ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 28, št. / n-ro 2 junij / junio 2023 Uvodnik Frontartikolo Ĉu la homaro troviĝas en tempo de pereigaj katastrofoj? Iuj el ili estas krom la klimataj ŝanĝoj, oceana malpurigo, ĥaoso en la Interreto ktp, ktp ankaŭ la malmuntaĵo de la Centra oficejo de UEA, la sennaciiga politiko de la Eŭropa parlamento kaj la rilata politiko de la slovena registaro. Kion povas fari unuopulo? Percepti la minacojn ne sufiĉas, oni devas levi la voĉon kaj eble trovi sufiĉe da subteno por navigi for de la vortico de la kataklismo. vabimo na ogled prostorov ZES in EDL na Grablovičevi ulici 28 v Ljubljani od 10. do 16. ure. Pripravili bomo prodajno razstavo knjig, predstavitev esperantske knjižnice ter arhiva ZES. Za mlajše obiskovalce bo na razpolago kotiček z igrami, ugankami in učenjem. Za odrasle bomo ob 11. uri izvedli »okroglo mizo« o pouku jezikov v osnovnih šolah. Vmes bo še kakšno presenečenje kulturne narave, sicer pa bomo malo delali in malo klepetali, pa tudi prigrizka in tekoče osvežitve ne bo manjkalo. IO ZES Ali se mi in vse človeštvo z nami nahajamo v času usodnih katastrof? Pomislite na globalno segrevanje, onesnaženje s plastiko, vojne, izčrpanost naravnih virov, razgradnjo centralnega urada Svetovne esperanske zveze UEA, raznarodovalno politiko Evropskega parlamenta in zlasti slovenske vlade, kaos na svetovnem spletu itd. itd. Zadnja naravna katastrofa, ki je skoraj v celoti uničila človeštvo, se je zgodila pred 68 tisoč leti, ko je padel v Tihi ocean ogromen meteorit. Naslednjo katastrofo bo zakuhalo človeštvo samo. In kaj lahko storimo mi? S svojimi dejanji in odločitvami lahko prispevamo k izboljšanju stanja, vendar ne moremo sami izbrati bolj pametnih in poštenih politikov, ne moremo ustaviti pohlepnosti podjetnikov in neodgovornosti sodržavljanov. Lahko pa povzdignemo svoj glas in morda prepričamo dovolj somišljenikov za pravočasno ukrepanje preden nas posrka vrtinec pogube. Torej, ne se predati letargiji, ni dovolj videti nevarnost, treba je tudi preprečiti nesrečo. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Dan esperanta 2023 v Ljubljani Svetovni dan esperanta 26. julij običajno praznujemo z dnevom odprtih vrat ali z izletom v naravo. Letos pade dan esperanta na sredo in zato La slovena versio de la internacia afiŝo Firmaotabulo de SIEL Končno je ZES dobilo tudi napisno tablo pri vhodu v prostore na Grablovičevi 28 v Ljubljani. Dali smo prenoviti staro tablo Združenja, ki se je prašila v arhivu. Napisna tabla je že prvi dan vzbudila zanimanje otrok, ki prihajajo na počitniške dejavnosti v dvorano – morda dobimo kakšnega mladinca ali mladinko v svoje članstvo. O.K. Informacije / Informoj 2 marec /marto 2023 Sicer pa oglašujemo esperantske dogodke v Ljubljani še na več mestih. Zelo prav nam pridejo vitrina Četrtne skupnosti Center v parku Ajdovščina nasproti Nebotičnika, oglasna deska v atriju WTC na Dunajski cesti 156, oglasne deske v ljubljanskih javnih knjižnicah ter vhod v naše prostore na Grablovičevi 28. O.K. Firmaotabulo kaj poŝtkesto de SIEL (Foto O. K.) Vitrina v podhodu železniške postaje Občasno je treba vsebino esperantske vitrine v podhodu ljubljanske železniške postaje prenoviti. Stalnica je esperantski prospekt Ljubljane. Tokrat smo umaknili vabilo za študijski krožek Tečemo prvi krog ter postavili plakat ob svetovnem dnevu esperanta ter vabilo za Dan odprtih vrat. Žal ne vemo, koliko mimoidočih opazi vsebino vitrine in koliko jih gre mimo, ne da bi vrgli pogled nanjo. Vsekakor je vitrina na odličnem mestu, dnevno več tisoč potnikov pri prihodu in odhodu vlakov stopa mimo naše oglasne površine. Atrij WTC je ena bolj obiskanih točk na severu Ljubljane (Foto O. K.) Akcelilo por multlingveco Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) urĝas inkludi kiel bazan kaj devigan programon por instruado kaj lernado de fremdaj lingvoj la programon MLA (akcelilo por multlingveco, angle multilingual accelerator). Pli detale oni povas legi, elŝuti kaj uzi MLA en la retejo lernu.net (https://lernu.net/instruado). La montrofenestro en la trairejo de la stacidomo Ljubljana (Foto O. K.) Na tem mestu smo v predhodni številki našega glasila predstavili računalniško orodje za pripravo na učenje tujih jezikov Pospeševalnik večjezičnosti (akcelilo por multlingveco, angleško multilingual accelerator, MLA), ki je brezplačno na razpolago na spletišču lernu.net (https://lernu.net/instruado). Besedilo je prevedeno v mnoge jezike, tudi v slovenščino. Uvodu sledijo obširne smernice za učitelje, didaktično gradivo za 60 šolskih ur in spletne vaje. MLA je že dobro razvit programski paket, sposoben za uporabo v praksi. MLA ni prvenstveno tečaj za marec / marto 2023 učenje esperanta, ampak je splošno propedevtično sredstvo za pripravo otrok na učenje jezikov. Zaradi vsestranskih koristi v postopkih vzgoje in izobraževanja ga ZES predlaga kot temeljno sestavino pouka jezikov v prvih razredih osnovnih šol. Ponavljamo poziv za resen premislek o jezikovni politiki, o dolgoročnih načrtih za pouk jezikov v osnovnih šolah ter o ustreznih zakonskih in izvršilnih predpisih. Ta