List 22. 1,2 « ï V t m v • lecaj LUI. i in i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 31. maja 1895. mađiđđsifeM&đ&Ai^^ # Opozicija je celo potrebna vsakemu parlamentarnemu za «i Politiški oddeiek. stopu, ker vsled opozicije se stvari temeljiteje in bolj tako Kompromis. Ta teden so se vršile volitve za mestni zbor ljub- to, je li dobro ali slabo, in le skuša motiti stvarno in ljanski in sicer popolnoma mirno, na pcdlagi sklenenega vspsšno delovanje, taka opozicija je pa škodljiva. Žal, da kompromisa mej obema slovenskima strankama. Z ozirom so v mnogih parlamentih take opozicije. vsestranski presodijo. Koristna je pa opozicija dolgo, dokler je stvarna. Če pa opozicija postane strastna, in se vsemu upira, kar prihaja od večine, brez ozira na to, je li na nesrećo po potr v Ljublj ko bode treba skup državnem zboru ima taka opozicija nekaj več nega delovanja vseh domoljubov, da se obnovi naše mesto, središce Slovenije, sta si obe stranki bratski po zmisla, ker ondu gre za to, da se vrže nepovoljn; v to včasih treba raznih sredstev, drugače vlada m dali roke. Naš list je vedno zatrjeval, da je dobre pa to v deželnih in mestnih zastopih, kjer se vse delovanje volje treba, pa bode mogoče skupno delovanje obeh strank, ne suče toliko okrog političnih, kakor okrog gospodar- • * \r in letošnje občinske volitve so pa nam pokazale, da smo skih vprašanj. Ze pri volitvah v kake zastope je dobro, mi prav imeli, priznalo se je to od obeh stranij. da se ne jemlje v poštev le politično prepričanje, temveč Kolikor posnemamo iz jednacih izjav obeh strank, tudi zmožnosti za gospodarske stvari. sta obe stranki si izgovorili, da si vsaka pridrži svoja Mestnega zbora bode čakalo mnogo in težkega delà. načela. To določilo samo na sebi bi se morda komu Napenjati bode moral svoje moči, da obnovi naše malo sumljivo zdelo, kajti ob vsaki priliki bi lahko se razrušeno mesto, kajti napačna je misel, da bode že z vsled te določbe vnel boj. Podobno je neki točki pro- državno pomočjo vse storjeno. Država bode pač toliko grama koalicije v našem državnem zboru, oni točki, ki storila, da omogoči našemu mestu, da se zopet opomoči, onemogočuje vspešno delovanje državnozborske večine. ako tudi sami vse storimo. Prevelicih nad pa na državo Upamo pa, da se pri nas ne pokažejo isti slabi nasledki, ne smemo staviti, da morda pozneje ne bodemo bridko kakor se kažejo pri koaliciji na Dunaji. Razmere so povse prevarjeni. Gledati bode pa tudi treba, da se obvaruje drugačne. Mi smo že večkrat trdili, da se pri nas naš obrtni in trgovski stan propada mnogo težav stranki ne ločita posebno v načelih, temveč je bolj caka mestni zastop, na katere še sedaj nikdo ne misli. osebno nasprotje. Seveda tišti, ki znajo dlako cepiti, so Nasledki potresa tudi ne bodo poravnani v jednem letu, pač znali z zavijanjem napravljati navidezna načelna na- temveč za to bode treba več let napornega in marljivega sprotja. Pri nekoliki časniški spretnosti je lahko koga delovanja. proglasiti za brezverca ali kaj tacega. Upamo pa, da Sklenjeni kompromis se ozira le na mestne volitve bodo sedaj po sporazumljenji ponehali strasti, da se a pričakovati î da se raztegne tudi na deželnozborske. osebni oziri umaknejo stvarnemu delu. Pri stvarnem delu Ravno isti uzroki, iz katerih se je sklenil kompromis za se pa ni bati nobenih razporov. Seveda drugače bi bilo, mestni zbor, zahtevajo jednako sporazumljenje za bodoče ko strankarskih bili nekateri kompromis sklenili le iz osebnih ali deželnozborske volitve. Ravno tako kakor v mestnem ne pa iz prave skrbi za blagor mesta. treba složnega delovanja v deželnem zboru. Ljubljana je Prepričani smo pa, da se to ni zgodilo središče naše kronovine in je torej dolžnost vse dežele Mi tega tudi ne zahtevamo, da bi v mestnem zboru skrbeti za nje obnovljenje in razcvet tudi deželnemu za morda morala vladati idilična mirnost, da celo z vese- stopu. Ko bi propala Ljubljana, bi to čutile vse dežele ljem bodemo pozdravljali vsako opozicijo, ako bode stvarna. Potres pa tudi ni zadel le našega glavnega mesta, temve tudi velik del dežele. Škoda po deželi je še višji eenjena trdil Taaffejevi volilni reformi, da ni imel v grofu Kalnokyji nego v mestu. Kmetu je pa tudi zelo težko pomagati, ker je že sedaj z davki preobložen, torej bode deželni zbor imel mnogo delà, da pomaga hudo prizadeti deželi. Že sedaj se je bilo deželi boriti z denarnimi težavami, a močnega pomočnika. Szeles. — Na Madjarskem je veliko veselje, da je fraocoska policija izpustila napadovalca na Heutzyjev spomenik. Posredoval je madjarski državni posianec Pazmandy, kateremu so zaradi tega v Budimpešti priredili velike ovacije. Francoska te težave se bodo v bodoče vsled nezgode, ki je zadela policija se je dala preslepiti, da je Szeles samo politisai zlo- našo deželo na Velikonočno nedeljo, še povekšale. Treba činec Največja krivda pa zadene ogerska oblastva, ki niso zahfcevala hitre izročitve Še le, ko je bil izpuščen, so nazna-nila francoski vladi, da je Szeles kriv tudi goljufije in bi se zatorej bil moral izroČiti. bode torej v deželnem zboru tudi marljivega in skupnega delovanja. govore isti uzroki za kompromis pri deželno- Ker zborskih volitvah, je pač pričakovati, da se tedaj tudi sklene. Tedaj se bode pokazalo, če obe stranki pri tem zares odkritosrčno postopati, če je jima zares le blaginja ljubljanskega mesta in kranjske dežele na srci ali ju pa vo- dijo strankarski in osebni oziri, kar bi bilo seveda Italija. Te dni vrš le so se volitve v poslansko zbornico, pri katerih si je dosedaj vladajoči Crispijeva vladna stranka pridobila veliko večino Od 508 poslancev, je voljenih dosedaj 326 Crispijevih privržencev, oziroma pristašev sedauje vlade Ožjih volitev treba je 35, pri katerih upa vlada zopet na novo pridobiti 19 mandatov. Vladna stranka bo torej štela v zbornici 345 pristašev Socijalistov je dosedaj voljenih 14. obžalovati, ker bi to moralo povekšati mejsebojno neza- Zmaga vlade pa naj nikogar ne moti, ceš, to-li priljubljena je. upanje obeh strank in oviralo vsako složno in vspešno delovanje dežele. v gospodarsko okrepljenje ponesrečene naše Dělalo se je na vse kriplje za zmago, in če vlada pritiska se ve, kaj lahko ob volitvah stori. Le sili se ima lažiliberalna Crispijeva stranka zahvaliti, da bo nadalje gospodarila v Italiji. Azija. Razmere v vzhodni Aziji stopajo vedno v kaki novi tir. Kitajci so se ravno pripravljali, da izroče otok Formoso Japoncem, kar se je ta otok proglasi! za samostojno republiko. Predsednikom se je volil dosedanji guverner Tang-Državni zbor je odšel zopet na počitnice. Kaj poseb- šing-sung Umevno je, da se bo prebivalstvo z orožjem uprlo, nega dosedaj še ni řešil. Razprave o davčnem zakonu so blizu če bi hoteli Japonci sedaj zasesti Formoso. So li Formožani Politični