanja, o drugih ekipah itd. Ob zaključku te tekme smo članicam kupili skromen sendvič in cocto,nato se poslovili od ekipe Brežic in od tovarišev ter tovarišice, ki so odšli z avtomobilom proti domu. Se nekaj pozdravov in pomahov z roko in že je rjavi Renauld izginil izpred naših oči. Pufler Ernest, Mühlbauer Bogo in Dornik Janko so se odpeljali v osebnem avtomobilu zato, ker so tudi z osebnim avtomobilom prišli na tekmo. Kreže Irena pa se je vračala z osebnim avtomobilom zato, ker je njen dom od železniške postaje Hrastnik precej oddaljen, poleg tega bi morala s postaje proti domu sama v nočnem času, zato je bilo rečeno, naj^ se še ona vrne z osebnim avtomobilom, da ji ne bo treba peš od postaje, ker bi se z osebnim avtomobilom vračali proti Hrastniku za Savo. Irena je bila namreč doma iz Savne peči.
Ko smo v četrtek zjutraj ob 6. uri prišli na delo, smo kmalu zvedeli, da se je v bližini Krškega zgodila prometna nesreča. Tudi oče Mühlbauer Jože je prišel na upravo podjetja in sporočil, da se sin še ni vrnil. Kmalu za tem smo izvedeli, da tudi šušter Franc še ni prišel na delo. Takoj smo vedeli, da se je moralo nekaj zgoditi, toda kaj se je zgodilo, nam še ni bilo jasno, zavrteli smo telefone, povprašali po najrazličnejših krajih in kmalu dobili prvi pretresljivi odgovor, in sicer ta, da sta v prometni nesreči izgubila žvljenje Mühlbauer Bogo in Pufler Ernest ter voznik zagrebškega vozila in da so ostali sopotniki težje poškodovani in odpeljani v bolnišnico. Težko je
ljena, ker se je od njiju poslovilo mnogo občanov in vodstev družbeno-političnih organizacij in klubov, v katerih sta tovariša delala. Zahvala gre tudi v prvi vrsti ekipi Brežic, ki je prišla na pogreb in tako izkazala čast in iskreno sožalje.
V ponedeljek smo se odpravili na žalostno pot v Zagreb in pripeljali posmrtne ostanke na pokopališče v Radeče. Od nje smo se poslovili v torek v popoldanskih urah s tem, da je Ireno na tej zadnji poti spremljalo mnogo občanov iz Flrast-nika.
Tako smo izgubili tri člane rokometnega kluba, takorekoč članic kolektiva, ki so pri svojem vestnem opravljanju klubskih nalog morali žrtvovati zaradi krute usode svoja življenja.
3.	september bo za naš klub in kolektiv vedno črn dan,
Kruta usoda je iz naših vrst iztrgala tri člane, prometna nesreča pa je zahtevala pet življenj. Težko je napisati vse tisto kar občutimo, vendar pa se zavedamo tega, da so naši člani zgubili življenje pri prostovoljnem opravljanju svojih klubskih nalog, da ne gre pri tem kriviti nikogar in da smo dolžni, da se jih redno spominjamo in da se jim za vedno zahvalimo za njihovo nesebično in požrtvovalno delo pri ženskem rokometnem klubu.
Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki so ob teh dnevih priskočili na pomoč, kolektivu podjetja, organom upravljanja, sindikalnim organizacijam in društvom, rokometnim klubom, ki so nam izrekli sožalje, zlasti ekipi Brežic in tudi vsem tistim, ki so naše drage tovariše spremljali na zadnji poti.
Upravni odbor ŽRK »Steklar«
Prvenstvo Slovenije kajakašev v Hrastniku
Hrastniški kajakaši smo letos imeli dolžnost, obenem tudi čast, da priredimo prvenstvo Slovenije v kajaku in kanuju na divji vodi za leto 1969.
Že v samem začetku smo imeli smolo, ker je narasla Sava odnesla že polovico pripravljene proge in ostali material. Zato smo morali prireditev preložiti. Nato smo v zelo kratkem času nabavili drug material in še pravočasno uredili progo. Naši člani so v tem času opravili ogromno dela, saj smo bili na delu vse dni od jutra do večera. Časa pa je bilo malo na razpolago.
Kljub vsem težavam pa je bilo vse urejeno o pravem času.
Tekmovalci so prišli že v petek
5.	septembra. Udeležba je bila takšna, kot smo pričakovali Saj se je prijavilo preko sto tekmovalcev iz dvanajstih klubov. Ker je bilo prvenstvo odprto, so se ga udeležili tudi klubi iz sosednih republik. Priskrbeli smo jim tudi prenočišča ter prehrano.
Naslednjega dne v soboto ob 10. uri so se tekmovalci prvič pomerili med seboj v spustu Zagorje^-Hrastnik v dolžini 12 km. Proga je zelo zahtevna. Terja mnogo kondicije in tehnike. Saj nekateri odseki, kot je Brusnik pod Zagorjem, spadajo v najtežjo težavnostno stopnjo. Za vsak primer smo na to mesto postavili reševalno ekipo, vendar pa do prevračanj ni prišlo, kar pomeni, da so bili tekmovalci dobro pripravljeni.