poziv seveda ne velja samo za esperantiste, ampak za vse, ki jim je mar za slovenščino in slovensko kulturo, za slovenski narod nasploh. Obstaja resna nevarnost, da bomo z razglaševano večjezičnostjo, ki se realizira v praksi z zgodnjim učenjem angleščine, izvedli raznarodovanje slovenskih otrok, kar ni uspelo pred 80 leti niti dučeju iz Rima niti firerju iz Berlina. Jezikovna politika ni postranska zadeva, ki bi jo nekaj populističnih politikov in pridobitniških podjetnikov smelo vsiljevati slovenskemu narodu, ki že od pamtiveka goji in čuva svoj jezik. Pozivamo vse esperantiste, prijatelje esperanta in druge zainteresirane Slovence, da si skrbno ogledajo MLA na spletišču lernu.net in ga priporočijo še drugim, zlasti pedagogom v proučitev. Rabimo široko podporo za predlog uvedbe MLA v naše šole, kar lahko dosežemo z ustrezno vključitvijo MLA v Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–33. Prav tako se moramo pogovarjati tudi z našimi somišljeniki v drugih državah EU, saj imajo podobne težave z preobremenjenostjo otrok in neučinkovitimi načini učenja tujih jezikov. Pa tudi drugi narodi čutijo uničujoče posledice prodora angleščine in drugih svetovnih jezikov v svoje kulture. Uporaba MLA bi bila lahko splošno priznan program izobraževanja v Evropski uniji. O. K. 3 Informacije / Informoj info@esperanto.si. La ligilo al la katalogo: https://esperanto.si/sl/system/files/u64/katalogode-la-biblioteko-de-siel-20230624.pdf. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Parada učenja in TVU v Kranju ES Ljubljana tradicie partoprenis la Paradon de lernado en Kranj, Slovenujo, la 24-an de majo 2023. Ni prezentis la lingvon Esperanto, nian agadon kaj la literaturon. Enkadre de la "Semajno de dumviva lernado" ni vizitis elementajn lernejojn kaj infanĝardenojn, kaj ankaŭ la Intergeneracian centron en Kranj. ED Ljubljana se je po tradiciji udeležilo Parade učenja v Kranju 24. maja 2023, kjer smo imeli svojo stojnico. Predstavili smo jezik esperanto, našo dejavnost in literaturo. V okviru Tedna vseživljenjskega učenja smo obiskali osnovne šole in vrtce, pa tudi Medgeneracijski center v Kranju. Libroservo, biblioteko kaj arĥivo de SIEL Niaj libroservo, biblioteko kaj arĥivo servas al via uzo, do ne forgesu profiti de ili. En la katalogo de la biblioteko vi povas ekscii, kiujn librojn oni povas aĉeti aŭ nur pruntepreni. Ĝenerale oni ofertas rabatojn por amasaĉeton (sesonon aŭ trionon por 3 respektive 10 ekzempleroj), por poŝtkostoj kaj ĝis 20% por aĉetado dum specialaj eventoj. La gemembroj de SIEL kaj slovenaj esperantaj societoj ricevas iujn librojn senpage. La katalogon de la biblioteko oni povas trovi en la retejo de SIEL. En la PDF-dosiero oni povas serĉi laŭ pluraj kriterioj, sed oni ne povas reorganizi la dosieron. Tiucele bonvolu peti la Word-dosieron ĉe Precipe oni varbis por la aŭtuna kurso en la Intergeneracia centro Kranj (Foto O. K.) Na stojnici je bilo veliko obiskovalcev, saj je bilo prijetno toplo, le malo vetra in nekaj sonca ter nekaj deževnih kapljic. Lokacija stojnice je bila zelo ugodna, pod kostanjem čisto blizu odra za nastope. Vključeni smo bili tudi v nagradni kviz z vprašanjem o tvorcu mednarodnega jezika esperanta, tako da so Informacije / Informoj bili nekateri udeleženci kviza prisiljeni poiskati nagradni odgovor pri nas. Seveda so nas obiskali tudi člani krožka v kranjskem medgeneracijskem centru. Eden prvih jutranjih obiskovalcev je bil kranjski župan Matjaž Rakovec, ki nam je obljubil pomoč pri izdaji turističnega prospekta Kranja v esperantu. 4 marec /marto 2023 pomemben. Vrtec Čarobni svet v Kranju je obiskala 22. maja. O.K. Obiskali smo Milana Škrlja Že leto in pol pogrešamo prisotnost člana Izvršnega odbora EDL Milana Škrlja. Ob zadnjih stikih je najavil svoj odhod na obisk sorodnikov v Avstraliji, nato pa se ni več javil. S predsednico sva se odpeljala na njegovo stanovanje, a so sosedi povedali, da ga že dolgo niso videli in da bodo posredovali naš telefon Milanovemu sinu, ki občasno poskrbi za pošto in druge zadeve v stanovanju. Šele po sinovem klicu čez nekaj časa smo izvedeli, da je imel Milan težjo prometno nesrečo in možgansko kap malo pred načrtovanim odhodom v tujino. Po zacelitvi ran so ga za čas rehabilitacije nastanili v Centru starejših v Črnučah. En la valdorfa lernejo de Naklo apud Kranj Predsednica društva neumorno predstavlja esperanto v kranjskih šolah. 