pregled. svojemu koncu, a vedno manj upanja je, da se ctvar ugodno sami na svojo pest storili ta korak, ni znano, skoro gotovo V • resi. Pri nekateiih paragrafih se je pokazalo, da niti levičarji ima pa tu vmes kaká tuja moč svojo roko ; morebiti celo niso mej mnenja. iii- seboj jedini, da celo mej ministri vladajo različna tajska sama, katera ne mara rada odstopiti Formose Japoncem. Nekateri paragrafi so se morali izročiti zopet odseku, Mogoče je pa tudi, da je kaka evropska država s svojim da jih predela. Proračun, ki bi pri rednem gospodarstvu moral vplivom vmes posegla. Novi predsednik se je baje že naznanil biti rešen pred Novem letom, se še sedaj ni řešil v odseku, velevlastim. Dvomljivo. je pač, da bi se ta nova država vzdržala. v zbornici se pa še razpravljati ni začel. Zlasti točka o osnovi dvojezične gimnazije še vedno ni rešena Koaliranci se je boje lotiti, da se ne razbije koalicija. Grof Taaffe. — Sedaj, ko je pododsek rešil volilno reformo in tudi poročevalec Rutowski izdelal poročilo, je pričakovati, da se kmalu zjasni položaj. Konservativec Lupul ni glasoval za pododsekovo delo in govori se, da misli velik del konservativnega kluba postaviti se po robu. To bi pa razbilo koalicijo in odstopiti bi najbrž morala sedanja vlada. Govori llfiS Obrtnija. Mešeansko stavbinsko društvo. Mej meščani in hišnimi posestniki Ijubljanskimi se, da odstopijo vsi sedanji ministri. Ne ostaneta niti grof snuje se meščansko stavbinsko društvo. Na podlagi došlih Schonborn, niti marki Bacquehem, četudi sta bila v prejšnji nam poročil konstatujemo, da je zanimanje po mestu za Taaifejevi vladi. Prvi postane predsednik upravnemu sodišču, ker grof Belcredi pojde v pokoj, posledni pa namestnik na Štajarskem. Pravosodni minister v novem ministerstvu bode dr. Steinbach. Državni zbor se bode potem razpustil in pri to društvo splošno in da je deležev vže čez 100.000 gld. subskri biranih. Pripravljalni odbor, kateremu je na čelu predsednik novih volitvah liberalci zgube kacih 30 mandatov. Taaffeju mestne hranilnice gospod Vaso Petričić, razposlal potem ne bode več težko dobiti dvetretjinske večine v državnem posebni okrožnici sledeče vabilo : po zboru. No vica, da se povrne grof Taaffe, je malo neprijetno dirnila nekatere politične kroge. Schulverein ob veijavo. — Dunajska podružnica nemškega „Schulvereina" je te dni hotela prirediti veliko slavnost, Denašnje razmere stolnega mesta Ljubljane zahte-vajo mnogo in mnogo stavbenega materijala, zlasti opeke in morebiti tudi stavbenih podjetnikov, ki po nizkih pri kateri naj bi sodelovala dunajska pevska društva, cenah gradili nove hiše, stare pa popravljali. Te razmere Slavnost se je pa morala opustiti, ker nobeno društvo ni ho- trajale bodo najmanj pet do deset let. telo sodelovati. Nekatera društva so naravnost izjavila, da ne sodelujejo pri židovski slavnosti. Slavnost se je potem vršila brez petja. Kalnoky je sicer politično mrtev, a vendar moramo danes še omeniti, da za njim najhuje žalujejo liberalci. On jih ozirom na to bi bilo prav umestno, da se iz me-ščanskih krogov, iz krogov hišnih posestnikov, trgovcev, obrtnikov in uradnikov, kakor hitro mogoče ustanovi meščansko stavbeno društvo, registrovaná zadruga z ome- je vedno podpiral nasproti grofu Taaffeju v višjih krogih, češ, jeno zavezo v Ljubljani v smislu zadružnega zakona z da zahteva vnanja politika, da imajo Nemci prvenstvo v Av- striji. Tudi Taaffejevo volilno reformo je pomagal preprečiti grot Kalnoky. Samo nemškim liberalcem in veleposestnikom bi se to ne bilo posrečilo. Grof Hohenwart bi se ne bil upal postaviti na čelo Taaffejevim nasprotnikom, ko je césar sam pri- deležev in s svojimi deleži dne 9. aprila 1873. št. 70 drž. zak. Deleži naj bodo po 100 gld.; vsak deležnik jamči ker je zadruga le z omejeno zavezo, do visokosti svojih skupaj do dvojnega zneska 21ft svojih deležev in upamo, da bodo imenovani krogi z ve- du je voda i ne kislina i ne špirit in slador, na svet seljem pristopili takemu društvu, katero je danes v Ljub- lobi in na solnci ne obleti. Bencin in petrolej mu pa ljani najbolj potrebno in koristno. Začetek tega društva škodujeta. naj bi bil ta, da si društvo naredi na primernem kraji opekarno z veliko pečjo, katera se da s časom tudi Asfaltov lak je jako po ceni. Ko bi pleskanje kake oprave veljalo z lanenim oljem 3 gld., velja z asfaltovim razširiti. lakom samo kacih 25 kr. Tudi je ta lak jako dober za Ako bi bil vspeh opekarne dober in srečen, kar je slamnike, vozove in šotore. pa gotovo pri cako vati, ker opekarne se še v navadnih _ časih povsod dobro obneso, potem naredi društvo lahko korak naprej in se more baviti logo, tudi s drugo svojo na- namreč s stavbenim podjetjem sploh. Na ta način mora društvo imeti najbolje vspehe in ako zmešaš denar, katerega danes pokladamo na oltar skupnega de-lovanja v svojo in naših someščanov korist, ne bode nikdar zgubljen, marveč nesel nam bode dobre obresti, naše someščane pa preskrboval s cenim stavbenim materijalom itd. Obrtnijske raznoterosti. Poliranje. Stare fino zrezljane lesene stvari izpoliraš, 1 ' litra beljak, lanenega olja, 1L litra angleške ale, jajcni 32 gramov francoskega špirita m 20 amonjakovega špirita in vse dobro zmešaš, predno rabiš To se kaplja na platneno cunjo in stvari namažejo potem pa izpolirajo s svileno cunjo. Taka politurna tekoČina se dolgo ohrani, ako je dobro zamašena Zguba svetlobe pri električnih lučnih svetilnicah Pristavljajoč končno, da je po našem mnenji za to po steklenih zvoncih. Sedaj se je mislilo, da električna luč društvo treba nabrati 50.000 gld. do 100.000 gld., od katerih bode jedna četrtina takoj po ustanovitvi društva, ostanek pa po potrebi na zahtevanje dotičnega odbora v n. gotovini vplačati, usojamo se tem potom vabiti vse prave prijatelje naših po potresu prizadetih someščanov da blagovolijo izjaviti na priloženi poli sub * > ce m s kolikimi deleži so pripravljeni pristopiti k stavbenemu društvu, ako se ta ustanovi. zgubi mnogo svetlobe, če se cez njo dene moten stekleni zvo- natancnim merjenjem svetlobe so se pa prepričali, da nec. ne zgubi nejše razdeli malo svetio! e, temveč se svetloba jednakomer- ......................i » Kmetijstvo. ......................................... i* Poraba asfaltnega laka za pleskarje. Asfaltni lak je debela, sirupu podobna raztopljina Preosnova davkov, (Dalje.) Nov pridobitninski davek bode kontigentiran davek, asfaltova s primešanjem črne smole v bencinu z dodatkom to je država bode določila za vsako leto, kolikor jej mora terpentinovega in lanenega olja. Da se naredi, stopi se ta davek donašati in potem se bode pa na davkoplače-10 delov gorskega asfalta, 10 delov kotranovega asfalta, valce ta svota razdelila. Po sedanjem zakonu pa ni bilo i 10 delov ameriške smole, 2 delà voska in 2 