V spustu je bil pri članih najboljši Bogdan Sret iz ljubljanskega brodarskega društva. Za njim so se zvrstili: Grašič Martin iz Ljubljane, Matakovič iz Zagreba. Za naš klub je vozil pri članih Barič Franc, ki je osvojil osmo
mesto. Moramo reči, da naši tekmovalci niso imeli dovolj časa za treninge, delali so vsi prav do časa, ko je bilo treba na start. Pri članih v kategoriji kanujev pa sta bila prva naš par Žibert—Špacapan. Naši kanuisti so še zelo mladi in začetniki v tej kategoriji. Do nedavnega sploh nismo imeli dvosedežnih tekmovalnih kanujev. Zato je njihov plasma še poseben uspeh. Upamo, da bomo tudi v tej kategoriji sčasoma dobili dobrte tekmovalce.
Pri j unior j ih je bil v spustu najboljši Skok Dušan iz Tacna. Naši mladinci pa so se uvrstili na peto mesto Volaj Boris, na šesto Rancinger Roman. Ostali pa niso mogli tekmovati, ker so bili dodeljeni za sodnike ali v reševalne ekipe.
Lahko rečemo, da so naši osvojili v spustu dokaj dobre rezultate, saj so bili zaradi priprav prikrajšani pri treningu. Prav tako pa nimamo kajakov za spust. Za tekmovanje smo si jih morali sposoditi od drugih tekmovalcev. Upamo, da jih bomo kdaj imeli, da si ne bo treba sposojevati. Naši teklovalci pa bi se nanje bolj privadili.
Istega dne popoldne pa je bil na programu slalom za moštva. V tej kategoriji vozijo po trije čolni skupaj in tvorijo ekipo, ki predstavlja društvo ali klub. Za naše moštvo so vozili Barič Franc, Rancinger Roman ter Volaj Boris.
Prvo mesto v moštveni tekmi je osvojila prva ekipa iz Nove Gorice, drugo mesto prva ekipa Ljubljane, tretje mesto pa so osvojili naši. Tekmovalo je dvanajst ekip, v katerih pa so tekmovali tudi državni reprezentanti. Rečemo lahko, da so nastopili skoraj vsi klubi, ki tvorijo vrh tega športa
pri nas. To so bili sami izkušeni in rutinirani kajakaši, ki tudi v mednarodnem merilu nekaj pomenijo. Tu so bili odlični kajakaši iz Nove Gorice, Ljubljane, Zagreba, Banja Luke, Tacna, Kranja, Varaždina itd.
Naši so pokazali, da so jim kos ter jim odvzeli nekaj lepih mest. Čestitamo jim lahko za njihov uspeh za tretje mesto v Sloveniji, čeprav smo majhen klub nasproti Ljubljani in Novi Gorici ter ostalim. Naši tekmovalci so kljub slabši opremi dominirali zelo visoko tudi v državnem merilu. Žal pa se vseh tekmovanj ne morejo udeležiti zaradi pomanjkanja denarja ter prevoza.
V	nedeljo, drugi dan tekmovanja, pa je bil na programu slalom za posameznike. Proga je bila strokovno postavljena ter zahtevna.
V	slalomu za posameznike je bil pri članih najboljši Ibrahim Be-govič iz kajak kluba »Vrbas» iz Banja Luke. Drugi je bil Spacal iz Goripe, tretji pa Matakovič iz »Elektrostroja« Zagreb. Tudi v slalomu je Barič Franc bil na osmem mestu.
Za mladince je tekmovalo nad trideset tekmovalcev. Novi slovenski prvak je Abramič iz Nove Gorice, drugi je bil Skok Dušan iz Tacna, on je tudi kljub svojim sedemnajstim letom v državni reprezentanci, tretje mesto pa je osvojil naš mladinec Barič Jože II, ter s tem pokazal svojo kvaliteto, četrti in peti sta bila tudi Hrastničana Rancinger Roman in Volaj Boris. Tako so naši mladinci zasedli mesto med najboljšimi Jugoslovani. Če bi ti fantje imeli večje možnosti za treninge ter sodelovanje na večjih tekmovanjih, bi lahko segli v sam vrh tega športa. Posebno pa moramo omeniti našega naj mlaj šega tekmoval-
Letos pa se pišejo tudi drugačni časi za rokometašice »Steklarja« v republiški ženski rokometni ligi.
V 4 tekmah so zbrale 4 točke in tako po IV. kolu zasedajo
6.	mesto, pred njimi pa je še nekaj srečanj, kjer vodstvo pričakuje točke.
Rezultati prvih štirih kol: Slovan — Steklar 17:8 Steklar — Brežice 12:10 Polet (Sobota) — Steklar 8:10 Steklar — Selca 5:8
Ekipa nastopa v tem delu prvenstva v naslednji postavi:
Pufler, Krajnc Lidija, Šergan, Sekili, Dornik, Bratuša, Vretič, šušter, Stegenšek, Bajda, Jelčič, Mlinarič in Krajnc Sonja.