19. maja je obiskala Waldorfsko šolo v Naklem. Predstavitev za 7. in 8. razrede je zaključila z zabavno tombolo z esperantskimi besedami. Konec aprila sva ga z Niko obiskala v Domu. Prišla sva nenapovedana in sva ga našla lepo oblečenega pri računalniku. Seveda je bil obiska zelo vesel in nama razkazal svoje domovanje. Giblje se sproščeno, hodi tudi v park okoli Doma, veliko bere, ima pa še težave z lepim pisanjem in jasnim govorom, tako da smo se sporazumevali predvsem s kretnjami. Te spretnosti ponovno osvaja s pomočjo sina, ki ga redno obiskuje po službi. Kmalu se nam je sin pridružil in pokazal njegov napredek pri pisanju. Prisrčno smo se poslovili in mu zaželeli popolnega okrevanja, da bo spet lahko prišel med nas. O.K. Slikanica Alma v Pečovniku La gardatoj de la infanĝardeno estas fidelaj aŭskultantoj Najmlajši otroci spoznavajo esperanto tudi s pomočjo papirnega gledališča kamišibaj. Predstava o muhi vedno vžge, a tudi zavzet pristop Nike je La juna Alma vizitis la lastan hejmon de Alma M. Karlin en la vilaĝo Peĉovnik (foto O. K.) marec / marto 2023 5 Na poti iz Slovenj Gradca sva 17. junija Marjana Komprej in jaz z avtom zavila v Celje in poiskala v množici enakoimenskih ulic in cest pravo pot k spominski hiši Alme M. Karlin v Pečovniku. Sprejela naju je še ena članica našega društva Jerneja Jezernik, ki vsako soboto dežura v spominski hiši in obiskovalce vodi po lepo obnovljenih prostorih ter jih informira o življenju Alme in njene tovarišice Tee. Vpisala sva se v spominsko knjigo ter naredila nekaj fotografij s slikanico Alma: svet pred domačim pragom v treh jezikih: slovenščini, esperantu in nemščini. Posneli smo še kratek film o obisku male Alme iz slikanice v zadnjem domu odrasle svetovne popotnice in pisateljice. Filmček naj bi opozoril na to, da je bila Alma tudi esperantistka. O.K. Študijski krožek Tečemo prvi krog Zadnji četrtek v juniju je bil tudi zadnji termin študijskega krožka Tečemo prvi krog, ki je potekal vsak četrtek v aprilu, maju in juniju. Do konca so sodelovali trije udeleženci, ki so tudi novi člani oz. članice EDL. Nameravajo se udeleževati tudi drugega kroga, ki ga bomo razpisali septembra letos. Informacije / Informoj Senca nad pokrajino duše Esperantsko društvo Maribor je v maju izdalo novo knjigo in sicer prevod romana Ombro sur interna pejzaĝo, ki ga je hrvaška avtorica Spomenka Štimec leta 1984 napisala v esperantu in je izšel pri Edistudiju v Pisi. Prevod in spremna beseda sta delo Vinka Ošlaka, urejanje in prelom pa je opravil Mario Vetrih. Knjigo je založila Založba Cerdonis iz Slovenj Gradca po načelu tiska po naročilu. Ne da bi prej poznal ta roman, sem ga na dušek prebral. Čeprav je nastal pred 40 leti, je po vsebini aktualen, lahko bi rekel večen. Avtorica v prvi osebi opisuje duševno stanje zrele ženske esperantistke, ki ima več daljših ali krajših, a vedno na koncu neuspešnih razmerij z esperantisti iz drugih držav. Zanimivi so dvomi avtorice, ali sta esperantsko okolje in kultura primerna in zadostna za družinsko življenje. Esperanto kot sredstvo komuniciranja in morda način življenja (ki pa ni nujno homaranizem) ne preglasi ali nadomesti kulturnega ozadja vsakega od partnerjev, sorodniških povezav in prirojenih značilnosti. Čeprav smo se pri učenju jezika v glavnem držali učbenika in dodatnih gradiv Marčekovega Esperanto po direktni metodi, smo večkrat pogledali tudi na spletne tečaje, slovarje in podobno. Glede na izobrazbeno raven, znanje drugih jezikov in predznanje esperanta smo obravnavali snov bolj na široko in primerjalno. Tako so udeleženci pripravljeni za samostojno delo v počitnicah, vabljeni pa so na dopisne in osebne konsultacije v društvenih prostorih. Kljub intenzivni propagandi za krožek je bilo prijav zelo malo. Žal je bila najava v mestni mesečni tiskani reviji Ljubljana (naklada okoli 130 tisoč) objavljena šele v majski številki namesto v marčni, kot smo prosili. Objav na spletni strani MOL pa očitno mnogi ne spremljajo. O.K. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM Tako težko in neraziskano problematiko avtorica predstavi s kopico izvirnih besednih zvez, metafor in drugih besednih figur. Seveda je esperanto v ta namen zelo prikladen, težje pa je to preseliti v slovenščino. Prevajalcu je to lepo uspelo, na nekaterih mestih pa bi le rabil pomoč lektorja. Tej lepi knjigi bi namreč lahko očitali le to, da ni bila lektorirana in da je v njej veliko nepotrebnih napak, ki bi jih odpravil že malo zmogljivejši elektronski Informacije / Informoj 6 urejevalnik besedil, na pr. Amebisova avtomatska lektorica Besana. Za navdušene bralce elektronskih izdaj je izvirnik romana v esperantu dosegljiv v formatu pdf na spletišču esperanto.hr/arhiva/ombro sur interna pejzaĝo. O.K. Iz dejavnosti KD SG marec /marto 2023 prevajal v slovenščino. Gostja je anekdotično prikazala svojo življenjsko pot in kako so nastajala njena številna dela. Anekdotično je opravičila tudi svojo zamudo na dogodek, češ da še ni nikoli bila v Slovenj Gradcu in da še nikoli ni srečala toliko Slovencev na dvokolesih. El la agado de KS SG Predstavitev romana Senca nad pokrajino duše V organizaciji Esperantske sekcije Kulturnega društva Slovenj Gradec in Esperantskega društva Maribor je bila v soboto, 17. junija ob 11 uri v knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu predstavitev nove knjige – prevoda esperantskega romana Spomenke Štimec v slovenščino. Prevajalec je Vinko Ošlak, knjigo je uredil Mario Vetrih, založila pa Založba Cerdonis, Slovenj Gradec, 2023. Uvodni nagovor Ivice Hace (Foto O. K.) Po nekaj vprašanjih in jedrnatih odgovorih smo ugotovili, da smo že presegli načrtovani čas za dogodek. Še aplavz, zahvale in informacije pa smo se preselili k mizi z okrepčili, še malo poklepetali in se poslovili. Žal je lahko tistim, ki bi se dogodka lahko udeležili, pa niso zbrali za to dovolj