delà para ničesa določenega i koliko mora ta davek znašati. Za fina. Raztopljeni masi pridene se 40 delov dobrega lane- prvo davčno dobo se bode pridobninski davek določil na nega firneža in dva delà suhega pariškega modřila 17,732.000 gld., potem se bode pa vsaki dve leti za 2.4° 0 Mej neprestanim mešanjem se tekočina tako dolgo povekšal. To bode trpelo najdalje do 1907. leta, kadar greje, da se začne vzdigovati par in sedaj se začne s se bode davek na novo zakonito uredil. poskušanjem. Če se ohlajena poskušnja daje vleči v tenki Vlada to naraščanje davka utemeljuje s tem, da se niti, če ne daje, če se vroča vlije na papir, nobenih toi- obrtniki vedno množe in obstoječe trgovine vedno bolj skih peg ob kraji, se pusti vse tako ohladiti, kolikor napredujejo. To pa deloma resnično, nekateri obrti mogoče, da ne postane preveč gosta in pridene se 10 pa celo hitro propadajo. Tudi ne more nikdo vedeti delov bencina in 10 delov terpentina. če bodo bodočih deset let obrtnije napredovale. Zaradi tega asfaltnim lakom damo lahko naravnemu lesu ali se nam zdi to naraščanje davka neutemeljeno. pa tudi že popleskanemu lep lesk in kakeršno koli bar Davkoplačevalci se glede pridobitninskega davka vino premeno. Za zredčenje tega laka služi bencin in se razdele v štiri razrede. prvi razred pridejo tišti ob- to zredčenje priporoča že pri prvem pleskanji v večji dačenci, katerimse predpiše nad 1000 gld. davka, v drugi ali manjši meri, kakeršno barvino spremeno že hočemo razred tišti, ki plačujejo nad 150 do 1000 gld., v tretji, imeti. ki plačujejo nad 30 do 150, in v četrti razred pa tišti, ki poskušnjo na les jednake vrste, se prava barva ne plačujejo čez 30 gld. letnega davka. kmalu doseže. Pri novem lesu je treba večkratnega ple te razrede se za prvo davčno dobo uvrste vse skanja, ako se hoče lesk doseći, priljubljeni motni plesk one osebe, ki so plačevale prejšnje leto pridobitninski ali se pa doseže že z jednokratnim pleskanjem, tako da se pa dohodninski davek prvega in druzega razreda od pod- delni gladki plesk doseže z drugim pleskanjem z benci- jetja ali posla, od katerega bode po novem zakonu pla- novo, nekoliko zgoščeno raztopljino asfaltnega laka. čevati pridobitnino. Izvzetl bodo pa krošnjarji in potujoci Asfaltni lak ima pred drugimi to prednost, da se obrtniki, za katere bodo veljale druge določbe. Od oseb, v malih minutah že posuši, da se dobro drži, mu ne ško- ki plačujejo sedanji dohodninski davek druzega razreda 210 pridejo v poštev zlasti pisatelji, umetniki, zdravniki, ži-vinozdravniki, babice in osebe, ki dajo zasebni pouk, nadalje tobačni trafikantje, prodajalci kolekov, poštarji in loterijski kolektantje. Za prvi in drugi razred pridobninskega davka se bodo napravili pridobninski davčni okraji, ki se bodo vjemali z okoliši trgovinskih zbornic. Finanční minister bode smel iz več okolišev trgovskih zbornic jedne dežele narediti jeden davčni okoliš, a smel bode pa tudi okoliš kake trgovske zbornice razdeliti v več okolišev. Za prvi in drugi razred pridobninskega davka bodo davčni okoliši mesta, ki imajo nad 20.000 prebivalcev in pa sedanji politični okraji. Mesta, ki imajo svoje statute, a nimajo 20.000 prebivalcev, se uvrste v okoliš političnega okraja njih okolice. Tudi v tem oziru bode finančni minister smel ukreniti kake premembe. Davkoplačevalci vsacega razreda v kakem davčnem okoliši bodo davčne družbe. Finančni minister bode pa vendar smel, kolikor bode šlo za obdačence 1. in 2. razreda, gotove vrste obdavčenih podjetij istega davčnega razreda v istem trgovsko-zbornićnem okoliši združiti v posebne davčne družbe. Obdavčence uvrste v družbe davčna oblastva I. instance. Proti temu uvrščenju se bode mogoče pritožiti na deželno finančno oblastvo. Za vsako davčno družbo se bode imenovala posebna pridobninskodavčna komisija. Predsednika in podpredsed-nika tem komisijam bode imenoval finančni minister. Tudi bode finančni minister smel koga imenovati za predsednika več takim komisijam. Polovico članov finančně komisije bode imenoval finančni minister, druge bodo pa volili davkoplačevalci. Finančni minister bode tudi dolo-čil, koliko članov naj ima vsaka komisija. Za vsako deželo bode še posebna komisija. Ta komisija bode imela odločevati o pritožbah proti odmerjenju davkov po prvi komisiji. Poleg tega bode deželna komisija smela povedati svoje mnenje in staviti predloge, kako naj se razdeli davek na posamične davčne družbe. Šte-vilo članov deželne komisije določil bode finančni minister. Polovico njenih članov bode imenoval finančni minister, drugo polovico, bode pa volil deželni zbor iz mej oseb, ki morajo pridobitninski davek plačevati in sicer kolikor je moč jednako število iz vseh štirih davčnih razredov. Predsednika in njegovega namestnika imenuje finančni minister. (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. Gniloba trtnih korenin. Ta bolezen se prikazuje v vinog.adih, ki imajo vlažno prst. Prof. J. Dufour priporoča kot sredstvo proti tej bolezni modro galico. Hudo napadene trte naj se izrujejo, in kraj, kjer so stale, naj se očisti korenin in namoči z galičino raztopljino. Manj poškodovane trte naj se polivajo s tako raztopljino in zemlja okrog njih. Vspeh se pa doseže še le drugo leto. Odstavljanje žrebet. Če žrebe zgubi prvo dlako in začne dobivati na glavi, vratu, plečih, in po stegnih svetio in gladko dlako, se brez skrbi odstavi. To se pa more zgoditi polagoma in se tem ložje zgodi, če se žrebe že poprej ločeno od kobile privaja ovsu. Sprva naj se žrebe in kobila ločita za nekaj ur in potem vedno dalje, dokler se ne odvadita. Žrebe, ko se loči od kobile, katera gre na delo. naj se dene v tak kraj, da se ue poškoduje, ker bode z všemi silami h kobili sililo. Pri tem se zelo segreje in se mu ne sme dati precej vode. ás ifiđft d&á&ííiíiřiriří jiřiíti ffcjfiáři ;tuítA ajt ■••••........................................................................................................... I ! « J Po u č niin zabavni delL\$m\ | Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) vin. (Dalje.) Osredna tihomorska železnica, ki je zapadna polovica te proge, se v San Francisku razdvojuje, jedna proga gre na sever do Portlanda v Oregon, druga na jug do mesta Los Angelesa, kjer se zdražuje z južnotihomorsko železnico, katera jo nadzoruje, kakor sem že višje omenil, in je tako jedina železniška sistema za vse tihomorsko obrežje na jug od Portlanda in na sever od Los Angelesa, v dalja vi več nego tisoč angleških milj. Mnogobrojne proge drže od nje na vse strani, vežoč na jedni strani primorska mesta in poljedelske kraje zapadnega delà, na drugi strani doline Skalnih gorâ in njih mnogobrojne rudnike z glavno progo. Ves južni Oregon in vsa Kalifornija izvzemši Los Angeles in pripadajoče mu ozemlje na krajném južnem konci