&P351-64 7 Mu J I -OHUI M *BTNIK všk w vestnik ves ''BWWHII(i NIKVESmftVES *BTUIK VISTMK i NIKVESIMK^S *tsniiK vestnk ■ Življenje »na igli« V šestih mesecih na CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sotx>ta, Lendavshall, tel.; 21 7S0 pomurskih cestah dvajset mrtvih VREME Kakšno bo jutri vreme? Murska Sobota, 27. julija 1995, leto XLVII, st. 30, cena 150 SIT Ob hoaci tedni bn večinaina snnČHo ta troie, paniria sn bn nMŽRSstirodniMh nsvlbl Vestnikov koledar 27. pdIL četrtek, fierud 20. Jufll, petek Zmago 2S. |bII|, sobata, Nate 30. |dt|, nedella, Peter 31. JmUl. poneda^ek. Helena I. avguA torek Hablta 2. avgest mča. Štefan 'č S<' V' »■ ■W< .0*^ I Ar' I I 1( Za zdaj je v bližini Pušče, na kraju, kjer je državljan izlil kakih osem bektolitrov rabljenega o|ja, samo to žalostno oljnato vodno oko, ki so ga naredili, ko so odstranjevaU prepojeno prst. Pravijo, da naj izlitje ne bi imelo hiusih posledic, ker tokovi podtalnice tečejo mimo bližnjega zkjetja pitne vode. Kako zmotno! In kako žalostne bodo oči naših potomcev, ko bodo začela mezeti v talnico vsa Vabljeni k vpisu delnic n. emisije! Pregovor Čb na Petnn (30. julija) grmi, tisto leto lešaikov in oiMuntol, 1 ■ j ■ I tista nešteta izlitja po pokrajini, za katera javnost ne ve ...Vedo pa storilci in vedeli bodo potomci storilcev! ll 1' sta Pripravila I I I Maribor julija do 5 • avgusta ijJ^^TP^OŠNIKOVIH ^^•bdajuih enotah z živili ^ESTENINE *^ARadiSO U-. ..60J0 M« spagvii. 400 g 60.20 Sil št.62,500 g 7530 SIT r KRONA l družba za uprav^FOt^ investinj^ab Madcrv tu . d.o.o. □ Informacije: 061/264 3S2 lil £ EURo IN FOND Ključna Javna (politična) zadeva tukaj bi morala biti naraščajoča narkomanija. V zadnjem času Je njen val pobral nekaj mladih življenj, nekaj pa bi Jih skoraj. Smo ob tem slišali kakega politika, od lokalnega do državnega, ki bi problem omenil? Je katera politična stranka slabo teto pred državnimi volitvami in nekaj mesecev po lokalnih volitvah sprejela kakšno stališče. Je skušala z njim vznemiriti in animirati Javnost. Kakšno politično senzibilnost imamo in kako senzibilni smo do politikov? V soboški občini, ki je največja, je po tem kvantitativnem načelu tudi največ narkomanije. Njenega župana še vedno vabijo na otvoritve in drugačne prireditve v nove občine, ki so nastale na območju stare soboške občine. Ima skratka večjo avtoriteto kot katerikoli drug župan. In kaj dela soboški župan Andrej Gerenčer, kako izživlja svoje županstvo, kako funkcionira na svoji funkciji? Ni sklicat tiskovne konference, ni se posvetoval z zdravstvenimi in šolskimi izvedenci, ni sklical posebnega zborovanja županov. niČ takega. Soboški občinski svet Je odsedel svojo zadnjo sejo pred počitnicami in nikogar nič več ne briga. Župan Gerenčer zna sklicevati politične voditelje na izredne seje samo, ko gre za delitev funkcij po volitvah, ko gre za narkomanijo, se tega ne spomni. I J I ’ I ' [ 11 J I !i''i u Portugalski dimniki I Kaj pa je najbolj prihodnje v tej prihodnosti? '' Frav ti mladi ljudje, ki si v presežku mladostne ra- . dovednosti in objestnostijemljejo življenja. Hočejo | izkustva nad izkustvi, naeEzkustveno torej, in se preskušajo s potovanji, ki jih odvedejo iz življenja. Naši politiki pa ne trenejo. Ko se bodo ovedli, če se bodo, bodo klatili sta- ' re socialistične neumnosti, pomešane z novokom-ponirano (malo)meščansko ignoranco in katoli-cistično milosrčnostjo. Da se družba (kakšna hinavščina, kot da ne bi bili prav oni izvoljeni eksponenti te družbe!) vne zmenie za težave mladih - in kak konsekventen čvekač bo morda celo podprt pobudo za ustanovitev mladinskega srečava-lišča. Kar pa Je že malo verjetno. Govoričiti bodo, da je družina v krizi, da Je šolstvo »odpovedalo«, da Je policija zanič. Fsi ti očitki sicer zadevajo v območje problema, toda strelivo je dimno. Uporablja se samo za zamegljevanje pretekle malomarnosti, je kot kadilo nad nekrofilnim početjem, ki za svoj objekt sicer nima, kol v siceršnji slovenski retrospektivni politiki. mrtvih v medvojnih in povojnih pobojih, temveč se gustira nad mladimi trupli narkomanov. Bolj kol so f krizi in so »odpovedalee družine, nekaka nepolitična družba (kar Je seveda postsocialistični prežitek, saj lake družbe ni), šolstvo, | 'I' 1« J J I J JI Enaka topost je značilna tudi za vse druge policija, je v krizi občutljivost politikov, ki je kriva župane in občinske svete. Ne Vodenik, ne Toplak, ne Bratuša, ne Kavaš, ne Kocon - Če omenimo samo tiste župane, ki županujejo v razmeroma najbolj urbaniziranih občinah, za katere pač velja. za krizo vseh Javnih sistemov in ustanov. Tam. kjer se iz tako razširjene narkomanije, kot je tačas pri nas, ne naredi prvorazredna politična tema, je politika bedna. Zasvojena je s svojo samopro- da se v njih mladi bolj narkotizirajo -, ne svelttiki dukcijo in ne najde, kot se reče, stika z realnostjo. v teh občinah se niso priglasili k besedi. Je kateri Drogira se sama s sabo, s svojimi večnimi, nepro- od državnih poslancev opozoril državni zbor na razpaslo narkomanijo ob Muri? Očitek zaradi politične brezbrižnosti v tej deželi na obeh bregovih Mure švrka brez razlike. Ce na državni ravni velja, da sedel političnih voditeljev in javnosti bolj ukvarja s pregrebanjem kosti in razčiščevanjem preteklosti (karje za Javno zdravje sicer nadležno, a koristno), medtem ko drugi del v duktivnimi temami. P teh dneh sem se z mnogimi nepoliliki pogovarjal o tem, kaj bi bilo potrebno narediti proti naraščajoči narkomaniji. Katerikoli med njimi bi bil boljši župan, kot je katerikoli (nejfunkcirajoči; katerikoli med njimi po svoji politični kulturi zaleže več kakor katerakoli tukajšnja politična stranka. Nobeden ni tvezil nekih splošnih reči o malomar- ' imenu prihodnosti odvrača od takega nekrofllnega nos ti staršev in ni mladih žrtev istoveti! s slabiči, početja in ga celo zasmehuje, tukaj taka disparat-na politična temporalnost ni umestna in je tudi ni. ki niso zmogli naslednje bivanjske stiske. To Je še najlažje in najbolj priročno: marginalizirati in ne- Ker tod preprosto ni bilo, na levem bregu Mure pa gativno zaznamovati socialni sloj, ki nima nobe- še posebej ne, polariziranega medvojnega do- ne druge skupne poteze, kotJe skupna narkoman- gajanja. Povojno komunistično obdobje pa je bilo ska nesreča. O rednih in poskusnih narkomanih provincialno, tako po definiciji kot dejansko, ni bito, vsaj do zadnijih let padca starega režima, nikake- so govorili kot o ljudeh, ki hočejo v življenju več in skušajo presežek udejanjiti v mejnem izkustvu. ga omembe vrednega disidenstva, ki bi v novih po- Eden od ryih Je priporočal policijske racije v shaja-litičnih razmerah generiral travmatske polarizacije, liscih mladih. Ko bi se kak župan spomnil vsaj Fie najboljše, najbolj srčne politične sile bi bilo torej tega! \ mogoče usmeriti v prihodnost. ŠTEFAN SMEJ ■nnnnnnnm V4W H\ v H ' l W V k\ / I 1^*^ I \ \ \ 2 vestnik, 27, julija aktualno okoli nas PQ SLOVENIJI ■ REKA, CRES - Predsednika vlad Hrvaške in Slovenije Niki-ca Valentič in dr, Janez Drnovšek sta se na petem letošnjem srečanju pogovarjala o nerešenih vprašanjih med tema državama. Pogovarjala sta se o premoženjskopravnem sporazumu, sporazumu o maloobmejnem prometu, jedrski elektrarni Krško, mejah, dolgovih Ljubljanske banke in tudi o turistični sezoni. ■ LOG - V Logu v Trenti so po šestih letih gradnje odprli informacijsko središče Triglavskega narodnega parka in trentarski etnološki muzej. Polovico 224 milijonov tolarjev vredne naložbe je pokrilo podjetje TNP, v zgradbi nekdanje vojašnice pa bodo še krajevna skupnost, ambulanta in apartmaji. ■ MARIBOR - Okrog 2000 Jehovovih prič iz vse Slovenije se je zbralo v dvorani Tabor na območnem kongresu. Opravili so tradicionalni krst, govorili pa so tudi o težavah starejših in socialnih razmerah. ■ LJUBLJANA - Darko Zupan je po več kot enem mesecu prenehal gladovno stavkati. Stavko je končal po pogovoru s pooblaščenci predsednika vlade dr, Janeza Drnovška. Zupana so prepeljali v Klinični center, kjer so ugotovili, da stavka ni povzročila okvar organov. ■ KOPER - V kopersko pristanišče Je priplula že druga tuja vojaška ladja, tudi ta iz ZDA. 170- članska posadka ameriške patruljne ladje obalne straže Dallas bo slovenski pomorski policiji in vojski prikazala postopke za varovanje meje na morju. Kanadska provinca Quebec na poti k odcepitvi apeliral na Quebec, naj os®’ v okviru Kanade. Predsedn* Klein pa pravi, dajcQii«» PO SVETU ■ BRUSELJ - Ministri Evropske unije so se uspeli dogovoriti za osnutek proračuna za leto 1996, Napovedi o skoraj osemodstotnem zvišanju se niso uresničile, ministri pa so najbolj oklestili znesek, namenjen revnejšim članicam EU. ■ MOSKVA - Ruskega predsednika Borisa Jelcina so odpustili iz bolnišnice, kjer je bil dva tedna zaradi težav s srcem. Jelcinov tiskovni predstavnik Medvedev je povedal, da se Jelcin dobro počuti in da bo šel v zdravilišče Barvikha v predmestju Moskve. Jelcin bo tudi v zdravilišču opravljal predsedniške dolžnosti, je še povedal Medvedev. ■ SPLIT - Na trojnem srečanju Tudman, Izetbegovič, Zubak so se odločili o skupnem nastopu proti velikosrbski agresiji. V Splitski deklaraciji je med drugim določilo, ki govori o hrvaški vojašld pomoči pri obrambi Bihača. ■ TAIPEH - Ljudje na Tajvanu so vznemirjeni zaradi napovedanih kitajskih raketnih poskusov severno od otoka. Tajvanski politiki povezujejo te napovedi s poslabšanjem odnosov med Kitajsko in ZDA ter Kitajsko in Tajvanom, ■ LONDON - Sestali se bodo predstavniki 16 držav, ki imajo svoje sile na območju nekdanje Jugoslavije. Bistvo sestanka v Londonu je vprašanje, ati naj mednarodna skupnost tudi s silo prepreči nadaljnja srbska osvajanja v Bosni. ■ ATENE - Gasilci so po treh dneh divjanja uspeli omejiti velik gozdni požar v predmestju Aten. V gašenju požara v Pan-teli so sodelovala tudi francoska in italijanska letala. Ranjenih je bilo 20 ljudi in uničenih 80 hiš. ■ WASHINGTON - Vročinski val v ZDA je ubil okoli 750 Ijo-di, največ, okoli 400, v Chicagu. Meteorologi napovedujejo nov vročinski val. ■ SEUL - V Južni Koreji je v močnem orkanu pogrešanih že več kot 50 ljudi. Utonilo Je že skoraj 20 ljudi, zaradi izgubljene zveze pa nihče ne ve, kaj je s ciprskim tankerjem Sea Prince in njegovo 21-člansko posadko. ■ RAMAT GAN - Skrajna islamska organizacija Hama s je odgovorna za eksplozijo avtobusa v osrčju Izraela, ki je ubila šest ljudi, 32 pa ranila. Avtobus v predmestju Tel Aviva Ramat Gan Je razstrelil samomorilski napadalec. Kako bi le izglodala Kanada, če bi odcepitev Quebeca povzročila plaz odcepljanja tudi drugih provinc v Kanadi? zelo pomembna provinca jo s provinco Albertto^^ globoke vezi, To je Quebec uživa specialni^ province že od nekdaj ta zelo močno tudi podpit’’:' r Urif/lD] ■ Vendar pustimo simpatije ali nezaupanje ob strani. Kanada je vse bliže krstnemu datumu odcepitve Quebeca. Referendum naj bi izvedli še to leto in večina predvideva, da bi se to zgodilo najkasneje junjja ali julija. In kako se federalna vlada pripravlja na to? Ni zgledov, da bi vlada bila v preplahu. Vse bolj postaja jasno, da se federalisti kaj dosti ne menijo za to, Tu in tam lahko slišimo izjave predsednika Jeana Chre-tiena, da če se bo Quebec odcepi, bo to ilegalni akt in separatisti bodo kaznovani. Vendar, kot se zdi, federalna vlada ne jemlje težnje za odcepitev resno, pa čeprav bo izgubila to bitko. Njihova strategaija je pač ta, da se nobenemu ni treba razburi ati zaradi tega, kar bi se lahko hipotetično zgodilo. Mogoče predsednik preveč verjame Danielu Johnsonu, ki je vodja Quebeške liberalne opozicije. Njihov program je tesno povezan s federalisti pre-ds. Jeana Chretiena, Morda predsednik Chretien, ki je tudi sam francoskega porekla, skriva kakšne svoje adute ob morebitni odceptivi Quebeca! No, sami separatisti so na dobri poti, da zmagajo na referendumu. Opazovalci javnega mnenja so zelo zaskrbljeni, saj podpora za neodvisnost raste, in ta je že 47 %. Usmeritev predsednika Chretiena je podobna, kakor je bila usmeritev nekdanjega predsednika TRUDEAU leta 1980. Zakaj se razburjati, saj Ouebežani ne bodo glasovali za DA. Vendar danes stvari stojijo drugače. Tedanja Trude-auva leta so bila »zlata« za Kanado in nihče ni razmišljal o tem. Danes veliki deficit okoli 61 bilionov dolarjev, nezaposlenost, slab tečaj dolarja, sociala izginjaQuebeški separatisti to dobro vedo, zato se lahko kaj hitro zgodi, da bodo federalisti kmalu soočeni z novo državo v osrčju Kanade. Predsednik Quebeca Parize-au in quebeški separatisti zelo veliko računajo na francosko podporo, Quebec je tradicionalno zelo povezan s Francijo. Francija ima tudi dobre odnose z ZDAQ in Kanado, najmočnejši so gospodarski. Uradna francoska vlada je zato zelo zadržana glede uradnih izjav, saj si noče kvariti ugleda, ki ga uživa v tem delu sveta. Francija upa in hoče ob morebitni odcepitvi Qucbeca ohraniti enakovredne odnose z vsemi državami (z ZDA, KANADO IN QUEBECOM), No, ob zadnji anketi, izvedeni v Quebecu, se do sedaj javno mnenje Quebečanov nagiba k federalni ureditvi. Ob vprašanju - Ali hočete, da se Que-bec odcepi od Kanade in postane neodvisna država? - je 51 % Quebežanov odgovorilo z NE, 34 % DA in 15 % je bilo vzdržanih. Anketo so izvedli po telefonu med 10000 naključno izbranimi prebivalci Quebeca meseca marca 1995, No, sam predsednik Qucbeca Jacquez Parizeau je optimističen in pravi, da se bo odstotek za neodvisnost do junija še dvignil. Sami statistiki pravijo, da bi bil odstotek za »DA« višji, če bi bilo vprašanje o neodvisnosti in suverenosti. nižji pa. če bi se vprašanje nanašalo na odcepitev. Drugi analitiki trdijo, da bo odstotek glasovanja podoben, kakor je bil ob glasovanju leta 1980: 60 % je bilo za federalizem, 40 % pa za separatizem, Sami separatisti ob promociji največkrat uporabljajo besede neodvisnost in suverenost, medtem ko federalci, ki zagotavljajo, da Quebec ostane v Kanadi, uporabljajo največkrat besedeo separatizem. No, vsakdo si na svoj način hoče pridobiti čimveč privržencev in vplivati na javnomnenjsko razpoloženje državljanov Que-beca, Quebeški ekonomisti so mnenja, da bi ob morebitni odcepitvi obdržali kanadski dolar, saj kot pravijo, če bi uvedli svojo valuto, bi jih borzni špekulanti uničili v 3 dneh. Čeprav se zdi, da je ostalim provincam vseeno, če se bo Quebec odcepil ali ne, ima provinca Albertta največ sočustvovanja za Quebec, naj ostane v okviru Kanade. Predsednik Al-bertte Ralph Klein je javno beralce Daniela Johnsc'’’ se zavzemajo za , J,______J _ * luortta le f* viru Kanade, Alberttajs viru Kanaue, aiu«— .j ponudila svoje sriokovn? za zmanjšanje deficita- Al ta je zelo dober primer pt ce, saj je zelo zmahi®®'^ .k cit, ki je bil pred 2 letoma lion dolarjev, skoraj na no bilanco. To so doseg dikalnimi spremembami viru generalnega sistema de. Ko so predsednika^' vprašali, kaj si najbolj izrazil željo, da bi post® P’ j sednik Kanade, To tega, ker pravi, da so j šli skozi renovacijo sistema, ki pa je v veli redu. Ravno tu bi spremeniti za ilbli« of cita Kanade, ki znaša o 11^ nov dolarjev. . .jti To bo seveda težko, letna vladajoča konzeri_ | vlada Mulrooneya pu® .. viaaa Muirooneja f"-' ^,5», boke posledice v financi*' 1 Sternu Kanade, Od zgrešenega ■, ________________ D E« z MEKIČOM iP ter naložbe bilionov col^jn. zgrešene projekte so Kanado do ene od ■ citnih državami. / uu Vliv v** - X'jSrtL ' med kapitalis । Vestniki Po odklopu srednjevalovnega oddajnika 648 kHz samo še šiun’ Izklopitev zaradi varčevanja? oddajnik Odgovor, če iFa lahko tako rečemo, sro Niso politična prevara Zgodilo se je od danes na jutri. V sredo, 19. julija, ob 6.00 so delavci oddajnega centra v Nemčavcih nenapovedano izklopili srednjevalovni oddajnik, prek katerega sta svoj program na 648 kHz oddajala Radio Murski val in radio MMR (Pomurski madžarski radio). Uradno obvestilo je vodstvo Podjetja za inTonniranj^ dobilo Šele dobro uro zatem. lutinu lufcu ,vv*x—. slišali. V njem je bilo po e , e - . ___m _b le to, da je to varčevala IC lu, uajc 10 '"“V,'4aP omenjena je bila teletcn Ika, kjer bodo poslušale^ li, na katerih UKV-lahko spremljajo Na zadnji seji območnega odbora Demokratične stranke upokojencev Gornja Radgona (DeSUS) so ostro kritizirali delovatue gomjeradgonskega občinskega sveta, ki nikakor ne doseže soglasja o nekaterih najpomembnejših zadevah, kakršna je tudi občinski statut. Brez njega po mnenju članov DeSUS-a ni možno tvorno in uspešno delovai^e najvišjega občinskega organa. Zato so podprli svojega ed-ninega člana v občinskem svetu Milana N e kr epa, ki v njem zagovarja predloge in stališča, koristna za vse občane, hkrati pa so mu naložiti, da mora tudi v prihodnje nasprotovati odločitvam, ki so le v interesu posameznikov in političnih strank. Kritizirali so tudi najnovejši slovenski turistični prospekt, v katerem je Gornja Radgona z okolico preslabo predstavljena, in podprli predlog, naj se ob reki Muri med Apačami in Radenci uredi kolesar- VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedcmjak, Stefan Ci-gut. Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder. Cilka J akcij. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. UrcdniitTo: Irma Benko (direktorica in gfavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataka Johnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh Novaka 13, tel. 5l: 31 (naročniška služba), n.c. 31 960. 33 019 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 33 015, it telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročrrina za IL trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 Srr, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512, Tbk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje 5l 16/IB z dne 30. L 1992 se Jteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-od ska steza, Sami pa si bodo prizadevali - prek svojega člana v občinskem svetu -, da bi pridobili čim več dodatnih sredstev iz nekaterih državnih skladov, predvsem iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. Na seji so podprli tudi predloge vodstva DeSUS-a v Ljubljani, da bi imeli na prihodnjih državnozborskih volitvah svoje kandidate na vseh listah in po vsej državi. Ne želijo prevzeti oblasti, temveč si bodo predvsem prizadevali za interese armade upokojencev, saj se njihov položaj nenehno slabša. Zavrnili pa so očitke Janeza Janše, da je DeSUS podaljšana roka Združene liste socialnih demokratov in velika politična prevara. Upokojencev ne zanimata ne leva ne desna politična stran, temveč le pošten odnos do njihovega minulega dela. Zato se jim zdi nesprejemljiva odločitev, da morajo ob vselitvi v stanovanja, ki sO last SPIZ-a, plačati 50 mark po kvadratnem metru, drugim pa tega ni treba. T, T. Zakaj takšna odločitev in zakaj na tak način, nas je zanimalo, Poklicali smo na RTV Slovenija, gospoda Leopolda Gregorača, direktorja Oddajnikov in zveze. Od njegove tajnice smo izvedeli, da moramo odgovor poiskati pri direktoiju radijskih programov Andreju Rotu (le-ta namreč med dopustom zamenjuje generalnega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana). Po nekajkratnih poskusih smo gospoda Rota le priklicali. Povedal je, da je odločitev o odklopu srednjevalovnega oddajnika posledica varčevalnih ukrepov; zaradi protestov, ki so začeli prihajati na osrednjo slovensko RTV-hišo, pa naj bi se sestalo njeno vodstvo in pripravilo odgovor za javnost. Na Murskem valu smo medtem poslušalcem skušali pojasniti, kaj se je zgodilo. Seveda nas tisti, ki nas poslušajo samo na srednjevalovnem oddajniku, niso slišali. Takih je veliko tudi v Porabju, kjer so kraji (predvsem Dolnji Senik, Sakalovci in Slovenska ves), kjer se Murski val na svoji UKV-frekvenci 94,6 Mhz slabo ali pa sploh ne sliši. Tudi kolegi z MMR-a, ki naj bi kmalu postali del RTV-sistema, niso dobili pravih informacij o odklopu, oglasili pa so se že prvi ogorčeni poslušalci. Zganili so se tudi politiki. Pro- '1' ' Ob izklopitvi so odgovorni pri RTV Slovenija j je slišnost MMR-a pa tudi Murskega vala na UKV n* ( 'skoraj stoodstotna. Praksa je drugačna, saj imajo MMR-a težave predvsem na Goričkem in v vznožju Lendu goric, jnco Tako so zdaj za lendavsko okolico aktivirali tudi 11'“ 103,3 Mhz. jc Zanimiva pa je tudi izjava direktoija Oddajnikov in spoda Gregorača, ki je dejal, da bo RTV Slovenija vsem ki imajo le stare radijske sprejemnike (take, ki sprejemno staje na srednjevalovnih dolžinah) zagotovi! nove i> sprejemnike. Bomo videli! > test na vodstvo RTV-ja naslovila narodnostna poslanka Maria Pozsonec, Pomurska madžarska narodnostna skupnost pa je v protestu zapisala tudi tole: »Izklop naj bi bil posledica varčevalnih ukrepov RTV Slovenija. Mnenja smo, da je v skladu z ustavo narodni skupnosti zagotovljena pravica informiranja v njenem jeziku. Oddaje, ki jih oddaja MMR, spadajo v nacionalni program, zato tako samovoljno in nepremišljeno ravnanje najostreje obsojamo.« Vsi pa smo čakali na rezultate pogovora vodstva RTV-ja. Gospod Rot nas je poklical in povedal, da naj ob 15.30 poslušamo Dogodke in odmeve Radia Slovenija, kjer bo objavljen tudi odgovor na vprašanje, zakaj so nenadoma odklopili srednjevalovni ves‘; ' di ( ! venskega radia, pa j protestu poslanke I seveda Pozsončeve), / glasni so bili predvsem n*|, jff au uiu ,|| kjer so prav tako i2^'^ gdT dnjevalovni oddajnik - zaenkrat d Ul *?. 