odločnosti in energije. O.K. Čakanje (Foto O. K.) Prireditev se je začela s 45 minut zamude, ker sta se gosta iz Hrvaške Spomenka Štimec in Božidar Brezinščak Bagola na poti malo izgubila, ker sta zavila na nekem križišču v napačno smer. Pa čakanje ni bilo pretežko, marsikaj smo si morali še povedati, saj se redko srečamo. Bilo nas je 25, največ članov domače esperantske sekcije, ki se je spet izkazala kot odličen organizator. Opazili smo tudi, da so štiri police esperantske knjižne stalaže polne in da vsebujejo zelo zanimive knjige. Ko so avtorji zasedli prostor za mizo, je uvodno besedo povedala Ivica Hace. Predstavila je avtorico romana, njen opus in njegov pomen v esperantski literaturi. Nadaljevala je Spomenka Štimec v esperantu, vmes pa je Vinko Ošlak Spontan aplavz ob koncu dogodka (Foto O. K.) Iz zgodovine gibanja El la movada historio Zapisnik ustanovnega zbora ZES 1946 La protokolo de la restariga ĝenerala kunveno de SIEL la 17-an de marto 1946 kaj la tiama agadprogramo de SIEL estas du el la altvaloraj dokumentoj en nia arĥivo. Ambaŭ dokumentoj estas en la marec / marto 2023 slovena lingvo. Dum la dua mondmilito, rilate Slovenujo de 1941 ĝis 1945, la slovenaj esperantoorganizaĵoj kvietecis, poste denove ekfloris. Esperantske organizacije v Sloveniji so bile med drugo svetovno vojno 1941 – 1945 ali preganjane ali pa so hibernirale v okviru kulturnega molka. V našem arhivu imamo izvirna tipkopisa zapisnika ustanovne skupščine Zveze esperantistov Slovenije 17. marca 1946 ter predlog programa dejavnosti Zveze. Tokrat več o ustanovni skupščini. Na skupščino, ki je bila sklicana za 17. marec 1946 ob 10.30 v prostorih ED Ljubljana na Cankarjevem nabrežju 7 v Ljubljani, je prišlo 26 članov iz Ljubljane, Maribora, Fale, Ptuja, Celja, Rogaške Slatine, Kamnika, Kranja, Sevnice in Logatca. Skupščina je na predlog predsednika pripravljalnega odbora Jožeta Kozlevčarja izvolila zapisnikarico Meri Šavnik ter overovatelja Deziderija Mizerita in Ivana Orla. V prvi točki dnevnega reda je Jože Kozlevčar pozdravil ponovno zbrane predstavnike društev iz vse Slovenije. Nato je opisal zgodovino esperantskega gibanja pri nas in poudaril njegovo naprednost, zaradi katere so bili esperantisti tudi preganjani. Navedel je tudi, da so Hrvati že poleti 1945 ustanovili svojo zvezo in več društev. V Ljubljani že tudi uradno deluje EDL in z jezikovnim tečajem pridobiva nove člane. Pravila ZES so pripravljena in v postopku odobritve s strani MNZ. Izdana je že bila prva številka glasila Triglav v esperantu. V drugi točki dnevnega reda so poročali predstavniki društev. Miloš Bobek iz Celja je povedal, da je bilo njihovo društvo ustanovljeno leta 1928 in je imelo 13 občnih zborov. Med vojno so bili esperantisti dobesedno iztrebljeni. On sam je pobegnil v Zagreb k Musilu, katerega so 1945 ubili ustaši. Sedaj ustanavljajo društvo iz nič, imajo tečaj s 24 udeleženci. Hinko Gracej je začel s sestanki in tečajem v Fali marca 1946, tečajnikov je 18. Žižmond iz Kranja je poročal o pripravah na ustanovitev društva. Vinko Okorn iz Kamnika je povedal, da je bilo premoženje predvojnega društva (knjižnica in arhiv) uničeno. Brezovšek iz Logatca je poročal, da so od nekdanjega društva ostlai le trije ostareli člani. Ivan Šetinc iz Maribora je poročal o popolnem medvojnem uničenju društva, o problemu mladine, ki se mora naučiti celo še slovenščine, in da je pritisk za učenje ruščine. Prijavili so vojno škodo in pripravljajo ponovno ustanovitev društva. Josip Domanjko iz Ptuja je poročal, da so bili tudi oni med vojno preganjani in razseljeni ter da vodijo tečaj s 15 7 Informacije / Informoj udeleženci, gojijo stike z esperantisti v tujini in pripravljajo ustanovitev društva. Alojz Perc je poročal, da je v Sevnici ostal čisto sam, prosil je za propagandni material. Martin Tovornik iz Rogaške Slatine je poročal, da je tudi on sam in da pripravlja s profesorji na šoli jeseni tečaj. Po poročilih je Jože Kozlevčar prebral pozdravno brzojavko hrvaške zveze esperantistov in druga pozdravna pisma. V tretji točki so obravnavali pravila Zveze esperantistov Slovenije, ki takrat še niso bila dokončno potrjena od MNZ zaradi manjših formalnosti. Skupščina je pravila sprejela in naročila pripravljalnemu odboru, da izdela še pravilnik s smernicami za nadaljnje delo in določili glede tega, kdo lahko postane član ZES in njenih podružnic. Sledile so volitve v organe ZES. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Jože Kozlevčar, podpredsednika Peter Zlatnar in Miloš Bobek, tajnika Deziderij Mizerit in Hinko Gracej, blagajnik Jožefa Goršič, knjižničar Albina Ojsteršek, arhivar Jože Lukek, odborniki Martin Kaplan, Vinko Okorn in Josip Domanjko ter upravnik glasila Tone Logar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik Tone Logar in preglednika Ivan Šetinc ter Meri Šavnik. V razsodišče so bili izvoljeni: predsednik Jernej Jelenič in člana Alojzij Perc ter Martin Tovornik. V naslednji točki so določili enkratno pristopnino 15,- din in mesečno članarino 5,- din za individualne člane. Člani podružnic plačajo podružnicam, te pa oddvojijo ustrezen odstotek za ZES. Izredni člani plačajo 10,- din mesečno. Nato so obravnavali deklaracijo Svetovne esperantske zveze UEA, s katero naj bi esperantisti nastopili na skupščini OZN pri obravnavi vprašanja jezika jeseni 1946. Deklaracija zahteva uporabo esperanta na mednarodnih zborovanjih, kongresih in pogajanjih ter uvedbo učenja esperanta v šole. V Sloveniji je bilo natisnjenih 10 tisoč izvodov predloga deklaracije, na Hrvaškem pa 20 tisoč izvodov. Organizirano je bilo podpisovanje deklaracije po vsem svetu, tudi pri nas. Pod razno je skupščina v skladu s takratnimi navadami poslala še več pozdravnih in protestnih pisem na več političnih naslovov (predsednik Tito, premier Kidrič, minister Kozak, Svetovna sindikalna konferenca Pariz, Slovensko-italijanska antifašistična unija Trst). Skupščina se je končala ob 14. uri. Povzel O.K. Informacije / Informoj Komentiramo 8 Ni komentas Gospod minister, kaj pa esperanto? Pluraj slovenaj gazetoj publikigis la apertan leteron de Janez Zadravec al la slovena ministro pri edukado Darjo Felda. Temas pri instruado kaj lernado de fremdaj lingvoj en elementaj lernejoj. La slovena esperantistaro subtenas la proponon, ke oni lernas nur la slovenan en 1-aj kaj 2-aj klasoj, aldone Esperanton en 3-aj kaj eble 4-aj klasoj kaj poste plurajn fremdajn lingvojn je prefero kaj dispono. Spoštovani minister, gospod Darjo Felda! Nacionalni program vzgoje in izobraževanja (NP VIZ 23-33) za naslednje desetletje nastaja zaradi nujnih sprememb, ki jih zahteva današnji čas. Razmere skoraj na vseh področjih, tako v svetu, v Evropski uniji, kot doma, se hitro spreminjajo in zahtevajo naš odziv. Zato je izjemno pomembno, kako bomo usmerili reformo šolskega sistema oziroma kakšno vizijo imamo na tem področju za naslednje desetletje. Eno izmed pomembnih področij šolstva je tudi pouk jezikov. Gre tako za pouk slovenščine kot za pouk tujih jezikov. Med novimi predlogi je tudi obvezni pouk angleščine v prvem razredu osnovne šole (doslej je to bil izbirni pouk). Vzgojno izobraževalne cilje takšne odločitve naj javnosti čim prej predstavijo predlagatelji, ki to predlagajo. Sam dodajam samo preverjeno ugotovitev, da je angleščina že danes med našimi otroki bolj priljubljena kot slovenščina. Zato predlagam za področje pouka jezikov drugačno rešitev. Ta temelji na znani zahtevi, da noben tuj narod ali jezik ne sme imeti privilegijev, ker so posledice za nas – še posebej male narodelahko pogubne. Druga zahteva pa pravi, da moramo tako kot bogastvo narave ohraniti tudi bogastvo različnih kultur ter jezikov. Predlagana rešitev upošteva splošno deklaracijo o človekovih pravicah, resolucije Unesco-a, ugotovitve strokovnih ustanov, nacionalni program jezikovne politike, rezultate ankete v Sloveniji ter predvsem zadnje priporočilo odbora za kulturo evropskega parlamenta. Predlagam, da se otroci v šoli prvi dve leti učijo samo slovenščino (materni jezik), nato leto ali dve esperanto (mednarodni jezik) kot uvodni tuj jezik in marec /marto 2023 šele nato npr. v petem razredu naslednje izbirne tuje jezike (nacionalni jeziki). S takšnim sistemom bomo: 1. zaščitili slovenščino pred kulturno jezikovno nadvlado kateregakoli tujega nacionalnega jezika, istočasno pa mladim omogočili zavesten sprejem materinščine za oblikovanje neodvisne ter celovite osebnosti; 2. zagotovili močan vzgojni dejavnik za strpnost, spoštovanje drugačnosti ter za komunikacijsko enakopravnost (to zagotavlja samo esperanto); 3. kot uvodni tuj jezik bo esperanto bistveno izboljšal učenje kateregakoli naslednjega tujega nacionalnega jezika in poznejšo racionalno odločitev za učenje tujega nacionalnega jezika v skladu s potrebami, interesi ali nadarjenostjo; 4. v primeru mednarodnega dogovora bo esperanto kot drugi jezik omogočil bolj humano reševanje problemov integracije priseljencev, beguncev, migrantov itd. v smislu človekovih pravic do enakopravnega sporazumevanja; državljani EU pa bodo dobili možnost enakopravnega sporazumevanja in hitrejšega povezovanja. Takšen sistem vsebuje upanje za boljši jutri in zahteva korenito spremembo ter pogum. Pregovor pravi, da ima upanje dva otroka in sicer jezo zaradi obstoječih krivic ter pogum za odpravo krivic. Jeza je na področju pouka tujih jezikov, predvsem zaradi sedanjega odkritega kolonializma, že dolgo prisotna. Sedaj gre torej za pogum – pogum za spremembe pouka jezikov v našem šolskem sistemu! S spoštovanjem in željo za uspešne spremembe! Janez Zadravec, Maribor Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Izidor Golob (1937–2023) Po daljši bolezni je 25. maja umrl viden član ED Maribor Izidor Golob. Poznali smo ga po vsestranskem pozitivnem delovanju v društvu in po dejavnosti v hortikulturi. Z esperantom se je spoznal že v srednji šoli in ga je izpopolnil vključno z izpitom C pri prof. Rudolfu Rakuši. Uporabljal ga je za marec / marto 2023 9 dopisovanje in članke o svoji najljubši temi – cveticah. Napisal je tudi 4 knjige iz hortikulturne stroke v slovenščini. Več o njegovem delu in življenju si lahko preberete na povezavi https://esperantomaribor.si/izidor-golob-1937-2023/. Nov prevod brazilskega tečaja Kape Sporočamo vam, da