Do sedaj je najboljša strelka Bratuša Nevenka, ki je v štirih tekmah dosegla 14 golov, za eki-
ca Barič Franca II. Z dvanajstimi leti je bil na tem tekmovanju najmlajši ter uspešno osvojil II. mesto.
Gledalci in tekmovalci so bili z organizacijo zadovoljni, sama prireditev je bila v redu. Predvsem pa so bili tekmovalci veseli nagrad, katere so dobili za osvojena mesta. Za gledalce, ki jih je bilo kar precej, pa je bilo to tekmovanje zelo zanimivo in pestro. Oba dneva so spremljali tekmovanja z velikim navdušenjem, saj je bila ena največjih športnih prireditev v tem letu v Hrastniku. Za to prireditev so se zanimale tudi zagrebška in ljubljanska televizija ter posneli nekaj filma.
Med tekmovanjem je bilo videti vse v redu. Nihče pa ni vedel, s kakšno težavo smo to tekmovanje izvedli. Najtežje je bilo, ko nam je narasla voda potrgala vso progo ter nam odnesla tudi ostali pripravljeni material, ki smo ga nabavljali in pripravljali že vse leto tako, da v enem tednu pred tekmo nismo imeli ničesar, niti materiala, niti denarja za nabavo drugega. Rešila nas je dotacija sindikalnega pododbora Steklarne, notranjega obrata. To so bila vsa finančna sredstva, s katerimi smo se lotili prvenstva. Ne vemo, katero društvo bi se lotilo takšne prireditve in jo speljalo s 600 din. Toliko smo skoraj dali za žico, ki smo jo potrebovali za slalom progo. Lahko se zahvalimo našim vestnim članom za njihovo požrtvovalno delo in iznajdljivost, da smo prireditev speljali. Zahvaljujemo se tudi odboru za šport in rekreacijo Steklarne za nabavo startnih številk ter megafona. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi.
Prepričani pa smo, da smo kljub vsemu pomanjkanju zadovoljili gledalce in tekmovalce. Upamo pa, da bo v prihodnje še takšno tekmovanje, ker bi takšne nagrade privabile v Hrastnik še mnogo več tekmovalcev.
Naše občinstvo pa bo sčasoma bolj razumelo ta šport in upamo, da bo tudi v Hrastniku našel svoje mesto ter podporo, ki si jo zasluži.
Za B. D. Hrastnik Adolf Barič
po kot celoto pa veliko pomeni vrnitev Domikove.
Najboljšo igro so prikazala dekleta letos v Murski Soboti in doma proti Selci in če bodo tako nadaljevale, pričakuje vodstvo po končanem jesenskem delu prvenstva plasma na 5.—6. mesto z 10 osvojenimi točkami.
Lestvica po	IV. kolu:		
1. Branik	4 4 0 0	52:31	8
2. Selca	4 3 0 1	75:30	6
3. Slovan	4 3 0 1	54:36	6
4. Piran	4 3 0 1	36:30	6
5. Brežice	4 2 0 2	51:42	4
6. STEKLAR	4 2 0 2	35:44	4
7. Polet	4 10 3	41:39	2
8. Olimpija	4 10 3	34:38	2
9. Gorenje	4 10 3	30:71	2
10. Usnjar	4 0 0 4	28:75	0
	Strgaršek Janez		
Tudi rokometašice uspešno startale
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
MALI NOGOMET
V okviru ligaškega tekmovanja sindikalne medobratne lige v malem nogometu je bilo odigrano že 5. kolo. Vodstvo tekmovanja je tekmovanje preneslo iz asfaltne plošče, kjer se igra rokomet, na travnato, nogometno igrišče predvsem zaradi poškodb, ki so se pojavljale v prvih kolih. Ta odločitev se je pokazala koristna. Tekmovanje poteka po programu in lahko rečemo, da so nekatere ekipe v zadnjih dveh kolih prikazale kar dober nogomet, kar velja predvsem za mlado ekipo profesionistov in III. ekipo steklarjev, kjer nastopajo skoraj sami bivši igralci NK »Bratstva«, pa tudi drugače nivo kvalitete tekmovanja iz kola v
Zanimalo vas bo
PRIŠLI V PODJETJE:
VRNILI IZ JLA:
Brečko Gregor, krogličar; Knez Milan, nabiralec stekla; Rotar Ernest, električar; Jevše-var Rudolf, pomožni ključavničar; Sebasu Branko, električar; Perko Vladimir, krogličar; Gnus Anton, odnašalec stekla.
VAJENCI V ŠOLSKEM LETU 1969/70:
Stoklasa Edi, Vretič Branko, Babič Stanislav, Erman Branko, Pust Martin, Škofič Drago, Levec Anton, Koritnik Karli, Klemen Samo, Košič Franc, Jamšek Darko, Brečko Anton.
ODŠLI IZ PODJETJA:
NA LASTNO ZELJO:
Mlakar Štefanija, žigosarka; Kužnik Ivan, strojnik v kisikar-ni; Peklar Olga, vezalka; Bucik Angela, kontrolor stekla; Ardalič Milivoj, strojnik v kisikarni; Alič Tatjana, kontrolor stekla; Gričar Marija, odnašalka stekla; Marinc Marija, pom. delavka v brusilnici; Ravnikar Jurij, pobiralec črepinj; Kosmatin Franc, strojnik v avtomatski proizvodnji.