države, je v rokah te sisteme, ta sistema tlači z vseh stranij ogromno trgovino San Franciska, in vsled tega, da so vsi dohodi k temu mestu v rokah južne tihomorske železnice, je jako dvomljivo, da bi se v bližnji bodočnosti razmere zbolj-šale. Kakor je znano je San Franciska na dolgem in ozkem polotoku, katerega loči od kontinenta morski zaliv, ki je njega pristanišče. Južna tihomorska železnica ima v rokah ne le vso zemljinc jžino, temveč tudi vse obrežje tega zaliva, tako da nohena druga železnica ne more v mesto brez njenega dovoljenja. Pokupila je zemljo, ko je bila še po ceni, a sedaj se je pa tako neizrečeno podražila, da bode razlaščenje pravice na to pot stalo nečuvene svote in vsaj dosedaj so se ustrašile tega razlaščenja vse družbe, ki bi rade prišle v San Francisko z vzhoda; ložje je zgra-diti celo novo prekokontinentalno železnico do Denvera ali Sault Lac Cityja, poltisoč milj po gorah in puščavah, kakor pa priti v San Francisko in vsled tega je naraščanje tega mesta poslednji čas se jako zakasnilo. Če tudi ima San Francisko izvrstno zemljepisno lego in pristanišče, ki se ne da z drugim primerjati, vendar Portland na severu in Los Angeles na jugu gotovo počasi ali gotovo nase potegneta jedno za drugo vse panoge njega trgovine in obrtnije in razmerno hitreje naraščata, kakor San Francisko. Začenjajoč se z mnogobrojnimi panogami v državah Texasa, Arkanzasa, Illinoisa, Missourija, Iowe, Kanzasa, Nebraske in Kolorada je najznameniteja po številu izko- riščenih milj (9316 milj v začetku 1Ô92. leta) železnična 219 sistema Zjedinjenih držav — Atchison, Topeka et Santa Fe, El Pasa na meji Texasa in Mehike, Galveston na meji Mehikanskega zaliva na jugu, Chicago in Sant Louis na vzhod, Omaha, Denver in Sault-Lac Cityu na severu — vsa ta trgovska in obrtna središča so izhodne točke te mnogomiljske sisteme zjedinjajoč se v mestu Albuquerque, v ozemlju Nove Mehike, odkoder se prav za prav za-čenja prekokontinentalna proga te sisteme, ki preseza ozemlje Novo Mehiko in Arizono in se končava v državi Kaliforniji z nekolikimi panogami, držečimi od mesta Los Angelesa k raznim južnim pristaniščem, semtertja jako neznatnim, kajti južna Kalifornija je dosedaj še dežela popolnoma nova, ki se je še le poslednje desetletje jela naseljevaťi. Od mesta Albuquerqua do izhodnih točk je bila ta proga dodelana pred desetimi leti, pod imenom tihomorske železnice (Atlantic et Pacific R. R.), in se je nedavno združila z A. T. et C. sistemo, Kajti brez zveze na vzhod ni mogla samostojno izhajati. Poldrugi tisoč milj drže po pravih puščavah Nove Mehike, Arizoně in Vzhodni Kalifornije, in če tudi ni na potu gorskih hrbtov in snež-nih zametov, s katerimi se bore severne proge, vendar njena vršba ni ceneja, kajti ohranjenje pota po popolnih puščavah, ki na cele stotine milj nimajo nobenega prebi-valstva in zlasti preskrbljenje vlakov z vodo stane mnogo denarja. Velika ameriška puščava, ki obsega osrednjo vi-šavo vseh Zjedinjenih držav se vzdiguje po pet do šest tisoč čevljev nad morjem, je valovita planjava, katero presekavajo na vse strani gorski hrbti, rastlinstvo na njej íe jako neznatno, ima jako malo zelo diug od dru-gega oddaljenih potokov, kateri se pogostoma zgubljajo v pešku in se po letu popolnoma posuše. Zemlja je na videz jako nevabljiva, rudečkast ali pa rumenkast pesek, ali je jako rodovitna, ako je mogoče pravilno namakanje, in je zatorej namakanje vseh mogočih vrst glavna skrb ne le mnogih prebivalcev, temveč tudi železniškib^in rud-niških družeb, vlad posamičnih držav in teritorij, na tudi v zvezne vlade. Ze nekaj let je, kar je izdal kongres po-seben zakon o „puščavah" (arid lands), zakon, po katerem vsaka družba ali zasebne osebe dobe v popolno last, brez vsakega plačila vso pusto zemljo, katero umetnim potom toliko zboljšajo. da je za obdelovanje. Na stotine milijonov akrov zemlje ima vlada v veliki ameriški puščavi in vsa ta zemlja spada pod ta zakon. Tukaj naj omenim, da imajo tudi tak zakon za osuše-vanje barij v mnogih južnih državah. Društvo Disstona v Floridi si je pridobilo dva milijona akrov zemlje, zasadilo si je s sladornim trstom in sedaj ima jedno največjih sladornih tovarn v Zjedinjenih državah. Tak zakon velja tudi za severne brezgozdne planjave, kjer vsakdo dobi zemljo v last, če jo zasadi z lesom, a le s to omejit-vijo, da nikdo ne more zasaditi več kakor 160 akrov, v tem, ko ni nobene meje v namakanji puščav in osuše-vanji barij, vsa zemlja postane lastnina tistega, ki jo namoči ali pa osuši. Zemlja v puščavi brez namakanja ni prav nič vredna; s pravilnim namakanjem pa dobi naravnost čudovito vrednost, pogosto do 500 dolarjev aker, zaradi tega se vsak neznatni potok okoristi do poslednje mo-gočnosti. V mnogih krajih kopljejo z velikimi stroški artezijske vodnjake, napeljavajo v železnih ceveh od gorskih studencev vodo v doline po več milj daleč Poslednji čas so angleški kapitalisti obračali posebno pozornost na Novo Mehiko in Arisono. Nekaj družeb je z ogromnimi glavnicami zgradilo nekaj velikanskih zgradeb, stojećih več milijonov, ki so napeljale reke v umetna stranišča, to je cela jezera, iz katerih potem ob suši pravilno namakajo zemlje. Od uveljavljenja omenjenega zakona se je 18 milijonov dolarjev na ta način odvzelo puščavi in spremenilo v obděláno zemljo. Blesteči primer vspehov namakanja je mestece Eddy v jugovztočnem delu Nove Mehike. Pred petimi leti je vsa pokrajina bila gola puščava; potujočemu Jankeeju s slabimi pluči je ugajala pokrajina, ki je bila posebno ko-ristna njegovemu zdravju, in sklenil je poskusiti zadržavati mali gorski potok. Imel je denar in sodruge z denarja — poskus se je posrečil, podnebje pokazalo posebno ugodno za jetične; zgradila se je 160 milj dolga železnica, da se zveže to zakotje s civilizováním svetom, in čez pet let so dobili cvetočo občino s 30.000 prebi-válci, z razkošnimi sadnimi vrtovi in vinogradi, hitro na-rastajoče, in s tako sijajno bodočnostjo, da je znani železničář Jay Gould minolo zimo kupil železnico — in ta mož ne kupi, kar ne obeta velicega dobička. Poučni in zabavni drobiž. Ženska gimnazija v Levovu. „Nowa Reforma" javlja, da je dobrotnica K. v Varšavi darovala svoto 30.000 rubljev za osnovo poljskega gimnazija za ženske, ki naj se odpre v Levovu. Vsled te znatne pomoči odpre se ta zavod menda uže početkom prihodnjega šolskega leta. Nemški in francoski učenjaki se zadnji čas vidno zbližujejo. Pariška akademija napisov in lepit znanosti je te dni imenovala berolinskega profesorja Mommsena svojim članom. Sploh se v Franciji opaža nemški vpliv v znanosti in umetnosti. 1 i MM1!.............Novice"...........BhÍ11 € .........................................................................................m..»................ £ — Nadvojvoda Evgen, načelnik nemškega viteškega reda, přišedši iz Celovca preko Ljubelja, Tržiča in Kranja dne 29. maja v Ljubljano, ogledal si je tu posestva komende nemškega viteškega reda in vsled potresa porušeno mesto, potem pa se je odpeljal v Metliko, kjer ima viteški red tudi svoja posestva. — Sestdesetletni rojstni dan slavil je dne 29. i ma/a narodni prvoboritelj tržaških Slovencev gosp Ivan Nabergoj. Neumornega jubilarja naj Vsemogočni ohrani še mnogo let v prid tlačenim tržaškim Slovencem ! — Pri občinskih volitvah ljubljanskih, vršečih se te dni na podlagi kompromisa obeh slovenskih strank izvoljeni so bili v tretjem razredu : Ant Klein, hišni posestnik in lastnik tiskáme, Jož. Kozak, mesar in hišni posestnik in Andr. Kalan, stolni vikar; v diugem razredu: dr. Danilo Majaron, odvetnik, Ivan Subie, c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol, Andr. Se- âi 218 nekovič, c. kr. ravnatelj višje gimnazije in Anton Svetek, c. prostorov nikakor ni možno uporábljati, ali pa samo deloma kr. računski svetnik; v prvem razredu: dr. Vinko Gregorič, ili ne dovolj varno, to pozneje javno dana znanje c kr. mestni primarij deželne bolnice, dr. Valentin Krisper, odvetnik, Ravnihar, deželni knjigovodja v pokoju in Fran Trček, Fran hišni šolski svet Glede c kr. obrtnih strokovnih šol za obdelo- vanje lesa in za umetno vezenje in šivanje čipek se pozneje postctnik. Pri občinskih volitvah v Tržiči, vršečih se mi- izda dotična odredba. — Novo jezero Pobrežu blizu Maribora je te dni noli torek, zmagala je v drugem in prvem razredu dosedaj nakrat nastalo v kotlini Stražun malo jezero, veliko kakih 36 gospodujoča županova stranka. Takozvana stranka redu je prodrla za oral Na tem mestu je že dvakrat se zbrala voda in je na- v tretjem razredu, dočim je v drugem razredu ostala stalo jezero Prvič se je to zgodilo začetkom sedemdesetih let. glas v manjšini. Dolgo se je pripravljalo na pravilno Takrat je jezero izginilo šele po dveh letih Drugič, pred ka- občinsko volitev v Tržiči, a vendar se zatrjuje, da i ta ni bila kimi petnajstimi leti, je voda odtekla že po dveh mesecih. katere pravilna, ker gospodovalna županova stranka s pomočjo drugih Sodi se, da je nastalo jezero deloma vsled prememb, faktorjev ni prevestno postopala pri sestavi volilskih imenikov. je v zemlji prouzročil potres, deloma vsled obilnega snega in Na izrednem občnem zboru »Glasbene Ma- deževja. To je tudi najbrž uzrok, da so se pri Oglenščku v tice« sklicanem v namen posvetovanja o zgradbi društvene slovenje-bistriškem okraji na treh mestih udrli večji plazovi. hiše, podrte vsled potresa, se je na predlog odbornika gosp. dežel. sodn. svetnika Vencajza sklenilo : 1.) Pričeti takoj z zgradbo društvene hiše in potrebni kapital dobiti potom brez-obrestnega državnega posojila. 2.) Volil se je v nadzorovanje Potres. zgradbe poseben odbor ad hoc, kateremu se pridruži še eden tehniški izvedenec. 3 ) Deželni zbor je prositi, da glede na Škoda se je cenila v Ljubljani na zasebnih po- slopjih na 2,704.100 gld., na mestnih 34.000, in na težki položaj društva odpiše še ostali dolg v zuesku 4800 gld. deželnih 226.000 gld., na cerkvah, samostanih in žup- Ljubljanske šole. Izredne odredbe glede na pouk na ljubljanskih učnih zavodih, katere je vsled potresne kata- strofe ukrenil c. kr. šolski svet za Kranjsko, slove nastopno : ozirom na razglas z dne 17. aprila 1895. leta se na pod- niščih pa na 174.000 gld. Na deželi je škode na šolah 40.000, na cerkvah in župniščih 470.000, na zasebnih poslopjih pa 3,750.000 gld. Državna poslopja se niso stavi telegrafičnega odobrenja visokega ministerstva za bogo- cenila. častje in nauk z dne 22. maja 1895. leta glede pouka na srednjih šolah, na moškem in ženskem učitelj i šči in na ljudskih šolah v Ljubljani nastopne odredbe dajó na občno znanje: 1.) Da se tištim učencem srednjih šol (državne gimnazije in državne višje realke) ter moškega in ženskega učiteljišča, ka- Pregledavanje poslopij na barju kaže, da so ondu poškodbe hujše nego v mestu. V Haupmanci morajo se podreti vse hiše razen štirih, po drugih vaseh pa blizu polovice. To ni čudno, ker na mehki zemlji je terim je s koncem drugega semestra leta 1894/95 prebiti ma- potres navadno huji. turitetne, oziroma zrelostno preskušnjo, za to preskušnjo da prilika, začne se za učence VIII. gimnazijskega razreda, VII. realčnega razreda, dalje za gojence in gojenke IV. letnika moškega in ženskega učiteljišča in za gojenke učnega tečaja v šolskem vrtcu dne 4. junija 1895. leta redni pouk v do- Ker imajo sedaj podjetniki mnogo tujih delavcev jim je zaukazal mestni magistrat, da jim preskrbe zdrava stanovanja, dobro pitno vodo in druge potreb-ščine ter morajo o teh naredbah vsak teden predio« tiônih šolskih poslopjih, in učenci (učenke) navedenih razredov žiti izkaz. Mestnim zdravnikom je zaukazano, da nad- se imenovani dan ob 8. uri zjutiaj zglase pri ravnateljstvih. Maturitetne, oziroma zrelostne preskušnje se bodo vršile v 2. Semestralni zavr- zorujejo te naredbe Sprva se je občno mislilo, da „Narodni dom ni dobi od 15. do 31. julija 1895. leta. 2._________, . šetek za učence vseh ostalih razredov na srednjih šolah, osi* nič poškodovan. Ker poslopje še ni ometano, se po roma letnikov na moškem in ženskem učiteljišču, se zgodi na škodbe niso tako poznale. Ko je pa komisija pregle podstavi posledkov pri zadnji mesečni konferenciji. Tištim dala ga učencem, kateri morejo pri tem přejeti primeren vspešni red, se izdado semestralna spričevala za drugi tečaj 1. 1894 95, in ta spričevala pošljejo ravnateljstva zunaj Ljubljane bivajočim učencem po pošti Ljubljani bivajoci učenci pridejo na dan, se pozneje naznani, osebno po svoja spričevala v ravnatelj- je pa se prepričala, da je severni pročelni zid močno vzbočen in ga bode treba najbrž znova napraviti. Nadalje bode znova napraviti neki ločilni zid v 1 nadstropji in nekaj okenskih in vratnih svo-dov. Zidovje po glavnem stopnišči je tudi izbočeno stveno pisarno. Tišti učenci, kateri v jednem učnem predmetu Pokazale so se razpokline tudi v glavnem okrajku, ali v več učnih predmetih nimajo dognanega reda, morajo v dobi od 15. do 3 1. julija 1 89 5. leta iz dotičnih pred- metov prebiti premestno preskušnjo, na katero se sami doma pripravijo. Izpraševalne dneve jim pismeno naznanijo ravnateljstva. ki pa niso nevarne. Med drugimi poslopji v Zgornji Šiški je trpela tudi rojstna hiša našega pesnika Vodnika, takozvana Po posledkih te preskušnje se klasificirajo ter prejmo „kamnita miza". Paviljon, v katerem je bila postav semestralna spričevala. Morebitne ponavljalne preskušnje so ljena pesnikova soha pridržane rednemu roku ob pričetku šolskega leta 1895/96. Je popolno razdejan in soha Tištim učencem te vrste, kateri pred 15. julijem leta 1895. potrebujejo semestralnega spričevala za vsprejem v kakšen