2.00g 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94:329.18(497.4Idrija)"1918/1922" Prejeto: 14. 10. 2008 Mira Hodnik arhivska svetovalka, Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota v Idriji, Prelovčeva ulica 2, SI-5280 Idrija e-pošta: mira.hodnik@guest.arnes.si Idrija v letih 1918-1922 - obdobje treh držav IZVLEČEK Po koncu prve svetovne vojne je nastajal nov zemljevid Evrope. Po razpadu Avstro-Ggrske je bil slovenski narod razdeljen na tri države. Zahodni del je bil dodeljen Italiji. Italijanska meja se je pomaknila precej na vzhod. Idrija, kjerje bil bogat rudnik živega srebra, je naenkrat postala vabljiva zlata jama za nove oblastnike. Avtorica opisuje potek dogodkov prevzema oblasti italijanske države po končani prvi svetovni vojni v Idriji in vmesno obdobje, ko je za kratek čas v Idriji vihrala jugoslovanska zastava. Italijanska država je s hitrimi koraki spreminjala življenje Idrijčanov. Neka lojalnost je bila le dosežena, a upornikov po vzoru kaplana Martina Čedermaca ni nikoli zmanjkalo. KLJUČNE BESEDE Idrija, Avstro-Ogrska, Italija, država SHS, prva svetovna vojna, Narodna vlada, idrijski Narodni svet, narodna straža, idrijska Realka, poitalijančevanje, fašizem ABSTRACT IDRIJA IN THE YEARS 1918-1922 - THE PERIOD OF THREE STATES After the end of World War I a new map of Europe was being created. After the downfall of Austria-Hungary the Slovene nation was divided between three states. The west part was assigned to Italy. The Italian border was moved considerably towards the east. Idrija where an abundant mercury mine was, all of a sudden became a tempting treasure house for the new rulers. The authoress describes the course of events during the takeover of authority by the Italian state after World War I in Idrija, and the intermediate period when for a short time the Yugoslav flag fluttered in Idrija. The Italian state changed speedily the life of the inhabitants of Idrija. A certain ree of loyalty existed yet rebels following the model of vicar Martin Čedermac were never gone. KEY WORDS Idrija, Austria-Hungary, Italy, World War I, National government, Idrija National council, national guard, Idrijas Realka (secondary modern school), Italianisation, fascism 2.oog Avstro-Ggrska se poslavlja Po prvi svetovni vojni je nastajal nov zemljevid Evrope. Za slovenski narod se je začelo obdobje nove nacionalne nesreče in nove emancipacijske preizkušnje. Po razpadu avstro-ogrske monarhije so bili Slovenci razdeljeni med troje držav: jugoslovansko, avstrijsko in italijansko. Poleg tega se je nadaljevalo izseljevanje Slovencev v tujino, iz Primorske v Argentino, iz ostalih delov Slovenije v zahodno Evro-po.l V vsaki izmed novih držav so bili ponovno postavljeni v položaj, ki jim je onemogočal svoboden narodnopolitični razvoj in celo ogrožal njihov nacionalni obstoj. Slovenci v Kraljevini Italiji in Republiki Avstriji so to dodobra občutili in ne moremo trditi, da so razmere danes povsem urejene. Premirje med Avstro-Ogrsko in antantnimi silami je bilo sklenjeno 3. novembra 1918 v Villi Franca v Furlaniji.2 S podpisom premirja je Italija od antantnih sil dobila pooblastilo, da zasede avstro-ogrsko ozemlje do črte, določene z londonskim paktom leta 1915. Za demarkacijsko črto je tako ostalo približno 300.000 Slovencev. Italijanska vojska je 6. novembra 1918 začela zasedati to ozemlje in do 23. novembra celo prekoračila mejo, saj je zasedla tudi