so se primorski esperantisti Peter Grbec, Zoran Hudales in Denis Marion lotili ponovnega prevoda tečaja Kurso de Esperanto Kape v slovenščino, ki je prilagojen za pametne telefone. Program za pametne telefone Android in za osebne računalnike Windows, Mac OS in Linux, si lahko naložite na spodnji povezavi: http://www.kurso.com.br/elshuto.php?sl Izpiti KER v juniju – štirje naši zmagovalci Na spletišču edukado.net je obvestilo, da so se 2. junija začeli ustni izpiti raznih stopenj s 75 kandidati iz 20 držav. Izpiti so trajali do 21. junija. Za raven C1 so 3. in 4. junija opravili pisne in/ali ustne izpite. Med 14 kandidati sta bila uspešna tudi naša esperantista Peter Grbec in Denis Marion. Spletni izpiti KER, ki jih izvaja izpitni center UEA, so za stopnjo B2 potekali 10. in 11. junija. Tega roka se je udeležilo 22 kandidatov iz vsega sveta, med njimi tudi Rožana Špeh in Zoran Hudales iz Slovenije, ki sta uspešno opravila preizkus znanja. Rezultati so že objavljeni na tako imenovani Listi ponosa na spletišču edukado.net. Torej še en viden uspeh esperantskega krožka iz Izole pod mentorstvom Petra Grbca. Iskreno čestitamo vsem štirim! O.K. 108-a UK en Torino 2023 Za 108. Esperantski svetovni kongres v Torinu je bilo v začetku julija prijavljenih 1.180 oseb iz 65 držav, iz Slovenije 5 Informacije / Informoj oseb, nekaj pa se jih glede udeležbe še ni dokončno odločilo. Za primerjavo naj navedem prijavljene iz Hrvaške (11), Avstrije (12), Madžarske (19) ter Srbije (1). Za informacije iz prve roke obiščite spletišči organizatorjev UEA in FEI: https://uk.esperanto.net/2023/ ter https://www.esperanto.it/torino2023/. Na spletišču UEA najdete tudi poimenski seznam prijavljenih in bogat Drugi kongresni bilten. O.K. Internacia Kongresa Universitato en Torino – la plej riĉa programo post 2015 La 76-a sesio de la Internacia Kongresa Universitato (IKU) kune kun la ligita Scienca Kafejo (SK) okazontaj dum la UK en Torino ofertos pli ol 20 prelegojn, preskaŭ same kiel la rekorda IKU en Lillo. Kiel en Montrealo, ankaŭ la IKU- kaj SK-prelegoj en Torino estos hibridaj kaj registritaj. Post pluraj magraj jaroj pro la pandemio, la ĉi-jara rikolto de la Internacia Kongresa Universitato denove superis dudekon da altkvalitaj proponoj, el kiuj la 5-persona IKU-komisiono (Sabine Fiedler, Jingen Wen, Hans Michael Maitzen, Jose Antonio Vergara kaj Amri Wandel) rekomendis naŭ por IKU (el ili 3 AIS-kursoj) kaj dek por Scienca Kafejo. La Estraro de UEA aprobis la proponon kaj tiuokaze akceptis sesan membron en la IKU-komisiono: prof. Grant Goodall, lingvisto en la universitato de Kalifornio en San Diego, Usono. Li anstataŭos Humphrey Tonkin kiu finis sian multjaran deĵoron en la IKU-komisiono antaŭ kelkaj jaroj. La distribuo de temoj: 4 pri fiziko, kemio aŭ astronomio, 3 pri lingvistiko, 3 pri Esperantologio, 2 pri literaturo. El la 8 ceteraj prelegoj 2 estas pri natursciencoj (ekologio kaj robotiko) kaj la aliaj pri sociaj sciencoj. Ĉiuj resumoj estas videblaj en la IKUpaĝo: https://uea.org/teko/IKU/2023. La plenaj tekstoj de ĉiuj prelegoj aperos en la tradicia IKUlibro, kiu estos havebla jam dum la 100-a Germana Esperanto-Kongreso fine de majo, kaj kompreneble en Torino. Fonto: Gazetara komuniko 1099 de UEA, la tutan tekston kaj la tabelon de prelegoj bonvolu trovi per la ligilo https://www.uea.org/gk/1099a1. Artefarita inteligenteco kaj Esperanto Mario Vetrih la 15-an de aprilo demandis babilroboton Chat GPT, kial lerni Esperanton. Li tuj ricevis la respondon en la slovena: Informacije / Informoj Obstaja več razlogov, zakaj bi se lahko želeli naučiti esperanta. Tukaj je nekaj najpomembnejših: 1. Enostavnost: Esperanto je enostaven jezik za učenje. Sistem slovnice inbesedišča je zelo logičen in dosleden, kar olajšuje učenje in razumevanje jezika. 2. Mednarodna uporaba: Esperanto je mednarodni jezik, ki ga govorijo ljudje po vsem svetu. Znanje esperanta vam lahko pomaga pri komunikaciji z ljudmi iz različnih kultur in držav, kar je koristno za potovanja, študij in poslovne priložnosti. 3. Kulturna raznolikost: Esperanto ima bogato kulturno zgodovino in jezikovno dediščino, ki jo lahko raziskujete. Obstaja veliko literarnih del, filmov, glasbe in drugih kulturnih izrazov v esperantu, ki jih lahko uživate. 4. Enakost: Esperanto je bil ustvarjen kot jezik, ki bi olajšal mednarodno komunikacijo in promoviral enakost med ljudmi različnih kultur in jezikov. Znanje esperanta lahko prispeva k večji mednarodni solidarnosti in razumevanju med ljudmi. 5. Kognitivne prednosti: Učenje esperanta lahko izboljša vaše kognitivne sposobnosti, kot so spomin, pozornost in logično razmišljanje. To je zato, ker učenje novega jezika spodbuja vaše možgane, da oblikujejo nove nevronske povezave in razvijajo nove kognitivne spretnosti. Vse te prednosti lahko koristijo posameznikom, ki se želijo naučiti esperanta, pa tudi skupnostim, ki si prizadevajo za mednarodno razumevanje, enakost in solidarnost. Jen la aŭtomata traduko en Esperanton (sen korektoj): Estas pluraj kialoj por voli lerni esperanton. Jen kelkaj el la plej gravaj: 1. Simplo: Esperanto estas simpla lingvo por lerni. La gramatika kaj vortara sistemo estas tre logika kaj konsistenta, kio faciligas la lernadon kaj komprenadon de la lingvo. 