vojaški učni zavod (v vojaško realko ali v kadetno šolo itd.) in se morajo izkazati z dotičnim vsprejemnim zagotovilom, dano sama razbita. Hiša je posebno v drugem nadstropji veliko trpela in gospodarsko poslopje je treba podreti. _ i Škode ima posestnik blizu 5000 gld. Občinski svet ljubljanski imel je v soboto opo- na prosto voljo, pred tem rokom zglasiti se stvu v ta namen, da prebijejo omenjeno preskušnjo 3.) Pouk na ljudskih šolah in na obeh vadnicah, toda z izjemo otroškega pri ravnatelj- ludne javno sejo, katerej sta prisostvovala tudi vladni vrtca, se začne dne junija 1895 leta V katerih po- slopjih se zaČasno nastani osemrazredna slovenska dekliška fcola in petrazredna nemška dekliška Šola, katerima dozdanjih svetnik marki Gozani kot zastopnik c. kr. deželne vlade in višji inžener Stradal, kateri vodi in nadzira zgradbo barak. kakor znano Najpreje poročal je višji inžener Stradal o zgradbi 219 barak. Dosedaj dovršenih je 16 barak, 5 pa jih je v delu ; razven tega dodelanih je 9 barak, s katerih zgradbo so bili že pijonirji pričeli, in konečno ob La. termanovem drevoredu dve veliki baraki, kateri je po naročilu deželne vlade zgradil dunajski tesarski moj-ster Schleussner. V vseh teh 32 barakah je prostora za okolo 1000 oseb. Po izkazu mestnega magistrata z dne 18. t. m. pa je treba barak vsaj še za 1400 oseb ter bodo stroški za vse potrebne barake, peči, pozidavanje itd. znašali okroglo 110.000 gld. Seveda bode večina barak prirejena tako, da bode mogoče v njih prezimovati. Glede na ogromne stroške za zgradbo barak sprožila se je bila misel, da bi se mnogo delo-žirancev morebiti moglo nastaniti v nekdanji tovarni za slador, nadalje v Pongratzovi baraki in v baraki poleg brambovske vojašnice. Višji inžener Stradal pregledal je vse te objekte ter se prepričal, da pač v nobenem teh objektov ne kaže nastaniti ljudij in da bi se le pritličje bivše tovarne za slador dalo pora-biti za shrambo pohištva, s čemer bi seveda tudi bilo precej pomagano, ker bi ne bilo treba graditi posebnih barak za pohištvo. Višji inžener Stradal je vsled tega nasvetoval, naj se za deložirance zgradi še 15 barak po Gsottbauerjevem sistemu ter 10 barak za prezi-movanje. Sploh pa naj bi se mestna občina obrnila do raznih vnanjih firm, je li bi ne bile morebiti pripravljene zgraditi izvestno število barak ter jih občini prepustiti v najem. To bi bilo vsekako ceneje, nego zgradba nadaljnih 25 barak. Po nasvetu občinskega svetnika Hribarja sklenil je mestni svet, naj mestni magistrat sporazumno s stavbinskim odsekom glede zgradbe barak potrebno ukrene in naj se obrne tudi do raznih firm z vprašanjem, je-li bi hotele zgraditi potrebno število barak ter jih mestni občini prepustiti v najem. — Višjemu inženerju Stradalu izrekel je občinski svet zahvalo in priznanje za njega vspešno vodstvo pri zgradbi barak. Potem poročal je obč. svetnik Gogola o enketi glede ustanovitve stavbinske banke v Ljubljani. En-keta bila je sklicana na dan 20. maja ter so se je udeležili: župan Grasselli, občinski svetovalci Gogola, Hrasky in dr. Stare, vládni svetnik marki Gozani kot zastopnik deželne vlade, deželni svetnik Zamida kot zastopnik deželnega odbora, predsednik mestne hra-nilnice Vaso Petričic in zastopnik stavbinskih podjet-nikov Viljem Treo, kranjska hranilnica ni poslala svojega zastopnika. V enketi se je naglašalo, da ustanovitev stavbinske banke v okviru mestnega statuta ni mogoča in da bi se v to svrho sele potom zakona moralo potrebno ukreniti ; sploh pa je po tujih podjet-nikih za konkurenco glede stavbinskih del že skrb-ljeno in se ravnokar snuje tudi zadruga, ki bode imela nalogo skrbeti za cenen stavbinsk materijal. Z ôzirom na vse te okolnosti izrekla se je enketa proti ustanovit vi stavbinske banke. Občinski svet vzel je v tej - seji sklep enkete na znanje ter po nasvetu poroče- valca sklenil, naročiti združenomu stavbinskemu in finančnemu odseku, naj čim přeje poročata, kako bi bilo skrbeti za regulovanje mestnih ulic in trgov in kako dobiti za to potrebnih sredstev. Župan Grasselli naznanil je občinskemu svetu, da je pregledovanje hiš skoraj popolnoma končano; bilo je to ogromno delo, katerega bi mestna občina nikakor ne bila mogla sama izvršiti. Pritekla jej je na pomoč c. kr. vlada, ki je dala na razpolaganje 17 državnih tehnikov ter mestni občini storila s tem veliko uslugo. Govornik je konečno nasvetoval, naj se c. kr. vladi za njeno dobrohotnost izreče najiskre-nejša zahvala (dobro-klici) in naj se ji to sporoči I pismenim potom. Občinski svet je soglasno pritrdil temu nasvetu. Po končanem dnevnem redu stavil je občinski svet. Hribar več nujnih predlogov. Prvi predlog, tičoči se novega loterijskega posojila v svrho regulacije mesta, utemeljil je nekako tako-le: Vsled grozne potresne katastrofe, katera je o le- tošnji Veliki noči zadela naše mesto, poškodovanih je nekoliko hiš tako, da jih bode treba do tal podreti. Ta okolnost pa nalaga mestni upravi dolžnost, skrbeti za regulacijo nekaterih ulic in trgov. A regulačni plan sam na sebi, ki se izdela, ne bode nam mnogo kořistil ; za izvedbo regulacije treba je pred vsem denarja, kajti s tekočimi dohodki mestne blagajnice ne bilo bi mesto v stanu, kaj izdatnega storiti. Kaj izdatnega pa se vsekakor storiti mora; kajti, ko bi se sedaj opustila izvanredna akcija v tem oziru, bati se je, da se desetletja ne bodo opravile one ozke, promet obtěžuj oče ulice, katerih je ravno v Ljubljani tako veliko število. Moj predlog meri torej na to, da se preskrbi mestni občini denar za oni svet, ki je za regulacijo potreben. Pri tem pa me vodi tudi prepričanje, da se mora ta denar preskrbeti pod pogoji, ki ne bodo preveč težili mestne občine. Pomagati si pa ne moremo drugače, ko s poso-jilom, umevno je samo po sebi ; tudi ni dvojbe, da bi se posojilo s privolitvijo vlade in deželnega zbora prav lahko dobilo. Toda navadno posojilo bi bilo za mestno občino neugodno, ker bi jo za dobo 50 let preveč obtežilo. V izrednih slučajih treba je izredne podpore, V ta namen bi nam morala vlada dovoliti, da najamemo novo loterijsko posojilo 1,000.000 gld., katero bi se — razdeljeno v 100.000 srečk po 10 gld. — ravno sedaj, ko je zanimanje za Ljubljano tako veliko po vsi naši državi, dalo skleniti pod prav ugod-nimi pogoji. Kot obrestno merilo za to posojilo bi jaz vzel 4 °/0 ; amortizacijsko dobo pa bi določil s 40 leti. Mesto bi torej v amortizačni zaklad novega loterijskega — recimo potresnoga — posojila uplačevalo od 1. julija t. 1. do 1. julija 1935. po 40.000 gld. na leto. Toda tudi to breme je tako občutno, da bi ga mestna 220 občina pri ostalih velikih svojih obvezah prevzeti ne v političnej arímetniki, z naročilom, da se o> njem mogla. Treba je torej misliti, kako uravnati gospo- nujno posvetujeta in v posebnej nalašč v ta