1^ križu - rezultatov, čeprav se a ,tj 1 vZUlulkU >I tvijo niso strinjah v sio* di in tudi mnogi v^ 13 članov sveta RdJcP',Et večina) je podpisal«^ katerem bi morali tas« r s red nje valovne oddaji^ mčavcih, vendar j« P*” , torja RTV Slovenija X, lem križu, v namestnik gen' lorja KI v siovcii-j“ . ta sklep zavrnil, Hd malni sklep sveta podpredseJ sta namreč na dopust^. j. sednik in s 1 27, iuilfca 1_aa5 3 ŽMjeiye »na igli« aktualno doma K t ( b b e t t “i H i J ( t i' i' F t t t ) 1 Ii i ( ( )'i f F t,: J ■J 1 I i I Z očmi, ki niso videle Oslepljeni s prepričanjem, da nas droge ne morejo zadeti, ^^rovani v to našo ošabno držo, da se nam, dobrim ljudem kaj takega že ne more zgoditi, smo živeli nekaj let. za hepatitisom C, v zdravstvenih kartorekah pa imajo večkrat zapisano drugo diagnozo, diagnozo duševne bolezni. ™ samih predolgo živela podoba našega malega ~ vozu s kravjo vprego pač »e sodi odvisnik z * * razšiijenosti zasvojenosti z ilegalnimi drogami ~ prehes^rio, smrti mladih zaradi smrtnih odmerkov ma-kvČH Ko* da je val narkomanije s Primorske povsem nepripravljenje in pod “«e nesreče, ki nas je zadela, sprašujemo po krivcih. tertn.!. ;i galnih drog problem bogatih in premožnejših slojev. Odvisniki prihajajo tako z mesta kot po-dežalja, stari od 14 do 40 let. Največ je dijakov in učencev, ti, ki pa so poiskali pomoč na centru za socialno delo, so večinoma nezaposleni. Po pomoč v zdravstveno ambulanto Je prišlo tudi nekaj starejših odvisnikov, ki so zaposleni na odgovornih delovnih mestih. nilidroB '''h Da’ ■•Iffiholfl in to- pa brezbrižnost, tiija , nam v L^Oiledalo razpravah dr- ■ilin PHv, prikimamo, toda Se zdaleč ssbe otrJ.p . s*® bomo s 5bno«i. žit'zaskrb-™ ®*vilpa družba bomo spo-"■“^sežnost in P« nas, V ''slnJavTifl J da držav- načinu pridobivanja droge, h kuhanju makovih glavic, posebno takrat, ko zmanjka druge droge. Močno razštijeno je tudi kajenje konoplje. Za naše odvisnike v tednu, dveh do pol kilograma heroina Cena heroina na trgu je odvisna od ponudbe, in ta je v zadnjem letu ali dveh velika. Iz grama heroina si odvisniki pripravijo od šest do deset »šutov«, koliko Sutov na dan potrebujejo, pa Je odvisno od stopnje zasvojenosti ali telesne odvisnosti, potrebe. Močno odvisni potrebujejo dnevno tudi po gram heroina. Pot zdravljenja Nekdo je zapisal: zasvojeni praviloma nimajo toliko strahu pred smrtjo kot pred zdravljenjem in normalnim življenjem. Kaj doživljajo v sebi, ko se odločajo za pot zdravljenja? Je odločujoče prepričanje, da Je tudi zanje še pot, rešitev, ali spoznanje brezizhodnosti položaja, v katerem so se znašli? Kakšna pot čaka tistega, ki se odloči za zdavljenje? Naši odvisniki z napotnico osebnega zdravnika ali zdravnika, ki se ukvarja z odvisnostjo, odidejo na razgovor v Maribor k dr. PiSču, Po pogovoru s psihiatrom in po individualni obravnavi bolnika se potem izbere način zdravljenja. Lahko je to zdravljenje z metadonskim programom ali zdravljenje odvisnosti brez nadome- stka drog. Metadonski program ima dve vsebini: vzdrževalna terapija z metadonom, katere namen Je pomagati odvisnikom, ki se zastrupljajo politoksično hkrati z alkoholom, tabletami in drogami, ter $ubstituc0ska s postopnim zniževanjem doze metadona. Tl programi se lahko izvajajo ambulantno. S prvim avgustom bo ambulanta odvisnosti ali center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog tipa B začel delati tudi v murskosoboškem zdravstvenem domu. Center za detoksifikacijo v Ljubljani, kjer se odvisnosti zdravijo na bolnišnični način šest tednov, je naslednji korak na poti zdravljenja, vanj pa lahko gredo samo tisti odvisniki, ki so na nizki dozi metadona. V centru za detoksifikacijo, kjer vladajo stroga pravila delovanja in obnašanja, se namreč začne intenzivna psihična in osebna terapija, ki doseže vrh v komunah. V komune ali terapevtske skupnosti, ki so zadnji korak zdravljenja, namreč sprejmejo samo popolnoma čiste posameznike, ki že nekaj časa živijo brez droge. Represija v preprečevalen Policija in pravosodje proMe-ma odvisnosti ne bosta rešila, ugotavljajo na policiji. Poznajo odvisnike in tudi razpečevalce, so nam povedali na murskosoboškem unzju, kajti slednji večinoma delujejo v dvojni vlogi tako prodajalca kot uživalca. Kaj narediti, vsak dan nad njimi izvajati nadzor, presljo? Problem trgovskih pori, tranzita z mamili je velik, odkrivati in preprečevati pa težko. Tihotapci so v svoji domiselnosti skoraj vedno korak naprej. S tem ko se je zaradi vojne zaprla balkanska pot trgovine z drogami, ta sedaj teče v smeri od Romunije prek Madžarske in se nadaljuje preko meja, ki obkrožajo našo regijo. Mejni prehod Dolga vas je kraj, kjer se skoraj gotovo pretoči velika količina mamil, in prek naše pokrajine, kije postala pomembno tranzitno območje, tečejo pomembne trgovske poti z mamili. Na policiji menijo, da vozlišča mreže pri nas ni in da gre predvsem za prometne poti. naredijo vse problema. ■"'^SDoi;?, • ‘‘artii občutili, 1^ 4 'n®*'iti ne-ali m i> katera terja večji __________ tn ? sPP^anja pridemo P^ari nas sa-litu' ^®n® *n bližnje. Za droge lastno in S!? Ibi| Od prestopiti Ce to‘^’^’*®n®8a k zaseb-2*o>^be drog postavljati v manj alarmant- na »odličH pa iol- In k IdafB, po. smo sami s ni ; ''^zani '4 ■ v v M, ni zaradi neved- '^rezbriž-odškmi- »as hth,. lo se, kot •i?'*!. kot ne tiče. ^Soditi, in potem, '0 DrrJ,i m potem, del družbo, ‘ kor da '“O mar. P" nas niso od Ta). ° ”’®d nami že vpasti >ritp:.'^^ SP bile očem prestopila 'S' pri nas niso od Prikriti , ""' ni j® ■ "JOno iH štiri ■"rt U * 555212?^ trib^ Ii iti jb boga- Očem močno *5t ' So si i?!® s^ostopna sto-s« bil kupili ali had Sih?*?at. javnosti in od- je poceni Zara- raz- trgu je do- ko A"?!®’’ ^e(n Ofllrin« . _ J ■ . itCcnoem m in pozna- '•^visnosti od ile- - Prva droga je heroin Posebne registracije odvisnikov nima nobena služba. V svoje evidence zdravstveni in socialni delavci zapišejo le tiste, ki pri njih iščejo pomoč ali se odločijo za zdravljenje. Na murskosoboškem centru za socialno delo je pomoč iskalo okoli petindvajset odvisnikov. Prvi so na njihova vrata potrkali lansko leto, V zdravstvene ambulante je zaradi bolezni odvisnosti in tudi drugih zdravstvenih težav ali z namenom zd a vij en ja prišlo okrog trideset bolnikov. Svoje podatke imajo tudi na policiji. Po podatkih kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti, za katere sami pravijo, da so dokaj točni, ilegalno drogo uživa že okoli 150 odvisnikov, Skoraj polovica jih je po zdravstvenih podatkih od droge že močno odvisnih, drugi pa so občasni uživalci droge. Odvisniki so v glavnem uživalci heroina, precej posegajo tudi po hašišu. Na črnem trgu je zaradi nepravilnosti pri predpisovanju mogoče kupiti tudi metadon, zelo pogosto pa odvisniki posegajo tudi po apaurinu, bluzepa-nu, prazinu, heminevrinu. Table- te tudi kombinirajo z cncrgvski- i; mi napitki, kot je red buli. Še ve- dno se zatekajo tudi h staremu STIGMA S droge, AIDS 061 97 89 od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00. ii 1 iivl-: ■ ■ L U' ■■ /st Kot nagrizeno jabolko Odvisnost ni le bolezen telesa, ampak nagrize tudi dušo. Odvisnik Je zase povedal: sem kot nagrizeno jabolko v peklu, ki nikoli več ne bo celo. Zaradi osebnostnih potez in spremenjene človekove duše Je zdravljenje tako težko. Torej ne gre samo za problem fizične odvisnosti, ampak predvsem psihične. In tu odvisniki našega mesta, vasi, pokrajine nimajo skoraj nobene možnosti. Vračajo se z zdravljenja, kjer so Jim pomagali ozdraviti fizično odvisnot, a pridejo v staro okolje, se srečajo s starimi in še novimi problemi, ki Jih je težko rešiti. Začeti znova z etiketo zdravljenega narkomana ni lahko, še težje, če ni nikogar, ki bi bil v oporo. Uspešnost zdravljenja Je 30-odst otna, sedem od desetih zda-vljenih sc vrne v življenje odvisnosti. Socialna pomoč in preventiva v nekaj vrsticah ni mogoče zaobjeti vsega, kar bi lahko zapisali pod ta naslov. Na centrih za socialno delo se prebuja preventivno delo z mladimi, na murskosoboškem je z delom začela skupina staršev zasvojenih otrok, pedagoški delavci se dodatno izobražujejo v okviru projekta preVenclje na šob. Toda še vedno Je ogromno praznega prostora in bela lisa Je premočna. Težišče preventive Je v graditvi pozitivnih elementov življc-nja, za to pa niso poklicani samo strokovnjaki Javnih služb, ampak vsi, ki v sebi vedo, da mlade sprejemajo in bi z njimi lahko delali. Oporo potrebujejo mladi, ki v mladostniškem iskanju iščejo samega sebe, ter pomoč tisti, ki se vračajo z zdravljenja. Na dolgi poti boja so tudi njihovi starši, MAJDA HORVAT Fotogafija: Jure Zauneker Klub nizki ceni na trgu je drogo vendar treba kupiti ali zanjo imeti denar. V začetku manj, ob Čedalje večji telesni odvisnosti vedno več. Redki zaposleni odvisniki imajo vir sredstev, mladi pa jemljejo v družini, V začetku skrivoma pobirajo iz denarnic aU si pomagajo s tatvinami in prodajo domačih dragocenejših predmetov. To počno največkrat dotlej, dokler starši tega ne opazijo. Takrat pa sc pogosto obrnejo kar neposredno nanje ter jih v svoji potrebi prosijo za denar ali tudi izsiljujejo. In starši v tej veliki stiski lastne nemoči in otrokove telesne potrebe denar za drogo otroku večkrat tudi dajejo. Tisti odvisniki, ki tega vira njmajo, lahko korak do de-naija storijo s pomočjo kaznivega dejanja, tatvinami, vlomi, prostitucijo. Slednje sc pojavlja tudi pri nas, ugotavljajo na enoti Uprave za notranje zadeve, vendar predvsem zaradi poceni droge naši odvisniki niso pogosto storilci kaznivih dejanj te vrste. Olje pa kar v zemljo »Zlati šut« v smrt Katera doza je smrtonosna? Zelo različno, odvisno od stopnje telesne zasvojenosti in čistosti heroina. »Zlati šut«, »šut« najvišje omame lahko postane smrtonosen, če se na trgu pojavi Čistejši heroin. Od isti dozi Je učinek čistega heroina večji, smrtonosen, Kolegialnosti med odvisniki v smislu posojanja, odstopanja doge ni, pripravljeni pa so si posojati igle. Možnost okužbe na ta način je med odvisniki zato velika. Po nekaterih zdravstvenih podatkih narkomani z našega območja pogosteje obolevajo Divja smetišča so številnim najprimernejši kraji, kamor hodijo odlagat predvsem večje kosovne odpadke, avtomobile, televizorje in podobno. Čeprav Je takšnih pri nas kar nekaj, redko kdaj vzbujajo večjo pozornost. Potem ko je obrtnik iz Murske Sobote na divje smetišče pri naselju Pieča odpeljal sedem petde-setlitrskih sodov odpadnega olja, pa je to pri marsikom vzbudilo zgražanje, V začetku se Je namreč govorilo, da Je lahko ogroženih štiri tisoč gospodinjstev v Murski Soboti. Po nekaj dnevih jc začelo odpadno olje odtekati v zemljo. Šele takrat so vaščani Pušče o tem obvestili policijsko postajo, Anton Ošlaj, republiški zdravstveni inšpektor UE Murska Sobota, Jc povedal, da domnevajo, da Je v zemljo izteklo največ- 800 litrov olja, saj Je v sodih ostalo 600 litrov. Odpadno olje Je onesnažilo 20 do 30 kvadratnih metrov zemlje do 1,8 metra globoko, ki sojo izkopali, tako bodo morali odstraniti 180 kubikov zemlje. Kam Jo bodo odpeljali na čiščenje oziroma kdo bo to storil, se še ne ve, saj kmalu pričakujejo še rezultate analize zemlje. Takoj po tem, ko so vaščani Pušče obvestili pristojne organe, so le-ti preventivno prepovedali uporabo vode iz lastnih vodnjakov. Obiskali smo tudi Rome, ki živijo najbližje odlagališču, vendar o tem niso hoteli veliko govoriti. Lahko smo razbrali, da se bojijo in da Jim Je nekdo grozil. Dejali so tudi, da jih takšan dejanja zelo motijo in da tisti, ki imajo navaden vododovod, občutijo okus. Želeli so, da naj jim sedaj poskrbijo za neoporečno vodo. Ena od domačink pa je povedala, da nikoli več ne bo mogla piti vode iz starega studenca. Po podatkih Inštituta za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je talna voda na mestu razlitja olj onesnažena z mineralnimi olji, izmerili pa so tudi povišanje fenolov v vodi. V vodnjaku na Pušči neposrednega vpliva niso zaznali. V vzorcu vode iz mestnega vodovoda niso opazili nobenih sprememb. Ker Je podtalnica v smeri severovzhod severozahod, razlitje ni vplivalo nanjo. Tako izliv ni onesnažil zajetja vode v Črnskih mejah, vendar Kaj bo z zemljo, prepojeno z odpadnimi olji? bodo še nekaj časa analizirali in spremljali sestavti vode v okolici razlitja. Preostalo olje v sodih so predali Petrolu. Na Petrolu so povedali, da sprejemajo samo odpadna olja znanih kupcev, naredijo analizo in olja pošljejo v Salonit Anhovo, Večji porabniki imajo analize zastonj, obrtniki pa morajo plačati okoli tristo nemških mark. Na 6MW-ju so povedali, da ni bilo večjih povpraševanj, kam z olji, sami shranjujejo odpadno olje v sode, majhno količino pa so pripravljeni shraniti. Obrtnik Vinko Lutar, ki je priznal, da je to storil, je povedal, daje želel s svojim dejanjem opozoriti na divje odlagališče, ki pa ni edino v okolici Murske Sobote. Dodal je, da je olje doma zbiral petnajst let, da sodi niso bili popolnoma polni in da je bila poleg olja v sodih tudi voda. Pravi tudi, da ni izteklo 800 litrov, kot ga bremenijo, Sodi z oljem so bili ob prevozu zamašeni in nekdo jih je moral odmašiti. Odpadna olja pa naj bi tja volili tudi drugi. To verjetno ni edini primer odpadnega olja, ki je steklo v zemljo, gotovo pa jc največji. Saj kot je povedal zdravstveni inšpektor, podobnega primera pri nas ne pomnijo. Vprašamo se lahko samo, kam se stekajo vsa druga odpadna motoma olja iz domov ter manjših in večjih delavnic, Aleksandra Nana Rituper 4 vestnik, gospodarstvo Problemsko o položaju v pomurski govedoreji Gibanja, ki vodijo v katastrofo Z nadzorom in ukrepi nad neplačevanje prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja Najnovejši ukrepi naj bi prispevali k normalizaciji razmer, zatrjujejo v kmetijskem ministrstvu Pomorski kmetijci trdijo, da so se razmere v živinoreji na njihovem območju v zadnjem času tako poslabšale, daje ogrožen obstoj te kmetijske dejavnosti, o kakršnem koli razvoju pa sploh ni mogoče niti razmišljati. To Še posebej velja za govedorejo, na težave pa so rejci opozorili že na občnem zboru rejcev govedi lisaste pasme za Pomutje pred poldru^m mesecem. Ker na tem občnem zboru ni bilo najodgovornejših predstavnikov kmetijskega ministrstva, so sklenili, da o razmerah spregovorijo na problemski konferenci in ta sklep so konec minulega tedna tndi uresničili. Ob rejcih, predsednikih posameznih občin, kmetijskih zadrug, predstavnikih nekaterih živilskopredelovalnih obratov, svetovalne službe in drugih, ki so odgovorni za položaj v govedoreji, sla na pogovoru sodelovala tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc in državni sekretar za kmetijstvo v lem ministrstvu, Ivan Obal. Trditve o slabšanju položaja v govedoreji so pomurski rejci podkrepili z nekaterimi številkami. Stalež govedi na tem območju seje začel zmanjševati po letu 1965, tega leta je bilo osemenjenih 38.390 plemenic. v letu 1978 pa se je njihovo število zmanjšalo na 36.624, v letu 1991 pa so osemenili le 29.162 govejih plemenic. V naslednjih letih seje zmanjševanje Se stopnjevalo, saj se je v letu 1992 njihovo število zmanjšalo za več kot 2.000, v letu 1993 so imeli pomurski rejci 25,900 plemenic, v lanskem letu pa so jih osemenili le Se 24.456. Če se bo zmanjševanje tako nadaljevalo, bomo imeli leta 2000 v Pomurju le Se 18.500 govejih plemenic, pri takšnem številu pa ne bo več mogoče govoriti o govedoreji na tem območju. Na zmanjšanje staleža opozarjajo tudi mlekarji, saj se je po letu 1992 začel zmanjševati tudi odkup mleka. Leta 1984 sta obe pomurski mlekarni odkupili 48,8 milijona litrov, leta 1989 52,9 milijona litrov in leta 1992 53,6 milijona litrov mleka Kljub zmanjševanju staleža seje torej v tem času odkup povečeval, kar je posledica boljše izkoriščenosti genetskega potenciala krav molznic in torej večje mlečnosti, padec odkupa pa so prvič zabeležili v lanskem letu, ko so pomurski rejci oddali le dobrih 52 milijonov litrov mleka, Pomurje je bilo v preteklosti znano tudi kot rejsko središče plemenskih telic lisaste pasme, saj so jih rejci prodajali tudi v druge takratne jugoslovanske republike in tudi zunaj meja države. Vrhunec prodaje sega v leto 1983, ko so prodali 1.667 plemenskih telic, tako kot je padal stalež krav, tako pa se je zmanjševala tudi prodaja plemenskih telic, Do leta 1990 se je njihova prodaja več kot prepolovila, saj sojih tega leta prodali 715, v naslednjem letu pa le še 284, Tudi v naslednjih letih seje zmanjševanje nadaljevalo (izjema je bilo lansko leto, ko so •zaradi spodbud za privezovanje plemenskih telic vnekaterih pomurskih občinah prodali 349 plemenskih telic), v prvi polovici letos pa so jih prodali le Še 40, Dodatna težava ob vsem pa je Se ta, da pri rejcih v zadnjem času ostajajo klavrne prvesnice. ki jih ni mogoče prodati. Pomurski govedorejci so že na občnem zboru rejske zveze sprejeli nekatere zahteve, ki so jih ponovili tudi na tokratni problemski konferenci, Ker je Pomurje v zadnjem času postalo .uvoznik nedopitane živine, zahtevajo prepoved uvoza vseh živali, ki pozitivno reagirajo na bolezni, karantenski hlevi pa morajo biti na ustreznih lokacijah. Prelevmani, ki se plačujejo pri uvozu mesa. naj se zbirajo na posebnem računu pri kmetijskem ministrstvu in se tudi namensko porabijo, zahtevajo pomurski rejci, ki predlagajo tudi večje regrese za privezovanje prvesnic, ukinitev prometnega davka pri njihovem nakupu, rejci pa naj dobijo tudi regres za klavne prvesnice vsaj v višini od 80 do 100 tolarjev za kilogram mesa. Po podatkih pomurskih rejcev je v primeijavi z lanskim decembrom odkupna cena govedi zdaj manjša za 4.2 odstotka, pokritost polne lastne cene pa se je tako z lanskih 90 znižala na okoli 80 odstotkov. Po vsem tem hočejo odgovor, kakšno je mesto ppmurske govedoreje v slovenski kmetijski razvojni strategiji, saj se stanje, ki zdaj je, ne sme nadaljevati. Minister Osterc težav v govedoreji seveda ni zanikal, menil pa je, da jih je treba obravnavati v sklopu vseh drugih dejavnosti, če želimo dobiti realno sliko o položaju v kmetijstvu. Ker kmetje opuščajo posamezne proizvodnje in se preusmerjajo v druge, je treba ugotovili in proučiti, kaj se dogaja pri preu-Stroju v pomurskem kmetijstvu. Po besedah državnega sekretarja Ivana Obala so v kmetijskem ministrstvu za izboljšanje položaja že predlagali nekatere ukrepe in vlada jih je tudi sprejela. S povečanimi prelevmani se je uvoz mesa tako rekoč ustavil, tako da se bodo začele razmere pri odkupu postopno normalizirati, prav tako pa bodo zagotovili tudi ugodna posojila za odkup govedi, ki zdaj Čaka v hlevih. Predstavnika kmetijskega ministrstva govedorejcev sicer nista povsem prepričala, da se bo stanje izboljšalo, so pa bili mnenja, da kmetijsko ministrstvo običajno reagira prepozno, ko so posledice že občutne. Sicer pa pravijo, da ne potrebujejo nobenih novih strategij, pač pa konkretne akcije in izvajanje že sprejetih usmeritev. Zdaj pa je tako, da so interesi različni, na eni strani so živinorejci s svojimi zahtevami, na drugi je kmetijsko ministrstvo in na tretji predelovalna industrija. Ce plačani prispevek, potem tudi plačana bolniški dopusti in zdravniški pregled Zdravstvena zavarovalnica je že nekaj časa ugotavljala, da ima predvsem med zasebnimi delodajalci številne dolžnike, ki ji tudi po nekaj mesecev dolgujejo plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje. Na nedoslednost pri izterjavi so opozarjali tudi delegati skupščine zavoda in teijali, da zaradi pomai^anja denarja v blagajni zavarovalnice vodstvo nekaj ukrene. Zato so se direktorji Zavoda za zdravstveno zavarovanje odločili vzpostaviti kontrolo plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, izbrani način nadzora in ukrepi pa so predvsem pri Obrtni zbornici Slovence naleteli na hudo kritiko in zavračanje. Z obrtne zbornice so vladni službi za zakonitost pred dnevi poslali tudi dopis ter^ zaprosili za preverjanje in mnenje o zakonitosti navodil, ki jih je izdal Zavod za zdra- vstveno zavarovalce. Le-ta je od prvega julija zasebnikom odvzel pravico potrjevanja zdravstvenih izkaznic. Samostojnim zavezancem, samostojnim podjetnikom, njihovim delavcem in družinskim Članom zdravstveno izkaznico lahko potrjuje le Zavod za zdravstveno zavarovanje. V prvih izdanih navodilih ali obvestilu zasebnikom so z Zavoda tudi sporočili, da tistim, zasebnikom in pri njih zaposlenim ter njihovim družinskim Članom. za katere niso plačani prispevki, zdravstvene izkaznice ne bodo potrdili. Dokazilo o plačilu prispevka naj bi jim izdala Republiška uprava za javne prihodke. Nepotrjena zdravstvena izkaznica bi pomenila, da bi v javni zdravstveni ustanovi osebo, ki bi iskala zdravniško pomoč, razen v nujnem primeru, lahko zavrnili, neplačani prispevek pa tudi, da zavod delavcu ne bi izplačal nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega Člana in LUDVIK KOVAČ ____________ Tehnostroj MO Banka odgovarja Tomiju Nemcu Na šesti seji Občinskega sveta Občine Ljutomer konec maja je član sveta Tomislav Nemec postavil vprašanje v zvezi z razlogi za stečaj Tehnostroja MO. Odgovor je na občinski naslov 10. julija poslala LB Pomurska banka, obravnavali pa ga bodo na današnji četrtkovi seji sveta. V odgovoru, ki ga je podpisal direktor banke Viktor Šbiil, je zapisano, da je družba Tehnostroj MO v letu 91 poslovala z izgubo v višini 69,5 milijona tolarjev. Izguba je bila tudi od polletnem poslovanja naslednjega leta, zato so pripravili predlog prisilne poravnave. LB Pomurska banka, d.d., je devetega novembra leta 92 izdala upnikom družbe garancijo za vračilo sredstev po pogojih prisilne poravnave v višini 19,2 milo SIT. Upniki so bili izplačani v dveh obrokih. Družba je tudi po zaključnem računu za leto 92 izkazala izgubo v višini 182 milo SIT, prav tako tudi po perio- pladltf 'I Agencija za promet je niurskoM^ j območni enoti .’ seznam dolžnikovi«^, desetega julija. f tudi vseh drugih prejemkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Taka vsebina ukrepov je predvsem zaradi svoje neživljenj-skosti udarila bolnega, ki bi pred tem, ko bi prišel do zdravnika, moral obhoditi pot od davčne uprave do okenca zdravstvene zavarovalnice. Če so ukrepi zaradi neplačevanja prispevkov upravičeni, pa zaposleni delavci in njihovi družinski člani, za katere delodajalec prispevkov ne plačuje, ne morejo biti kaznovani na način. trikov med podjetij s črne - K zasebnih tortjavni^lP i 29. Slednji dolgujejo ii^ vstveni zavarovalnici plačilo prispevkov stvenega zavarov^^ kaj mani kot 7 tolarjev. * Doslej Je na enoiii^ skosoboškega zavod« 1« sepodpi^lord^'; za katere delodajal®^ poravnali plačila za no zdravstveno no zoravsiviaiv. njc.VMurskiSo^;j jo tako deset izpostavi v Gornji ni štirinajst, Lendavi Ljutomeru deset tji^ Lahko ste srečni, zajela vas Je epidemija blokiranih žlror^***^ v Sloveniji, zato vam nekaj časa ne bo treba plačevati nobenih obveznosti! II !! & Prejšnjo sredo seje sestal izvršilni odbor Območne obrtne zbornice Murka Sobota, ki je v celoti podprl zahteve in pripombe Obrtne zbornice Slovenije o ukrepih zaradi neplačevanja prispevkov. Obveznosti je treba plačevati, so menih na seji, vendar so ukrepi neživljenjski ter najbolj prizadevajo zaposlene pri zasebnikih in njihove družinske člane. Predlagali so Še, naj davčne službe posebej evidentirajo znesek neplačanega prispevka ter zamudnih obresti, zavzeli pa so se tudi za ureditev finančne discipline na vseh ravneh. Finančni red in sprotno plačevanje prispevkov in davkov terja in vzpostavlja država, obrtniki pa ostajajo pri izterjavi plačila za svoje delo nemočni. da se jim odvzamejo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tak način ukrepanja se je zato izkazal kot skrajno nedomišljen, vržen v uporabo z danes na jutri ter neživljenjski. Prek zaposlenih pri zasebnih delodajalcih zdravstvena zavarovalnica ne more izvajati pritiska na neplačnike prispevkov, smo lahko kritični do izbrane poti. Zavod za zdravstveno zavarovanje z vedno novimi navodi- li prvotno polnjuje, kar samo tev o njihovi Novost je, da tudi i ’ vcem, zaposlenim P niku, za katere dem®” ni KO, za Katere plačali vseh prisp«JYj^J vstveni zavarovalni^ vendar potrdijo, rajo izpolniti označijo način če ter se izjasnijo« * w - « . , K? n ščeni o tein, Itako pnspevka zanje. _ '1 T IVO A***V’" - . .| ni treba hoditi na ? JU' vo po potrdilo o vka, saj seznani dičnem obračunu ob polletju leta 93, V prvem polletju 93 pa je družba prvič po nekaj letih dosegla pozitivni rezul- tat iz tekočega poslovanja v višini 1,7 milijona tolarjev, po devetmesečnih rezultatih poslovanja za leto 93 je bila razlika med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki še večja in je znašala 13,2 milijona tolarjev, V tem času je družba dosegla 60.3 odstotka poslovnih prihodkih na tujem trgu, za leto 94 pa so načrtovali Se 20-odstotno povečanje. Na osnovi doseženih pozitivnih rezultatov iz tekočega poslovanja v letu 93 so v družbi pripravili program sanacije na način, da Tehnostroj MO pridobi tuji kredit za dobo Štirih let v znesku milijon mark oziroma 75 milijonov tolarjev, LB Pomurska banka, d.d., se je je poleg izdaje jamstva za prej navedeni kredit vključila v sanacijo z odpisom obveznosti družbe v višini 41 mio tolarjev v breme dohodka banke. Odpis je bil izvršen decembra 93, tuji kredit pa najet januarja 94, piše v odgovoru, ki so ga pripravili na banki. Toda družba je kljub prej navedenim ukrepom sanacije tudi po zaključnem računu za leto 93 in 94 poslovala z izgubo, v lanskem letu je znašala 165,6 milijona tolarjev. V odgovoru so tudi navedli, daje bila likvidnost družbe slaba, svežega kapitala niso mogli zagotoviti, prav tako ne rešiti kadrovskega problema ali vodstva družbe, zato se je zaradi vsega navedenega tudi LB Pomurska banka, d.d., odločila za predlog stečajnega postopka v družbi Tehnostroj MO, piše v odgovoru. VKO, saj sc£iia*i*, .piln^^irr ■L Agencije za območne enote ji prejemajo mesečno-dopolnilo ukrepaj bodo redni plačniki R il(; zdravstveno izk^^i-ji''? zurdVoivvFiu Spet sami potrjeval ■h spet sami oal.jf izkaznice, vendar * leta. Za tiste, ki niki prispevka, venw j prihaja do neporavn® pnnaja oo nepv.-/ veznosti, naj bi v«’! zdravstvene izkazn trjevali tri mesccC’^ nike in njihove de’®' dt^' člane pa * .,,.<116 ' .avk č žinske člane pa mesečno potijcvah)®^,;*«*^# ni enoti zavoda slednje pa sepo^ p,.-lih o ukrepanju » obveznosti zadrz* namih dajatev. MA>P^ il I 1995 5 Si O gospodarstvo zaposlitvah tega leta Za kramp in j lopato brez šole . Ohsotna - ■ — 151 **«*a murskosoboškega Zavoda za zaposlovanje je kon« podjetjem in organizacijam poslala anketo in po vrnjetoh I ** pripravili zanimivo analizo napovedi o načrtovani« I * tem letu. Anketo so poslali 482 podjetjem in ofganlza- I “polnjeno anketo pa je vrmlo 25» naslovnikov s 25 623 zaposle-I 1^ ’ upravnih enotah Murska Sobota, Ljutomer in I več kot 80 odstotkov zaposlenih, anketa v gornjeradgonski enoti pa je zajela nekaj manj kot polovico vseh zaposlenih. 'HHini . u««ny •“ V aaaiia^ ki so jo pripravili po 'lojenih odgovorih, so najprej da Dodirt'* predvsem zaposlitve za določen čas. Zato bo še najbolj blizu resničnim razmeram ugotovitev, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu še naprej zniževalo. Zaposlovali bodo po napovedih nekaj malega le v industriji in rudarstvu, gradbeništvu in sta- K 4 II r' If Sl I tl ,-«»111, spodbu- Mihalič pa je svetnike «*< v Žihlavi namerava Istrabenz rp črpalko. Nekateri so menili, da b ^®radiU v Vidmu ob Ščavnici. |.r,«niV!l redu««in.-«' so menili, da bi bilo bolje, če Irtli ****** <0 imeii tudi osnutek poslovnika o delu ]* v predif posebnih pripomb, so ga preimc- 4 nekaterimi »lepotnimi« *‘ninu tndi delovni osnutek o ustanovitvi ie *®ndar so imeli nanj več pripomb; h Preir”J' . *? *Ia sc La ustanova imenuje Za-Gf?®.'^taz Prlekije, ker da Pomurec preveč asoci- so tudi, da bi morala Lekarna r '**' imeti p “7®^ dežurstvo ob sobotah, nedeljah in praz-i),’^'**'jevsti “^oico pri Vidmu ob Ščavnici. o lit- bn v ______iK li^“ ►o nadaljevanju upra- oblikovanje prodno Sre- dnu J* dodeiiKv socialnega stanovanja P pomoč ‘f* ^o^rtilne šole M- Sobota za sicer Pa Prizidka, k« to ni predvideno hlju naložbe dolžno financirati Mm -jj pj.o-Mo šolstvo in šport. P^^jako so zrno^^P^^ cmra^.^^^^fčno pcmoč, ki jo je na njihov cerebralno paraliza- Sog . univer-’**’** Rihtariča za direktorja Lj ,p Grilja Radgona, '-iCi ?ncev Ijft so z I I i: ii !l I i novanjskih komunalnih dejavnostih ter v družbah za finančno tehnične in poslovne storitve. Delodajalci bodo tudi v tem letu zaposlovali predvsem za določen čas in v Pomurju je ta delež pomembno višji od republiškega povprečja. Z debelimi črkami pa moramo izpisati podatke o načrtovanih zaposlitvah po stopnji izobrazbe, saj so še kako resnično ogledalo našega gospodarstva. Delodajalci načrtujejo zaposliti nekaj več kot tisoč delavcev, toda več kot 700 bo dobilo delo s prvo, drugo, tretjo in četrto stopnjo izobrazbe. Po strokovnih delavcih in delavcih z višjo in visoko Solo naši delodajalci skorajda ne povprašujejo. Prej kot v gospodarstvu pa se zanje najde delo le v negospodarstvu, S takim trendom zaposlovanja bomo vedno bolj capljali tako za republiškim povprečjem in še bolj za centri znanja in moči. Podjetja in organizacije pa so za to leto po anketnih podatkih napovedale tudi 496 presežnih delavcev. Večino presežnih delavcev napovedujejo v industriji ali 72,2 odstotka vseh, sledi kmetijstvo predvsem zaradi denacionalizacijskih postopkov, medtem ko so v drugih dejavnostih napovedani manjši presežki. V negospodarstvu presežnih delavcev nimajo. Brez dela bodo ostali predvsem delavci s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe ( skoraj 44 odstotkov vseh) sledijo delavci s prvo in drugo stopnjo izobrazbe z nekaj manj kot 40-odstotnim deležem ter zaposleni s peto stopnjo izobrazbe. V svojem povzetku analize so strokovni delavci murskosoboške območne enote zavoda za zaposlovanje zapisali, da delodajalci iščejo predvsem mlajše delavce, zato, v vrstah brezposelnih ostajajo starejši, tudi z višjo in visoko izobrazbo. Še manj možnosti za ponovno zaposlitev ostaja delavcem brez stokovne izobrazbe. Delež teh pa v zadnjem času spet močno narašča tudi zaradi tega, ker mladi prehitro zapuščajo šolske klopi tako zaradi nemotiviranosti za izobraževanje kot zaradi materialnih razmer. MAJDA HORVAT MIP Mercator Ptuj v nekdanji Platani Mercator - sosed tudi v Soboti Največje slovensko trgovsko podjetje je uspelo prodreti tudi v trgovsko ograjeno in zaščiteno Mursko Soboto Ob zvokih Ptujskega noneta in plesnu Plesne skupine SHL Radenska $0 prvi kupci v petek, 21. julija, stopili v prostorne in dobro založene prostore novega Mercatorjevega prodajnega centra ob Lendavski ulici. Verjetno se ga bo oprijelo ime Platanin prodajni center, kajti MIP Mercator Ptuj in Trgoavto K<^ sta v dobrih dveh mesecih obnovila in preuredila halo nekdanjega soboškega podjetja Platana v sodoben prodajni center na 1318 kvadratnih metrih in s 45 ari zunanjih površin, kjer so praktični parkirni prostori. Naložba je vredna 130 milijonov tolarjev Nekoč zanemarjena bala Platane, danes sodoben poslovni center. Fotografija; Jure ZAUNEKER Z obnovitvenimi deli so začeli 19. maja, po načrtih Optime je dela vodil in nadzoroval Jože Vaupotič, glavni izvajalec pa je bilo domače podjetje Pomgrad. Na otvoritvi sta sodelov^a glavni direktor MIP Mercator Ptuj Stanislav Brodnjak in generalni direktor posiov- Prva slovenska zasebna brezcarinska trgovina v Petišovcih REGAL je napolnil regale Soboški Inter-ing in družinsko podjetje Urankar sta ustanovila trgovsko podjetje Regal s sedežem v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti V petek, 21. juliia, so v Petišovcih, za slovenskim mejnim prehodom in tik ob reki Muri, kije pravzaprav mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, odprli prvo zasebno brezcarinsko prodajalno v Sloveniji, ki se imenuje DUTT FREE SHOP REGAL. Domače ime skriva za sabo tudi domače Hodi, saj sta trgovsko podjetje Regal, d. o. o., s sedežem v Ulici arhitekta Novaka 13 v Morski Soboti ustanovila soboško podjetje Inter-ing in eno največjih ljubljanskih zasebnih družinskih podjetij Urankar. Petišovska brezcarinska prodajalna je šele prva iz načrtovane mreže brezcarinskih trgovin ob meji in ekskluzivnih trgovin po večjih mestnih središčih. firme, npr. Quick, Emona. Tudi drugod bi radi gradili po tem načrtu, taka da bi takšne zgradbe postale nekakšna naša značilnost. Potem ko so znotraj države ukinili brezcarinske prodajalne v mestih. Je to res prva zasebna tovrstna prodajalna na meji; tudi za nas Je to novi posel, kajti oba solastnika se ukvarjata predvsem z gradbeništvom. Mi ima- Aprila letos so začeli z gradbenimi deli po načrtih Planinga iz Maribora. Zgradba je bila pripravljena za sprejem prvih kupcev že 12. julija. Priznati moramo, da doslej v Pomurju še nismo imeli tako okolju primerne trgovine, torej s povsem ustrezno arhitekturo, kakor je petišovski Regal (čeprav je pravno zgradba že na brezcarinskem območju). Zasluga za to gre zaposlenim z oddelka za okolje In prostor, ki so zahtevali načrt, narejen po vseh zahtevah spomeniškega varstva. Pri novogradnjah je to novost, kajti še nedolgo od tega so lahko v središču Lendave gradili karkoli (tudi črne škatle). Stroške gradnje sta si delila oba solastnika na polovico, 150 kvadratnih metrov površin, od tega je prodajnih okrog 100 kvadratnih metrov, je stalo okrog 50 milijonov tolarjev. Sedež družbe z omejeno odgovornostjo je v Murski Soboti, direktorica trgovskega podjetja pa je ga. Nada Urankar, ki je za Vestnik povedala: »Regalje trgovska firma, ki smo Jo ustanovili na osnovi dolgoletnega prijateljevanja in z idejo, da bi se ukvarjali s trgovino. Začetek Je bil težak, sol smo morali pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja ter predvsem zaupanje dobaviteljev. Nihče namreč ni verjet, da bo neka K ■< > i a )<■ Mariborska projektantska firma Planiiig je izdelala načrte za lično trgovinico tik ob mejni reki Muri v Petišovcih. nova in zasebna firma uspela dobili dovoljenja ministrstev za poslovanje v brezcarinski coni. Prav tako smo za vso konsignacijsko blago morali dobiti bančna zagotovila. Dobavitelji so podobni kot za druge brezcarinske prodajalne, seveda pa bo naša ponudba odvisna od tega, kaj bodo kupci iskati. To bodo predvsem - to se je potrdilo tudi v minulih 14 dneh - kupci iz Hrvaške. Računamo tudi na odprtje podobnih trgovin na drugih mejnih prehodih, vendar o imenih zaenkrat še ne bi govorila, ker Je konkurenca zelo velika; samo tukaj v Petišovcih se želijo pojaviti tudi druge trgovske mo doma predstavništvo za dva velika kemična koncerna, prodajamo pa kot veletrgovci še izolacijski material. S prodajo na drobno se oboji srečujemo prvič.* Obeta se nam torej nova mreža brezcarinskih prodajaln z imenom Regal. Glede na to, da so po zakonu pridobili vsa potrebna soglasja pri Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za finance za prvo trgovino, verjetno ne bo problemov niti pri naslednjih, Se posebej, ker jim stoji ob strani veliki brat Petrol, ki jim pomaga s svojimi zvezami in vpli- nega sistema Mercator Kazimir Živko Pregl, medtem ko se je direktor družbe Mercator Trgoavto Bruno Miklavec opravičil. Kljub močni sončni pripeki je bilo tega dne pred novim prodajnim centrom Mercatorja nadvse slovesno; vabilu so se odzvali tudi številni župani, odgovorni v upravnih službah in posameznih organih, ki so verjetno veliko prispevali k temu, daje Mercator sploh uspel priti v dobro zastraženo Mursko Soboto. To je namreč nasploh prva Mercatorjeva trgovina v prekmurskem središču, doslej ga je obvladovala v glavnem Veletrgovina Potrošnik. Mercator ima svoja po-djeta še v Gornji Radgoni (Sloga) in Lendavi (Univerzal), medtem ko deluje na Ptuju grosi-stiočno podjetje MIP Mercator Ptuj. Kakor je omenil v govoru direktor Brodnjak, so kljub številnim zapetljajem (tega projekta so se lotili že jeseni 1993. leta) vse uspeli rešiti v rekordnem času in odpreti vrata trgovine ter poiskati 13 novih trgovcev (vsi so redno zaposleni in domačini), ki so bili prej zaposleni pri nezaupanja vrednih zasebnih trgovcih. Kolektiv bo vodil poslovodja Jože Vukan. Poslovni center v Murski Soboti ne bo namenjen le kupcem posameznikom, temveč tudi lastnikom manjših družinskih podjetij, želijo pa si dobrega sodelovanja tudi z uglednim domačim podjetjem Potrošnik, G, Pregl je poudaril: »Smo konkurenti, ne pa sovražniki. Poslovni sistem Mercator od Potrošnika kot grosista več kupi kot mu proda. Naš skupni cilj Je, da kupcem ponudimo Čim boljšo storitev in obdržimo kupno moč v Sloveniji. Enako kakovostni izdelki so po enaki ati nižji ceni na voljo tudi v Slovenci, zato Slovencem ni potrebno več kupovati v tujini. Želimo tudi pritegniti dodat n ko kupno moč, zaposlovali domače ljudi, kupovati predvsem domače izdelke in na la način slovenskim delavcem zagotavljati delo in zaslužek.* vom- B, B. PEČEK BERNARDA B, PECEK 6 vestnik, 27. juliMl^ turizem 1 Ohranjanje tradicionalnih znanj za potrebe sodobnosti Moja domača banka em wW /O Pomurska banka dJ' ■•.■3riry»wmwtc: ■ jiZjT-j Murska Sob«* Čeprav naj bi se po splošnih ugotovitvah stroke tkalstvo v Sloveniji najdlje ohranilo prav v Prekmurja in Beli krajini, je že leta 1936 Vilko Novak za Prekmurje ugotovil, da izdelovanje oblek iz dmnačega lanenega in konopljinega platna, s tem pa seveda celoten spekter znanj, povezanih z gojenjem lanu, teritv|jo in prejo prediva, ki štejejo med najstarejše oblike človekove gospodarske dejavnosti, v tej pokrajini usiha. VBIRH Sledoji ugotovitvi pritrjujejo muzealije, shranjene v Pokrajinskem 'muzeju - skrinjica beltinskega tkalskega ceha iz 1.1727 in listina Marije Terezije o podelitvi cehovskih pravic kovaško-tkalskojennenarskemu cehu v Beltincih iz 1.1777. Medtem ko so mu še konec tridesetih let gospodinje po Goričkem zagotavljale, da pri njih »sikši ma len«, lahko za današnji čas, petdeset let pozneje, ugotovimo, daje tkanje kot obrt v Prekmurju izumrlo. Tkalska dejavnost se je, podobno kot lončarstvo, razvila povsod tam, kjer prevladujoči podnebno-geografski (slabša kakovost zemlje) in družbeni dejavniki (številčnost družin) niso omogočati drugih oblik človekove dejavnosti ali pa te niso zadostovale za preživetje. Tkanje lanenih in konopljinih niti je bilo nadomestek za tisto, kar je odrekala zemlja v poljedelstvu, in hkrati omogočalo prebivalstvu, nazadnje v vaseh v mejnem pasu z Madžarsko, vsaj del leta dodaten zaslužek. Tkalec je imel delo vse leto, saj je bilo domače platno trpežno in vsesplošno uporabno v kmečkem gospodarstvu, kjer so bile človekove dejavnosti prilagojene poljedelskemu letnemu ciUusu, tako tudi pridelava ter predelava lanu in konoplje. Ljudje so poznali in cenili vsestransko uporabnost lanenih in konopljinih vlaken in semena. Iz konopljinih in slabših lanenih niti so tkati trpežnejše platno za vreče in ponjave ter pletli vrvi, medtem ko so iz finejših lanenih niti tkali blago za moško in žensko obleko, posteljnino in namizne prte, brisače in spodnje perilo. Konopljino seme so zavreli v mleku in z njim zdravili gnojne izpuščaje in bule pri ljudeh in pri živini. Tkalstvo kot domača dejav- stvom in so kupovati platno od tkalcev iz Velike Polane še v letih takoj po 2. svetovni vojni. S tkalstvom tesno povezano izročilo predic, ki se sicer zaenkrat izključno uveljavlja v lokalnem okolju z občasnimi prikazi zgolj v predstavitvene namene, ohranja skupina predic iz Ižakovec. Že letos naj bi bilo drugače. Na tradicionalnih Buj-raških dnevih bodo obiskovalcem ponudili modna oblačila iz konopljinega platna, ročno stkanega na statvah, dragoceni naložbi TD Bujraš iz Ižakovec. Projekt so zastavili s pomočjo absolventa agronomije Dejana Rengea iz Šalovec in samostojne podjetnice, edine poklicne tkalke v Prekmurju, Elizabete Cipot iz Odranec. Delovni načrt predvideva obuditev tradicionalnih znaiti v proizvajalne namene in trženje izdelkov iz materialov, katerih trpežnost in uporabnost je že davno preverjena in potrjena. Primerjava preteklega obdobja z današnjim kaže, da je po- nudba izdelkov iz domačega platna vsakič odvisna od povpraševanja, na kar vplivajo čas in družbeni dejavniki. Čeprav je cenejše industrijsko blago že med obema vojnama izpodrinilo uporabo domačega platna, se njegova cena vedno zviša v ekonomsko in socialno negotovih kolekcije iz lanenega in konopljinega platna, so sprožile med uporabniki pravo etnohistorijo. Po podatkih, ki jih je zbral Dejan Rengeo v okviru projekta Lan - konoplja pri turističnemu društvu Bujraš iz Ižakovec, je berlinsko podjetje že pred leti predstavilo kozmetično Unijo, ki temelji na konopljinem ekstraktu, V Franciji postavljajo montažne hiše iz gradbenih materialov, ki temeljijo na konoplji. Tkalstvo je danes izumrla hišna dejavnost, ki ni preživela Adriatic zavarovalna družb® o* zdi. da bo Pa vendar se zoi, «• •’ j biti temeljni namen predvsem poučevanje J® 'iozgoDF ki pozna konopljo bujnih balkonskih j sebnih vrtnih nasadov. 4* J nost in obrt se je ohranilo v VeUki Polani, Braton-cih in v vaseh po Goričkem (Križevci, Šalovci, Središče) vse do začetka sedemdesetih let, kar potrjujejo podatki iz kartoteke terenskih zapisov Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in ustno izročilo prebivalcev tistih ravninskih vasi, ki so se preživljali predvsem s poljedel- F< 1 časih. Tako je bilo v letih takoj po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo blaga in živil, in tako sc njegova cena dviga danes, kar spodbujata predvsem modna industrija z oživljanjem etnopo-dobc in zahodna ckogibanja, ki priporočajo nošnjo naravnih zračnih materialov. Svetovne hiše visoke mode, ki diktirajo modne okuse današnjih generacij ter kreirajo in pošiljajo na trg Ur’ W sl S!fc< podobnih dvo«*^^ ;__samo transformacij časa. Tkanje ne prinaša več zanesljivega zaslužka, temveč je za redke posameznike predvsem iskanje novih oblikovnih in predstavitvenih možnosti, prilagojenih potrebam človeka s konca 20. stoletja. Naša naloga pa je, da ohranjamo spomin na izročilo, ki je dalo tej pokrajini določeno prepoznavnost v oblačilni in stanovanjski kulturi. takih in ki s tem izražajo saino । vednost, in zaradi dej možje postave vedkrai; na nepravem mestu ;r vem času, je pf* znanje za pogumno vaščanom Izakovec- NATAŠA etnologinja muzeja 1 I a .s ■:= © -C a M s © a Nafta predeluje odpadna olja Kuhinja potrebna obnove - Vsestransko izkoriščanje geotermalne energije Tudi Terme Lendava so zdravilišče, kjer je najpomembnejši vir energije (in zaslužka) geotermalna energija. Ker se pripravljajo na temeljito obnovo kuhinje in restavracije, bodo v prihodnje pozorni tudi na izboljšanje izolacije in s tem na večje varčevanje z energijo. Odpadna olja in maščo- odgovori na vprašanja i/' lju prijaznega vanja z vodo: V Lenua^ dne naprave, pip® so za varčevanje z vcnR'* ni ustreznih pojasni' nesti, da bi gostje san« o © o be odvažajo v Nafto Lendava, kjer imajo za predelavo usposobljene naprave. Tako kot v moravsko zdravilišče se tudi v lendavsko večina agencijskih gostov pripelje z avtobusom, poleg tega pa je Upa edini hotel, izpred katerga odpeljejo in pripeljejo avtobusi, ki vozijo na redni avtobusni progi. Hotel Upa v Termah Lendava ima 290 postelj in 250 sedežev v hotelski restavraciji, pogovarjali smo se z vodjo hotelskega gospodinjstva Slavico Maučec in vodjo hotela Albertom Giorgiuttijem. Od serviet uporabljajo predvsem prtičke iz blaga in recikliranega papirja, tudi toaletni papir je iz recikliranega papirja, kuhinjske role, dnevne vstpnice in drugo pa iz drugega papirja (neoznačenega). Ob posebnih priložnosti, kot so pikniki in prireditve, se pregrešijo in uporabljajo kozarce, pribor in posodo za enkratno uporabo. * In še nekaj podobnih okoljevarstvenih odgovorov: na WC-jih si gostje sušijo roke s sušilniki (stroji), čistilna sredstva pa ku- tanke hrane, steklo in droge odpadke, posebnih odpadkov pa ne zbirajo. Hišnik polne posode odpadnega olja in maščob vozi v Nafto Lendava, kjer imajo ustrezno čistilno napravo za olja. vodo ogrevajo nad 50 stopinj Celzija, v vseh prostorih pa imajo avtomatski regulator temperature. Pripravljajo projekt (po vseh zagotovilih sogovornikov) za izkoriščanje možnosti ponovne pogostosti Dtenjarauj* vsaj to bi lahko uv^^^j^ malnimi stroški- It"' [jifl uporabljajo v sklad'^^^ vode, uporabljajo P® tista čistilna in pf®!?"',.