del logaškega okraja. Prišla je vse do Logatca in ga zasedla, vendar se je po podpisu Rapalske pogodbe 12. novembra 1920 morali umakniti. Nadaljnji prodor italijanske vojske proti Vrhniki in Ljubljani je preprečil oddelek srbske vojske pod poveljstvom Stevana Svabica. Italijani so zasedeno ozemlje poimenovali Julijska krajina. Upravne posle na zasedenem ozemlju Julijske krajine je od 19. novembra 1918 dalje vodil kraljevi guverner, poveljnik 3. armade general Carlo Petitti di Roreto. Sele avgusta 1919 so vojaško upravo zamenjali s civilno (Generalni sekretariat za civilne zadeve). Kljub temu da so Slovencem in Hrvatom s posebnim proglasom obljubili spoštovanje njihovih tradicij in kulture ter več šol, kot so jih imeli v Avstriji, je guverner že v prvih dneh izdal vrsto ukrepov, kot so: razoroževanje narodnih straž, ustanovitev vojaškega sodišča, uvedba predhodne cenzure tiska, prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja po Julijski krajini brez dovoljenja in prepoved javnih zborovanj. Kasneje je bil izdan še ukaz o prepovedi izobešanja jugoslovanskih in avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard z jugoslovanskimi barvami. Posledice ukrepov so najprej občutili vojaki, izobraženci, učitelji in duhovniki, ki so jih že naslednje leto internirali ali konfinirali v druge dele Italije. Marsikateri izobraženec je zaradi tega emi-griral v Jugoslavijo. Vse to je Slovencem povzročilo veliko sprememb in tudi škode na socialnem, narodnostnem, gospodarskem in političnem področju. Trde vojaške ukrepe je nekoliko omilila zamenjava guvernerja z generalnim civilnim komisarjem (avgusta 1919). Svoje edino upanje so videli v mirovni konferenci v Parizu s pričetkom januarja 1919, ki naj bi dokončno določila mejo med Italijo in Jugoslavijo. In kot vemo, mirovna pogodba ni izpolnila pričakovanj Slovencev.3 Dogodki na bojišču ob koncu prve svetovne vojne so vodili v neizogiben razpad avstro-ogrske države. Italijanska vojska je 24. oktobra začela zadnjo ofenzivo proti Avstro-Ogrski na reki Piavi. Svoje je prispevalo tudi nerešeno nacionalno vprašanje v državi. Cesar Karel je poskušal preprečiti propad države z izdajo manifesta svojim zvestim narodom Poljakom, Čehom in Jugoslovanom, s katerim je obljubljal preureditev monarhije v zvezno državo. Vendar so ga ti prehiteli in sestavili narodne vlade. Narodni svet za Slovenijo je bil ustanovljen 16. in 17. avgusta 1918 v Ljubljani. To je bila nadstran-karska politična organizacija, ustanovljena z namenom, da izrazi voljo slovenskega naroda do nacionalne samoodločbe in oblikovanja neodvisne jugoslovanske države. Narodni svet se je v zadnjih mesecih obstoja avstro-ogrske monarhije postopoma razvil v organ vzporedne slovenske nacionalne oblasti. Svoje delo je zastavil na široko, kar je razvidno iz njegovega ustroja, saj je imel 8 različnih odsekov, ki so reševali takrat najbolj aktualna vprašanja boja za nacionalno osvoboditev in politično osamosvojitev slovenskega naroda. Narodni sveti so bili ustanovljeni še v 130 pomembnejših krajih in okrajih. Med drugim tudi v Idriji. Živela svoboda! - Narodni svet v Idriji Po kapitulaciji avstro-ogrske vojske je v Idriji zavladalo veselje. Idrijski Narodni svet je začel intenzivneje delovati takoj po razglasitvi Države SHS 29. oktobra 1918. Odposlanci Narodnega sveta v Idriji Dragotin Lapajne, Franc Tavzes, Ivan Stravs in dr. Dragotin Lončar so že dan po razglasitvi Države SHS