namen darstvo novega loterijskega posojila, da se odvzame sklicanej seji poročata. Predlog se je vsprejel. mestni občini breme njegovo. To pa ni drugače mo Potem je gospod Hribar stavil glede pridobljenja goče, ko z dobrim investovanjem posojilnega zaklada, za razvoj mesta važne vojaške bolnice ta-le predlog : Jaz bi torej to posojilo delil. Celega milijona nam za regulačno razlaščenje ne bode potreba; del Slavni mestni zbor skleni : 1.) Potom c. kr. deželnega predsedstva predloži glavnice torej prav lahko porabimo v kako plodosno se c. in kr. vojnemu ministerstvu ponudba, da od- investicijo. stopi mestnej občini ob Dunajskej in Fran Josipovej Na pomoč nam prihaja tu v državnem zboru cesti ležeči vojnoerarski posestvi proti temu, da mu soglasno sprejeti predlog poslanca barona Žveglja in ista brezplačno na žanje ugodnih prostorih preskrbi tovarišev predlog, ki bode to je danes že gotovo stavbišča in drugi potrebni svet v onej velikosti, ka_ v kratkem uzakonjen, tako, da se bode za vse tera bode po njegovem prevdarku potrebna za na nove stavbě, ki se sezidajo v Ljubljani tekom petih pravo jednakih, zahtevam sedanje dobe odgovarja- let, dovolila davčna oprostitev za 18 let. Osemnajst- jočih vojno-erarskih zavodov. letna davčna oprostitev za nove stavbě daje nam pa mogočnost napraviti ustanovo, katera bode velicega pomena za naše dni in silno blagodejna za bodoča pokolenja. Ako porabimo od 2.) Izbere se odposlanstvo treh členov mestnega zbora, katero se ima takoj podati na Dunaj, da na pristojnih mestih z živo besedo podpira to ponudbo. loterijskega posojila Predlog se je vsprejel. 400.000 gld. za regulačno razlaščenje, 600.000 gld. pa za to, da sezidamo jedno veliko ali več manjših po- slopij za stanovališča, odvzeli smo mestni občini skoro vse breme novega posojila. Nadalje je mestni zbor se posvetoval o Hribar-jevem predlogu, da bi se odložila naprava električne razsvetljave do jeseni 1897. leta, ako hoče plinova družba skrbeti ta čas za razsvetljavo mesta. Vsprejel Ljubljani je že pred potresom bil jako čuten se je v tem oziru tale predlog: nedostatek stanovanj. Po potresu bode to še huje. Gospodu županu se naroča, da v teku treh dnij Ako torej mestna občina sezida veliko poslopje vpraša plinovo družbo, naj roku 14 dnij po pre katero bi se morebiti v spomin letošnje velikonočne jetju njegovega pisma izjavi, če je pripravljena po- katastrofe moglo imenovati: potresni dvor ali pa daljšati sedaj veljavno pogodbo brez spremembe do več poslopij za stanovališča, storilo bode s tem ve- 19. dne novembra 1897. liko dobroto mestnemu stanovništvu ne glede na to, da bode izdatno pospeševalo razvoj mesta. Dohodki tacega ali tacih poslopij naj bi se porabili prvih 40 Potem je Hribar še predlagal: Slavni mestni zbor! Ko se določi državna podpora, katero imamo za naše mesto pričakovati s pra- let za amortizacijo posojila ; kasneje pa naj bi se ste- vico in tudi opravičeno nado, nastala bode vsem po- kali v ustanovo za preskrbljevanje obubožanih me- klicanim faktorjem dolžnost pospeševati obnovitev Ljubljane s tem, da se pokvarjena poslopja dobro ščanov. Kakošna dobrota bi to bila za poznejše rodove ! Na to je govornik obširno pojasnil račun in ugodnost tega posojila, i Ker bi loterijsko posojilo v 40Jetih Čisto popla-čano bilo, ostal bi od takrat naprej ves čisti dohodek znašajoč gld. 25.291*55 za meščansko ustanovo ; z ne-znatnimi doneski prvih 18 let po gld. 5664 67 in na-slednjih 22 let po gld. 14.708*45 pa bi si mestna občina preskrbela regulacijo mesta. Mogoča je tudi še modaliteta, da se v obvaro- vanje kakoršnega koli bremena za mestno blagajnico, mesta, bilo bi to vprašanje jako lahko rešiti. Jeden popravijo, porušena pa nadomeste z novimi. Da vseh stroškov za to ne bode krila državna podpora, o tem ne smemo gojiti nikakih iluzij, zato nam je pa treba pravočasno ozreti se po virih, iz katerih bi naši so-meščani zamogli zajemati, kar jim bode preko ostalih podpur in lastnih sredstev še potreba. Kratko rečeno: treba je skrbeti za stavbinski kredit. Ko bi pri nas narodno-gospodarske razmere bile razvite kakor drugod, ko bi bilo zadostno spozna nje za najvitalnejše interese dežele in njenega stolnega vrne njej tizovano potem ko bode loterijsko posojilo amor- vse, kar za isto morala priplačati amortizačnej zakladi. veliki in jeden uspešno doraščujoči denarni zavod imamo: Kranjsko in Ljubljansko mestno hranilnico. dobro voljo in pravilnim razumevanjem momen- Slavni mestni zbor naj sklene: tanih izrednih potřeb dala bi se otvoritev stavbin- Najetje novega loterijskega v 40 letih vrač- skega kredita pri teh dveh zavodih spraviti v soglasje ljivega in s 4 % obrestljivega posojila v regulačne in s hranilničnim regulativom. Zal, da po opazovanju investične namene se načelno odobrava. poslovanja pri prvoimenovani in po nabranih si skuš 2.) Moj nujni predlog', odstopi se finančnemu in njah pri drugoimenovani hranilnici na kaj tacega mi-pravnemu odseku, katerima naj se privzame še ob- sliti ne morem. činski svetnik gosp. Andrej Senekovič kot strokovnjak Zato pa je po mojem mnenji potreba, da takoj 221 stopimo v dogovore z velikimi dunajskimi denarnimi Ubogi napadeni hotel se je braniti, prožé roko nad glavo, toda zavodi, da nam naznanijo, pod kakošnimi pogoji bi hoteli za Ljubljano dovoljevati stavbinske kredite. Predlagam torej : Slavni mestni zbor skleni: besni Čiriger — menda je bil nenadoma zblaznel udrihal je bliskoma po nesrečneži, dokler se le-ta ni zgrudil okrvavljen na oglje. Priskočili so drugi delavci, da bi ukrotili besnega rigarja, toda zaman. Ta, krepak, visok mož, grozil je s smrtjo vsakemu, ki bi se mu hotel približati. Približal se mu Zaradi stavbinskih kreditov, katerih otvoritev je Knapič, nagovarjaje ga z lepa, toda besni Čiriger je zopet za razne hišne posestnike in stavbinske podjetnike postaja od dne do dne nujnejša, stopi mestni zbor po posebnem odposlanstvu v dogovore z dunajskimi zamahnil s strašnim svojim orožjem in pobil še mirilca. Na besnega delavca planilo je zatem kakih 10 mož in so ga ukro- tili z velikim naporom ter ga zvezali. V tem prihitel je zdravnik z zdravniške postaje, ž njim postreščki z nošaloma. denarnimi zavodi. Imenovano odposlanstvo naj ple- Zašil je obema grozno razmesarjenima nesrečaikoma rane in numu mestnega zbora svoječasno poroča o uspehih teh dogovorov. ju urno odposlal v bolnišnico. Le-tam je ubogi Tomažič kmalu izdahnil svojo dušo, a tudi Knapič bode težko okreval. To- Minoli teden v petek je bil precej močen potres mažič je imel presekano črepinio, na levi roki tri globoke rane (žile prerezane), razne silne udarce na prsih, provzročene s na Dolenjskem od Novega mesta do St. Jarneja ob plo6nato stranjo lopate in par reber zlom|jeilih. Knapič ima šestih popoludne. Opeka je padala s streh. Ljudje