V JLA:
Rački Drago, nosač stekla; Šentjurc Bruno, kovinostrugar.
POROČILI SO SE:
Kreže Franc IL, ključavničar; Sopar Jožica, kontrolor stekla in Levačič Anton, nabiralec stekla. Rušan Ivanka odnašalka in Pun-garčič Janez, pobiralec črepinj, Ljubi Ljudmila, stekloslikarka — Zadobovšek.
PRIRASTEK V DRUŽINI: Klanšek Rado — sina; Šmagelj Alojz — hčerko; Karabegovič Suljo — sina; Haler Mira — sina; Zagorc Štefan II. — sina; Kocman Franc — hčerko; Brglez Edvard — hčerko.
kolo raste, tako da so zadovoljni tudi številni gledalci.
Za to tekmovanje je karakteristično, da je zanj velik interes s strani tekmovalcev, kakor tudi gledalcev, saj si tekme vsako soboto popoldne ogleda več sto pristašev malega nogometa. Organizacija tekmovanja je na zadovoljivi višini, pa tudi disciplina posameznih ekip se je popravila, tako da tudi s te strani ni več težav. Najbolj disciplinirana pa je vsekakor ekipa brusilnice, ki jo vodi Pokrajac Doko.
Lestvica:
1.	Profes. I	5 4 0		I	13:5	8
2.	Notr. obr. III	5	4 0	1	12:4	8
3.	Notr. obr. I	6	3 1	2	13:7	7
4.	Profes. II	5	2 2	1	9:7	6
5.	Notr. obr. II	5 2 1		2	6:9	5
6.	Uslužbenci	5	1 1	3	8:12	3
7.	Avtomati	4	1 0 3		7:11	2
8.	Brusilnica	5	0 1	4	4:17	1
STRELCI GOLOV:
5 golov: Trinkar V.
4	gole: Špitalar, Mlakar, Hudi V.
Kalšek B.
3 gole: Tosič P.
2	gola: Kozole ml., Ocepek, Prašnikar, Jerkovič, Rancinger, Premec, Jager, Kotnik, Plazar, Gošler, Krsnik, Medved, Ramič 1 gol: Bočko, Sivec, Vidmar, Šuljagič, Imširovič, Grum J.. Volaj, Pavlič, Hudi, Cvelbar, Roškar, Mlinar, ing. Mrcina, Kolšek, Lasnik, Kostanjšek, Pokrajac
1 avtogol: Plazar, Koritnik Vsi dosedanji rezultati:
I.	kolo:
Avtomati — Uslužbenci 3:1 Notr. obrat I — Profes. II 1:1 Notr. obrat II — Profes. I 0:3 Notr. obrat III — Brusilnica 5:1
II.	kolo:
Uslužbenci — Brusilnica 4:0 Profes. I — Notr. obrat III 0:2 Profes. II — Notr. obrat II 3:0 Avtomati —■ Notr. obrat I 2:6
III.	kolo:
Notr. obrat I — Uslužbenci 2:0 Notr. obrat II — Avtomati 2:1 Notr. obrat III — Profes. II 1:2
ROKOMET
V	tekmovalni sezoni 1969/70 bodo tudi mlade rokometašice »B« ekipe ŽRK »Steklar« tekmovale v rednem tekmovanju. Tekmovanje bo sicer drugačno kakor je bilo v pretekli sezoni, saj je vodstvo te lige tekmovanje razdelilo na dve coni. Naša ekipa bo nastopala v »B« ligi Ljubljanske conske rokometne lige, kjer bodo poleg naše ekipe po dvojnem točkovnem sistemu sodelovale še naslednje ekipe: Olimpija B, Selca B, in Mokerc iz Iga pri Ljubljani. Tako bodo odigrana v jesenskem delu tri kola, enako pa tudi v spomladanskem delu tekmovanja.
V	»A« ligi Ljubljanske conske ženske rokometne lige pa sodeluje osem ekip iz gorenjskega področja.
Strgaršek Janez
Brusilnica — Profes. I	1:2
IV.	kolo:
Uslužbenci — Profes. I 1:5 Profes. II — Brusilnica	2:2
Avtomati — Notr. obrat III 1:2 Notr. obr. I — Notr. obr. II 0:2
V.	kolo:
Notr. obrat II — Uslužbenci 2:2 Notr. obr. III — Notr. obr. I 2:0 Profes. I — Profes. II	3:1
Brusilnica -- Avtomati preloženo
VI.	kolo:
Notr. obrat I — Brusilnica 4:0
Za to tekmovanje je pomembno tudi to, da ni bila dosedaj še niti ena tekma registrirana brez borbe, kar je vsekakor cilj tega tekmovanja. Za to imajo zasluge predvsem vodje posameznih ekip.
Tudi v našem glasilu je potrebno napisati nekaj besed o rokometaših RK »Hrastnika«, ki nastopajo zaradi neurejenega igrišča na Rudniku na igrišču za Savo.