odšli k rudniškemu predstojniku Josipu Bille-ku. Naznanili so mu, da je Narodni svet prevzel vso oblast v svoje roke ter da bo v bodoče delavstvo samo odločalo o upravi rudnika.4 Billek je bil vnet avstrijski patriot, ki je z vsem srcem branil avstrijsko monarhijo, starokopitnost države in njenih uslužbencev. Odposlanci Narodnega sveta so mu očitali mnoge nepravilnosti, med drugim vedno večje po-nemčevanje okolja, v katerem je služboval. Skupaj z Jurijem Koželičkim (namestnikom ravnatelja realke 1 Perovšek, Iz Avstrije v Jugoslavijo. Slovenska kronika XX. stoletja 1900-1941, str. 203. 2 Kacin Wohinc Milica, Zgodovina Slovencev v Italiji, str. 27. 3 Svoljšak, Italijanski vojaki zasedejo slovensko ozemlje. Slovenska kronika XX. stoletja 1900-1941, str. 212. 4 ZAL, IDR 55, fasc. 927. 2.00g Oklic Delavci, državljani! smolojši Jii prif-nliovul. 'i'iija vlutlii iii (njo vojaSiv.i. ki dta ŽLviino v»i jj«■. da bodi iiiis osvr^bojnii iiiimd srečen mh svojem ilonui. To < lil h I iiovu i>r3i]i>blj<-i)ii s v ob uda iiiim jtiuljiK« tmli vAliko> dolžiioisti. kutcro moraiiio vestno i/poluj<^vtlt^, •sicfti- preti in-viinu)f!t, tli) postiiiu-riio kiiuilti zopei roiki tuju pf.^ti. . IVvji dolžnost vsakof^n naiodncga ilržavljanii brez izjeme, torej tudi »Icluvea, je, (i« »Irži mir iii roiU kor brez tega iii življenja. Narodna ^lada je prepric-ann, ^lii bt> posi^luiw nnšD delav.sh-o, ki .-(0 je vedno odliko\-iil(» ij^bcjnu« svoj« oifiuuizat'ljo in ki Je siimo vfidtio skrinjo za mir it red v svojiK vrstiili. tudi .S4', k« si Jo svesto, da je niiiod prosi »a svcvjili tleli. i Narocliiii vlada porota obciiein delavstvu, tla je ji)ievzel!i od priysnje vojaške oblasti vsa ona poiljetjii, kiikor: tvornie«'. rudokope it«L. kalibre je iinota l«^-ta jioprrj v svoji uiivavi. Obi-at sc mora vrSiti Ufttuoleii« napri-j, sicor bi iiarilide iicdoKlrdne kvanio po.Hledufc »t vse naš«' jiiMi«» Jivljenje in xo vsukcfj« poüiimvznikii. fie i)i Ic xn kratek fa.« d<'l«> zaostalo, Y neodložljivo nujnih sbifiijih, fe se «;re il. pr. «a pi-f^hmio, proin«;!, javiio razsvetljavi), zdravstvo itd,, pn se mom di-lft< stvo zavedati, da nn>ni priskočiti na poiuyn im i)07.iv N^irodiie vlaile tudi zn pixJviKoriftao Izvržovimjo driijjiti ali celo nižjili del, kuk.ir jih jc ravno vajeno. Delaistvu, ki je pripravljeno za tako izredno jiomof, naj so kolikor ieii)goeo pi oslov olj] lo z^laiii. Njih takratno del«, I udi ee hi bilo itu vidt'Hi najslabši- vrtslc, jim bo xiiisliiK'i m trajno hvaležnost Nan»dne vlade v težkih Oasib. Pomisliti je tj-oba, du sin<» nav«xai]i sedaj »ami nase, torej lo na to. kill' doma pvoizvujijino. t€r da lUmanio prir^akoiati za soduj nikalcega uvoza od Kiiiiaj. y.ü vsa navedena podje^a «sbuiejo v veljavi vsi zalconi iz prejšnje dobe, kar so posebno «menja, da ne bo nastalo mogoče niiuuije, da so ti zakoni sedaj razvc-ljavljoni in da morebiti tli iiobcjie kazni veC zii prestopke. Narodna vlada pa zanjui df^l.ivstvu. dii bo tudi v tej preiiodiii dobi v. vso rswiimnostjo in vestjios^o vztrajalo pri svojem del«, d« bo držalo red in mir v .«vobojeni doino^ini tako. da ne b« prilike, nveijuvljati kazenskili duloeil nl»s.tojofiib zakonov. S tem bo delavstvo «lopriiieslo dokaz, da je jiai-od vredc^n svobode, ki run ravnokar zasijala preko teme ve rs to let nega ÜaC-anstva, in da si hoeft to svobodo ttidi ohraniti. Narodna vlada $HS v Ljubljani, dii« ItUS. Poverjenik za ja' na dela in obrt: t' Ing. V. Remec i. r. Razglas Narodne vlade SHS leta 1918 (ZAL, IDR 55,fasc. 927). Bevka) sta se namreč trudila za politizacijo in ger-manizacijo realke.5 Poleg tega so v času prve svetovne vojne uvedli pouk nemščine že v prvi razred ljudske šole. Dr. Dragotin Lončar in ostali profesorji so temu odločno nasprotovali. Nadalje so mu očitali, da je ovajal Lončarja šolski oblasti, ki ga je potem odstavila z vodstvenega položaja realke, ki jo je vodil nekaj časa med vojno. Dragotin Lončar je bil znani slovenski socialdemokratski politik, po stroki zgodovinar. V Idrijo je prišel leta 1907 kot učitelj na realki in ostal do propada avstro-ogrske države.^ Ne nazadnje so Josipu Billeku očitali nepravilnosti pri preskrbi prebivalstva med vojno, češ da ni dovolj poskrbel za najrevnejši sloj in onemogle. Odposlanci Narodnega sveta so zahtevali od njega, da preneha uradovati in vse rudniške posle preda 5 Kavčič, Prva slovenska realka, str. 68-69. o Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, str. 304305. inž. Jaroslavu Plzaku, ki ga je Narodna vlada v Ljubljani imenovala za začasnega predstojnika. Bil-lek je 31. oktobra sklical sestanek vseh vodij rudniških obratov: inž. Jaroslava Sotola, Antona Schneiderja, Antona Danihelka in Franca Horaka. Na njem so mu vsi odklonili podporo in mu očitali vse, kar mu je očital že Narodni svet. Billek jim je lahko samo sporočil, da ga je Ministrstvo za javna dela na Dunaju obvestilo, da mora rudnik do zakonite rešitve jugoslovanskega vprašanja obratovati nemoteno. Vendar so ga dogodki prehiteli. Med sestankom so mu odposlanci Narodnega sveta odvzeli vse pristojnosti in ga predali narodni straži. Smatrali so, da se je s tem končalo obdobje avstrijske oblasti v Idriji. Narodni svet je takoj razglasil uporabo slovenskega jezika v vseh uradih, z vseh javnih mest v Idriji so odstranili nemške napise, na grajskem stolpu pa je zaplapolala jugoslovanska zastava. Med velikimi delavskimi nemiri se je Josip 2.oog Billek nemalokrat znašel celo v smrtni nevarnosti, kar je kazalo na veliko maščevalnost ljudi do bivših avstrijskih nameščencev. Kljub vsemu je narodni svet poskrbel, da je Idrijo zapustil neopazno. Zgodaj zjutraj 4. novembra so ga odpeljali z vojaškim avtomobilom. Spremljala sta ga dva ordonanca in orožnika, da bi ga branili pred morebitnimi napadi. Narodna vlada v Ljubljani je 2. novembra 1918 imenovala inž. Jaroslava Plzaka za novega rudniškega predstojnika, vendar te funkcije ni upravljal dolgo. Takoj po prihodu italijanske vojaške izvidnice je 5. novembra zapustil Idrijo, ker ga je idrijski Narodni svet imenoval za zastopnika idrijskih interesov pri Narodni vladi v Ljubljani. Jaroslav Plzak se je često pritoževal nad delom, ki so mu ga zaupali, zato je zahteval, naj ga pokličejo nazaj v Idrijo, da bi imel ponovno stik s svojo stroko. Ker niso ugodili njegovi prošnji, je dokončno zapustil Idrijo. Narodna vlada v Ljubljani je 7. novembra 1918 namesto njega za rudniškega predstojnika imenovala inž. Jaroslava Šotolo.7 Na tem položaju je ostal do leta 1927, ko ga je zamenjal Italijan Emanuel Ricci. Prav tako kot Josipa Billeka je Narodni svet še istega dne odstavil gerenta8 Franca Gswalda. Člani Narodnega sveta so se preselili v občinske prostore. Gbvestili so ga, da gerentstvu, ki ga je nastavil od bivši cesarskokraljevi deželni odbor avstro-ogrske države, občani Idrije ne zaupajo več.9 Franc Gswald je vse občinske posle predal predsedniku