2. Internacia uzo: Esperanto estas internacia lingvo, kiun parolas homoj tra la mondo. Scio de esperanto povas helpi vin en komunikado kun homoj de diversaj kulturoj kaj landoj, kio utilas por vojaĝado, studado kaj komercaj oportunecoj. 3. Kultura diverseco: Esperanto havas riĉan kulturan historion kaj lingvan heredaĵon, kiujn vi povas esplori. Ekzistas multaj literaturaj verkoj, 10 marec /marto 2023 filmoj, muziko kaj aliaj kultura esprimoj en esperanto, kiujn vi povas ĝui. 4. Egaleco: Esperanto estis kreita kiel lingvo, kiu faciligus internacian komunikadon kaj promovus egalecon inter homoj de diversaj kulturoj kaj lingvoj. Scio de esperanto povas kontribui al pli granda internacia solidareco kaj kompreno inter homoj. 5. Kognitivaj avantagoj: Lernado de esperanto povas plibonigi viajn kognitivajn kapablojn, kiel memoro, atento kaj logika pensado. Tio estas ĉar lernado de nova lingvo stimulas vian cerbon por formi novajn neŭronajn konektojn kaj disvolvi novajn kognitivajn kapablojn. Tutaj avantagoj povas profiti al individuoj, kiuj volas lerni esperanton, kaj al komunumoj, kiuj celas internacian komprenon, egalecon kaj solidarecon. LUPA 2023 ZES se je prijavil za nastop na festivalu nevladnih organizacij LUPA, ki bo v Ljubljani na Tromostovju in bližnji okolici v četrtek, 14. septembra od 10. do 18. ure. Tam bomo imeli stojnico, morda le pol nje zaradi velikega števila prijavljenih NVO, na kateri bomo razstavili esperantsko literaturo, dajali informacije in delili propagandno gradivo. Vsekakor obiščite to največjo revijo nevladnih organizacij in poiščite tudi našo stojnico. O.K. Esperanto estis uzata en grava kunveno de gvidantoj de Unuiĝintaj Nacioj La 12-an de junio 2023, la Komitato de Neregistaraj Organizoj (NROj) pri Lingvoj, tema komitato de la Konferenco de NROj en Konsulta Rilato kun Unuiĝintaj Nacioj (konata kiel CoNGO) kaj la Studogrupo pri Lingvoj kaj Unuiĝintaj Nacioj, fakula reto de esploristoj kiuj specialiĝas pri multlingvismo, kune kun la Konstantaj Misioj de Andoro, Burundo, Ekvatora Gvineo, Ĝibutio, Hispanio kaj Kanado, kaj la Konstanta Observa Misio de la Frankofonio (francparolantaj landoj), kunvokis specialan kunvenon kun gvidantoj de Unuiĝintaj Nacioj pri la temo Konstrui reciprokan kompreniĝon pere de multlingvismo. La kunsido mem estis multlingva, kun simultana interpretado en la ses oficialaj lingvoj de Unuiĝintaj Nacioj (la angla, araba, ĉina, franca, hispana kaj rusa). Krome, Universala Esperanto-Asocio kunordigis provizon de interpretado en Esperanto, fare de la teamo Duncan Charters, István Ertl, Edmund Grimley Evans, kaj Adrian Tanner. La Komitato de marec / marto 2023 Neregistaraj Organizoj pri Lingvoj, kies prezidanto kaj vicprezidanto estas respektive la reprezentantoj de UEA al Unuiĝintaj Nacioj prof. Francis Hult kaj prof. Humphrey Tonkin, estis la ĉeforganizanto de la kunveno. Prof. Hult rolis kiel kunordiganto kaj gvidanto. Inter la parolantoj estis pintaj gvidantoj de Unuiĝintaj Nacioj, plej notinde Lia Ekscelenco s-ro Csaba Kőrösi, prezidanto de la 77-a Ĝenerala Asembleo de UN. Aliaj pintaj gvidantoj kiuj intervenis estis s-ro Movses Abelian, Suba Ĝenerala Sekretario por Ĝeneralasemblea kaj Konferenca Mastrumado kaj Kunordiganto de Multlingvismo; s-ro Miguel de Serpa Soares, Suba Ĝenerala Sekretario pri Juraj Aferoj kaj Ĉefadvokato pri Politiko, kaj s-ino Lisa M. Buttenheim, Asista Ĝenerala Sekretario pri Subtenaj Operacioj. La kunvenon alparolis pluraj UN-ambasadoroj: Lia Ekscelenco s-ro Zéphyrin Maniratanga, konstanta reprezentanto de la Respubliko de Burundo; L.E. s-ro Anatolio Ndong Mba, konstanta reprezentanto de Ekvatora Gvineo; L.E. s-ro Mohamed Siad Doualeh, konstanta reprezentanto de la Respubliko de Ĝibutio: Ŝia Ekscelenco s-ino Ana Jimenez de la Hoz, vica konstanta reprezentanto de Hispanio; L.E. s ro Robert Keith Rae, konstanta reprezentanto de Kanado; L.E. s-ro Yuri Ariel Gala López, vica konstanta reprezentanto de Kubo; Ŝ.E. s-ino Ana Paula Zacarias, konstanta reprezentanto de Portugalio; kaj Ŝ.E. s-ino Ifigeneia Kontoleontos, konstanta observanto de la Internacia Organizo de la Frankofonio. Krome parolis s-ino Sofia Margaryan, konsilanto pri humanitaraj aferoj ĉe la Konstanta Misio de la Respubliko de Armenio. Aliaj parolantoj estis i.a. stabanoj de la Ekipo por Multlingva Agado ĉe la oficejo de Unuiĝintaj Nacioj en Ĝenevo kaj la Multsektora Regiona Oficejo de Unesko en Bangkoko, plus reprezentantoj de civilsociaj organizoj kaj sciencaj fakuloj. Civilsociaj reprezentantoj prof. Humphrey Tonkin de UEA kaj pastro Hans Becklin de TEJO, kiel ankaŭ scienca fakulo prof. Mark Fettes de la Centro de Esploro kaj Dokumentado pri Mondaj Lingvaj Problemoj kaj la Universitato Simon Fraser, faris siajn rimarkojn en Esperanto. Aliaj parolantoj uzis la araban, anglan, francan, hispanan kaj rusan. Prof. Tonkin legis la anglalingvajn rimarkojn de d-ro Liberato Bautista, prezidanto de la Konferenco de NROj, CoNGO. 11 Informacije / Informoj La kunveno reprezentas la plej fortikan ĝisnunan utiligon de Esperanto en kunveno de gvidantoj kaj koncernatoj de Unuiĝintaj Nacioj. Tiurilate, temas pri sukcesa momento en la strategio de UEA por antaŭenigi la praktikon de multlingvismo en Unuiĝintaj Nacioj kaj malfermi pordon al utiligo de multaj lingvoj, inkluzive Esperanton, por engaĝi pli larĝan tutmondan perspektivon – kio konsistigis la ĉefan temon de la kunveno. Kune, la parolantoj interdiskutis la demandon de fortigo de internacia kunlaboro pere de multlingvismo, faciligo de problemosolvado, kaj profundigo de interkompreniĝo trans diferencoj. Multlingvismo, ebliganto de multflanka diplomatio, estas kerna al la laboro de Unuiĝintaj Nacioj. Ĝi efike plifortigas sekvadon de la celoj de Unuiĝintaj Nacioj, inkluzive de la Celoj por Daŭripova Evoluigo. Ĉar ĝi estas antaŭkondiĉo de signifoplena dialogo, multlingvismo estas nepra antaŭkondiĉo por konstrui kompreniĝon kaj solidarecon inter homoj kaj nacioj surbaze de egaleco, kaj por dividi scion kaj identigi komunajn solvojn al la defioj kiujn la mondo alfrontas. Multlingvismo esencas por kunigi la komunumon de nacioj ĉe la decidopunkto, kaj por garantii efikan dudirektan komunikadon ĉe ties realigo. Adekvate fronti lingvan diversecon, interne kaj ekstere, estas ankaŭ antaŭkondiĉo por ke neniu homo postrestu, kaj ke ĉiu homo ricevu egalan pritrakton. Oni registris la kunvenon, kaj la video estos spektebla perrete. Fonto: UEA GK 1106 Kelkaj presitaj kaj retaj publikigoj Delo je 20. maja v sobotni prilogi na strani 31 objavilo javno pismo, namenjeno šolskemu ministru Darju Feldi, z naslovom Kaj pa šolska reforma in esperanto? Pismo, ki ga je napisal Janez Zadravec, objavljamo v današnji rubriki Komentiramo / Ni komentas v celoti in v izvirni obliki. Isto pismo je bilo objavljeno še v mariborskem Večeru in ljubljanskem Dnevniku oz. Nedeljskem. Primorske novice so že 26. aprila objavile članek in sliko o obisku 46 sovrstnikov iz kraja Salins-les-Bains v Franciji, starih od 14 do 17 let. Učence je povezalo učenje mednarodnega jezika esperanto, ki so se ga pod vodstvom mentorja Emanuela Desbrièresa učili prav za to priložnost. Francoske učence so na OŠ Antona Ukmarja sicer gostili tudi že leta 2019. Tokrat so francoski šolarji prisostvovali pri pouku, odigrali tekmo mešanih ekip v košarki in nato v Informacije / Informoj obeležitev dneva Zemlje čistili obalo v Mesečevem zalivu. “Upamo, da jim lahko naslednje leto vrnemo obisk v Francijo,” so sporočili iz šole. Povezava: https://www.primorske.si/primorska/istra/francosk e-in-koprske-solarje-je-povezal-esperanto. Na spletni strani Regionalobala.si je poročilo obsežnejše in z več slikami. Poročilo ima datum 27. april. Na več vprašanj je odgovarjal Peter Grbec. Povezava: https://www.regionalobala.si/novica/niestis-felicaj-ke-vizitis-nin-francaj-amikoj-koprskiosnovnosolci-vedo-kaj-to-pomeni-veste-tudi-vi. Spletna stran Aleteia je 22. maja objavila intervju Katarine Berden s Petrom Grbcem o njegovem poklicnem in zasebnem življenju. Velik del razgovora je posvečen esperantu. Najdete ga na povezavi https://si.aleteia.org/2023/05/22/ce-poucujes-ssrcem-marljivo-in-vztrajno-ucenci-to-obcutijo-inmislim-da-znajo-marsikaj-odpustiti/. Časoris, spletni časopis za otroke, katerega izdajatelj je Časoris, zavod za informiranje in izobraževanje s sedežem v Ljubljani, je objavil že več člankov o esperantu. Najnovejšega je 17. maja napisala učenka OŠ A. Ukmar Koper Zoja Denič. Pod naslovom Srečali smo se esperantisti iz Francije in Slovenije je iz svojega zornega kota opisala obisk na svoji šoli. Povezava: https://casoris.si/sola-se-predstavi/srecali-smo-seesperantisti-iz-francije-in-slovenije/. 12 marec /marto 2023 raportojn pri la someraj aranĝoj en Esperantujo, aparte pri la 108-a UK en Torino. Krome ni atendas artikoletojn pri: - multlingvismo kaj Esperanto - 26-a de julio en nia klubejo - LUPA 2023 (prezento de NROj) en Ljubljano - partopreno en F3ŽO (Festivalo de 3-a vivperiodo) en Ljubljano - partopreno en AMO-seminarioj - preparlaboro de novaj bildolibroj - libroservo de SIEL - »juveloj« el la arkivo de SIEL - historiaĵoj de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri viaj agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, ĉar ni ĉiuj bezonas ekzerciĝon kiel aŭtoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankaŭ tion ĉi… La tri specoj de E-aktivulo Spletišče UEA facila objavlja v rubriki De niaj legantoj/Loke/Koper video o obisku francoskih dijakov v Kopru in Trstu aprila letos. Domiselno zmontiran film v trajanju 7'09'' je pisana reportaža o izmenjavi dijakov iz Francije in Slovenije s pomočjo esperanta. Ta film se dobi neposredno na Youtubu pod naslovom 2023 05 Slovenio Italio. Interŝanĝo de gelernantoj. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos fine de septembro 2023, ni antaŭvidas Ne maltrankviliĝu, la sama situacio videblas ĉie, ne nur en la Esperantujo! (Fonto: fejsbuka retpaĝo Ŝerco) INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Grablovičeva 28, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ĉe Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0