Rokometašem je potrebno posvetiti nekaj prostora predvsem tudi zaradi tega, ker v njihovem moštvu nastopa več članov našega kolektiva, njihove tekme pa si ogleda vsako drugo nedeljo več sto naših članov kolektiva.
Rokometaši so, kljub finančnim in drugim težavam, v letošnjem prvenstvu dokaj uspešno startali in se po 5. kolih med dvanajstimi ekipami nahajajo na odličnem 4. mestu s šestimi osvojenimi točkami, prvoplasira-na ekipa pa ima 8 točk.
Dosedaj so dosegli naslednje rezultate:
L kolo: Hrastnik — Krmelj
10:17
2.	kolo: Šentvid — Hrastnik
0:5
3.	kolo: Hrastnik — Šmartno
14:10
Do zaključka temovanja se bodo še pomerili:
V.	kolo:
Brusilnica — Avtomati
VI.	kolo
Uslužbenci — Profesionisti I Avtomati — Profesionisti I Notr. obrat II —• Notr. obrat III
VIL zadnje kolo:
Notr. obrat III — Uslužbenci Brusilnica,— Notranji obrat II Profesionisti I — Notr. obrat I Profesionisti II — Avtomati Borba za vrh tabele tako še zdaleč ni zaključena in se pričakujejo še dobre tekme, o zaključku tekmovanja pa bomo poročali v naslednji številki našega glasila.
Strgaršek Janez
4.	kolo: Zagorje — Hrastnik
21:18
5.	kolo: Hrastnik Križe 16:9
Za »Hrastnik« v glavnem nastopajo naslednji igralci: Toplak, Pavčnik, Kaluža, Žibret, Potisek, Kralj, Dobrovoljni, Kotnik, Hafner, Laznik, Mravljak, Tomc in še nekaj mladih igralcev.
Pri urejanju klubskih dolžnosti imata vsekakor največ zaslug trener Kralj Boris in predsednik kluba dr. Hamršek Bojan. Kot igralci^ pa se najbolj izkažejo na tekmah: vratar Toplak, Potisek, Kralj, Dobrovoljni, Kotnik, novi igralec Mravljak (prestopil v letošnji sezoni iz RK Velenje) in Kaluža.
Kljub temu, da se enako kot ostali klubi v občini borijo z neštetimi problemi, pa je morala ekipe na zavidljivi višini, tehnično vodstvo pa v jesenskem delu prvenstva pričakuje soliden plasma med prvih pet med dvanajstimi ekipami.
Strgaršek Janez
ZAHVALA
Ob nenadni, tragični in bridki izgubi naše drage hčerke IRENE KREŽE
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam ob tako težki izgubi lajšali bolečino in našo drago hčerko spremili na zadnji poti v tako velikem številu na radeško pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, upravi podjetja, predsedstvu TOS, predsedstvu ZMS, sindikalnemu pododboru sindikata notranjega obrata, ŽRK »Steklar«, ŽRK »Brežice«, godbi in pevskemu zboru Svobode II., govornikom za poslovilne besede ter vsem darovalcem številnih vencev in cvetja. Žalujoči: mama Marija, oče Anton, sestra Cvetka, brat Franci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE TAVČAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano sožalje ter za zadnje spremstvo na dolskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvelja, godbi na pihala Svobode II. in pevskemu zboru Dol za žalostinke. Iskrena hvala dr. Jovanovi za zadnjo pomoč.
Žalujoče hčerke z družinami ter sinova Lado z družino in Vinko ter ostalo sorodstvo.
USPEŠEN START ROKOMETAŠEV »HRASTNIKA«
Spoštovani urednik!
Po vaši objavi mojega kratkega pisma v Steklarju, dne 1. 5. 1969 sem iz dneva v dan pričakoval vaš cenjeni list. Toda ugotovil sem, da je pravzaprav moja krivda, da lista ne prejemam, ker sem pozabil pripisati moj naslov. Tega prilagam sedaj in upam, da bom »Steklarja« kmalu prejel.
Kljub temu, da je od mojega prvega pisma poteklo precej časa, se mi zdi, da čas kar nenavadno hitro beži. Najtežji dnevi vojaške »obuke« so že za menoj in zdaj je spet več časa za razpletanje misli. Razumljivo je, da se pri tem večkrat spomnim svojih kolegov iz kolektiva, saj sem med njimi preživel dobršen del dneva.
Ob tej priložnosti vse prisrčno pozdravljam. Posebna zahvala velja tovarišu Gerhardu, ki me je prijetno iznenadil.
Vojak Križnik Ivo V. P. 5530/24 Osijek
Dragi Ivo!
Upam, da »Steklarja« že prejemaš in da si zadovoljen. Lepo se ti zahvaljujem za pozdrave in te tudi jaz prisrčno pozdravljam! Oglasi se še kdaj s kakšnim pismom.
Urednik
Dragi urednik!
Javljam se vam od vojakov z lepimi pozdravi in z dvema velikima željama, in sicer da bi mi pošiljali cenjeni list in da bi prek njega lahko pozdravil brigado tovariša Hinka Zupančiča in ves kolektiv.
Prisrčno vas pozdravlja in se zahvaljuje za uslugo Vojak
Drobne Vekoslav V. P. 5530/13 Osijek
Dragi Slavko!
Vesel in presenečen sem bil, ko si mi pisal. Prisrčna hvala za pozdrave. Upam, da si bodo tvoji sodelavci prebrali tvoje želje.
Prejmi lepe pozdrave od urednika!
Spoštovani urednik!
Kot vsi fantje, sem moral tudi jaz na na odslužitev kadrovskega roka. Oglašam se vam s par vrsticami, obenem pa tudi s prošnjo, če bi mi hoteli pošiljati časopis »Steklar«.
Vojaški rok služim v Osijeku. To je zelo lepo mesto, a vendar precej oddaljeno od domačega kraja. Zelo bi želel zvedeti o delu in napredovanju v Steklarni Hrastnik. Za vse se vam že vnaprej zahvaljujem.
Lepo pozdravljam vse, obenem pa tudi vse sodelavce v cizelerski delavnici.
Vojak
Strgaršek Bojan V. P. 5530/57 Osijek
Dragi Bojan!
Razveselim se vsakega pisma, ki prispe v uredništvo, tako sem se tudi tvojega in iskrena hvala zanj. Verjamemo ti, da je Osijek lepo mesto in verjemi, tudi dosti nas je še, ki bi si ga radi ogledali.
Tvojo željo ti bom skušal izpolniti.
Lepe pozdrave prejmi od urednika.
Spoštovani!
Preden začnem svoje pismo, prav lepo pozdravljam vse nekdanje sodelavke in sodelavce.
Vem, da se boste začudili, ko boste videli, da se vam oglašam. Veste, zelo veliko mislim na našo tovarno in ljudi, ki sem se jih v času svojega dela v kolektivu zelo navadil. Ne vem, morda ste že uganili, kaj bi pravzaprav rad. Zelo si namreč želim, da bi bil malo bolj na tekočem o stvareh, ki se dogajajo v mojem kolektivu, zato bi vas lepo prosil, če bi mi lahko pošiljali naše glasilo »Steklar«. Z njim si bom lahko skrajšal marsikatero urico in potešil radovednost z novicami iz domačega kraja.
O vojaškem življenju vam ne bi imel mnogo povedati, ker je to vsem že poznano. Morda je pomembno to, da je minilo že prvih osem mesecev in da bom postal stari vojak, potem bom bolj ponosen.
Prav lepo pozdravljam vse sodelavke in sodelavce in vas, spoštovani urednik!
Vojak
Franc Brečko Škofja Loka
Dragi Franc!
Z veseljem sem prebiral tvoje pismo, prijetna je misel na to, da se nekdo, ki je daleč od kolektiva, še vedno tako zanima zanj. Tvojo prošnjo bom uslišal, brž ko bo kdo izmed tvojih sorodnikov v uredništvo prinesel tvoj naslov, ker si ga ti na žalost pozabil napisati. Upam, da bo drugič bolje.
Prisrčne pozdrave prejmi od urednika in ostalih!
Urednik!
Dragi urednik!
Zahvaljujem se vam, ker mi redno pošiljate »Steklarja«. Upam, da mi ga boste še naprej. Prosil bi vas, da bi mi ga pošiljali na drug naslov, ker sem šel v prekomando.
Prejmite lepe pozdrave!
Pozdrave pošiljam tudi kolektivu elektrodelavnice in kolektivu kadrovskega oddelka.
Mornar
Gračner Branko V. P. 1159/97 VE-7 Pula
Dragi Branko!
Hvala za lepo razglednico Pule, katere sem se zelo razveselil.
»Steklarja« ti bom pošiljal na novi naslov. Tvoji sodelavci pa se ti najbrž zahvaljujejo za pozdrave.
Tudi mi vsi te lepo pozdravljamo!
Urednik
Tovariš urednik!
Dolgo sem že odsoten od Steklarne, in ker sem bil reden bralec vašega časopisa »Steklar«, se vam oglašam s prošnjo, da bi mi ga pošiljali, saj me zelo zanima razvoj Steklarne.
Nahajam se na odsluženju vojaškega roka v Puli. S toplega zraka steklarskih peči sem zašel v hladno vodo morskih globin. Ustnik pipe sem zamenjal s piskom dihalnega aparata, ki mi omogoča dihanje pod vodo. Sem namreč pri potapljačih, tako imenovanih »ljudje žabe«.
Ne sliši se več ropotanje kompresorja, sama tišina, kot da v morju ni življenja, a vendar me obdaja na tisoče rib in alg, ki se prikazujejo v nepopisni lepoti. Lepi so ti trenutki v vodi, polni doživljajev. Včasih imam občutek, kot da se nahajam na nekem drugem planetu, ko plavam brez teže par metrov nad dnom in sem prisoten življenju in njegovim skritim borbam rib, hobotnic in drugih morskih živali, želja, da bi bil potapljač, kar sem si zmeraj želel, se je uresni-
Dragi tovariš urednik!
Namenil sem se, da ti napišem par vrstic iz Ajdovščine, kjer služim vojaški rok.
Prosim pa, če bi mi lahko pošiljali »Steklarja«, da bi bil malo seznanjen z napredkom Steklarne in si z njim delal kratek čas.
Lepo te pozdravlja vojak Škerjanc Jože V. P. 1266/40-4 AJDOVŠČINA, Slovenija
Zdravo Jože!
Lepo se ti zahvaljujem za pismo in pozdrave. Upam, da ti je všeč vojaško življenje.
»Steklarja« ti bom redno pošiljal.
Lep pozdrav od urednika!
Dragi tovariš urednik!
Javljam se iz Bileče, kjer sem v šoli za rezervne oficirje. Prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«, ker bi rad bil seznanjen, kaj se med tem dogaja v Steklarni. S tem bi tudi dobival edini slovenski list, ki se bi nahajal v Bile-
čila. Res samo v armadi, kjer je disciplina in ni svobodnega potapljanja, a mislim, da je tako bolje, saj biti potapljač je lahko, a ni lahko obvladati nevarnosti, ki jih je v vodi dosti. Majhna nepazljivost, lahko samo prehitro dviganje iz večje globine, in posledice potapljaške bolezni so velike. Večletna izkušnja naših starešin in doktorja, ki nas pri vsakem potapljanju spremljajo, nam omogoča brezskrbno osvajanje morskih globin in ni bojazni da bi prišlo do nezaželenih nezgod.
To je samo grob opis lepih in poučnih dni v armadi.
Tovariški pozdrav vsem članom kolektiva, posebno pa delavnici »Košler«. Pozdravljam tudi Gasilsko, Strelsko in Brodarsko društvo in jim želim obilo uspehov.
Mornar
Uldrijan Tomislav V. P. 88/17 Pula
Dragi Tomo!
Čestitamo k tvojemu uspehu! Zelo smo veseli, da si tako napredoval. Upamo, da boš »Steklarja« redno prejemal. Tvoji sodelavci bodo najbrž prebrali tvoj prispevek v časopisu in videli tvojo željo.
Tudi mi te lepo pozdravljamo in ti želimo še mnogo uspehov pod vodo!
či. Že vnaprej se vam zahvaljujem, kolektivu Steklarne Hrastnik pa želim čimveč delovnih uspehov!
Jože Godicelj V. P. 3215/19 BILECA
Dragi Jože!
Razveselim se vsake vrstice, ki mi jo napiše vojak. Lepo se ti zahvaljujem za pismo. »Steklarja« ti bom z veseljem pošiljal.
Lep pozdrav od urednika! Spoštovani urednik!
Pošiljam vam pozdrave iz Ajdovščine. Obenem pa tudi kolektivu Steklarne Hrastnik! Priporočam se za »Steklarja«. Srečno!
Bajer Zdenko V.P. 1266/40-3 Ajdovščina
Dragi Zdenko!
Upam, da so vsi prebrali, da jih pozdravljaš. Tudi mi te vsi lepo pozdravljamo! »Steklarja« ti bom pošiljal.
Lep pozdrav od urednika!
NAGRADNA KRIŽANKA
SESTAVIL KARLI DREMEL	AFRIŠKI VELETOK	TALISOVA BREZALKO HOL N A PIJAČA	STALNA PLAČA	OLIVERA VUČO	BRAZILSKA PAPIGA	REKA V Z.R NEMČIJI	TISOV LES	•	LJUBKOVAL NO MOŠKO IM E (JANKO)	STOTI DEL HEKTARJA	VRSTA ŠPORTA	KONEC MOLITVE	NEOBLE-CEN, GOL	KEM.ZNAK ZA JOD	AVTOMOB. OZNAKA ZA ŠPANIJO	•	KLEPETAV ČLOVEK	PRESAJEN ORGAN	KLJUSA, SUHA KRAVA
VRSTA ŠPORTA								VRSTA ŠPORTA								ČEHOSL.TISK AGENCIJA			
																VRSTA ŠPORTA			
VELETOK V BURMI								VONJAVA, DIŠAVA						LOJZE DOLINAR	MESTO V JUŽNI KOREJI				
								VRSTA ŠPORTA							vrsta ŠPORTA				
... IMA KRAT KE NOGE				PODVODNI ZVON						VRSTA ŠPORTA									
				OTOK PRI DUBROVNIKU															
•	VRSTA ŠPORTA	PREDIN D0EV-ROPSKO PLEME					•			GLAVNI ŠTEVNI K			ČEHOSLOV. POLITIK (ALEKSANDER)						
		VRSTA ŠPORTA								KEM.ZNAK ZA BARU									
KRATICA NA RECEPTIH			ONDINA OTTA			VLADIMIR BEARA			BLAŽO , JOVANOVIČ			POKLON, DARILO	KRAJ NA OTOKU CRESU	KOCINA					
			ZVEZA, ZDRUŽBA			ŠPORTNI REKVIZIT			DELAVSKA ENOTNOST					VRSTA ŠPORTA					
OLUPEK					ELEKTRON1 KAZ DVE = MA ELEKTRODAMA						MESTO V BOSNI						MOŠKO IME	GERMANSKO PLEME	INDIJSKI DROBIŽ
											DRŽAVA V AZIJI								
ČOLN IZ ENEGA DEBLA					IVJE					LOVNA NAPRAVA					PREPROSTA VODNA RASTLINA				
										PISARNA, URAD									
RIMSKI PESNIK »AMORES*					RIBIŠKA MREŽA				UMETNOSTNI SLOG						PLIN ZA SVETLOBNE NAPISE				
					DOLŽINSKA MERA				ŠPORTNI REKVIZIT										
POMLADAN-SKI MESEC				MARJAN KRALJ			NADAV					RICHARD STRAUSS			PRIMORSKA JED				
				VRSTA ŠPORTA								RUDNIK V BOSNI			OKRAJŠ. ZA TOVARIŠ				
VELIKO FINSKO JEZERO						POKRAJ 1 = NA V VIETNAMU	SLABA STRAN	MESTO NA JUQU URALA					KRAJ V FRANCIJI	VRSTA ŠPORTA					
														NEVESTINO IMETJE					
TRDINA JANEZ			DRŽAVA V ZDA					GLAVNI ODBOR			MOŠKO IME					IME PESNICE NEQRI	RUŽA	STRANSKI DEL LADJE	NEKDANJI TURSKI ZEMLJIŠKI VELIKAŠ
			DOM.VPREŽ NA ŽIVAL					TIBETANSKO GOVEDO			KATRAN								
•	TUJE ŽEN-SKO IME									VRSTA ŠPORTA									
	PETER OVSEC									KONEC POLOTOKA									
GLASBENA OZNAKA ZA PIANO		KALO, UNESEK							ŠPORTNI REKVIZIT						ŠPORTN1 REKVIZIT				
		REAUMUR																	
MODERNO PARIŠKO LETALIŠČE					RDEČA POLJSKA CVETICA				ZAKOLIČENA SMER NOVE PR0QE						KANADSKI PEVEC C PAUL)				
Za reševalce današnje »športne« križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada 20 din
2.	nagrada 15 din
3.	do 5. nagrada: po 10 din
V gornji križanki je vključenih 17 športnih panog in športnih rekvizitov. Pri žrebanju bomo upoštevali vse križanke, v katerih bo vpisano najmanj 5 različnih športov ali športnih rekvizitov.
Izrezek z najmanj 5 vpisanimi športi pošljite v uredništvo »STEKLARJA« do ponedeljka 20. oktobra.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« 6. 9.1969, smo prejeli 51 rešitev. Srečni izžrebanci so:
1.	nagrada 20 din: Breda KAL-ŠEK;
2.	nagrada 15 din: Marinka HUDI;
3.	do 5. nagrado po 10 din prejmejo: Vanda LIPOVŠEK, Franc KALŠEK, Ervin OPLOTNIK.
ZAHVALA
ob prerani izgubi ljubljenega sina BOGOMIRA MÜHLBAUERJA
se v imenu svoje družine in vsega sorodstva iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob tej bridki izgubi pomagali, me tolažili, in sicer: članom kolektiva Steklarne Hrastnik, sodelavcem in organom upravljanja, tovarniškemu odboru sindikata in sindikalnim podružnicam podjetja, mladinski organizaciji Steklarne Hrastnik, Občinskemu komiteju ZMS, SZDL terena II, upravnemu odboru ŽRK »Steklar«, rokometnemu klubu Brežice, Občinski zvezi za telesno vzgojo Hrastnik, godbi na pihala Svobode II, pevskemu društvu Svobode II in Svobode Dol, vsem govornikom za tolažilne besede, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem ostalim, ki so pospremili dragega sina na zadnji poti.
Globoko žalujoča mati Štefka, oče Jože in brat Jožko.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naših članov Mülbauer Bogota, Puf-ler Ernesta st. in Irene Kreže se zahvaljujemo za kakršno koli pomoč upravi Steklarne Hrastnik, družbeno političnim organizacijam, Rokometnemu klubu »Hrastnik« in še prav posebno vsem članom in članicam Rokometnega kluba Brežice ter vsem ostalim.
ŽRK »STEKLAR« Hrastnik
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega
očeta
ERNESTA PUFLERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo Upravi Steklarne Hrastnik za vso pomoč ob tragičnem dogodku. Zahvaljujemo se vsem družbeno-političnim in športnim organizacijam za poslovilne besede in darovane vence in cvetje. Hvala pevskemu zboru in godbi za zapete in zaigrane žalostinke. Še enkrat pa se zahvaljujemo za izraženo sožalje in cvetje ter vence, ki so obsuli prerano zakriti grob.
Žalujoča žena Justi, otroci Ernest in Dragica ter Edvard, Hanzi in Marija z družinami.
ZAHVALA
ob bridki izgubi drage žene, mame in stare mame ELIZABETE KELNER
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovane vence, godbi in pevskemu zboru Svobode II. Žalujoči mož Ivan, hčerki Fani in Elza z družinami ter ostalo
sorodstvo.