Narodnega sveta Ivanu Štravsu, ki je prevzel tudi vse občinske uslužbence. Prisedniki so se morali pokoriti novi oblasti in šele, ko je Narodni svet presodil, ali jih potrebuje in ali so bili sposobni opravljati svojo funkcijo, so lahko začeli z delom. Uradno je deželna vlada bivše avstrijske države v Ljubljani po dogovoru z Narodno vlado SHS 6. novembra 1918 razrešila gerentstvo idrijske mestne občine in s tem Franca Gswalda ter prisednike Ivana Kavčiča, Josipa Modrijana in Leopolda Tro-ha.1^ Do tega obdobja lahko rečemo, da sta bili vzporedno dve vladi. Gerentsko mesto je prevzel Ivan Štravs, ki je v gerentski sosvet takoj predlagal iz vsake stranke po dva člana. Jugoslovansko socialdemokratsko stranko sta zastopala rudarja Bernard Jazbar in Anton Terpin, jugoslovansko demokratsko stranko notar Franc Tavzes in posestnik Alojzij Kobal, slovensko ljudsko stranko pa trgovec in posestnik Karel Treven ter rudar Josip Vidmar. 7 ZAL, IDR 55, fasc. 854, Personalna mapa Jaroslav Šotola; ZAL, IDR 129, fasc. 44, Zapisnik Narodnega sveta, 7. november 1918. 8 Gerent je bil v stari Jugoslaviji predstojnik občinske uprave, ki ga je začasno imenovala vlada. 9 ZAL, IDR 129, fasc. 44. 10 ZAL, IDR 129, fasc. 44, Zapisnik seje Narodnega sveta, 6. november 1918. Italijanski kralj Viktor Emanuel III. (levo) in rudniški predstojnik Jaroslav Šotola (desno) pred rudniško topilnico v Idriji leta 1919 (Fototeka Mestnega muzeja Idrija). Veliko pomanjkanje hrane in drugih življenjskih potrebščin je ljudi nemalokrat spravljalo v obup. Grozili so delavski nemiri in shodi. Da bi kolikor toliko normalizirali težke življenjske razmere, je Narodni svet izvolil vodje posameznih odsekov, ki so vsak na svojem področju blažili stiske ljudi. Gdsek za narodno obrano je vodil Dragotin Lapajne, odsek za prehrano Peter Rupnik, odsek za finančne zadeve ^eopold Svetličič, odsek za promet in šolstvo dr. Dragotin Lončar, odsek za zdravstvene zadeve so poverili Jakobu Kavčiču, odsek za javna dela Pavlu Trevnu, odsek za pravosodje Francu Tavzesu, odsek za obrtne zadeve pa je prevzel Franc Poljanec. Z odseki so poskušali čim bolj uspešno reševati kaotično stanje v mestu. Narodni svet si je na vse načine prizadeval pridobiti čim več hrane, ki so jo nato razdeljevali med lačno prebivalstvo. Aprovizacijski odsek se je povezal z rudniško upravo. Poostrili so nadzor nad klanjem živine na črno kakor tudi nad prodajo živil "pod pultom". Posameznikom, ki so skrivali večje količine hrane, so to zaplenili in jo 200g Prva stran seznama idrijskih uradnikov, ki so morali podpisati vdanostno zaobljubo italijanski oblasti (ZAL, IDR 55, fasc. 927). 2.oog Druga stran seznama idrijskih uradnikov, ki so morali podpisati vdanostno zaobljubo italijanski oblasti (ZAL, IDR 55, fasc. 927). 2.00g razglasili za narodovo last. Velik del hrane, ki so jo razdeljevali, so zaplenili avstrijski vojski, ki se je preko Idrije vračala z italijanske fronte. Pri razdeljevanju hrane so poskušali biti čim bolj pravični, predvsem so namenjali še posebno skrb starejšim, bolnim in revežem, saj so jim hrano prodajali po znizani ceni. Narodni svet v Idriji je bil v nenehnih stikih z osrednjo oblastjo v Ljubljani. Iz Ljubljane so jim pošiljali navodila, da bi lahko delo na terenu potekalo nemoteno, tako na upravnem kakor tudi na gospodarskem področju. Vrhovni rudarski urad Narodne vlade SHS v Ljubljani je 2. novembra 1918 izdal razglas vsem dotedanjim