-ki ne vsrtujejo g Masi I cija Henkel ko se odpovedujejo agresivnim čistiIn^ in strogo ' prijazna čistilna sreds*^ Doslej še nismo našli pomurskega hotela, kjer bi se odločili za odprto ponudbo živil pri zajtrku, kot so marmelada, med, maslo in jogurti. Tudi v Lipi imajo še vedno obe vrsti ponudb sladkorja - v rinfuzi in posamičnih malih embalažah, mila in šampone v hotelskih sobah pa imajo še vedno v posamičnih spominskih embalažah. Razen smetane za kuhinjo kupujejo vsa druga živila v povratni embalaži, prav tako točijo yse pijače iz steklenic, ki se vračajo, ali iz šankomatov. So edini pomurski hotel, v katerem gostje lahko kupijo določene vrste pijač tudi v pločevinkah. Sogovornika sta odgovorila, da nekatera živila kupujejo na »ekoloških območjih«, na primer zelenjavo, solato in sadje, seveda pa je to ekološko I Si " F - h* ■■ A' so dražja. ,1 Pri nedavni obnoini svetovalca za II r A nn ll Če Je med papirjem samo ena plastična vrečka, je celotni zbiralnik papirja odpeljan na odlagališče komunalnih odpadkov. le po našem prepričanju, saj kme- pujejo pretežno v velikih paki- tije in območja nimajo nobenega ranjih in povratni embalaži; loče- potrdila ali certifikata. no zbirajo karton in papir, os- gijo (in uvedli ižfcob termalne energije). * gal tudi izolacijo 2^ zen novega pomivai*^^|l^ posebno etiketo so Kuhinja lendavskega hotela in drugi prostori, ki so potrebni za skladiščenje in pripravo hrane, so potrebni obnove. Talno gretje objektov in sanitarne vode v Lipi še nimajo celotnega ogrevalnega sistema preurejenega v izkoriščanje geotermalne energije, ampak z njeno pomočjo ogrevajo le sanitarno vodo in tla. Prav tako njihova energija izpod zemlje še ni pravi obnovljivi vir energije, saj morajo reinjek-(irno vrtino šele zgraditi. Toplo uporabe proizvedene toplote, ki ga bo sofinanciralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Energijsko varčnih žarnic niso kupili in vstavili, ker so predrage. V hotelskih sobah ni glavnega električnega stikala, maksimalno varovalno napravo pa imajo. Kakšne druge energijsko varčne ukrepe so uvedli? Pod tem vprašanjem lahko zapišemo, da so se preusmerili na večjo uporabo plina in geotermalne energije. Nekoliko manj ugodni so bili posebno etiKeio ijir/ za pomivanje de ter perila stari« y moremo trditi,/“i J] vodo in pralnimi vedujejo se raznim za pomivanje 5Jt) SC Jr zunanje zelene P®*!- I zaščito rašt'*''' iir. stvom za — . i.. , to gostov pred kom ' fifi nim sredstvom v j. vanja.. Tako kot drugi g' »5«^ di lendavski z živU*,^ domači pokrajini. -dSfj agencijskih in » pJ^IR r liptfj javnim prevoznim pred hotelom avtobusno postajal** avtobusni promet- BERNARP^ P- 27. julija 1995 7 kmetijska panorama je odgovoren, da obrambni sistem pred točo v Sloveniji ne deluje? ? Kmetijci zahtevajo odgovor a so poslanci državnega zbora posta-dijih še junijskem zasedanju. Odgovora vlade v javnih me-nisem zasledil. Nitjbrž navadni smrtniki ne smemo J Ttdeti IB “isem zasledil. Ni^brz navadni smrtniki ne smemo ^“listrstvu TtdmJt odgovornih v resornem kmetuskem 3 (MlUZ) k[ ■ pa Hidrometeorološkega zavoda Slovenije 3 sistem.Še vedno odgovoren za operativno vodenje »nrambe pred točo, > ®’nios(o^i davkoplačevalcev nad sabo neki , rami. l^Venili siRtAm rhK- C'irz*vLz*Lirrbi ♦rttaV-z^ tw\li 'eniji sistem ob- strokovni nadzor. Še toliko bolj sistemu in^a^ ’'!) ublažil?obranila ali iJnie. Za opustošenje ledene “lip lahko Slove- 'Ivajseti?'"’ * Pretek-''“^asno o’’‘*obju pra- SS??!® P®®“«ka I in sad "^^oormoške vino- ““^PeSnosti?.?^*"'*’ ‘'okazov f* ‘isicnia ok sedanje-oMZ bi *očo. sistemiJ!?®”*® raziskoval *.*»»ih občilih^ v zatrjujejo pri tem opustošenje ledene '0 pred točo mar- po- ''javnii. '“'■‘losti, če ^razj.v . “*’Cer- ■ ; __ zahteifl odgovor- se nekaj sa- ''»niret "f" Tega pred točo pa v Sloveniji še ni- ^vsal^nn’’^" ‘^«iv UDnraK.x:i, _ . ve**' Uporabnik sredstev l»*I JJ-^Slavoin (j(fl Kozjereja da ali ne pa bi tak nadzor potreboval HMZ. kajti takrat se ne bi mogel izgovarjati na slabo delovanje raket, prepozno dovoljenje kontrole zračne plovbe itd. Nekdaj je bilo to bolj zahtevno, ko je dnevno prek slovenskih kori- d orje v letelo prek tisoč letal, danes pa jih verjetno leti desetkrat manj. Ce nekdo svojega dela ne opravlja zavestno in s polno odgovornostjo in če nad tem delom ni kontrole, potem tudi sedanji sistem obrambe pred točo ne more dobro delovati. Morebiti pa bi tudi poslancem kazalo, še bolj pa vladi, da vprašanje odgovornosti HMZ-ja pa tudi ministrstva za kmetijstvo malo bolj zaostrijo. Sem enakega mnenja kot mnogi v nebo gledajoči smrt- niki. ko se nam približujejo to-čenosni oblaki, da je treba dosedanji sistem obrambe pred točo samo ažurirati, določiti odgovorne in strokovno kontrolo ter ga pustiti tako dolgo, dokler ne bodo naši že številni doktorji znanosti izumili kaj učinkovitejšega. Lahko pa se povrnemo tudi nazaj v stare čase in zopet začnemo zvoniti proti toči ter polja škropiti z žegnano vodico. Morebiti bo to bolj pomagalo. Ivan Muhič. Sp. Kamenščak 18, Ljutomer Žetev v Pomurju se bliža koncu Nezadovoljni s kakovostjo Bomo letos dosegli rekorden lanski odkup? V začetku tedna seje žetev pšenice na pomurskih njivah že krepko prevesila v drugo polovico. To lahko sklepamo po podatkih o odkupu, saj so v soboškem Mlinopeku do ponedeljka prevzeli že okoli 38 tisoč ton pridelka, vprašanje pa je, če bodo dosegli rekorden lanski odkup, ko so pomurski pridelovalci prodali 50 tisoč ton krušnega žita. v minulih letih smo bili že nekako navajeni na vrste pred soboškim Mlinopekom, letos pa so bile nekoliko krajše. Vsaj med največjo vročino sredi dneva je bila čakalna doba nekoliko krajša, daljše kolone pa so bile v večernih in nočnih urah, Žal pa zdaj že lahko zapišemo, da so se tisti, ki so določali odkupno ceno pšenice, nekoliko ušteli in bo držala trditev tistih, ki so napovedovali, da bo letošnja cena nižja od lanske. Vse namreč kaže, da pšenica ne bo dosegla 11,5-odstotne vsebnosti beljakovin, kar predstavlja izhodiščno ceno, saj se zdaj vsebnost le-teh gi- bije okoli 11 odstotkov. L, K. i _ siavoin po Franciji , *'ovansa, dežela LUDVIK KOVAČ (5) ul' If lepote in umetnosti * .te fi,*-* - - našel tudi slikar van Gogh, Taje bil gotovo med vsemi najnesreč-nejši, zamračil se mu je um in del svojega življenja je celo preživel v sanatoriju Saint Paul de Mausole. Skladatelj Charles Gounod je tukaj skomponiral Ro- glavovi popotniki priložnost spoznati med našim potovanjem po lem delu Francije in vsi tisti, ki so sc odzvali povabilu svoje zavarovalnice, so se vračali z najlepšimi vtisi. Svoje je k temo gotovo prispevalo tudi vreme, ki ni bilo pre- Kljub črnim napovedim nekaterih velikih nasprotnikov koz se te v Pomurju širijo in jih je vsak dan več, Z razprodajo koz kooperantov mlekarne iz Arje vasi zaradi neorganiziranega odkupa, predsodkov idr. smo pričakovali zmanjšanje staleža. Vendar se je zgodilo prav nasprotno. Sirijo se tako pri rejcih, ki redijo I ali 2 kozi, kot pri tistih rejcih, ki sojih imeli 5 in bi zdaj že radi imeli 10 koz. Vzrokov za tako hitro povečevanje staleža je več. Naštel bi samo nekatere; 1. socialna ogroženost ljudi, 2. lažje delo kot s kravami, 3, skromnost živali, 4. zdravilne lastnosti mleka - terapevtsko živilo, 5, veliko veselje za otroke. Ad 1) Socialna ogroženost ljudi se v Pomurju že precej opaža. Zaradi nižjega življenjskega standarda so pripravljeni več delati,da si ohranijo standard. So pa tudi družine, ki so na robu preživetja in jim je mesečni izdatek za mleko že zelo velik strošek. Za zgled navajam gospodinjstvo, kjer sla zaposlena 2 člana in na mesec ne zaslužita več kot 100.000,00 SIT, vzdrževati pa morala 5-člansko družino. Poleg vseh stroškov za elektriko, vodo, vrtec, šolo itd. jim tako ostane malo za hrano in so si jo prisiljeni v glavnem sami pridelati. Rešitev je v krpici zemje in pridnih rokah, pridela pa se lahko vse od krompirja, koruze, pšenice, zelenjave do sadja in redi prašička za koline, nekaj kokoši za jajca in še ostane nekaj osnovne krme za rejo koze. S tem je zagotovljena tudi samopreskrba z mlekom. Ad 2) Koze so približno 10-krat lažje živali od krav. Zaradi tega jih lahko redijo ljudje, za katere je delo s kravami prenaporno. Ad 3) Koze so lahko izredno skromne živali, lahko so pa tudi zelo izbirčne, V primerjavi z govedom uživajo 2-krat več rastlin in je že zaradi tega njihova prehrana veliko pestrejša kot goveda. Imajo popolnoma drugačen način prehranjevanja kot govedo. Govedo rastline muli (z jezikom odtrga šop rastlin ), koze pa jih grizejo. Zaradi majhnega gobčka koze lahko celo izbirajo posamezne dele rastlin, npr, listje, cvetje, brste, vejice ... Znano je, da so koze na težjih območjih za obdelavo prehranjevali z vejevjem, kajti požrle so listje in mlade vejice. Pri tem bi rad poudaril, da koze celo za 20 % boljše prebavijo in izkoristijo surovo vlaknino kot govedo. Ad 4) Kozje mleko ima pester imunološki sistem in dobre bakte-ricidne lastnosti. Zato ga priporočajo kot profilaktično in celo terapevtsko živilo. Priporoča se ga predvsem otrokom, ostarelim ljudem in rekonvalescentom. Izredno dobra lastnost kozjega mleka je v tem. da se prebavi v 40 minutah, kravje pa v 2 urah in pol. Ad 5) Kozlički so živali, ki se zelo rade igrajo, in prav veselo je opazovati, kakšne akrobacije vse izvajajo. Otroci jih radi opazujejo in se z njimi igrajo. Pogosto se zgodi, da zaradi tega druženja ostane za pleme kakšna koza več. Pri upoštevanju vseh vzrokov je popolnoma neupravičeno nasprotovati reji koz. Veliko površin v Pomurju je zaraščenih. Zaradi opuščanja govedoreje se bodo te površine le še povečevale. V letošnjem letu je še ogromno travnikov, ki še niti julija niso bili prvič pokošeni. Vsekakor je bolje rediti drobnico in izkoristiti travinjc kot ga pustiti zaraščanega. Zaraščene površine namreč niso zanimive niti za kmetijce niti za gozdarje. Veliko bo še potrebno narediti za poseljenost prostora ali kot ApVn nekateri radi govorijo »kulturno krajinott. (Se nadaljuje) I* I/ J Z 4 d' 'č pestra kulturnozgodovinska dediščina. Dc-Uhe v ■' * j* ohranila v številnih kulturnozgodovinskih e Številni pa so našli navdih za svoje umetniške stva- . “metnikj, ki so si pridobili svetovni sloves. te , .. *hl. tiep n le bd rodi!' >■ _________________________ ostajale n j ego- !ll ic i dvorišča no poimenoval cc1o s »sončnim kraljestvom*. V Aixu je bil rojen slikar Franeois Marius Granet, ki je iz ljubezni do rojstnega kraja temu mestu podaril kolekcijo svojih del. Med slikarji. Ttid le <1 I morjem, tu čez so že od nekdaj vodile poti « I 5’ 4 I Ibi^T C "ilk^ J^tttio in tu I--sir -»c izmenjavale razne ne civiuzaeije. »revirni Hi,-spomeniki pričajo o bogati preteklosti te pokrajine. J ■"“'"“'j'i=-to pokraj,- so se izmenjavale različne civilizacije. Številni ki so živeli in ustvarjali v Provansi, velja omeniti še Paula Čežana, navdih za svoja dela pa je tu reka f''®r>coskih pokrajin, v njej se gore stikajo hn***’ Sršlift 1 Sredozemsko morje sta te kraje povezala z Plemen r,. . -. . Pleme - ItttHuro, ki se je v zgodovini ob vpadih 'Uste barbarsko robustnostjo in rezultat bogate V JANEZ LEBAR, dipl. inž. kmet. Ji I Predsejemske aktivnosti Pomurskega sejma Ocenili še mlečne izdelke Sodelovalo 10 domačih in 4 tuje mlekarne Triglavovi popotniki smo se med v racavem proti domu ustavili še Be- netkah. Mnogi so bili tukaj prvič in bili so navdušeni. mea in Julijo, Fausta in Mireillo, med znamenitimi Provansalci pa vsekakor ne moremo tudi mimo Nostradamusa, znanega francoskega astrologa, telesnega zdravnika Karla DC. in tvorca temnih prerokb prihodnosti. Doba razcveta pesništva sega tukaj v čas med 11. in i 3. stoletjem, ko je bila provansalščina knjižni jezik. Pozneje je bil ta jezik preganjan, čedalje večji pomen pa dobiva spet v zadnjem času. Iz Provanse pa izvirajo tudi trubadurji, ki so se od tod razširili po domala vsej Evropi. Le majhen delček tistega, kar ponuja pokrajina, smo imeli Tri- tirano vroče, pa tudi z dežjem, ki ga je bilo takrat v pokrajini ob Muri že čez mero, nam je prizaneslo, Svoje vtise s potovanja smo zaokrožili še z ogledom Benetk in njegovih znamenitosti, zadnjih lir, ki so nam preostale, pa smo se znebili v eni od veleblagovnic pred slovensko mejo. Še bi potovali in ostali skupaj, saj smo v teh štirih dneh postali znanci in prijatelji, cilj tovrstnih Triglavovih srečanj pa je bil tudi letos s tem dosežen. Zato na svidenje prihodnje leto, na tradicionalnem že četrtem izletu najboljših Triglavovih paketnih zavaro- vancev! (Konec) *' 'f i p 9 Im šl h JUpi mama po ŽGTVt fftlTAbA J)AM DoporTA... 'ŽS 55 |W |CAR p2ljo wAR-OČi bvA MENdJA, CEFRAM a e TO 4C0 Kg T^ENiCe'- Med predsejemske dejavnosti 33, kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni spadajo tudi nekatera str rok ovna ocenjevanja. Posebne komisije so med 12. in 14. julijem ocenjevale mesne izdelke, med 31. julijem in 4. avgustom bo na vrsti okušanje vzorcev slovenskih vin, med 7, in 9. avgustom ocenjevanje kmetijske mehanizacije in inovacij, prejšnji teden pa so najboljšim mlekom in mlečnim izdelkom prisodili medalje za kakovost. Skupina sedmih strokovnjakov z mednarodnim certifikatom okusa je ocenila 178 vzorcev izdelkov iz redne proizvodnje desetih slovenskih, dveh hrvaških in dveh avstrijskih mlekarn ter jih najprej razvrstila v razrede. V tako imenovani estra razred 85 vzorcev, v prvi razred 66, v drugega 8; preostale vzorce pa so zaradi neustrezne deklaracije, ah ker niso ustrezab pravilniku, izločili. Najboljšim so podelili medalje za kakovost - 12 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih. Zlate medalje za kakovost so dobile Ljubljanske mlekarne za alpsko mleko z 1,6 % mlečne maščobe, alpsko mleko s 3,2 % mlečne maščobe, čokoladno mleko in za sladoled Tiramisu; Pomurske mlekarne za trajno smetano za stepanje, posneti mlečni prah in polnomastni mlečni prah ter za čajno maslo; v skupini siri je bila najboljša mozarella v slanici Bella Napoti Mariborskih mlekarn, tudi njihovo tekoče kislo mleko je dobilo zlato medaljo. Hrvaški mlekarni Vindija Varaždin in Zdenka Veliki Zdenci pa sta dobili zlati medalji za mlečni puding z okusom vanilije oziroma za sirtoko z okusom manga. Med dobitniki srebrnih medalj naj omenimo še ementalski sir ljutomerskega Mlekoprometa in zeliščno maslo Pomurskih mlekarn; med dobitniki bronastih pa trajno smetano za kavo Pomurskih mlekarn. Čeprav so strokovnjaki letos mleko in mlečne izdelke ocenjevali po novem pravilniku, ki je podoben pravilnikom za ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov v državah Evropske unije, so ugotovili, da ga bodo morali še nekoliko spremeniti oziroma razširiti. Mlekarne se namreč prilagajajo tržišču in na policah trgovin je vedno več Izdelkov, ki jih zaradi različnosti in številčnosti kmalu ne bo več mogoče uvrstiti v skupine izdelkov, ki so določene s pravilnikom. Medalje kakovosti bodo proizvajalcem izročili na gornje radgonskem A sejmu 28. avgusta. Dejan Fujs O ^ZAn^^VALI/^ ^■4 ti IrgOvIn* NABERGOJ, veterinarski inženiring, MORAVSKE TOPLICE, d. o, o., trgovina ZA moje ŽIVALI uk Štefana Kovača 1, Beltinci, tek: 42 401 O vsem, kar vaše živali potrebujejo za dobro počutje, rast in proizvodnjo, svetuje strokovnjak dr, vet. med. 8 vestnik, 27.iul^ sociala, šolstvo, zdravstvo Tudi beltinski župan sprejel odličnjake Vsem Malega princa Za 13 učeacev OS Belttoci n 5 iz OŠ Bakovci (doma iz Dokležovja, Id so v beltiask) občini) Je bilo prav gotovo prijetno preseaečeaje povabilo belibiskega župana Jožeta Karaša na sprejem v kirPžnici in čitalnici bel-tiaske osemlettc. Župan je odličnjakom čestital, jim zaželel še veliko ■Špehov to jto nagradil s knjigo Mali princ. Med njuni kaže še posebej omeniti Majo Kreslin, ki je dobila srebrno (medobčinsko) in zlato (republiško) Vegovo priznanje iz matematike. Vedno več bolniških dopustov Izgubljeni delovni nim za bolniško upravii«« sotnost z dela plačati blizu 16 milijard. To p^' smo potem v Sloveniji dUlV ■ v*’-' ’ ■ _M'*a nadomestila plač za odsotnost z dela zaradi poškodb in nege nam«®** 27 milijard tolarjev. 1' 1 • •. 'B: it Mateja Erjavca, Id je bil 3. na državnem prvenstvu ŠŠD v skobi v višino (176 cm), Natašo Zver, ki je zasedla 2. mesto v Pomurju v skoku v višino, ter Andreja Koceta in Matjaža Kennana za 2-kratno srebrno Vegovo priznanje iz matematike. Tudi vsi drugi so bili dokaj uspešni. F, MATKO Ciciban matiirant Slovo od malčkov v otroškem vrtcu pri Vidmu ob Ščavnici Fred so v otroškem vrtcu pri Vidmu ob Sčavuid pripro- ritt postovBno prUedltev z nastovom CicHma maturant, in sicer za etnike, ki bodo Jeseni začeli obiskovati osnovno šoto. Kot nam je povedala vzgojiteljica starejše skupine Vera Mihalič, se ni vseeno kar tako raziti z nekom, s komer šest let deliš veselje, radost, srečo... Za slovo so pripravili »maturantom« in staršem pestro kulmmo-zabavno prireditev, na kateri So imeli osrednjo besedo otroci, ki bodo še naprej ostali v vrtcu. Prihodnjim prvošolčkom pa so pripeli na prša vrtnice ter jim podelili diplome in športne značke za dosežene uspehe v smučanju, kolesarjenju, žogaiiju, kotalkanju idr. Ob koncu šolskega leta so orga-mriiali tudi izlet za otroke in starše. Večji del časa so se potepali po Prekmurju, ustavili pa so se tudi pri Babičevem mlinu v Veržeju. Videli so veliko zanimivega in koristnega. T.T, dnevi in milijarde zt miujaro loiarjcT. . V oprivds^i ugotavljal, da se v povečuje pogostnosti^^ zdcla,šeboljpapoiT^f odsotnosti. Že predlanskega oktobra so nekatera večja slovenska podjetja zdravstveno ministrstvo opozarjala na veliko izgubljenih , delovnih dni zaradi bolniških izostankov in predlagala spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju. V svojem predlogu so zapisali, naj bi plačevanje vseh nadomestil osebnega dohodka prešlo v hrome zdravstvene zavarovalnice. Zapisali so tudi, da bi bila s tem javna poraba višja, skiomi družbeni strošek pa bi bfl vendarle nižji. Veljavni način plačila odsotnosti z dela, ko trideset dni bolniške odsotnosti delavcu plača delodajalec, se jim je zdel sporen. Svoj dopis zdravstvenemu ministrstvu so končali s stavkom: »Glede na resnost navedene problematike predlagamo, da v okviru Ministrstva za zdravstvo temeljiteje analizirate učinke uresničevanja zakona o zdravstvenem varstva. Predlogi in prizadevanja večjih po- terijev za ocenjov^^J® zadržanosti z dela. tUP' lip'^ Podatki torej, ki so nika bolniških dni poD" .jg; finančnega vidika, A4 analiza tudi pa bi bilo seveda tudi analizo s socialno skega vidika, ki se predvsem na plačno izostankov, ampak te na vprašanje, kako in k smo Imlni. MAJDA zaradi bolezni, poškodbe ali nege 16,41 delovnega dneva. Tako dnevno v Sloveniji ni delalo nekaj več kot 41 tis^ delavcev. Od celotnega števila izgubljenih delovnih dni je šlo nekaj več kot 7 milijonov dni ali 55,45 Izgobljeni delovni dnevi 94 Območje Izgublfenl del. dnevi študentka ekonomije iz Okoslavec izbrana za enoletni študij v Ameriki Manja gre na Bard College G. Radgona Lendava Ljutomer M, Soboto Skupaj 98029 135992 96878 411033 741932 Delež od vseh del. dni % 4,3 5,7 5,0 5.7 5.4 v breme poUjetli 49661 69413 45125 194512 358711 66^ 2165 j ii! ■ Obiskali smo otroke na letovanju v Basld Po večmesečnih pripravah in preskusih so bili Manja Klemenčič in trije ljubljanski študentje kot edini iz Slovenije izbrani za študij v okviru projekta The Virtual University Ko prebirate tak prispevek v Vestniku, se Manja Klemenčič že uči m poti. Poti se le zaradi vročine, saj ji učenje že od nekdaj »c dela težav. Njeiu povprečna ocena v dveh letih ekonomske fakultete v Ma-lAora je 93 in inofesorji jo uvrščajo med izjemno uspešne študente. Vendar pa to ni bil odločujoč kriterij pri izbori za študij na ameriški ■aivcfzL Kakor je sama rekla, niso bili niti številni pisni testi tako pomembni kot zadnp pogovor - intervju s predstavnico Pharea. Za kaj takega pa je potrebno obvladati pogovorno angleščino. Zato pa vsi, ki sanjate o potovanjih in študiju v tujini, učite se tujih Jezikov! ranju prejela vabilo na pogovor -intervju. Intervjuvala jo je predstavnica Sorosove fundacije ga. Carol Tegen. Spraševala jo je o vsem mogočem, na primer kakšne cilje ima v življenju, kaj ji pomeni denar, kaj pričakuje od študija, kje bi rada delala. Soros ima namreč pogodbe z osmimi ame- Celotni postopek vpisa na fakulteto v Ameriki se je začel že januarja letos ko je 20-letna Manja videla v časopisu razpis za enoletni študij v okviru projekta The Virtual University ( pokrovitelji 50 The United States Agency for International Development, The Consortium for Academic Partnership in Open Society In-stituite - SOROS Fondations) in nato poslala prošnjo na naslov Zavoda za odprto družbo na Miklošičevi 13 v Ljubljani; na istem naslovu je potem dobila posebne fonnulaijc (test TOEFL) na več straneh, ki jih je morala doma izpolniti v angleškem jeziku. Teme, o katerih seje morala razpisati, $0 bile aktualne, saj jih je zanimalo njeno razmišljanje o lastninjenju, zakaj želi študirati v tujini in kako bo doma koristila z novim znanjem. Izmed številnih prijavljenih so nato na osnovi vseh podatkov in napisanega naredili o^ izbor in izbrane povabili na podrobnejše testiranje - telegram, ki ga je poslala ga. Neli Manja Klemenčič je rojena S.oktobra 1974. leto, živi pa v Okoslavcih 10. Osnovno šolo je obiskovala na Kapeli, gimnazijo pa v Ljutomeru. Obljubita je, da se nam bo iz Bard Cotlegea občasno oglasila z zapiski o doživetjih in fotografijami. Dimc, je Manja prejela le dva dni pred testiranjem. Reševali so teste. ki so tudi v ZDA obvezni za sprejem na univerzo, torej so v Ljubljani opravljali nekakšne sprejemne izpite. In s temi testi je Manja prvič prepričala komisijo, da so jo iriiraii: pogoj za sprejem je 400 toč, Manja je od 660 možnih točk doseija kar 657 točk, kar je presenetljivo celo za ameriške razmere. »Zgolj splet srečnih naključij,« nadvse samozavestno komentira Manja svoj uspeh. Takoj na začetku pc^ovora je poudarila, da Američanom želi dokazati, da tudi Slovenci nekaj znamo, da smo sposobni... prepričana