so rane na raznih krajih, jedna mu sega celo do pluč, da siromak bili v strahu, kaj je z Ljubljano, posebno ker na br- bljuva kri ter 3 rebra zlomljene! Ubijalcu so nataknili nasilni jopic in ga odpeljali v bolnišnico na opazovanje. Nekateri tr zojavno vprašanje ni bilo hitrega odgovora. Tudi se je potem po noči dvakrat treslo. Hud potres je bil nedavno v Paramitiji v Epiru. Bil dijo, da je nenadoma zblaznel, ker pije žganje, drugi zopet pravijo, da je jako zmeren in da mu je Bog zna kaj šinilo v glavo, da je svoja tovariša tako grozno razmesaril Vsekakor hujši, nego ljubljanski. Ogromno škode je na- ga izročijo sodišču, če zdravniki ne doženejo, da je blažen. pravil na poslopjih. Rušujoče se hiše so ubile 50 ljudij, in nad 150 ljudij je pa težko ranjenih. Mnogo jih pa pogrešajo. Nad 300 let staro pravoslavno cerkev je daleč porinilo v stran. Hud potres imeli so tudi v Elbassani, ki pa ni napravil dosti škode. Močne potrese imeli so te dni tudi na otoku Zante. Potres okrog Florence je napravil večjo škodo, nego se je sprva mislilo. Po vilah je razrušilo slike najslavnejših italijanskih mojstrov. Jako veliko cerkev razrušenih, v jednem kraji se je močno nagnil Kmetski dvoboj. V Denjaku pri Glini na Hrvatskem sprla sta se dva kmeta zaradi meje v gozdu zlasti zaradi jednega hrasta Hitela sta domu po puške in vrnivši se v gozd drug na drugega streljala. Jeden kmet je mrtev ob-ležal, druzega so pa zaprli. Zloben sluga Mirko Besednik je služil v Zagrebu za konj skega hlapca, a ga je gospodar odpustil zaradi nered-nosti. Hlapec je pa potem po noči se připlazil v hlev, zabodel gospodarju trikrat konja, da ni vec za nobeno delo. Napad. V Brindisiju je te dni pet mož napalo vladnega kandidata princa Frana v njegovem stanovanji z bo- dali. Pritihotapili so se v sobo s tem, da so rekli, da so zvonik. Na florentinskem kolodvoru je grozno delalo. vladni pristaši in imajo govoriti s princem. Dva prinčeva slugi so težko ranjena přenesli v bolnico. Napadovalce so zaprli. Dva vagona je vrglo s tira. V restavraciji je vse razbilo. Na posestvu kneza Demidova v okolici florentski se je odprl močno žveplen vrelec. Par dni po potresu v Florenciji so imeli močen potres v Spollettu, kjer je razrušil jetnišnico. Dne 24. maja je pa mej bobnenjem in tresenjem močno bluval ravno ulovene, skakoče žive, dobro uložene, razpošiljajo vezuv. rake! Najden utopljenec. Dne 20. maja so našli v morji 100 75 55 se poštnine in zaboja prosto: 120 kom. lepih namiznih rakov za 80 velikih namiznih rakov za 3 gld. 3 kr, 50 » 60 velikanov rakov z 2 mastnima ščipalni- papirjev, katere so našli pri mrliči, čama za................4 32 35 kom. I. solo velikane rake izbrane živali od 15 cm višje za .............5 gld. 50 kr, Za sprejem skakoče-zivih rakov se jamči v Trstu utopljenca. dognali so, da je utopljenec 601etni bivši čevljar Miha Curlin iz Ajdovščine. Starec si je bržkone sam končal življenje, kajti živel je v skrajnem siromaštvu, poleg tega pa ga je mučila neozdravljiva bolezen. Pomiloščen morilec. Bivšega odvetniškega solici-tatorja Eichingerja, kateri je, kakor znano, umoril svojega go-spodarja, dunajskega odvetnika dr. Rothziegla, in ki je bil za- jamčeno pol-trebušno f. f. razločeno, svetio belo 40 > radi tega umora obsojen na smrt, je cesar pomilostil. Naj višje sodišče je zatem spremenilo smrtno kazen na 201etni zapor. Povodenj na Hrvatskem. Po noči od 17. na 18. t. m. je Sava prodrla jez pri Velicovcu južno Zagreba, poplavivša okolo 5000 oralov polja. Med ljudstvom pojavlja se velika revščina. Uboj. Dne 20. maja so težaki razkladali oglje s . 1 gld. 25 kr ravno tako nerazločeno....................— 85 trebušno svetio belo nad vse lepo......2 gld. 25 kr za en funt poštnine prosto pošilja: Buczacz, Galicija. o) pamika „Napried", last dobrovniške parobrodne družbe, te dni dospěl iz Dalmacije v Trst. Vsi so dělali v potu svojega obraza, goli do pasa. Nakrat se je Čiriger iz Vrhpolja pri Kamniku lotil Tomažiča iz Podgrada z lopato ; udaril ga je z oštrim robom z vso silo po glavi in zopet zamahnil. Loterijske srećke. V Linču dne 25. maja t. 1 6. 67. 33 66 54 V Trstu dne 25. maja t. 1.: 81, 75, 63, 24, V Pragi dne 29. maja t. Ifc. 8, 66, 60, 70, 50 222 Tržne cene. V Ljubljani dne 17. maja 1895. Pšenica gld. 8 50 kr.. zagotovljeno skakoče živo doposlane vsak s vežo vjete, razpošilja poštna torbica franko proti povzetji colnine prosto komad velikanov akov solo rž gld. 6*75 kr., ječmen gld. 7-— kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 7 50 kr., proso gld. 7*50 kr.. turšica gld. 8*20 kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11*— kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 100 rakov /// HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. YYYYYYYYYYYYYYYYYY^^ Kupuj lahko lika trgov trgovci, pravi star pregovor, iporablja branjevci moje podjetje, kajti tako žin blaga za. gotov denar in moja, ima vsled kupovanj drugih prednosti likih mno- stroške kater aposled k u povalen korist Mični vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpi sano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno bilard veterance, požarne brambe. igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega skega lodna gospe gospode cenah. tudi 20kratno združen je blago, potni pledi tirol- izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, se jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti milijona goldinarjev. Pošilja proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam, ljudem na nob en način robo ne prodajem. bodo takim t y» V/ Po o r s Svarilo! s S s ^ |f>(< Ce&inl opx h> r* rinar) I i /V r n Wl f**. m r: * » v po!mh zrni Varujte da ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkaželjni ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih bele iz virne zavoje napisom Kathreiner". i*c liMm9 fia!z-KafîB8-Fâtîrikso OmoJ STOK ill 21) ti: gfr Kathreiner-Kneippova sladna kava edina zdrava okusna primes bobovi kavi, natorni pridelek celih zrnih; vsaka škodljiva primes izklj učena. ee o «J E cS Qi PM Cfí o NI es CL (ti CO ■o NI « P O IM ft) ftí 3 P o S3 I Schutzmarke. r /^HMAUy želodečn c. prirejene od lekarne k „Angelj Varhu" Brady v Kromerižu (Moravsko). Te kapljice so vže starozanesljivo in znano oživljivo in krep-čilno zdravstveno sredstvo za želodec in za prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena stek i kr 5 dvojne stek. 70 kr Vsebina je naznanjena Marijaceljske želodečne kapljice se prave dobe: v Ljubljani: v lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni Er. Beccarich; v Škofji Loki: v lek. Karl Fabiam; v Radov Ijici : v lek. A. Roblek: v Novemmestu: v lek. S.pl. Sladovic v lek v Črnomlju: v lek. J.Blažek; v Ribnici: v lek. Jos. Ančik Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki