—   299    —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
21. pismo.
Dragi prijatel!
Poslednjikrat iz Rima,
Potem pa mi ni bilo več druziga mar, ko na vse zadnje še cerkev sv. Petra in Vatikanski muzej dobro ogledati. V obojim sim že pred večkrat bil. Razsvit-Ijenje (illuminazione) cerkve, posebno kuple, ponoči pred sv. Petra praznikam, in slovečo džirandolo (Girau-dola) na sv. Petra večer sim tudi že prej vidil. Raz-svitljenje ima to posebnost, de se, ko je eno uro noč, hipoma, kakor de bi začaral, spremeni in kaj lepo pomnoži. Džirandola pa je umetno napravljen ogiuj (Feu-ervverk), ki na gradu 5)Castel Saut' Angelo" celo debelo uro gori.
Kar pa veliko mašo na sv. Petra dan vtiče, ki so jo sv. oče papež peli, in pri kteri se je kakih poldrug sto duhovnov pri altarju sukalo, Ti naravnost povem, de se mi ni dalo moliti; zakaj ptujci, in kar je scer ra-dovedniših ljudi, so se silno k altarju gnjeli, kolikor je bilo moč in kolikor so straže dopustile; drugi so pa večidel po silno veliki cerkvi semtertje hodili, se pogovarjali in šeptali, de je bilo kaj! Le o povzdigovanji je vse vtihnilo in mende — molilo.
Posebno mi je dopadlo, de papeža k altarju, in po maši nazaj po cerkvi na lepim stolu nesejo, de ga vsak lahko vidi. Ko bi ga ne nosili, bi se ljudje še bolj gnjeli, de bi ne bilo obstati, in vender bi ga mende marsikdo ne vidil. V Rim iti in papeža ne viditi, bi bila pa vender prehuda.
Cerkev sv. Petra pa je , kakor sim Ti že pisal, gotovo nar veči in nar lepši na svetu. De nje velikost laglej presodiš, Ti hočem mero dolgosti nar večih današnjih cerkva,  kakor je v tla te cerkve vrisana, tu
pridjati:
Cerkev sv. Zofie v Carigradu.......492,
Cerkev sv. Pavla poleg Ostienske ceste.....572,
Cerkev sv. PetroniavBolonji.......595,
Stolna cerkev v Milanu..........606,
Stolna cerkev vFiorenci.........669,
Cerkev sv. Pavla v Londonu........710,
Cerkev sv. Petra v Rimu.......837
rimskih pedi  fpalmo romano).    Naširokost   pa meri, kjer je nar širokejši, 607 tacih pedi.
Od leta 1506 do leta 1614 so jo zidali, in čez 100 milionov — čuj! čez 100 milionov — va-njo zazidali. Ni tedaj čuda, de so po vsih deželah denarje brali in še odpustke za-nje dajali. Za to je pa tudi zares ve-ličanska in vsa polna lepote in krasnih podob in spominkov.
Vatikanskiga poslopja (PalazzoApostolico del Vaticano), ki ima 22 dvorišč ali borjačev in čez 11.200 stanic, in v kterim so neprecenljivi zakladi učenosti iu lepih umetnost, namreč sloveče vatikansko bukvišče iu muzej, Ti nisim v stanu natanjko popisati. Le to Ti povem: ako bi v Rimu razun sv. Petra cerkve in vatikanskiga bukvišča in muzea celo nič druziga ne bilo,
—    300   —
Vi se vender obilo pot plačala, vse to viditi in natanjko ogledati. Muzej je zaklad krasniga dela lepih umetnost, ki ga ni in mende ne bo nikoli in nikjer taciga. Sam Laokoon z mladima siiiama, okoli kterih so kače ovite, in ju grozovito davijo, je več vreden ko ves marsikak drug muzej. Verjemi, de me je prav mraz stresel, ko sini ta spominek ogledoval.
Tri tedne sini bil v Rimu, in desiravno je to premalo, je bilo vender več od perviga namena; tode ni moglo drugač biti, ker mi je bil eden tovaršev, Feliks Rondolini, hudo obolel.
V Rimu in na širocim Rimskim polji, ki je več ko po dve uri okrog mesta, razun nekoliko pristav, vse neobdelano, in ki se večidel za pašo porabi, je zrak nekoliko mescov poleti in v jeseni zlo nezdrav, de posebno ptujci lahko obole. K sreči mu je bilo kmalo boljši, de se je zamogel domu verniti. Drugi tovarš, Jakob Mi-niussi, je pa z menoj še naprej šel na Neapolitan-sko, od kodar Ti bom v pervim prihodnjim pismu pisal.