rudarskim uradom, vsem predstojništvom bivših državnih montanistič-nih podjetij kakor tudi privatnim podjetjem, ki so bila pod oblastjo Narodne vlade SHS.11 Obvestili so jih, da je v novi državi za vse vrhovne posle v rudarskih zadevah pristojen vrhovni rudarski urad s sedežem v Ljubljani. Urad je imel popolno dispozi-cijsko pravico nad vsemi produkti rudniških podjetij. Od zaposlenih rudniških funkcionarjev so zahtevali podpis vdanostne zaobljube vladi SHS. Pod tem pogojem so lahko ostali na svojih delovnih mestih, ki so jih v času avstro-ogrske monarhije pridobili ne glede na narodnost. Poleg tega so zahtevali poslovanje v slovenskem jeziku. Rudniški predstojnik Jaroslav Šotola je po vseh obratih rudnika poslal okrožnico, da bi rudniški uradniki lahko s podpisom potrdili svojo lojalnost vladi. Do 12. novembra 1918 so vdanostno zaobljubo podpisali naslednji rudniški uradniki: rudniška svetnika Jaroslav Šotola in Anton Danihelka ter rudniška oficiala Adalbert (Vojteh) Dobeš in Filip Vi-dic. Podpis so odklonili rudniški svetnik Anton Schneider ter rudniška komisarja Viktor Goldstern in Franc Horak. Rudniški svetnik Jaroslav Plzak, rudniški nadkomisar Richard Sedlazcek in rudniški preglednik Alojzij Neumann pa so Idrijo zapustili že prej. Učitelji rudniške ljudske šole so bili Slovenci, zato so vsi podpisali vdanostno zaobljubo in so bili pripravljeni pod pogoji razglasa vrhovnega rudarskega urada Narodne vlade SHS v Ljubljani ostati na svojih delovnih mestih. Prav tako je iz seznama rudniških poduradnikov in slug razvidno, da so vsi prisegli svojo lojalnost novi vladi. Narodna straža v Idriji Ob ustanovitvi Narodne vlade so nastajale tudi narodne straže, ki so vzdrževale red in mir v okrajih ter razoroževale vračajoče se avstrijsko vojaštvo. Narodne straže so bile sestavljene iz slovenskih vojakov umikajoče se avstrijske armade.12 In kakor drugod so tudi v Idriji 3. novembra 1918 ustanovili narodno stražo. Razen za vzdrževanje reda in miru so bili zadolženi še za rekviriranje hrane in drugih premičnin, kot so avtomobili, vozovi, goveja živina, konji, odeje, obleke... Zaplembo hrane in ostalih premičnin je idrijski Narodni svet poveril Antonu Bajtu, za razdeljevanje pa je skrbel aprovizacijski odsek pod vodstvom Petra Rupnika. Vrhovni rudarski urad je s svojimi razglasi pozival ljudi k miroljubnosti in delavnosti. S tem so hoteli med drugim doseči, da bi se lahko država uveljavila in upravičila svoj obstoj pred drugimi državami. Narodni svet v Idriji je sprva pričakoval, da jim bo Narodna vlada iz Ljubljane poslala stotnijo vojaštva, puške in strelivo. Vendar so jim poslali samo orožje, za vojake pa so morali poskrbeti sami. Na poziv Narodnega sveta v Idriji so se morali pred občinsko stavbo zbrati vsi moški, bivši aktivni vojaki in rezervisti ter črnovojniki v starosti od 18 do 50 let.13 Za poveljnika idrijske narodne straže so imenovali Baltazarja Baeblerja, profesorja na realki in bivšega stotnika avstrijske vojske. Kot poveljnik narodne straže je prisegel Narodnemu svetu, njemu pa so prisegli vojaki. Na seznamu rudniških uslužbencev, ki so opravljali začasno stalno službo pri narodni straži, je bilo vpisanih 125 delavcev in dva pod-uradnika.1^ Poleg tega je bilo nekaj članov nestalnih, nekaj pa so jih zaradi nezanesljivosti odpustili. Za varnost ljudi niso bile dovolj samo organizirane narodne straže, ampak je moralo sodelovati tudi ljudstvo. Narodni svet je vsak dan po Idriji razobešal razglase, s katerimi so ljudi obveščali o vseh pomembnih zadevah. Meščane so pozivali, naj glede splošne varnosti dosledno upoštevajo navodila vodstva. Uvedli so policijsko uro, zato po deveti uri zvečer ni smel biti na ulicah nihče razen narodne straže in javnih funkcionarjev. Vse hiše in še posebno gostilne so morale biti ob osmi uri brezpogojno zaprte. Kadar so se sredi belega dne v mesto pripeljali avtomobili z vojaki, je morala narodna straža postaviti kordon in odstraniti vse ljudi, da bi se izognili morebitnim nesrečam in konfliktom. Vračajoči se vojaki so namreč za prebivalstvo predstavljali še vedno vojsko bivše osovražene države, ne glede na stiske, ki so jih doživljali na poti domov. Še posebno so nagovarjali starše, kako morajo skrbeti za varnost svojih otrok in jih brez njihove vednosti niso smeli puščati od doma. Narodni svet v Idriji je na svoji seji 4. novembra 1918 razpravljal o orožju, ki ga je prebivalstvo skrivalo po privatnih hišah v Idriji in okolici. Sklenili so, da mora civilno prebivalstvo takoj oddati vse orožje narodni straži, ki je bila edina zadolžena za 11 ZAL, IDR 55, fasc. 927. 12 Svoljšak, Umik soške armade. Slovenska kronika XX. stoletja 1900-1941, str. 216. 13 ZAL, IDR 129, fasc. 44, Zapisnik narodnega sveta v Idriji, 3. november 1918. 14 ZAL, IDR 129, Seznam narodne straže v Idriji, 12. november 1918. 200g obrambo naroda. Ker so ljudje opažali, da imajo mladoletne osebe često orožje, so zadolžili orož-ništvo in policijo, naj izvedejo hišne preiskave pri vseh, ki so bili naznanjeni kot posestniki nedovoljenega orožja. Kasneje, ko se je Idriji približevala italijanska vojska, je narodna straža še močneje opozarjala Idrijčane in okoličane na prepoved posedovanja orožja, streliva in morebitnih drugih vojaških predmetov. Ker je bilo stanje res kritično, je Narodni svet izdal razglas z bobnanjem in javnim branjem svarila. Italijani so namreč takoj po zasedbi nekega kraja zasedli vse urade in telefone, zaplenili ves vojni material in začeli razoroževati narodne straže. Vse, ki so jih dobili v vojaških uniformah, so aretirali in odpeljali. Ravno tako so postopali s tistimi, pri katerih so odkrili orožje. Tako so hoteli meščane zavarovati pred pretečo nevarnostjo. Zasedba Idrije z Italijani je bila samo še vprašanje časa. Po prvi izvidnici Italijanov 4. novembra se je Narodni svet spopadel z novim problemom. Italija je Idrijo zasedla 15. novembra. Prevzemu rudniške in občinske uprave je sledil prevzem vojaške, zato je Narodni svet na svoji zadnji seji sklenil razpustiti celotno narodno stražo.15 Ali v Idrijo res prihajajo zmagovalci in osvoboditelji? Ko je italijanska vojska po podpisu premirja od antantnih sil dobila dovoljenje za zasedbo ozemlja do dogovorjene demarkacijske črte, se ni obotavljala. Prva italijanska izvidnica je prišla v Idrijo 4. novembra. Narodni svet je bil pred novim problemom. Kaj storiti, če Idrijo zasedejo Italijani? Predsednik Ivan Stravs je odpotoval v Ljubljano na posvet z Narodno vlado. Ker je ta Italijo smatrala kot članico antantnih sil in torej za zmagovalko, so svetovali Idrijčanom, naj jih pozdravijo in sprejmejo kot zmagovalce. Kljub nestrinjanju z vladnimi predlogi je idrijski Narodni svet razobesil po Idriji razglas, s katerim so pozvali meščane, naj ob prihodu Italijanov ohranijo red in mir. Niso pa upoštevali nasveta iz Ljubljane, da morajo razpustiti narodne straže, ker so jih nujno potrebovali za vzdrževanje reda in miru. V Ljubljano so sporočili, da se bodo ob zasedbi sicer uklonili njihovi sili, vendar bodo protestirali, ker so smatrali, da bodo Italijani zavzeli nevtralno ozemlje. Poleg tega bi jim oskrba italijanske vojske povzročila še večji problem s hrano, ki je največkrat niso imeli niti za svoje prebivalce. Ali so sanje o svobodi še dovoljene ...? Italijani so zasedli Idrijo 15. novembra 1918. Vse posle je prevzelo vojaško poveljstvo in ponovno so obudili delovanje bivše občine. Poverjenik za notranje zadeve je izdal odredbo, s katero je Narodnemu svetu prepovedal vmešavanje v delovno področje javnih oblasti. Na zadnji seji Narodnega sveta16 so sklenili, da ne bodo prenehali z delovanjem, ampak samo omejili svoje delovno področje in skrbeli samo za osnovno preskrbo prebivalstva. Ker se Italijani s tem niso strinjali, so Narodni svet razpustili, obenem pa je vojaško poveljstvo 37. divizije imenovalo dotedanjega predsednika Ivana Stravsa za gerenta. Ukazali so mu, naj imenuje gerentski sosvet s po dvema prisednikoma iz vsake stranke. V sosvet so bili imenovani rudarji Bernard Jazbar, Josip Vidmar in Anton Terpin, notar Franc Tavzes, posestnik Alojzij Kobal in trgovec Karol Treven. Za občinskega tajnika so imenovali mestnega oficiala Srečka Kogeja. Mestno županstvo ni imelo veliko pristojnosti in se je ukvarjalo samo z aprovizacijo. 0 vseh ostalih zadevah je odločalo začasno vojaško poveljstvo. Dekreti nove oblasti so si sledili drug za drugim. Z vsakim novim so imeli meščani manj pravic in več dolžnosti do nove države. Karabinjerji so prevzeli vlogo ohranjanja javnega reda in miru. Sprva so omejili svobodno gibanje prebivalstva v mestu. Vsak odhod iz mesta so morali prebivalci prijaviti kara-binjerjem. Se posebno so kontrolirali odhode prebivalstva na železniško postajo v Logatec, čeprav je bil znotraj zasedenega področja. Največ škode so utrpeli trgovci in vodje raznih zadrug. Veljala je stroga prepoved trgovanja preko demarkacijske črte. Civilno pošto v notranjem prometu je v celoti prevzel vojni poštni urad, ki je odredil, da so lahko vse telegrafske in telefonske zveze uporabljali samo za potrebe države. Civilna pošta (pisemska in paketna) je bila pod strogo cenzuro, ki so jo opravljali karabinjerji. Strogo je bilo prepovedano čez mejo prinašati slovenski tisk in vsakršno tiskanje slovenske besede na zasedenem ozemlju. Takoj po prihodu so odstranili vse razobešene jugoslovanske zastave in dovolili samo nošenje in razobešanje italijanskih oziroma zavezniških zastav.17 Vojaško poveljstvo je 4. decembra 1918 po kratkem delovanju ponovno zaprlo šolska vrata. Narodni svet je namreč po temeljitih pripravah dovolil, da se 15. novembra prične pouk. Na prvi šolski dan so mladino slavnostno nagovorili in jim razložili, da se bodo od zdaj naprej šolali v svobodni državi z lastno himno z naslovom "Lepa naša domovina". Prvič v zgodovini so učiteljske konference potekale v slovenskem jeziku. Učni načrt je ostal v enakem obsegu, odpadla je le nemščina. Zato učitelji niso odobravali zaprtja šole. Ko so Italijani ponovno dovolili učencem obiskovati pouk, navdušenje učiteljstva ni 15 ZAL, IDR 129, fasc. 44, Zapisnik seje Narodnega sveta, 15. november 1918. 16 ZAL, IDR 129, fasc. 44, Zapisnik Narodnega sveta, 15. november 1918. 17 ZAL, IDR 129, fasc. 676 Splošno pisarniško poslovanje 1918, dokument št. 3342. 2.00g r Kr nitKf?:tr,i''tv