sem, da ji bo to uspelo. Ko Se ni vedela za rezultate testa, je čez kak mesec dni po testi- riškimi fakultetami; po zaslugi zelo visokega števila točk in blesteče opravljenega intervjuja je bila Manja določena za študij na eni najelitnejših fakultet v Združenih državah Amerike; 27. maja so jo obvestili, da je izbrana za študij na Bard College (The Coile-ge of tbe Liberal Arts and Sciences) v Annandale-on-Hudson pri New Vorku, To je majhna zasebna fakulteta z največ 1200 Štu-denG, kjer poteka večina študija v obliki dela po skupinah z največ 15 študenti. Manjino študijsko leto 1995/ 1996 seje začelo že 23. julija. Takrat seje namreč začel predhodni orientacijski program v Pragi v Češki RepubUG, 4. avgusta pa se začne na Bard Colege jezikovna delavnica. V času enoletnega študija ima določen le en program, in sicer na temo Podobe nepravičnosti, tri programe izobraževanja pa si lahko izbere sama. Zanimajo predvsem njeno področje, torej ekonomija in trženje, pa tudi povezanost z javnostjo in uveljavljanje podjetništva. To so pravzaprav prvi štirje študentje iz Slovenije, ki se bodo udeležili posodobljenega načina izmenjave študentov. In za konec še odgovor na vprašanje, kaj želi Manja s študijem na Bardu doseči: y>Resnič-no izpopolnitev jezika in pridobitev dodatnega znanja. Tam se obravnavajo posamezni predmeti bolj poglobljeno, itudentje imajo dostop do najnovejiifi podatkov. Predvsem želim zagrabiti čim več znanja. Domov pa se bom prav gotov vmila.e BERNARDA B. PEČEK Nepozabna doživeti^j Tudi v letošnjih poletnih počitnicah pomurski otroci l^^^v j počitniškem domu Daneta Šumeqjalu v Baški na »■“‘j' - iV v petih izmenah se bo zvrstilo okrog 800 mladih it krajine. Prejšnji teden je bilo tamkaj 145 otrok iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti . Jurli ob Ščavnici s 17 vzgojitelji in člani zdravstvene ekipe. Lojzka Potočnik, pedagoški vodja, nam je povedala, da se imajo otroci lepo in da nimajo posebnih težav. Starši so morali za 12-dnevno leto- 1 -n i v h t .J-«® 1.1» »Imamo tudi lep<^ [■_ prispeva k še boljS®*®^ položenju. Otroci s® kopajo in tudi valcev je medtem la,« je Sc povedala |i^ točnikova. Spoznavali so Še sti Baške in okoliških i biloje veliko kulttofl^ l !l 'l I i ----------------------------------------:7 Skupina otrok iz občin Gonya Radgona, Radenci in “ ob Ščavnici ob morju v Baški vanje otrok plačati 10.000 tolarjev, razliko 14.000 SIT pa je primaknila Zdravstvena skupnost, saj so bili na letovanju večinoma otroci, ki pogosteje bolehajo in jim bivanje ob morju zelo koristi. iJ •h 11^ nih prireditev, razi*'*' podobnega, skratka X* ga nekaj, nt™-! so ' dali, ikaj. Otroci so ' | da je bilo vseJ^ jjjJ’' I Medtem so se že mov, polni spomin^’* f, pozabna doživel- 9 )» 1^ lih lin si M Likovna kolonija v Kančevcih Takšne so prave kuhuma obzorja r* J® * * počitnice ali d n' *Stati Največ jih po končani šoli želi le lenariti, pametnega. Toda tudi tega se hitro naveličajo. ; - -"V počitnice? ^li želi e se še redno lihlc priiarite^ s^ bo dni- Nace SajnŠek iz Rogaške Slatine, 12 let: »Na delavnico sem prišel, ker je bil obljubljen zelo pester program in ker rad rišem. Vse, kar smo do sedaj delali, je bilo zelo dobro, sam pa najraje rišem. Veliko hodimo tudi na kopališča, na pice. Se posebno lepo pa je, da imamo žure. Staršev ne pogrešam, tu bi ostal do konca počitnic.« Maša Petržlnek iz Ožbalta, 14 let: »Rada rišem, v šoli pa smo dobili prijavnico za to delavnico, in ker je bil program zanimiv, sem se odločila zanjo. 1... ir .11! i Urban in Maša Tukaj rišemo, slikamo, oblikujemo iz gline in drugo. Želim si, da bi tudi drugo leto lahko prišla.« Urban Jeraj iz Gore pri Komendi, 10 let: »Doma veliko ri- '*^vati in početi nič df* w nas uri--zato tudi I razne "a se zah®" PvJcg re veliko za razvni poleg tega. na- razvoj kulture , Pr»it pri naj "lonljo, kamor SO UP-!# tiR 0* 1??’^ mlad, so Vv >«“eod 10do >•«5 S,'hizvseSlov^ X. “Oločiii rt. ki Preši ‘ svojih - ^79® nekoliko dru-^^'‘‘•'Počko- zaželeli ‘»hko se še vedno '‘"'s v S’ <>elo7. in bo 14, av- ^odi Mirko r*** Pri j« : ki ves teden tudi Se 'oval Ir l 1 I I I 1 del svojih so po- av- S* letaS’**’*^^*"^** cerkev, se obiskali so lt'J"’‘’h. imel? V Moravskih sev?,?fskikaj Ir. kisali so nam, "kiivn'* ?*“ihar: ce , m rt„i. sev^,i So ■Ud cvetlične ttttiiicgii < zob ra zeva 1- >n ds’. *Oboje. to '■vne peč Hrti- lha/-.’*Oko tbu, •“■''111, “ni- jc na umet- st h, '*■ - “bihiMjfci smo si umetno- l'r,i ■' ‘imeino- i^o^^^rja, irt-V spomenike ^ndi ve- 'M,''^''iob&'*^rogramje. 7., vaznega dnevnega tj '"tiroma ^arli 5 Pesmi iJ P‘sali ’ kain “nii želili v ‘aiai? nadarjeni maksi- ‘'ih? "*vetjS‘ ‘rt"^^varjalni. ^80V oziroma za Igre, Umetnost, za » ’8ar ne silimo, da Tri potovanja in leksikon S' I kaj deta. Jerneja, ena od udeleženk, je rekla: »To so prave počitnice.« Delovni program Je, vendar delajo to, kar želijo. Nobenega ne silimo. Čuti pa se, da so navajeni na obveze, prisile, na tisto, kar morajo narediti. Vedno sprašujejo, če morajo gledati film, če morajo iti v vodo, Čc ne delajo, imajo slabo vest. Zato je veliko kriva šota, ker je tam vedno neki obvezen red, Čc komu ni do sodelovanja, ne sodeluje. Vendar se vsi udeležujejo programa, mogoče je kakšen, ki se raje igra. To imajo najraje. Najbolj všeč jim je, da ni nobene prisile.« In kako so sami doživeli takšne počitnice. Nace Sem sem prišla s prijateljico iz višjega razreda. Kolonijo so omogočili: Zavarovalnica Triglav, Radenska, Agromerkur, Picerija Strmina, Slavica Dervarič, izdelovanje čopičev, Moravske Toplice, Komunala M. Sobota, Mladinski servis. Ribarnica Plava laguna Bakovci. Meja na reki -Grenze im Fluss V nedeljo je bila na mostu, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, otvoritev kulturne prireditve Meje na reki - Grenze im Fluss. Po uvodnih govorih je bila ljubezenska scena Ljubezni in morja valovi, katero sta uprizorila slovenski igralec Jernej Kuntner (Leander) in avstrijska igralka Antje Hochholdingcr (Hero), Svečenica Hero v nemškem jeziku poskuša najti mir in se upreti Leandru, ki jo v slovenskem jeziku prosi za ljubezen, Hero na koncu prisluhne svojemu srcu in se v slovenščini odloči za Leandra. Z zamenjavo jezikov pa so že na za- nega sodelovanja in možnosti preseganja različnih mej. ANR I četku kulturne prireditve hoteli I opozoriti na začetek medkultur- ■ šem, in ko sem videl prijavnico, sem se odločil, da pridem sem. Prišel sem tudi zato, da bi znal bolje risati. Oblikovali smo tudi iz gline, vendar mi je risanje še vedno ljubše. Vse je dobro in želim si, da bi še lahko prišel.« Tamara Harcan iz Gornje Radgone, 13 let: »Tudi Jaz zelo rada rišem. Program je zanimiv, imamo pa tudi veliko prostega časa. Zelo rada oblikujem tudi iz gline. Za v prihodnje Še ne vem, če se bom s tem ukvarjala.« Špela Blažič iz Vodic, 11 let: »V koloniji je zelo dobro. Počnemo marsikaj, imamo veliko prostega časa. Želela bi si, da bi lahko tudi naslednje leto prišla v kolonijo,« Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jure Zauneker n. MlPHMtODNI ailNtU M*lt HAniKE ii>* miHtnoHU iKMiKi M uuu ituinni 30.6.-18.9.1995 GAL E MURSKA N R I J A SOBOTA I ! I ■I W ■ T. JI ic I Poletje je bolj kot katerikoli drugi letni čas čas potovanj, in to vedo tudi pri Cankarjevi založbi, kjer so pred kratkim predstavili tri knjižna potovanja, za nameček pa še »potovanje« v filozofsko sfero - leksikon filozofskega izrazja. Prvi dve papirnati potovanji (natisnili so ju v soboškem Pomurskem tisku ) sta temeljna kamna nove potopisne zbirke, ki je dobila ime S poti po znamenitem delu slovenskega umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja. V tej zbirki naj bi izhajala dela, ki bodo presegala raven klasičnega potopisa in ki bodo na vrhunski literarni ravni odpirala nova, zanimiva in sveža videnja ne zgolj eksotičnih, pač pa tudi bližnjih dežel. Ameriški pisatelj Henry Miller, pri nas do sedaj znan predvsem po delih, polnih živahne spolnosti, nam je v novi zbirki predstavljen s potopisom iz Grčije, ki nosi naslov Kolos iz Maroussija in svojega avtorja kaže v nekoliko v drugačni luči, V tej, morda njegovi najbolj osebni knjigi, napisani leta 1939 ob začetku velikega svetovnega požara, namreč ni spolnosti, je pa zato v njej veliko prefinjene erotike do pokrajine, njenih ljudi, značilnih jedač in pojil.V knjigo, ki jo prevevata tista posebna grška atmosfera in svetloba, je nevsiljivo vtkana tudi zgodovina te zibelke evropske civilizacije, ki je Millerja povsem očarala. Drugi potopis iz omenjene zbirke je delo pri nas veliko prevajanega nemškega nobelovca Hcinricha Bolla Irski dnevnik. Avtor je na nemirnem zelenem otoku velikokrat preživljal počitnice. se med drugim ukvarjal z vprašanjem katoliške Cerkve, ki ima v irski družbi posebno mesto, s socialnimi stiskami prebivalstva, osvetljuje pa tudi živahne družabne plati vsakdanjega življenja otočanov. Tudi to knjigo, v kateri sc avtor suvereno giblje pod povrhnjico površnih vtisov, prežema posebna simpatija do opisovane dežele. Tretje knjižno potovanje nas pod naslovom V svetu rože mogote popelje v enega lepših predelov naše domovine, na bohinjsko. Obširno besedilo Jožeta Mahniča in okoli devetdeset starih razglednic iz zbirke zbiralca Matjaža Glavana predstavljajo zaselke, iz katerih sestoji Bohinj, ter njihovo gospodarsko in kulturno zgodovino. Delo, ki ga preveva nostalgija po starih časih in njihovih izginjajočih vrednotah, se vključuje v serijo priljubljenih izdaj s starimi razglednicami, ki so v zadnjih letih »pokrile« že precejšen del Slovenije, V začetku omenjeno »filozofsko potovanje« Je utelešeno v novem izmed malih leksikonov Cankarjeve založbe s preprostim in zgovornom naslovom Filozofija. Leksikon s 1800 gesli je spisal Vlado Sruk, ki se pri nas edini ukvarja s tovrstnim delom, namenjen pa je predvsem dijakom in študentom kot pomoč pri premagovanju prvih težav pri študiju filozofije. Glede na to, da gre trenutno za edino tovrstno publikacijo na našem knjižnem trgu. Je škoda, da sicer dobrodošlo delo ni obsežnejše in boU poglobljeno. D. Štefanec kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko do 1 S, septembra ogledate razstavo 12, mednarodni bienale male plastike. RADENCI: V galeriji muzeja si lahko ogledate razstavo slikarja Jožeta Tisnikarja iz Slovenj Gradca. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav razstavo Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu. MURSKA SOBOTA V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N, Beer, F. Bencak, D. Birsa, I, Brunec, M. Danč - Roth, J, Denko, 5. Galič. Z. Gnezda, M. Gumilar, E. GOnter, Š. Hauko, Z, Huzjan, S, Kiraly - Moss, V. Potočnik, I. Premoša in M, Rajnar. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate izbor likovnih del iz stalne zbirke galerije Anteja Trstenjaka, Razstava je na ogled do 14. avgusta. PRIREDITVE BELTINCI: V četrtek, 27. julija, bo v osnovni šoli ob 20, uri predstavitev knjige Beltinci 1322-1993 avtorja Petra Šraja. BELTINCI: V četrtek, 27. julija, se začne Beltinski folklorni festival, ki bo trajal do 30. julija. LJUTOMER: V petek, 28. julija, ob 20. uri bo v avli mestne hiše večer etnoglasbe, kjer bosta nastopili skupina Marko banda in Cimbalova muzika iz Češke, HODOŠ: V Vaškem domu bo v soboto, 29, julija, ob 20, uri gostovalo gledališko društvo iz Vasvara. V nedeljo, 30, julija, bo isto gledališče nastopilo ob 14. uri v Geneterovcih, ob 17. uri v Žitkovcih in ob 20. uri v Gornjem Lakošu. GORNJA RADGONA V nedeljo, 30. julija, bo ob 11, uri bo na grajskem dvorišču literarna predstavitev dramoleta Ferija Lainščaka Penzion Evropa - v slovenščini in nemščini. BAD RADKERSBURG: V četrtek, 27, julija, bodo na grajskem dvorišču brali besedila Franza Grillparzeija. Začetek je ob 19. 30, Ob 22 , uri pa bo na vrtu gostilne Tiirkenloch glasbeni koncert Musič for Milli - jazzovski standardi, V petek, 28, julija, bo ob 20, uri na vrtu Kurhotela Erika Pluhar v nemščini brala liriko Christine Lavam. V soboto, 29. julija, bo v osnovni šoli ob 11. uri matineja Hugo Wolf in sodobniki. Prisluhnili boste lahko pesmim Hu-gha Wolfa, Arnolda Schonberga, Jospha Marža in Franz Schuberta. V nedeljo, 30. julija bo ob 19,30 v osnovni šolikoncert nagrajencev 1. mednarodnega tekmovanja v petju Fcrruccio Tagliavini, Ob 22. uri pa bo zaključek prireditve, BISTRICA: V nedeljo, 30. julija, bo začetek Mlinarskih dnevov Bistrica '95, po 14. uri si boste lahko ogledali nastop folklorne skupine, veseloigro, nastop gasilske skupine, izpiranje zlata in drugo. 10 vestnik, 27. juljja.1^ ne zgodi se vsak dan < zvezde vam kažejo Litiiri j« ri f- ‘ r ll J [ I I ■J OVEN - \ Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je ’ J prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj poza- _' ’ bila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar pa se lahko izkaže kot izredno kočljiva zadeva. ( I I On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. BIK Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že čas, da vsaj malo poskrbiš tudi za svoje denarne zadeve. On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. v DVOJČKA Ona: Prijatelj te že dalj časa pozorno opazuje, a si preveč zaverovana v svoje delo, da bi to opazila. 1 Stopi mu vsaj korak naproti in mu tako olajšaj V Aleksandriji je umrl najtežji Egipčan, ki so mu rekli človek slon - tehtal je 450 kilogramov. Njegovo truplo je iz stanovanja v četrtem nadstropju komajda odneslo 20 gasilcev. Petištiridesetletnega Mahrusa el Sajeda Ibrahima so aprila spravili v bolnišnico s pomočjo žerjava. Takrat je nesrečni Ibrahim prvič Sel zdoma, odkar je zbolel. Do poroke 1988 je tehtal 80 kilogramov in se ukvarjal s karatejem, nato pa je zbolel za ele-fantizo. kožno boleznijo, zaradi katere se bolnik nekontrolirano redi. Ker se je bal, da mu bo mu ponoči trebuh zmečkal pljuča, je vedno spal postrani. I J J'/l ■I L ■ ‘ll H - I ■. v tej dneva j, gda je v Kneriki vročinski val okouli štiristoti živlenj, je tildi v Sloveniji vrouCe* Kak pri žetvi, tak v parlamenti* ** sreCo zavolo te vročine ne j bi loti smrtni žrtev# razprava je bila zakona, šteroga predlog je biiu že prpravleni na sprotolejtje, pa je kumaj zdaj buu dani v pT* Stenji poslancoD. Čiglij, ka vsi sakši pa čiijemo, kakdi krvni davek se pri nas * naši ceataj, so eni poslanci bili j 2a tou, k* vozniki lejko malo vinjeni, eni pa, ka nesmijo oi nika. Že pri rejCi vinjeni, se je stavlalo. W 3* prej za vino žaljivka* Sako j ne pravijo ali pa ožgan j eni ali pa op i vi j eni, so se zaidnouk nej. Vrouča eni^ No Bela pravi, ka 3O v predlaganon vekši problemi za rej Siti kak. je Na jaJtoBi I ' delo. Odkrila boš nekaj povsem novega in nepričakovanega. On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. RAK Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, ‘ ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, pa četudi si boš želela karseda I omahovati. On: Zadrži se in ne skušaj za vsako ceno doseči vsega, kar ti pade na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebno zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resnično rad. LEV Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav Usmrtitve na videu osenajsti kazenski pikaj ali se naj ponovno šoferski izpit ali ne j- Bela pravi * ka UM pike bi naj bile nabrane od prekrSkof Steri te Na seznamu najbolj . prodajanih videokaset v Veliki Britaniji se je te dni znašel dokumentarec Usmrtitve, ki prikazuje izvršitev smrtne kazni nad 21 obsojenci. Med najbolj srhljivimi pričevanji sta kamenjanje nage Soma-lijke in obglavitev državljana Savdove Arabije. Po mnenju britanske cenzure je posnetek primeren za prodajo odraslim, zaradi pritiska javnosti pa so nekatere knjigarne kaseto že umaknile iz prodaje. Usmrtitve so ponovile uspek videa Obrazi smrti, ki je prikazoval trpeče in umirajoče živali in je bil v osemdesetih letih že klasika te krvoločne filmske zvrsti. Na severu Indije jc po mnenju gozdne uprave indijske zvezne države Himahal Pradeš preveč leopardov. Zaradi raznih zaščitnih ukrepov in prepovedi streljanja seje njihovo število od leta 1989 povečalo s 533 na več kot 900. V naravi zanje ni več dovolj hrane, zato gozdna uprava zahteva, da je treba dovoliti odstrel izbranih živali. Zveri vedno pogosteje ubijajo ljudi. V preteklih 5 letih so jih namreč napadli in ubili 30. Žrtve so bili predvsem otroci med 4 in 14 leti. 11 JI n ■l li neprijeten. On: Ne zaletavaj se z glavo skozi zid, ampak poskušaj ravnati Čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar bo potrebno vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo... DEVICA Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se. saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in na koncu lahko potegneš krajši konec prav ti. On: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje uresničljiva. Delo te priganja od vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo vse skupaj odneslo s seboj. lEHTNICA Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega vreden ni. Pričakovano povabilo bo prišlo za las prepozno. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno, kot misliš. Še vedno . se ti bo ponujala priložnost, kije enostavno ne smeš zamuditi. SKORPUON Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je i nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči. STRELEC Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in boš zopet na vrhuncu svoje moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot tudi drugje. On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se Še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti. KOZOROG Ona: Skrajni Čas je že. da si temeljito izprašaš vest in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ. S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten prepir, ki se bo končal veliko bolje, kot boš pričakovala. On: Vsi strahovi in pomisleki, ki ti že nekaj Časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta konec tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži na kasnejše obdobje. radi njih koval v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli VODNAR Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na človeka, ki te bo prav za- z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile pa tudi težav bo konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko sicer vse skupaj precej čudno obme. _ RIBI Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem. kar pogrešaš. Ljubezen je preveč relativna stvar, da bi ti uspelo karkoli posploševati. Pa tudi ‘ tvoj partner nima neskončnega potrpljenja. Ob: Neka pohvala ti bo pomenila veliko več kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti karseda samozavesten in samostojen, tudi ti potrebuješ oporo n varnost osebe, ki te ljubi. I I rev* , nej dto na cesti. Či je pa --prepasani, ali Či je vozniško pozabo • avtoji, zaj se pa pela s svojin, ali či j® trikotnik, takši prekrški bi mogli biti v posebnoj kategoriji, za štero bi ogrožajo varnost doota varnos-Lni 1=^ milejša kazen. Za prehitro vožnjo, za prebit^ prejk pune Črte, za vožnjo skuz rdeči posvejt' pa naj bilu pouleg točk eSče tak velki P" . štrof, ka bi se takšomi ob jest noži pa važnjakb^ lače v rit zgrabile pravi Bela, šteri je čtio, i® eni poslanci predlagali, ka bi naj pejnežni Ir^ .; bili j nižiši, na nivoji povprečni osebni peejd^^.-Bela pravi, -ka či se že ide za višino Sttof*' : mogo biti sorazmeren if*: markof pa itoč jof zi. Tak ka bi nogo | šteroga takši nečlovik vozi* __—- svoj divji avto odatie ka bi lejko štrof pla^' se te naj 2 avtobusen vozi. Brat Džouži Zdravniki v kitajski provinci Hunan so šestindavj-setletni Li povedali, da je v resnici moški z redko genetično napako. V univerzitetno bolnišnico v Hunanu je prišla po pomoč, ker ni imela menstniacjic in ni mogla zanositi. Po preiskavi kromosomov pa so odkrili, da je moški. To je prvi tak primer na Kitajskem. Li nima izrazitih ženskih značilnosti, njena maternica je nerazvita in spominja na uterus petletne deklice. Nesrečno Kitajko zdravijo z estrogenom. Dim polni državno i blagajno I S: Lir Zenske, ki so bile v japonski družbi doslej odrinjene k domačim ognjiščem, se vedno bolj uveljavljajo na področjih, ki so veljala za moške trdnjave. Letos so lahko prvič nastopile tudi na regati starih čolnov, ki so bili v skladu s tradicijo tako ali drugače v znamenju zmajev. Na 600 metrov dolgi progi v Tokiu se je pomerilo 29 posadk. Organizatorji regate so zbrano startnino namenili za pomoč žrtvam januarskega katastrofaloega potresa v Kobeju. r .1 p: L I ro ^G’- •st tits-t fr . h Aftst 3 š w g 5 Najvišja stolpnica Avstarlsko mesto Melbourne se bo morda kmalu lahko pohvalilo 2 najvišjo stavbo na svetu. Multimiljarder Bruno GroHo napoveduje, da bo financiral gradnjo nebotičnika, ki bo postal melbournska značilnost, tako kot Eifflov stolp pariška. Javnosti je že pokazal maketo zgradbe, ki bo visoka 500 metrov in bo imela 120 nadstropij. Če bodo v njej poslovni prostori, bo v njih I lahko delalo 20.000 ljudi. Po r predračunu naj bi stala zidava približno poldrugo milijardo dolarjev. Vestnik z vami vsak četrtek! tf V delti Biserne ^^li= rtJ ma najboljši ci pip iz bambusa. E* toliko, da si le težko P” kratek odmor za ski užitek. Veliko pihajo dim ostali lca< PUMJO O» 1 O!.«-" u je po približnih oc® jc po priunziiui «— .ilOP tajskem okrog 30® spoznanja o razvade jim še niso 1"^ zavesti. Z davkom zdaj zberejo tVrtU UrAik TlirilCUH* “ k h tkov vseh proraču**' štev. Ou a 'r J I e I I ... 7yf SA Tt 4 5*/ / T -r 7s r A **— t 11 za vsakogar nekaj Lubenn 1' Swoiia lubenic ali vodnih 1' I n I, buč, kot jim pravijo “‘'Klosaksonski *4l!om okusen sadež je odličen za člo-"orisinih hujšanje. Vsebuje veliko P3 blagodejno vpliva --pa zeln m Pospešuje odvajanje vode, ima -- - -- ■ ■ 5 tega sadeža. ‘ ^^hdar pravzaprav ob vsakem času, -’7 budi ne z naj večjim užitkom poje POEssi vročini, ko nobena pijača ne iihiif.,..-; ,. j^Liša je seveda primemo ohlajena. narodi, se bo kmalu začela, Ta na zato lahko tudi pri hujšanju verjetno z največjim užitkom poje .. -f~- * 'OJUI ^Dkovnjaki priporočajo, če se človek odloči '^jSaaJe, da en dan v ~ '• benici.r ' lanuni shujševaina^kura za en dan v tednu preživimo zgolj ob lu- J • ‘^'***»** pj Vil T ilJlU 1L1“ E ifiiH druge dni uživamo pač tisto, predpisuje. rstu MJDBA tedna i-j if i*: 1 i 13 'fi S I r 'di r Lil <1 - platnene čipke peremo tako, da jih ovijemo okrog lesene deščice in previdno pomakamo v raztopino detergenta za fmo perilo. Potem čipke odvijemo, jih dobro izperemo in z nerjavečimi ščipalkami pri-, trdimo na gladko podlago, da se posušijo. - če želimo očistiti platneno vezenino, ne da bi jo prali, jo zdrgnemo s kosom posušenega kruha. - platno ne bo porumenelo. Če ga zavijemo v papir modre barve alt pa predal, v katerem ga hranimo, pobarvamo modro. i 'i u 1 Hir. IJ . I 1'11 ■, premažite z va- zelinom in jo čez deset minut zdrgnite z mehko krpo. Neprijetne rjaste madeže boste preprečili, ce likalnik po vsaki uporabi očistite z nekaj kapljicami olja. Kuhajte z nami < oHi&Ahiik dekolte ir poudarjeno oprsje O tem, da sta črna in bela večni barvi, ni treba posebej izgubljati besed. Letos so izredno modne zapeljive črne oblekice z globokimi dekolteji in najrazličnejšimi dolžinami, pomembno je, da je videti čim več vratu in oprsja, ki je po navadi skrito v obleko na kombinežni, stezniški ali pa košarica način. Predel obleke okoli prsi je velikokratkombi-niran z drugo barvo, daje izrazitejši, rokavov najraje ni. Ker pokrivajo ramena zgolj naramnice, takšne obleke delujejo krhko in nežno, prav takšni pa so tudi materiali. d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 ^KiiiihiiiiJ^otlne cene in velika izbira 3.311 ploščic, WC-kotliček z ventilom J '. novi vzorci tapet, preprog in tekačev, kosilnica S k* HUSOUARNA - 29.700 SIT. RTIco zvestobe še 5% POPUSTA! ^Kltliti i| 'Veselimo se vašega obiska! Tujih skladb nstsnm v Stročnice kuhajte v nesoljeni vodi, sicer sc dolgo ne zmehčajo. Solite jih šele, tik preden so kuhane. Dno lonca pred kuhanjem namastite z oljem, da se stročje ne bo prijelo. Pri nakupovanju pazite, da je zelenjava sveža in mlada. Tudi barva marsikdaj pove o kakovosti plodov: najbolj enakomerno in najhitreje sc skuha leča svetlozelene barve, enako velja za sivozelen grah, medtem ko potrebuje rumeni več časa, da sc zmehča. Med vrstami stročjega fižola je najboljši masleni, ki ima nežno svetlorumeno barvo. 7 ’ ‘ y— LOVED A WOMAN - Hryan Adams Bun 3^1 11 HUl - 4t glasbe Marelof ic treh dolin Atu. FntHB FmoChji Hbt U PhAŽMK - M*. Prt« «*** BOUtlV - Abs. ' Ans. Jufu Gortii* 1eo[ In Ztntl i»LI 3, ■TgBsta 199S, u iusIdt: MbisIiI «1, I 69000 Mitrskt Sobota^ za lestvice. st. 30 skladbo: I Prtimek ter “aslov;____ -f Oksfe’f>Isko Biodra lanu J fUsirant s>ili - iiie^« za vsakdanje puktiic diii. kojc li ctni se v službo ak po opravkih v mesto. Srajca je tokrat praktična in udobna, v toplih dneh učinkovito na-doiMšča jope. Nekoliko daljša je, zato se pokriva k bokov, ampak tudi zadnjico. Lahko jo oblečete, odprto seveda, na hl^, krilo ali obleko vseh dolžin. Najpo-gostejaša barvna koa^inacija je letos bela. Sabdali so obvezni. RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94,6 »Hz (dopoldne tudi SV 648 kHzl Jegulja najbolj tekne, če je res sveža. Pa veste, kako najlažje odstranite kožo? Z ostrim nožem jo krožno zarežete pod prsnimi plavutmi In povlečete za kak centimeter navzdol. Zatem natrete s soljo Čisto kuhinjsko krpo, primete odlu-ščeni del kože in z enim gibom potegnete z ribe. Pri plavuti na repu si pomagate z nožem. Glavo in konec repa odrežete, očiščeno jeguljo pa nekajkrat oplaknete v slani vodi. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10,00 Poročila - 10,30 Kinoventilator - 11,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBGja - 12.30 Dežurni norinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Ob koncu tedna - 17.30 MV-dur - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Sipli mi - 22.00 Lahko noč Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 30,00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami * 11,00 Sobotni gost - 12.00 Poročila SBC-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna -18.(X) Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Lahko noč Ne4e|ii - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Miselin čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila -I€.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše žeije s česbtkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Koln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.1S Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Eiežurni novinar v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cefcron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč Torek - 5.40 Prebujajte se i nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Eiopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV- 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19,30 Mursfco-morski val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8 DO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17,00 Mali radio/Adolescentru ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Geza sc zeza - 22.00 Lahko noč II [ illlii k I , Sadni vrtovi že ponujajo zgodnje sorte domačih jabolk. Ker je njihova trpežnost zelo omejena, je prav, da jih gospodinje čim pogosteje vključujejo v dnevne obroke. Zaradi krhkosti so primerna za različno uporabo. Za jabolčno kačo potrebujemo; Testo: 25 dag bele moke. 12 dag margarine ali masla, noževo konico pecilnega praška, približno 4 žlice kisle smetane, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja v prahu, maščobo za pekač in jajce za pomazanje. Nadev: 1 kg očiščenih in tanko narezanih jabolk, 2 žlici (po želji) sladkorja, ščep cimeta, pest prebranih in opranih rozin in 2 žhci na maščobi prepraženih drobtin. Priprava: Presejano moko zmešamo s pecilnim praškom, med njo zdrobimo maslo ali margarino, dodamo sladkor, smetano in rumenjaka. Testo urno pregnetemo in oblikujemo hlebček, ki naj zavit v prtič na hladnem počiva pol ure. V vročih poletnih dneh naj počiva v hladilniku. Med tem olupimo in narežemo jabolka, jih odišavimo s cimetom in potresemo z drobtinami in rozinami. Sladkor potresemo po jabolkih, ko so že oblikovana v debelo »klobaso« na testu, da ne puščajo soka. Testo razvaljamo v podolgovato krpo in ga položimo v pomaščen pekač ter ga po sredini dolžine obložimo z jabolki, ki jih sedaj posipljemo s sladkorjem. Jabolka naj bodo naložena v obliki debele klobase. Testo zapognemo čez nadev najprej z ene strani in ga premažemo z beljakom, nato ga zapognemo z druge strani, da se sprime, Ce so nam pri testu ostali obrezki, jih narežemo v prst široke in tohko dolge trakove ter prelepimo poševno čez »kačo«. Pečemo pri 220° C približno pol ure. Režemo nekoliko ohlajeno. Cilka Sukič Urnik za sonce Sredstva za sončenje se najbolj primejo suhe in hladne kože. Namažite se dvajset minut pred sončenjem, da zaščita začne delovati. Sredstvo za sončenje razmažite po koži čim enakomerneje. Ne masirajte se z mazilom za sončenje, saj s tem dražite kožo. Mažite se narahlo in z dolgimi potezami. Preden se ponovno namažete, sperite s kože sol in pesek, da se ne zmanjša učinek mazila in da se koža ne nadraži. Ko se ponovno namažete s sredstvom za sončenje, učinkuje sredstvo le polovico na embalaži napovedanega časa. Če vas je sonce preveč ožgalo in je koža vroča in rdeča, si pripravite obkladke z jogurtom ali nanesite posebno emulzijo, ki hladi. Starše vedno zanima, ali se bo rodil fantek ali deklica. Ameriški zdravnik dr. Eugenjonas meni, da Je našel odgovor. 20 let Je opazoval več kot 8000 nosečnic in Jim po spočetju napovedal, kakšnega spola bo novorojenček. V 95 odstotkih je pravilno napovedal. Pri napovedih se jc ravnal po tem, da je po njegovem šest nebesnih znakov (bik, devica, rak, škorpion, kozorog in ribi) ženskih, drugih šest pa moških (oven, dvojčka, lev, tehtnica, vodnar in strelec). Če J e med spočetjem Luna v ženskem znaku, se bo čez devet mesecev z veliko verjetnostjo rodUa deklica. Obratno velja za dečke. SESTA«L MARKO NWAST KANALNO SNEMANJE ZVOKA VRSTA IGRE NA SREČO AMERIŠKA DT^ MAČKA USNJEN TOK zanlaCe ORODJE 2A začrtava UERfSOV HA LES VELIKO AHSKO JEZERO 1 TORJCf VZHODNO 00 BREZO S10VENSK3 PESNIK ^L£) lOPAZft KMEČKE VOZOVE PISMDK) POTRDLO AU I2VD NIZKO LfZEC SVET, DOUNA ■7vroHO-BILSKA OZNAAA RDUUNUE fuSTEn mupio, UflHOVlSA t PISANE PŽ^ ŽTNtCA V SflBUl OGUKO-VOOfK V NAFTI TON AlfiftErfT OKUSNA MOflSKA RIBA SOČNE, SlAOKE SUČE brodnik VOJSKOVODJA OAVUH CfFMANOV 2G0RNJ DEL STOPALA HRVA^ TENISKA IGHUKA MAJDLI ČISTOST, KREPKOST KDOR KAJ AAAN2IRA AU HLM IGRALEC SJEtffiB FUDON LJUBKI ’ AZIJCA POLBONA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno; avtotip, Niagara, tobogan, Oleron, Nil, ris, INA, Esk, Ni, Ta, Gspan, K otomana, 1, pain, iterbij. Čuki, re. 12 vestnik, 27. podlistki Osem pogledov InPOTO VAN J E Opis sveta na pragu tretjega tisočletja l~Jemeja Katona Drago f^ntarič | j i i Heraklit je primerjal ureditev sveta z večnim c^jem, ki »se ritmično prižiga in ugaša*. Empedo-kles je pripisoval spremembe v vesolju upadanju in naraščanju dveh komplementarnih sil, kiju je imenoval »ljubezen« in »sovraštvo«. Na zgodovinsko področje jc takšno ciklično teorijo prenesel G, Vico (17./18, stol.). Na njej je zgradil svoje pojmovanje »naravnih« zakonov, ki so gibalo zgodovine. Osnovna zamisel njegovega gledanja na človeški razvoj je, daje zgodovina vsakega ljudstva celota zase, v sebi pa zaokrožuje tri faze, in sicer obdobje bogov, ko vlada teokracija, sledi obdobje junakov oz. vlada aristokracije, zadnje pa je obdobje ljudi, ko se pravo postavi na razumsko podlago in postane univerzalno. Takšen razvoj seveda pomeni napredovanje iz barbarstva v kulturo in civilizacijo, vendar tej sledi razpad tn dekadenca. Ta proces se v zgodovini pri različnih ljudstvih in v različnih okoljih nenehno ponavlja ter dosega višjo raven. Ima pa ciklično obliko, to pomeni, da izključuje možnost neprestanega linearnega napredovanja. Vica za življenja niso priznali, nanj je postal pozoren šele kasneje. Dokončno so odkrili njegov pomen Šele leta 1900, ko so ga priznali za predhodnika modeme zgodovine. Pod njegovim vplivom so nastale nove ciklične razlage zgodovinskega razvoja. Najvplivnejša med njimi je bila teorija O. Spen-glerja, kot jo je razložil v delu Propad Zahoda (1921), Toda medtem ko je Vico slavil napredovanje razuma, je Spengler svojo teorijo zgodovine oprl na Nietzschejevo filozofijo. Razlikoval jc med »faustičnimi« kulturami, v katerih prevladuje iracionalna volja, in »apoliničnimi«, kjer sta doma razum in ravnovesje. Vsaka kultura je organizem, ki se rodi, rase, dozori, nato propade in umre. V zgodovini si je, pravi Spengler, sledilo šest velikih kultur: egipčanska, kitajska, antična, indijska, arabska in zahodna (evropsko-ameriška). Ta je že dosegla zadnjo fazo »civilizacije«, tj. kulture velikih mest, zato bo kmalu propadla. Spengleijevo delo, katerega tendenca seje izčrpavala v poveličevanju nemške kulture kot reprezentantke celotne zahodne civilizacije, je kljub tej negativni nacistični konotaciji vplivalo na vrsto sodobnikov, med drugimi na A. Toynbccja in P. Sorokina. Ti se niso več ukvaijsli samo z uveljavljanjem teorije o temeljnem univerzalnem ritmu, ampak so že skušali natančno opisati osnovna načela in zakonitosti, po katerih se le-ta uravnava. Tako osredotočeno zgodovinsko opazovanje je Toynbee najprej preizkusil v kulturni evoluciji. V tem omejenem obsegu je spoznal, da civilizacije z dosežkom vrhunca svoje vitalnosti polagoma izgubljajo kulturno moč in zatonejo. Stopnjo njihove vitalnosti je proučeval s sposobnostjo odziva na različne izzive in spodbude, s katerimi se je civilizacija kot taka morala srečevati. Bistveno določilo kulturnega zloma je prepoznal v zakmelosti in togosti družbenih struUur in vedenjskih vzorcev, ki neizbežno zaznamujejo proces razpada vsake civilizacije. Prav v tej zamrznjenosti sistema vrednot tiči razlog, da se družba ne more več prilagajati spremembam, tem izzivalkam in neizbežnim pobudnicam ter spremljevalkam kreativnega procesa kulturne evolucije. V nasprotju s Spenglerjem in Toynbeejem pa P, Sorokin trdi, da nobena od velikih civilizacij ni dokončno in popolnoma propadla ali celo izumrla, povrhu pa ga je še zmeraj vznemiijalo vprašanje kako, kdaj in zakaj pravzaprav pride do porajanja neke kulture in kakšni so (prepoznavni) znaki tega kompleksnega dogajanja. Faza razcveta Sorokinu po natančnem proučevanju vendarle ni kazala na preveč idiličen enosmeren vzpon rasti; pogosto jo spremljajo vojne in druge (destruktivne) nestabilnosti pa tudi preprosta teza o vzponu in nato upadu civilizacij se mu zdi vredna kritičnega pretresa. Potek razvoja civilizacije se mu kaže na veliko bolj kompleksen način. V njem je prepoznal spreminjanje najbolj temeljnih vzorcev, natančen pregled teh spremenb in njihovih učinkov na vse vidike družbe pa ga je napeljal na misel, da velika shema za sintezo zahodne zgodovine temelji prav na izrazito pravilno ponavljajoči se fluktuaciji sistema vrednot. Dvajseto stoletje je idejo napredka torej odločno povezalo s principom flulrtuacije, ki jc sicer zmeraj veljal za del temeljne dinamike vesolja. Kako to, da nas je sicer tako naravno valovanje (lat, fluctuatio iz fluctuare valovati), kakršnega navsezadnje poznamo tudi iz svojih lastnih življenj in s pomočjo katerega si razlagamo naravo in vesolje, šele v 20, stol, pripeljalo do prepotrebnega revidiranja zgodovinskega dogajanja in predvsem njegovega gibala. Razlog za to najverjetneje tiči v že prej omenjenem izvirnem pojmovanju časa, kakršno nam je prineslo krščanstvo, in pod njegovim vplivom je zahodna civilizacija zavrgla antična (in druga) izročila. Če se poučimo v zgodovinskih knjigah, lahko izvemo, daje prav naša tradicija - judovsko-krščanska torej - v resnici edina, ki ji čas teče tako skregano z naravnim ritmom. Vendar hkrati velja, da je krščanstvo eden najglobljih temeljev zahodne civilizacije in je zato tudi njegova vloga znotraj , le-te ena najbolj tvornih ter osrednja. Tako znanost in filozofija kot tudi zgodovina in seveda umetnost so nastajale in se razvijale skupaj z njo ali v sporu z njo, zmeraj pa z njo. (Nadaljevanje prihodnjič) Kalifornijskih gamsov nisem srečala, čeprav sem se po zgledu planincev odpravila na visokogorsko turo po dobro označenih poteh. Markacijske točke so bile nekoliko drugačne kot pri nas in nanje sem se hitro navadila. Zaradi dobre lastne kondicije ali pa zaradi slabe kondicije amerišldh planincev sem dosegla željeni vrh po dveurnem lažjem, občasno pa težjem vzpenjanju. Čeprav je v navodilu omenjena 4-utna tura. Pogled z vrha slapa Vosemite je bil enkraten. Vrhovi okoliških gora so se kopali v soncu, pogled v dolino je govoril o majhnosti človeka. Z desne seje vzpenjal okrog 2,307 m visok El Capitan, naj večji kos granita na svetu, dvakrat večji od tistega na Gibraltarju. Predstavlja izziv za vsakega plezalca. Površina stene se v poletnem času lahko segreje tudi do 68 stopinj Celzija, zato je najboljši Čas za premagovanje stene zgodnje poletje in jesen. Na levi, nekje v daljavi, je bil še en vrh, ki je tudi predstavljal izziv. To je bil Half Dame, najbolj navpična granitna stena Severne Amerike, visoka 2.695 m. Samo 7 odstotkov je nagnjena od popolne vertikale. O nastanku te gore govori legenda. Nekoč so v dolini Vosemite živeli ljudje, bolj podobni živalim. Eden od njih sije poiskal ženo med Indijanci plemena Mo-no, živečimi ob jezeru Mono. Ime ji je bilo Tesaiyac. Vračala sta sc v dolino. On je nosil jelenje kože, ona pa na hrbtu košaro, v naročju pa otroško zibelko. Ko sta prišla do današnjega jezera z imenom Ogledalo, sta se začela prepirati, ker sc je Tesaiyac hotela vrniti domov. Mož je vrnitev zavrnil, češ da tam ne rastejo hrasti in druga drevesa, čeprav je žena zatrjevala, da bo posadila sadike. V brezupu je Tesaiyac začela jokati in bežati proti domu. Mož ji je sledil, in da bi to preprečila, je vanj vrgla košaro. Tako je nastala gora s tem imenom. V begu je odvrgla tudi zibelko in danes lahko vidimo to dejanje v obliki Kraljevskega loka. Ker sta kot par prinesla v dolino jezo, sta se spremenila v kamen. On je postal North Dome, ona pa Half Dome. Tesaiyac je obžalovala izpad jeze, zato je začela jokati in nastalo je jezero Mirror. Še danes so na gori vidni sledovi teh solza, če pa dobro pogledate goro, je obličje tako, kot ga imajo ti Indijanci, s kratko pristriženimi gladkimi lasmi. Najlepši razgled na celotno dolino pa Je z ledenika, visokega 2,199 m. Ob potepanju po višavju sem upala, da ne bom srečala me-, dvedov, čeprav so table opozarjale nanje. Tu živijo že zelo dolgo. V začetku so bili to grizliji in pravijo, da je bil zadnji ustreljen 1895. leta. Znan je bil Ben Franklin, ki je ljudi zabaval v predstavah Jamesa Čope na Adamsa okoli leta 1854. Danes je edini grizli v parku Vosemite na zastavi države Kalifornije, sicer pa živi na tem območju še okrog 300 črnih ameriških medvedov. Ime je zgrešeno, ker so lahko različne barve od rjave do črne. Včasih postanejo lahko zelo napadalni ob iskanju hrane in se Človeka ne bojijo, zato je potrebno biti previden. Dolina Vosemite je nastajala skozi tisočletja ob pomoči ledenikov, ki so poglabjali strugo reke Merced. Led je zbrusil granitne skale in jih razbrazdal, nastala so jezera. Ameriška plemena Miwok so naseljevala ta predel vse do sredine 19. stoletja. V letih zlate mrzlice so ta del začeli naseljevati beli priseljenci. 1851. leta je major James Savage z bataljonom prisilil Indijance na življenje ob vznožju gora in prvič videl lepote narave. John Muir, Škot po narodnosti, pa je mož, ki je pripomogel k temu, da je ta predel Siene Navade ostal neokrnjen in leta 1864 razglašen za prvi nacionalni park v državi. Da bi San Franciscu zagotovili pitno vodo, so 1913. leta zgradili v tej neokrnjeni naravi jez. Graditvi seje najbolj upiral Muir in pravijo, da jc umrl od žalosti, da ni uspel, naslednje leto, se pravi 1914. v starosti 76 let. Za stražarja in oskrbnika parka je 21 let vejjal Galen Clark. Danes skrbi zanj množica ljudi, in to jim dobro uspeva. Imajo recimo svoj pro- gram reciklaže odpadk(ff,h®j nejo v parku. Uporablja m S no papir, nc plastika. Pap#' uporabljajo, je iz reciklaža[ Čas, odmerjen za | jc bližal h koncu, nič ni * Ponovno jc bilo viti nahrbtnik injomal"^’^* končni postaji Los Angri^. nočni vožnji sem #e ■ frSi tranjih urah znašla v industrije, za mene tudi v t snem središču za nasledm^ dni, V kratkih utrinkih opisala svoje profesiona , vanje v Ameriki, se nekaterih značilnostih tega ■ - .............. ..... in nato sklenila ta potep vah vzhodne Amerike. Otvoritev svetovnega -------------- 1^ zdravnikov, ki se ukvaijajo t nimi požiralnika, želodca, । in debelega črevesa, jentr šne slinavke, je bila v sne slinavke, jc ona v ameriškem šov stilu. Pl®®* bila domovanja vseh vetih kongresov z znaci^.^ posamezne države. Prvi 6 dit?'* bilo mesto WashingWn leta 1958. Naudogodet^ spomnile besede j .M. . *< V,..IrO . riškega zdravnika iidKv^a ^AJiaviiiK.A f ya. Naslednje mesto bilo Mflnchen in država i štiri leta kasneje. Predsta«l'^j džezovska skupina sna skupina. Z bobni sevmilivleto 1966naJaP' । v mesto Tokio. , Zven bobnov, ki so večji od nastopajočih, Je h* ten in me Je v trenutku sR ulic San Francisca i' delu mesta, kjer sem že s" i' I, takte. Nikoli pa jih ni sen* njihovem orginalncin vendar to ni motilo čara w ki so jo izvajali Amerifai"^^ skega rodu. DanskaJebu#gj,jiii^ na v pravljičnem svetu, nastopajoče osebe so pravljic Hansa Christian# p ■ sena Grdi raček in severa Evrope smo se kc* preselili na drugo p>v,>vaiu iiu v*—e'' rs|-|5ir' južnoameriške folklore. joJ JUUIVtUUUli^ILV IVI U ' 5 Meiico Citjju, Itjer je f** ' greš leta 1974. (Nadaljevanje jepnn‘’'®*'j '1 Oce (M) Gojmir Cafnlco študentsiii info kiiiieo Ostala je sama in se ni bala noči. Ležala je na trdi siamarici in sanjarila o ljudeh. Vsak predmet ji je bil ta večer dražji in bolj pri srcu kot ponavadi. Tudi trdo ležišče. In smrtna svetilka, ki se je nemirno zibala na sajavi gredi. In sanjarjenje. Ne, ne, zares, ali to ona sanja? Zunaj se je slišalo rezgetanje konj. Glasovi. Polno glasov. Pes je nekoga napadel. Obupno se je boril in branil prihod neznancev v kolibo. Šele potem, ko so z bajonetom razbili vrata, je Janja prestrašeno skočila. - Ljudje! O, ne. to niso bili ljudje. To so bili sovražniki. Močan moški jo je zvlekel ven na sneg. Čutila je pijan zadah iz njegovih ust. In grobo zaraslo kožo, ki seje vpijala v njen mehki obraz. Nekdo se je noro smejal. Njegov smeh je prešel tudi na druge. Vsi so se smejali. Vojaška akcija na vlašišb zemlji je uspela. Zaplenjenih je bilo deset Ogenjenovih ovac, dva kotla in ena svetilka z razbitim cilindrom. Vso noč so se vrteli okoli kolibe in šele ob zori so odšli navzdol po strmini, Janja, obupana in objokana, je stala na stezi in gledala za njimi. Zatem se je naglo zdrznila. Strahovito bobnenje je zatreslo zemljo, da je Janja začutila pridušeno bol v križu. Hotela je steči za njimi in jih vprašali, zakaj so to naredili, jim povedati, da se bo oče nocoj vrnil domov in da nikjer ne bo mogel ogreti svojih prezeblih rok. Spodaj, pod skalovito sotesko, so se slišali veseli vzkliki, Kaj se njih tiče planinska pastirica! Jutri bodo v paradnem maršu korakali skozi Travnik. Pred večerom seje Ognjen vrnil na svojo zemljo. Kolibe ni bilo več. Niti Janje. Niti veselega pasjega laježa. Samo samota. Prekleta samota, v kakšno je pred nekaj desetletji prišel. Sedaj je spet moral začeti vse od začetka in si ustvariti novo življenje. V snegu je bila kri. V krvi je ležala mrtva Janja. Trd in oster, brez solzjoje starec komaj privlekel do kamnite plošče. Sedaj sta pod njo dva groba. Samotna in tiha. V hribih. Nekje po strmem skalovju in votlinah seje spuščala tema. Pod razmetanimi koli je oče našel senene vile in temačen kot gora odšel v planino, da se bojuje za svobodo. KONEC • ** I Smo res sredi zasluženih počitnic, vendar s tem za večino študentov letošnje študijsko leto še ni končano. Čakajo namreč še septembrski izpitni roki, ki so po navadi najpomembnejši, vsekakor pa odločilni. Kljub poletnim počitnicam, ali pa ravno zato, se bodo dogajale zanimive in manj zanimive študentske prireditve in srečanja doma in onkraj Mure, Prav tako se bomo lahko v naslednjih dveh mesecih intenzivneje posvetili iskanju in (upajmo) osvojitvi ustreznih klubskih prostorov v Prekmuiju. Posebej velja poudariti, da nam je svojo »pomoč« pri tem obljubila tudi soboška občina (zelo srčkana gesla), ki ima po dolgoletnem ignoriranju KPŠ-ja v občinskem proračunu spet postavko za svoje študente. Nekatere spremembe pa bomo naredili tudi v klubu. Tako bodo od 1. oktobra začele veljati nove članske izkaznice (s fotografijo člana!); še pred prihodnjim akademskim letom bomo »poslovanje spravili« na računaliiik; začel bo izhajati naš »informacijator« (ne zamenjaj z informatorjem), ki ga bodo štu- ■ GORNJA RADGONA - Na območju gornjentdgonske, videmske, radenske in ljutomerske občine (verjetno Je tako še kje) imajo težave z drevesnim zajedavcem lubadarjem. Vodja gozdarske enote Stanko Rojko nam Je povedal, da je na njihovem območju kakih 10.000 hektatjev smrekovih gozdov. Kar se le da hitro odstranijo napadena dreves, ki bi utegnila biti nadaljnji vir okužbe. Lubadarje hrošček, ki pod drevesno skorjo znese jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki rijejo pod svežim lubjem tn sesajo drevesni sok. Smreka kaj hitro shira in se posuši, Poleg odstranjevanja okuženih dreves si gozdaiji pomagajo še 2 nastavljanjem vab, ki sojih na omenjenem območju postavili pred kratkim 53, od tega največ v gornjeradgonski občini, kjer je največ smrekovih gozdov, (L, Kr.) ■ RADENCI - Salezijanski mladinski center radenske župnije je izdal novo številko glasila Rast, ki ga sicer izdajajo že drugo leto. Vsebina je počitniško obarvana. Da glasilo redno izhaja, ima največ zaslug domači salezijanski župnik Ciril SlapSak. (F. KI.) denti dobivali brezplačno na dom; najbrž pa bomo urediti tudi že svojo pisarno! V letošnjih počitnicah pa predvidevamo: organizacijo študentske likovne delavnice, študentski piknik in proti koncu počitnic premiero naše gledališke igre, mogoče pa še kaj. Mnogo je odvisno od načih članov, študentov in dijakov, njihovega zanimanja in pripravljenosti za razne akcije. Vklubu so na voljo tudi razni vodniki in nekaj literature za tiste, ki se na potovanje odpravljajo na lastno pobudo (vodniki za avtostoparje in popotnike, avtokarte, informacije o youth hostelih ,.,), izposoja je brezplačna. Izdali bomo tudi brošuro Koma pa zdaj? kjer bodo predvsem absolventi, seveda pa tudi drugi študenti zvedeli skoraj vse o možnostih zaposlovanja, štipendiranja in »izvajanja« praks v naših podjetjih (Prekmurje + Prlekija + radgonski kot). Opozarjamo vse tiste, ki bodo šli v počitnicah na dodatno izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino ali kam v Sloveniji, da obstaja možnost, da jim KPŠ plača del stroškov! Na koncu bi se še radi pohvalili (sicer res malo pozno, vendar pa bolje kot nikoli) z zmago naše ekipe na turnirju Adidas Street- W Ze spet počitnice A. A. bali, ki jc bil v M. seje naša ekipa vpos^h" Bratkovič, Šebjan in 9 la na slovenski finalni N* ;l bo septembra v LJublju^.^jj? tamo zmagovalni limo še mnogo uspeh"^? enako uspešno pa so ni odrezali na koL4a4Slf^u/’j tonu Ajda (tudi tu smo ni, žal): v kategoriji ce? , i (do 35 let)jeC^tzaseuf_^,„^| sto, v kategoriji LainŠČak 6, mesto, delovanje smo dobili h# rice, kjer prirejajo P no delavnico, smo dobili vabilo za sbeni abonma, O tančneje povprašate d® naslovu (žal Se nimai” jif prostorov) ali po telefd prti« smo seveda za in pripombe. Žellmo’*^,^ ne počitnice, vanje izpitov in vsak«’'" tu svoje pivo! Klubski naslov; KluhP 7 skih študentov, Sobota, tel.: 24 332 Klubski študentski vedno najboljši, pa J® J servis MS, Štefana M. Sobota (v kinu pik - IT«. MVVMia BJll- - - •-iPl” -038, odprtje vsak 8.00 do 14.30, kjer lahko dobite »infose* J Živeli! .. Za Klub prekmurski" tov EDVARD stuJ^ 27. julija 1 995 13 li: kronika 4 3 J 'i EC F 3P I. 5» Tiskovna konferenca na UNZ Murska Sobota Kaj vse je zgodilo 4-1 hM iri' e«' j-J it 11» it e* n« it mit li? lE* IB.I* ti * 11* ii’ ah' jtf št* S rt* h’ \if> Jf' it* it(': ji! 4' l-!' f jr r- j| ■ iri if' i t » I J, P J ,| , d v 1" f v prvem polletju? postaj^ ^5®^ mesecih tega leta je bilo na območju policijskih Pf^tiietaih * Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 995 ta lij j« v primerjavi z enakim lanskim obdobjem ’''^*j**^j* povečanje je na območju, ki ga poit odstoftpolicijska postaja (za 20 odstotkov), najmanjše (za ®ov) pa je na območju gornjeradgonske. 40 v 5, JO testih mesecih Na Dutvih Pomurskih cestah Je v pr- od tega ^lutska c k Občine Slu [S bla drugem blKitiP t j® območje stare gornje- nio- 4 ^Tlr\T«nt^ me- iJ,,. ® J® bilo v Šestih mese- letos 8 žrtev. Pač pa man; hudo 57, mete«?!?’®™ hude tele- *ani nuoe teie-8’ ljudi. V leto- nesrečah, v kate- Vi »e boi -ie iTri UudL, poškodova- >0 l-'*33 1ju- toliko nesreč. le ponovi- '"'iTiefki, . ugotovitev; nepri- ^^^rko An- ^skovni konferenci Samo onoTOfionji Samo opozarjanje IB ‘CVt,! r, vpuidrjdJijc v kršitve cestnopro-i'n^Pj®Ov ni dovolj učin-pouda-"'^^^oovanju. Tako in policijskih oddelkov v pr? Pfskri/ Pf^dlagali sodnikom vozi kov žara- l^aznovanju. Tako kršitev cestno- 38 odstotkov * ®uakcm obdoju. P* » mdi kazria-K l^aznijo, it J siuci odstotkov več. I posebne eno- ^h;^^'j^>’‘^souakraju L 2.866 kršilcev. in sicer (2.778-so udeleženci prehitro, potem ^/^P^U'ezovanja - ■ — Z varno- stnim pasom (2.104 krat), zaradi domnevne vinjenosti (1.686 krat) in tako naprej. Prvih ukrepov je bilo za 8 odstotkov več. drugih za 39 in tretjih za 45 odstotkov, To tudi pomeni, da vedno bolj drvimo (tudi v smrt), za volan vedno rajši sedemo, četudi nam dela družbo alkohol, tudi privezujemo sc čedalje manj, včasih z izgovorom, da imamo do tega osebno pravico. Kdo sklepa škodljive pogodbe? Pa pojdimo od prekrškov h kaznivim dejanjem! V prvem poletju je bilo na območju UNZ Murska Sobota obravnavanih 872 kaznivih dejanj, kar je za 12 odstotov manj. Pomurski delavci organov za notranje zadeve so pri raziskavi kaznivih dejary že nekaj časa med najuspešnejšimi v Sloveniji, tako tudi letos, ko so raziskali 74 odstotkov kaznivih dejanj. Največ kaznivih dejanj (731) je bilo s področja splošne kriminalitete. Tu prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje (628), med njimi je bilo 216 tatvin, od tega 32 koles, 7 koles z motorji, 15 tatvin delov z motornih vozil in 2 drzni tatvini. Vse tatvine pa niso bile tako »nedolžne«, bile so še 104 velike tatvine, povrh pa so obravnavali še 7 ropov, od katerih 3 še niso uspeli raziskati. Kraje motornih vozil so na našem območju čedalje pogostejše, saj jih je bilo v prvem polletju protipravno odvzetih 18. Med kaznivimi dejanji so obravnavali 2 umora, ki pa sta k sreči ostala pri poskusu; 2 hudi telesni poškodbi in 33 lahkih telesnih poškodb. Dalje: 3 posilstva, 2 spolna napada na otroka, 1 kršitev spolne nedotakljivosti in prav tako 1 kri štev posredovanja pri prosti tu- ^ja Vest ^^Bcijska akcija ponoči? Če ste se oellall kam z doma ali s« ponoči? Če ste se pedali kam z doma ali se morda ne računam.« Kaj pa pričakujete tekmovalne sezone? I** »Ne glede na sprems^^ji moštvu si prizadevaindij tudi v novi tekmovalni igrali privlačen prav bo težko, kajti |,ji bodo z vsemi močmi boh ------—........ točke. Naša želja je, da sl ■ tovimo mesto med mirni moštvi, kar vlja status prvoligaša- , sposobni doseči več, p)i pokazale že prve jlfl tekme, čeprav nekateri iP zaradi poškodb ne bot"" igrati.« (Tl* loi’ Atletika - Na tradicionalnem uličnem teku, ki so ga phP' je kljub I vili športni delavci iz Lovrenca na Pohorju, je — . vročini sodelovalo okrog 100 tekačev. Med njimi so blu ' JI ,1: tekači Radenske in se zopet lepo odrezali. Prva mesta v starostnih skupinah so osvojili: Mojca Meglič in me na 8.200 m, Darjan Meglič na 2.200 m in Slavko bJ , v teku na 1.600 m. Kumek je bil tudi zmagovalec v kategoriji. Tretji je bil Slavko Markoja, četrti pa Marja" J pec, Roman Klančar, Nina Jakopec in Geza Grabar- r Brunec pa je zasedel deseto mesto. (G.G.) ŠPORTNA NAPOVED f V novi nogometni sezoni zopet začenj^o s športno za katero je med našimi bralci, zlasti ljubitelji nogometa.' 7 1 nogometa, prekmurska^ zaiumanja. Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska^^ metna prvoligaša NK Beltinci in NK Mura, Naš gost . napovedi Št. 1 pa je Oste Bakal, novinar iz Gornje Prognoziral je takole: 1. MURA: BELTINCI 2. N. Oprema : Izola 3. Publikum: Maribor 4. Primorje; Gorica 5. Olimpija : Rudar Pari Nat 0 3 0 1 I ŠPORTNA NAPOVED ŽTJ 1. MURA: BELTINCI 2. N. Oprema : Izola 3. Publikum : Maribor 4. Primorje; Gorica 5, Olimpija: Rudar Napu^J^I I ! I I Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnik"'' j;, i n/lD*' I ska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do j 29. julija 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 4 pravit"*’ povedi. Ime in priimek ter naslov: 27. julija 1995 25 I r si i 1( n .01 if K f f ir f) d) (f If i ? I r f' I I 1 I Dušan Lanščak - predsednik TK Murska Sobota Tretjič satelitski turnir in prvič državno prvanstvo Sobota, ki ima lepa teniška igrišča in klubske čedalje bob uvebavba ne samo kot organiza-tahle * “ tekreacbskih tekmovanj, temveč tudi kot organiza- variaii 11,?".? ^^tebtskih in drugih turnirjev. Več o tem smo se pogo-P edsednikom kluba Dušanom Lanščakom. 'Soiorije igriščih c Murski leto zelo živahrut. '•ivnega igranja teni- organizira L-;. ki io ObkVuipij-b no fcijo obiskujejo te- naj m- 4 igralke teni- potekajo Vseh« tečaji za Iju- £iii ki dobro obis-.b^i^^^^vBlitozanima- il :J’'‘=‘koda »Mitelj, ^radi pomanjkanja .. ne moremo niti 'Pr^ietf p," , moremo niti Hifc Igralcev in igralk, ‘HdlJaoinifl udnt^ renisu« ^mske Sobote v K lu i.bT^^iri deklice do 16 “^Pešno. V ne-^^l Zinil V Murski Apač. t .. . _ _ . Zi vse leto pO' Iti šport tski moški teniški turnir iz serije štirih turnirjev. Prva dva sta že bila v Domžalah in Kranju, četrti pa bo v Portorožu. Nagradni sklad satelitskih turnirjev je 25.000 dolarjev. Teniški klub Murska Sobota pa bo od 7. do 10. septembra prvič organiziral državno prvenstvo Članov in članic v absolutni kategoriji. Za konec letošnje teniške sezone bomo pripravili tretjo soboto v septembru še veteranski turnir in teniški ples.« - Pred rami Je drugi moški satelitski teniški turnir oziroma doslej tretji profesionalni turnir. Kakšna bo udeležba? »Letošnji satelistski moški teniški turnir je po besedah kapetana slovenske moške teniške ^žaa?! profesionalni Sateli- ?osarka - - _______________ y košarkarski šoli 140 otrok SolsUl ®01sVik - -. h soboške drugič orga-šolozamlaj- . Ift tfaiolrt AAln 1* letos je trajala šola le en -^rribrati? ves julij. Od sep-% pa v soboških ■■■^'‘■■^^.•rošarkarska šola '^vakratteden- Hii5|.. Z v celoletno vključili tudi Pomurja, .^mfcl irosarkarsko šolo v ’ Ji^nija pa v soboških ^iniit. Z novim Šol- V celoletno ki jo vodi ob 9 »a JO vodt ob po-^'^Pae^jL^^^rjev in učiteljev 1 rierjev gT* ’®r košarkarskih ■‘'•'Sm "PrTlni pedagog Peter ^vi It h košarkarske .^Uo5aX^J'^.Pa predava naš ^ebotJ sodnik iz Mur- 'stiT.1 S*n,an v.,..*. izm' Fišer, bo letos '^'^enah obiskovalo 140 znesek so vključeni stroški organizacije in strokovnega vodenja šole, majice z napisom in znakom l.i «5 N reprezentanca Filipčiča srednje močan. Naj višje uvrščeni tekmovalec, ki bo sodeloval na turnirju, je Adolf Musil iz Češke, ki je na ATP lestvici na 347. mestu. Potrebno pa je povedati, da bo- šole, malica, osvežilne pijače, vstopnice za kopališče ter cena sklepne priredihe, ki bo 30. julija ob 9. uri pri soboški OŠ I. Ob tej priložnosti bodo košarkarske tekme med udeleženci Iris M >■ &b: I I Prva izmena poletne košarkarske šole v Murski Soboti otrok Cfd prvega do sedmega razreda osnovne šole iz vsega Pomurja. Cena šole je 8.000 SIT. V ta šole, zabavne igre za starše, podelili bodo priznanja in pripravili piknik. (FM) ^Port od tu in tam •'A*” “I.. rreoi 54 Strelska družina vmLv pripravila tek- Tonček wS''ni licicdtti In J Alojz Sovič. .M ^stovaii >e V so- “^dJerali prija-S i’‘Smo- .u v so- ž visokim t Muro 4, Rous 2. to Gajser po ene- >it i 24 i ^^rlgona, je so- ST''r r, : j Brač- ll^d : 2- r ' ^vutL- m S. T Žnuderl V^ski.rJ'/- 6 : 2). v v n- prijatelj- PriPriv 'Ore p'J}i Jr 4vQjia No- Odran-domačeea tret- jeligaša s 5:0. Gole za Nafto so dosegli: Prekazi 3, Kelenc in Žižek. Pri Nafti so nastopili tudi nvoi igralci: Magdič (Ren-kovci), Berendijaš (Beltrans), Ulen (Mura) in Žižek (Mostje). (F. Horvat) Nogomet - Ob otvoritvi novega nogometnega igrišča v Ormožu so nogometaši Beltinec odigrali prijateljsko tekmo z domačim moštvom in zmagali s 6:0. Cole za Beltince so dosegli: Džafič 2, Baranja, Črnko, Ilič in Cener. Konjske dirke - V Komendi so bile kasaške dirke, na katerih so sodelovali tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Prva mesta SO osvojili: Eskimo Vela (Z. Osterc) med dveletniki v prvi dirki 1:31,8, Lex (S. Jureš) v šesti dirki 1:20,2 in Leona II (S. Makovec) v sedmi dirki 1:19,1. Drugi so bili: Viktor Lobell (B. Seršen) med dveletniki v prvi dirki, Lilly Hanover (S. JureŠ) v drugi dirki, Moni Hill (B, Ku-kolj) v peti dirki in Soulman (J. Makovec) v osmi dirki uvoženih kasačev. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi sta se moštvi Nafte iz Lendave in Črenšovec razšli z neodločenim izidom 1:1. Gostje so bili enakovredni gostiteljem le v prvem polčasu. ko je Nafta igrala z rezervnimi igralci. Strelca golov sta bila Vučko za Crenšovce in Prekazi za Nafto. (F. H.) Tenis - Teniški klub Radgona, ki je letos žal izpadel iz druge državne lige, je pripravil začetni in nadaljevalni tečaj tenisa, Tečaj, ki ga je vodil dr, Branko Ovsec, je obiskovalo 64 Radgončanov, med njimi 50 otrok. Na tečaju so udezenci pridobili osnovna znanja te-niške^gre. Jeseni načrtujejo, da bodo organizirali celoletno teniško šolo. (T. T.) Nogomet - V Mostju je bil nogometni turnir, ki gaje pripravil domači nogometni klub. Rezultati: Mostje : Nedelica 4 : 5, Olimpija : Gaberje 2:1, Ga-berje : Mostje 2 : 1 in Nedelica : Olimpija 4 ; 3, Vrstni red: 1. Nedelica, 2, Olimpija, 3. Gaberje in 4. Mostje, (F. Horvat) Nogomet - Nogometaši Mure so v nedeljo gostovali v Serdici in se v prijateljski tekmi srečali z domačo Serdico. Po pričakovanju so zmagali Sobočani s 5:0. Strelca golov sta bila: Chlebalin 3 in Ali h od Žič 2. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je beltinski prvoligaš na Ptuju premagal domačega drugoligaša Dravo s 3:2, Gole za Beltince so dosegli: Ci-rkvenčič, Zver in Baranja, Nogomet - Ob prehodu mladega slovenskega reprezenatnta Marka Fajdige s Cvena v NK Mura je bila na Cvenu priia- do na turnirju sodelovali vsi naši najboljši igralci na čelu z Iztokom Božičem. Ker ima organizator turnirja na voljo dve vabili {Wild Card), smo eno namenili našemu trenutno najboljšemu te-niškernu igralcu Petru Škrabanu. Kvalifikacije se bodo začele v nedeljo, 30. julija, okrog 10. ure, glavni turnir pa se bo začel v sredo dopoldan.« - čeprav gre za kakovostne teniške turnirje, obisk ni bil najboljši. Kaj pričakujete letos? »Res je! Kljub velikim prizadevanjem organizacijskega odbora in drugih, ki delajo v Teniškem, klubu Murska Sobota, žal ugo- tavljamo, da obisk gledalcev na dosedanjih turnirjih ni bil najboljši. To je zares škoda, saj organizacija tovrstnih turnirjev zahteva precejšnja finančna sredstva in veliko dela. Zahvalil bi se vsem našim pokroviteljem in drugim, ki nam pri tem pomagajo, saj brez njihove pomči sami tega ne bi zmogli. Za nas, ki organiziramo teniške turnirje, bi bila največja nagrada, če bi letos na igrišče privabili več gledalcev in jih tudi tokrat vabimo, da pridejo, saj bodo videli zares lepe igre. Ogled je brez vstopnine. Dobro imamo organizirano tudi informativno službo, tako da bomo javnost sproti obveščali z rezulatti turnirja. Prav tako bi rad že sedaj povabil gledalce na letošnje državno člansko prvenstvo, ki bo v Murski Soboti v prvi polovici septembra in ki bo vrhunec teniške sezone. Po zagotovilih državne kapetanke Mirne Jaušovec bodo na državnem prvenstvu sodelovala naša najboljša dekleta, negotov je le nastop Tine Križan. Seveda bodo na državnem prvenstvu nastopili tudi vsi naši najboljši igralci.« Feri Maučec teljska tekma med mladinci Cvena in kadeti Mure. Zmagala je Mura s 6 : 3, Za uspešen razvoj mladega nogometaša Fajdige ima vsekor veliko zaslug njegov dosedanji trener Franc Gorza. (Pihlar) Nogomet - Nogometni klub Kobilje je organiziral turnir. Med šestimi moštvi so Martjanci v finalu igrali s Prosenjakovci neodloečno 3:3, po enajstmetrovkah pa zmagali in postali zmagovalec turnirja. Vrstni red: 1. Martjanci, 2. Prosenjakovci, 3, Žitkovci, 4. Kobilje. (F. H.) Nogomet - V sredo, 2. avgusta 1995, se igrajo tekme šestnajstine slovenskega nogometnega pokala. Lendavska Nafta bo gostila prvoligaša Maribor Branik, medtem ko morata prekmurska prvoligaša Beltinci in Mura na gostovanje. Mura bo gostovala v Izoli, Beltinci pa pri Rudarju v Velenju. Preskakovanje ovir Bogatajeva in Voharjeva drugi, Šajnovičeva tretja v Čakovcu je bil mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir Medžinturje ’95. Med 60 jahalci sta sodelovali tudi članici KK Murska Sobota grad Rakičan Katja Šajnovič in Katja Bogataj ter dosegli lep uspeh. V parkurju 1,10 m je zasedla Katja Bogataj (Top Gun -Bel trans) dvakrat drugo in enkrat šesto mesto. V parkurju 1,10 m je bila Katja Šajnovič (Laie - Bel trans) dvakrat tretja in enkrat šesta, v parkurju 1,20 m pa je zasedla šesto in deseto mesto. Jahalni turnir v preskakovanju ovir je bil tudi v Velenju in je štel za točke v pokalnem tekmovanju Slovenije za mladince. Lep uspeh je dosegla Maja Vohar (Black Barry - Beltrans), saj je v parkurju 1,10 m zasedla drugo in štirinajsto mesto. Mojca Horvat (Lucky Boy - Beltrans) je bila peta in devetnajsta. Za pokal Slovenije v parkuiju 1,20 m za mladince je bila Maja Vohar (Black Barry - Beltrans) osma. Z Kajakaštvo Tradicionalna prireditev Miu^a ’95 Brodarsko društvo Mura iz Kroga organizira v soboto, 29., in v nedeljo. 30. julija 1995, na reki Muri pri k roškem brodu tradicionalno kajakaško tekmovanje v salomu in spustu Mura ’95. Sodelovali bodo vsi najboljši slovenski kajakašl in kanuisti na divjih vodah, pričakujejo pa tudi tekmovalce iz sosednje Hrvaške. Tekma šteje tudi za osvojitev kadetskega pokala Slovenije. Med okrog sto tekmovalci bosta v središču zanimanja domača tekmovalca in državna reprezentanta Borut Horvat in Miran Vereš, ki se bosta konec avgusta udeležila svetovnega članskega prvenstva v Ballu v Angliji. V soboto ob 14. uri bo tekmovanje v slalomu pri kroškem brodu, v nedeljo ob 11. uri pa v spustu od petanjskega mosta do kroškega broda. Tekmovali bodo v kategorijah: ml. dečki in deklice, st. dečki in deklice, ml. mladinci in mladinke, člani, veterani in turisti. Prvi trije tekmovalci in tekmovalke dobijo kolajne. V soboto bo tudi tradicionalni brodarski ples. J Motokros Oliver Rogan na EP v Kramolinu na Slovaškem je bila zadnja dirka za evropsko prvenstvo v motokrosu v razredu 80 ccm. Med lOG tekmovalci iz vse Evrope je sodeloval tudi Oliver Rogan iz Sotine, ki tekmuje v Avstriji, in dosegel lep uspeh. Po težki poškodbi, ki jo je dobil na prvenstvu Avstrije, je v prvi vožnji zasedel sedmo, v drugi pa deseto mesto in osvojil 15 točk, Ker je bil to njegov prvi nastop v tej konkurenci, je uspeh toliko večji. ŠPORTNA NAPOVED // V športni napovedi št. 2, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna pnoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Bojan Peček, novinar Murskega vala. Prognozlral je takole: 2. 3. 4. 5. Pari Nap. I. BELTINCI: Primorje Maribor: MURA Izola : Rudar (V) Gorica: Olimpija N. Oprema: Publikum ŠPORTNA NAPOVED ŠT.2 1. BELTINCI: Primorje 2. Maribor: MURA 3. Izola : Rudar (V) 4. Gorica: Olimpija 5. N. Oprema : Publikum 1 0 2 2 2 Napoved Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 4. avgusta 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 4 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Ul 16 vestnik, 27julta1^ Bodislavci Uspel tabor mladih gasilcev Gasilska zveza Ljutomer je tudi letos organizirala tradicionalni tabor Mladi gasilec ’95. Prva izmena 67 gasilcev v starosti od 7 do 15 let je taborila med 16. in 21. julijem, druga skupina, v kateri je bilo 70 gasilcev, pa je bila na taborjenju od 21. do 26. julija. Tabor je bil tudi letos v Bodislavcih. Od tam so mladi gasilci taborniki vsak dan odhajali v kilometer oddageno kopališče Moravci v Slovenskih goncah. Tako so poleg urjenja v gasilskih veščinah imeli tudi priložnost za kopanje v termalni vodi. Cena taborjenja na osebo je bila 8.500 tolarjev, od tega so starši primaknili 3.000 tolarjev, preostalo pa Gasilska zveza Ljutomer in gasilsko društvo, katerega člani so mladi taborniki. Zamisel o taborjenju je bila odlična, saj na ta način ga- F. KLEMENČIČ silska društva pridobivajo podmladek. I Gasilskim društvom v ljutomerski občini se ni treba bati, da ne bi imela tudi v prihodnje dovo|| organiziranih gasilcev, ko pa se mladi tako pridno vključujejo v njihovo delo. Taborjenje pa ni le nagrada, ampak tudi usposabljanje. Na fotografiji je druga skupina letošnjih tabornikov. - Fotogrtafija: F. KI. TROFEJA MLADEGA RIBIČA - Uloviti takšnega smuča, in če je ribič Sc osnovnošolec, prav gotovo ni kar tako. Na posnetku jc Damjan Marinič iz Starc Nove vasi, kije pred kratkim namakal trnek v Gajševskem jezeru, in tale smuč, ki ga je potegnil iz vode, je tehtal čez 6.5 kilograma. To jc zanj vsekakor lepa trofeja. Če pa bo šel po očetovih stopinjah, ki ga je navdušil za ribičijo. potem se zna zgoditi še marsikaj. (J. G.) Baška Krst in čofotanje Zdravstveno-rekreacijsko letovanje soboške prve izmene v Baški je potekalo od 1. do 12. julija. Letovalo je 200 otrok iz Pomurja od 3. do 15. leta starosti. Za zdravje in dobro počutje otrok je skrbelo 20 vodnikov, zdravnik, medicinska sestra, fizioterapevtka in upravnik doma. Za potne želodčke pa so se potrudile dobre kuharice, se posebej si je zaslužila pohvalo kuharica Trezika. Dvanajstdnevno življenje v Baški jc bilo izredno pestro, dnevi so nam kar prehitro minevali. Pluh smo z luksuzno ladjo Angelina, ogledali smo si Baščansko ploščo iz L 1100, cerkev sv. Antu-na in sv. Ivana ter hodili na izlete v različne smeri ... Najlepši izlet za najpogumnejše in kondicijsko utrjene pa je bil na Mesec (350 m), od koder jc čudovit panoramski razgled. Vsakodnevna telovadba in fizioterapevtske vaje, plavanje in čofotanje ter izleti so nam krepili telo. Tudi na zabavo nismo pozabili; »krstili* smo nove vodnike, ki so se v zabavo ot- rok dobro izkazaU. V kulturnem programu so nastopili »najboljši« pevci in pevke, humoristi, plesalci in harmonikar. Na modni reviji smo predstavili ekskluzivne modele za poletje ’95. Omenim naj še športna srečanja z otroki iz Celjskega doma in domačini. Najbolje so nas zastopali mladi nogometaši, ki so ob burnem navijanju spretno zaigrali in seveda - zmagali. Domov so naš varno pripeljali prijazni šoferji AP M. Sobota, vodnike pa jc »sponzorirala« Zavarovalnica Triglav M. Sobota. Olga Žuvela iz naših krajev Zadnja pomurska vas, kije dobila elektriko Kdaj bo kakšna hiša več? Podali smo se v Dobravo, kamor se je tisti dan peljala s kolesom iz M. Sobote (okrog 22 kilometrov) 6 7-1 etn a Frančika Bencak Dobrava je bila do teta 1948 le eden od zaselkov Stare Nore rasi. Štetje 15 hiš. Nekoč pa je stala tam le ena domačija, v kateri je prebival grajski logar. Po sedeminštiridesetih letih »samostojnosti« se Je tam marsikaj spremenilo na bolje - leta 1961 so jim napeljali elektriko (kot zadnjim r Pomurju), potem so asfaltirali cesto do Stare Nove vasi, napeljali še telefon, vodovodno omrežje in lani tudi kabelsko televizijo - toda nobene nore hiše niso zgradili, ampak so eno celo (»cim-prano«) porušili. Takšna usoda pa grozi še nekaterim, saj ponekod živijo le ostareli ljudje brez otrok. Da smo sc te dni odpravili v Dobravo, je bila kriva predvsem 674etna Frančika Bencak, ki se je tja zapeljala iz Murske Sobote kar s kolesom. Zanimalo nas jc, ali bo res zmogla tako dolgo pot, če bo med vožnjo doživela kaj posebnega in kako bo na njenem rojstnem domu, kjer prebiva nje- Potem se je odpeljala naprej in čez kakšnih 40 minut je na dvorišču rojstne hiše že lahko pozdravila sestro. Snidenja sta bili obe zelo veseli. Frančika nam je povedala, da pri kolesarjenju ni imela posebnih težav in da ni bilo prvič, da se je podala na tako dolgo pot. Nekoliko pa se je bala 1! G ' ' Mi J idhitfiiiPOi lil 'i J .* I .'s -IMMiLSuj R Frančika se je iz Murske Sobote odpeljala v Dobravo $ kolesom, da bi nekaj dni ostala na počitnicah pri sestri dvojčici Mimiki. na sestra dvojčica Mimika. Na pot je krenila že ob pol sedmih zjutraj in Čez slabo uro smo jo lahko srečali v Veržeju, kjer seje ustavila, da bi si nekoliko odpočila in spila jutranjo kavico. avtomobilov In Se zlasti tovornjakov, ki so drveli mimo nje. Odločila se je, da bo nekaj dni ostala pri sestri na počitnicah, da si bosta lahko kaj pripovedovali in tudi kaj skupaj postorili. ■ GORNJA RADGONA - Hudo me moti, ker so v gostinskih lokalih (pa naj bo navadna okrepčevalnica, gostilna s hrano alt hotel) skoraj enako visoke cene. Predvsem novopečeni gostinci očitno želijo z visokimi cenami hitro obogateti, pozabljajo pa. da jc to -dolgoročno gledano - zgrešeno. Pa tudi sicer se mi zdi, da tisti, ki računajo predvsem na premožne kupce, ne ravnajo prav, kajti tudi manj bogati včasih zaidemo v kak lokal. Hudo narobe je še, ker imajo ponekod cene izpisane v nemških markah, kot da ne bi imeli domače valute tolaija. (J. Ka.) Ljudje okrog nas ■ Slaščičar Redžepi Le kdo ne pozna črenšovskega slaščičarja Redžepija Cafurja! •>1 Rodil se je 1952. leta v siromašni kmečki družini v Makedoniji. Kot ■pečalbar« je odšel v svet, da bi si ustvaril boljše življenje, V Švici je delal razna dela in pridno varčeval, kajti nenehno je misli], da bi si s prihranki uredil lastno slaščičarno, posebej še potem, ko je za to dnt naredil izpite. Fot ga je pripeljala v Črenšovce, kjer mu je uspelo urediti lepo slaščičamo v orientalskem slogu, ki ima tudi vrt. Postreže z več vrstami okusnega sladoleda, raznimi napitki in tortami ter sadnimi kupami. Slaščičar Redžepi bi potemtakem moral biti srečen, vendar Redžepi, znani slaščičar iz Čren-šovec, je moral nenadoma iz še kar urejenega stanovaitja v nadomestno vlažno prebivališče, kajti nov lastnik stavbe zanj ni imel razumevania. ni. Imel je pogodbo za 8-letni najem stanovanja, v katerem jc živel s svojo malo družino, a ga je novi lastnik stavbe dobesedno pognal na cesto. Pozimi, ko ni sladoledarskc sezone, je Redžepi prebival pri očetu v Makedoniji, kako pa potem (in zdaj), ko je spet odprl vrata slaščičarne? Človek jc ostal brez stanovanja, kar pa nekatere sploh ne moti. Tudi zadružni predsednik je začel Redžipejevo družino šikanirati, dokler se ni izselila oziroma se nastanila v drugem, tokrat starem in razpadajočem stanovanju. Še sam bog bi se razjokal nad njim! Vsi smo samo ljudje. Pomagajmo svojim sodržavljanom, kajti to je naša sveta dolžnost, kajti le tako bomo lahko - če imamo količkaj vesti - mirno spali. L, NEDELJKOVIČ Bliža se 100-Ietnica vaške kapele v Dobravi in do takrat Jo obnoviti. In kdaj bo kdo v Dobravi zgradil novo hišo? B® * kateri od Bohančevih ~ Marko ali Marina? Mi pa smo stopili še k Bohan-čevim. Gospodar Janez je član sveta KS Križevci pri Ljutomeru in v njem zastopa Dobravo. Ravno tedaj jc bil tam tudi predstavnik elektropodjetja iz Gornje Radgone, pogovarjala pa ste se o potrebi po zgraditvi novega transformatorja, saj imajo nekatere domačije dokaj slabo napetost. Če bi se kdo odločil za gradpjo nove hiše, mu je sploh ne bi mogli priklopiti na električno omrežje, Gospodinjstva naj bi prispevala 20 odstotkov od vrednosti del, kar bi zneslo nekaj čez 40.000 tolarjev. Večini sc zdi to previsok prispevek, poleg tega pa v nekaterih krajih ljudem ni :i (f*4 potrebno sofinanciran. transformatorjev. Kot v pogovoru, bodo v ko ta znesek precej nekaterimi deli v lastj» j Tako se bodo morda 1® dogovoriti za sodelovaoF^ naložbi. Drugih načrim prihodnosti zaenkrat m -so morali v minulih lotu' cej prispevati za cesto, ‘ ccj pnspcvaii ^7"’ telefon in kabelsko t« ICICIUII 111 R.auti-"”'-čez 4 leta pa bo ke kapelice in do takra< F ^7^ skušali obnoviti, kot se ■ visok jubilej spodobi. KRASCE - Letošnja Žetev in mlatev po starem, TiKtični V m Pit it na Kraških if- nril,*oniln vi-.lilfo ristični kmetiji na Kraščih, je pritegnila veliko obiS' so si o^edali prikaz žetve in mlatvc z motorno lokomobDo (s ganjarom) pa tudi izdelavo »ritovin«, s katerimi je potem I® iz Trdkove čisto zares pokril streho. Manjkalo seveda ni doH sojih nekoč pripravljali za »mlatce«. Prireditelji (kmetij^® služba ŽVZ za Pomurje, KZ Cankova in Pomurska turisti®'7.\fl rujiiuijCj rkX« vanKUva m ruinursKa želijo, da bi ta žetvena prireditev prerasla v osrednji pokraj^®., ; zeujo, oa oi la žetvena pnreoiiev prerasla v osreonji poiu oj“-,. , dela in življenja v juliju, ko je čas spravila zlatega klasja._ (J_ i J ■ GORNJA RADGONA - Kmetijska zadruga Gornja i v letošnjem prvem polletju prodala v svojih 357,000,000 tolariev raznega blaga, kar je za 2,2 odstotka v enakem obdobju. Sicer pa so letos odkupili 867 glav i® iŠ v cnaKciit uvuuuju« oiucr pa su icius uuKupui oo/ ^|p, 758), 4,111 prašičev (lani 3.619) in 3,434.791 litrov 3.195.329), Letos pa so v šestih mesecih odkupili nekoliko.^■, in sicer 335, medtem ko je lanski odkup znašal 362 telet, Jlllwd^LVIll KV JC- VRJKUp ZillOO«! _• _n k*^ ČRENSOVCI - Ribiška družina Lendava je na HB šovci naslovila prošnjo za sofinanciranje idejnega ditvc pretoka vode skozi naravno sanitarno močvirje pri ristični točki Bobri na Dolnji Bistrici. V občini so za 14 razumevanje in odobrili 130.000.000 tolarjev, približa® bodo zagotovili v bistriški krajevni skupnosti, (J. Ž.) □ Gasilci iz Beltince so letos Se posebno delavni; prekol' svojega doma, uredili stolp, odtočne cevi, žlebove u* vska Do te^J hfS danjc ■muki KM* p s** •-.I rr nem® 3,OOO-'7^ soP®'?5''^ Ici in - nb 'fl “ brVE naložb®,^ skup«®* I Fotogf®' ifi,i»' i!žS!!?i!SL 27.Mija 1995 17 )» iz naših krajev (1* ? F n« "j K* rt* pF i ! k’ C! /■ d'l ;1 I' til' /f 1(1 if (* it f t (1 I-f t f P I f i t i f f, S' r f I iz KS Mala Nedelja Veliko delajo skupnosti Mala " “«ja se v zadnjem času do-g^ohkokotžedolgone.Zgra- sekih proti pokopališču in kopališču v Moravcih, Skoraj vsa zemeljska dela izvajajo v lastni režiji oziroma s pomočjo 4 delavcev, ki opravljajo javna dela. To pa letos še ne bo vse, ampak načrtujejo še zgraditev okrog 1500 metrov novega (hidrantnega) vodovodnega omrežja ter posodobitev cestnega odseka Moravci-Gomila, če bodo dobili denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. Besedilo in posnetek; JOŽE GRAJ I I vrtcem, mr-J vodovodni hram, delvrufcvojDcga t>m- ha zgradili na na novo, P’'hstore zdravstve-neklu H'ib* uspelo rostoriU j-«-------------- Jini jt uspelo imsioriM Prirej pri vaom rtm predsednik dnevi srečali v Drakovcih, cestišče no prevleko. Enakona- ’*inili P® dno asfaltno plast na od- ■■ t ’ -« 1 ' ■ BELTINCI - Župan občine Beltinci Jože Kavaš je ob koncu šolskega leta in osnovnošolskega izobraževanja sprejel na vljudnostni pogovor 13 učenk in učencev beltinske in 5 učenk in učencev bakovske Šole, ki so doma v DokleŽovju (občina Beltinci), Župan je odličnjakom čestital in zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem izobraževanju in sploh v živ-yervu ter izročil knjige Mali princ. (J, Ž.) Domačini, ki imajo hiše ob tej cesti v Drakovcih, komaj Čakajo, da se bodo tudi oni naposled rešili prahu in blata. I ■ Sprava, strpnost in ekumenizen. Pod tem naslo- -------- -------------------- gorili šr '' Domu duhovnosti Benedikt v Kančevcih i pogovori. Uvod vanje je podal dr, Stanko Janežič, Z. ® ^«»loSkih temeltih sprave in strpnosti, nato pa so spre-.^»Ivent duhovnik Leon Novak iz Murske Sobote, Steši od Ljutomera Karel Smodiš, bogoslovec Andrej govorili ®'’“*'8®'tčanska študentka teologije Simona Prosič, Postala že temah letošnjih ekumenskih srečanj, Ta so ''Mejcm prav tako ludi izdaja Ekumenskega zbornika. Pogovorih prispevke tistih, ki so sodelovali na ekumenskih ijj®■^''-4 - Duhovniki soboške in lendavske dekanije so ^Jižico Poti k Bogu. Tokrat prevladujejo članki o Posti v dn^*^*' Držait piše o verski strpnosti, Jože Ho;qan o strp-Halas o strpnosti s samim seboj, Ivan Cam-Polititi in letu strpnosti, Vili Kovač pa o strpnosti v ^tožbetiih pojasni, kaj strpnost ali toleranca je: kakovost ^P^loveita v ^'^‘‘httrodnih odnosov, ki vključujejo sprejemanje . kakršen je; njegovih drugačnih navad, prepri-tn drž, (J, Ž.) LEPOTICA IN NOGOMETAŠI - v Dobrovniku so pripravili turnir v malen nogometu, na katerem je sodelovala tudi domača ekipa, ki nastopa pod imenom RCS Gramatex, Boj za prvo mesto je bil hud, martjkalo pa seveda ni navijačev. Ekipa Gramatexa je pristala na drugem mestu, čeprav je zaryo navijala tudi mis Slovenije Janja Zupan. Morda pa se na prvo mesto niso prebili zato, ker so ves čas tekme mislili predvsem na lepotico? - Fotografija; F. B. SS^PŽE prav l>ka ludi izdaja Ekumenskega zbornika, :j*- - v našem Časopisu smo že poročali ‘ thu. u' ^^^eu iz Stavešincc, ki na bližnjem Stavešinskem ^''Onil;y ^thograd, gradi hišico s stolpom, podobnim Pekaj fotografiji, je stolp oziroma zvonik po ''^Ptting s^' dogradil, vanj pa je postavil marijši zvon. Iz se ponuja lep razgled daleč naokoli. Objekt je Opremil, zanemaril pa ni tudi okolice, saj je vsena-Ilc kmalu odprl vinotoč, gostov prav Peskusijj t oianjkalo. Ti pa najbrž ne bodo le pili, ampak nj-, 'Jdi plodove sadnega drevja, zlasti marelic, ki jih je nSAlr 7/ kar 30, - Fotografij'a: L. Kramberger 1 e l"') i* J Ni F' .-A. LEPOTA NA VASI - v Gomilici so na zabavni Gomiliški noči izbirali najiepša dekleta. Za mis noči se je potegovalo Šest lepotic, izmed katerih je strokovna žirija izbrala tri. Na prvem mestu je pristala Valentina Škafar iz Turnišča (na sliki prva z leve), ki je zato prejela zlato verižico in si pridobila pravico za nadaljuje tekmovanje v Bukovcih. Na drugo mesto se je uvrstila Karolina Žatig iz Gomilice (na sliki v sredini), tretja pa je bila Ela Koželj iz Brežic. Za nagrado sta prejeli praktični darili. Po izboru so prišli na vrsto Se fantje, ki so se pomerili (da bi se postavili pred mišicami) v vlečenju vrvi. - J, Ž, '«■ P XI r-.A ^®®vadni stanovalci pri Vajsovih v DJaševcih Wce v poštnem ^5^iralniku vasi Iljaševci stoji Vajsova domačija. Svojčas Sospodarja Slavka, ki ima več zanimivih konjičkov. gojenjem limon, lokvanjev b nah^**i ^'^Klsehml leti je na dvorišču, tik ob ograji, name-*iie, “Ul taito da poštarju ne bi bik treba več prihajati ^Fat in se izpostavijati domačemu psuv Nekega nabiral- P.1 i'" r-, li proslavo. Po njej smo še malo . (nan rl* spat. Zjutraj smo pospravili svoje valke, postelje in omare pa lepo uredili u> P^j da 50 se lahko namestili v hišice učena vec. Ker Je bilo lepo sončno vreme in topla, smo se ves dan kopali, pozno pop<*^ r I »Ko bom večji, bom gasilec,« nam je dejal tale fantič iz Berkovec v ljutomerski občini, ko smo ga vprašati, zakaj si je dal na glavo gasilsko kapo, okrog vratu pa kravato. Še malo, pa bo najbrž šlo! Po plavanju smo bili zelo lačni, zato nam je kosilo dobro teknilo. Potem smo imeli obvezen počitek Učiteljica nam je pokazala, kako moramo ležati, da se telo dobro spočije. Vsi smo res dobro spali. Po počitku pa smo Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza Je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) 'Če smo iskreni, smo pričakovali, da vas bo večina odgovorila na 43. vprašanje nepravilno, in sicer da imajo čmolasci (praviloma) več las kot plavolasci. V resnici pa Jih imajo prvi okrog 100.000, drugi pa okrog 150,000. Med dvema pravilnima odgovoroma pa jc žreb naklonil srečo SEVERINU ČOLNIKU iz Radenec (Korotanska 4). Čestitamo! KUPON št. 45 - AU VESTE? Ati veste, koliko veslačev je v skifu? Odgovore pričakujemo do 2. avgusta. Novice od tu ■ ■* ■ttM in tam Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RFTUPER smo zapustili Ankaran. , V Soli v naravi je bilo zelo prijetno želeli, da bi ostali tam še en teden. I intši” ZINKA LEBAR. *J. OŠ Janka Ribiča CeK**,' P. S.: Učiteljica Senčarjeva je k temu sesu* r. o.: ucneijica oencarjeva jc k dodala še nekaj svojih misli, in sicer da bira rubriko Odsevi mladosti in učence ,, pisanju. Zadnjič je med drugim op*^^^' o IfJ' zvezdo Arktur v Artur. Se opravičujem^. tudi za pošto in počitniške pozdrave! (J*’’’ tiskarski škrat v pesmici Zvezdnato nebo Murn, mum, murenček Nekega dne sem sc igral v peskovniku. Bilo je toplo sijalo. Na srečo je bil peskovnik v hbdni senci kossi^^j Iz peska sem zgradil gradove in jezove ter se igral zanimivo 1P“ Jaz sem tako mislil, Vitez proti vitezu. Opazoval sem tudi drobne živali, ki so se mi zdele Črnik, temnih, groznih jam. Golazen, kije napadala mojoi^jjj vitezi okrogle mize takoj premagali. Vsi so padli, razen rja. Naenkrat so sc mi pred očmi pojavili temni njihovi sužnji z imenom Vetrovi. V mojem ušesu Je nenade*” zapelo. Začel sem se jokati. »Mamica, ati, muren mi Je zlezel v uho! Res Je, muren ušesa!« Oči in mama sta mi pregledovala ušesa in nič nista Vvl ul JI1 Mursko-morska lestvica 1, Latino - Ne tražiin fiubav 2. Prijavo kazalište - Kise Jesenje 3. Boris Novkovič - Otkad nišam troj 4. Davor Radolfi - Tvoje ime kao ime niže 5. Giboni - Drije duši Predlog; Sandi - Ninasjeverninajug Glasniem za: Koncert v Sombotelu I I I 1 ( I i I 1 I ( ( 1 1 1 1 1 ] ] de na starost. Koncert sc začne z veliko eksplozijo, za katero skočijo na oder legende rock glasbe in nadaljujejo z eksplozijo glasbe. V začetku zaigrajo nekaj starih uspešnic, kot so Gimme Shelter. Not Fade Away, Jumpin’ Jack Flash, Brown Sugar, Pain It Black, Simpathy For The Devil in druge. Temu pa sledijo skladbe z njihovega zadnjega albuma Voodoo Lounge. Scena Jc narejena posebej za to turnejo, ki traja že eno leto, in doslej so imeli več kot sto koncertov. Poskrbeli so za velike vi-deoekranc, bogato scenografijo in močan light show. Oder je visok sedemindvajset in širok 80 metrov, vsa konstrukcija pa se dviga in spušča. Zvočniki, ki so Jih pripeljali s sabo, pa imajo milijon vatov moči. Koncert pa končajo s skladbo Satisfaetion in petnajstminutnim ognjemetom. Dovolj prostora je torej, da sc lahko »frontmen« Mick Jagger neomejeno giblje in skače, kot je pač v njegovem stilu. V dvournem in več trajajočem napornem koncertu pokažejo, da se jim leta, čeprav so že vsi v Abrahamovih, ne pozanjo in da se z njimi lahko primerjajo le redki mlajši kolegi. Zato še posebno priporočamo Stonesov koncert mladim skupinam ali bandom, naj vidijo, kaj se pravi spraviti publiko na noge ter jo glasbeno in spektakularno popolnoma zadovoljiti. Dvodnevni festival, 30 skupin in toliko ur žive glasbe. Organizirana prehrana, šotorjenje, pijača, vse. Vse, kar potrebuješ, da sc lahko »fino maš«. Čeprav je v petek popoldan lilo kot na sodni dan in je prišlo do nekajurne prekinitve koncerta, se je vreme kasneje izboljšalo. Preveč vroče pa ni bilo. Tako po temperaturah kot tudi po razpoloženju pred, odrom. Mladi se danes na koncertih le s težavo razživijo. Dandanašnje spremljanje glasbe pa bolj spominja na pasivno gledanje televizije kot na žive koncerte. Koncerti V četrtek, 27, julija, ob 19. uri bosta na alternativnem taboru v stražnici v Konjišču pri Apačah nastopila kantavtor, kitarist in pevec Tom Phimmer iz Los Angelesa ter skupina Transcendence. 28. Julija, bo na grajskem dvorišču koncert Kapela La Chateliere, ki ga sestavljajo Andrej Čopar , Evgen Malis ter Andrej Zibert, Koncert se začne ob 21. uri. ll rb i' d A J Nekoliko bolj seje publika razživela, ko so nastopile glavne zvezde tega večera Cop Shoot Cop in Senseiji. Veliko pozornosti pa je vzbudila tudi soboško-lenda-vska skupina Psycho*Path, ki se bolj kot pri nas uveljavlja v tujini. Na koncertnem odru so se spustile zavese, glasbeniki so odpotovali, organizatorjem pa je ostal grenak priokus, saj bi lahko bilo obiskovalcev Se več. Iz naše pokrajine ob Muri jih je bilo največ. I « I 1 ( AUDIO-VIDE^ 69000 Murska Slomškova TELEFON, 069/32-46’ 1 I I I 1 1 1 ( i i 1 1 1 I i 1 ! i ! »j i ^K27\ julija 1995 19 nasveti tft it* »i ir uit m J MlP iffli Dogajanje na ljubljanski borzi Mtovane bralke in bralci, to-stilu? ; " vred..,, Zt** »jemalo obdobje na oz. trgu vredno- 1» »K I Jofzna kotacija ■ “ fedne delnice ‘ l'.'?®‘l®ljek se je v tem 1 I* j(*l a lll)1 (I?! m*! ni' zi ■l .1 ictfr i ((«■ t««W , 'J** s® J®* tem 1^^ nieti ^tgovalo z delnico ..•;™™tJnaI mn 'Me bilo le za - na 11 ]o6, prometa N I tiaoč tolarjev. V , u J tolarjev, 12860 13023 na “ ■ tlslnice Pro- za 527 tisoč to- * * 12842 nb f I tl manjšem cr; V petek u poskočil na ''''“'ievproro« “ miHjon * 196 ponedeljek pa ob ie manj Sem 2r bilo pro- meta T -) !-----"■'O'", po mio tolarjev pro- ■ i_ _ vuH■ ■_ h_ . L. oorintm se- *._■ . "■ UVV- tnlA-.:.. tolarjev prometa, 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za skromnih 87 tisoč prometa, naslednjega dne pa na 103,8 ob 4,8 mio tolarjev prometa, V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 3,1 mio tolarjev, enotni tečaj seje izoblikoval na 104,2. Na ponedeljkovem nivoju 97,8 se je zadržal v sredo enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 98,0 ob 5,8 mio tolarjev prometa. V petek se je njen enotni tečaj vrnil na 97,8, ko je bilo za 3.7 mio tolarjev prometa. Za 2,8-odstotne točke na 69,8 je poskočil v četrtek enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKR 1), ko je bilo za 514 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 70,0 ob prometu 458 tisoč tolarjev. Kakšna je socialno-ekonomska prihodnost malih kmetov ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ko je bilo za 296 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 244 tisoč tolarjev po tečaju 24400, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočil na 25700 ob prometu 257 tisoč tolarjev. Z delnico Primofina je bil prijavljen v sredo aplikacijski posel po tečaju 27400 v vrednosti 740 tisoč tolarjev, nasledpjega dne je upadel pjen enotni tečaj na 2985 ob prometu 400 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa poskočil na 25056 (401 tisoč tolarjev), 2:a 88 tolarjev na 8588 je porasel v sredo enotni tečaj delnice UBK, ko je bilo za 240 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 9200 ob skromnem prometu 9 tisoč tolarjev. Z 41500 na 41371 je padel enotni tečajj delnice VIPP-a v sredo, ko je bilo za 290 tisoč tolarjev prometa, nasleditjega dne pa porasel na 41450 ob prometu 166 tisoč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj padel na 41350, ko je bilo za 207 tisoč tolarjev prometa. Kljub obrobnemu položaju, bi ga Ima kmečki družbeni sloj v slovenski družbi, ni mogoče spregledati strateškega pomena kmetijstva tako z gospodarskega kot socialnega in demografskega vidika razvoja Slovenije kot celostne družbene skupnosti. Za vključevanje v Evropsko unijo bo potrebno plačati ceno, toda ta naj bo čim nižja, ne pa uničevalna in v nasprotju s širšimi nacionalnimi interesi. Kakšni so demografski potenciali slovenskega kmetstva? Glede na burne povojne procese industrializacije, urbanizacije in dea-grarizacije se v kmetijstvu vitalni demografski potencial nenehno slabša. Odhod mladih s kmetij Ima večstranske učinke tako za ekonomsko in demografsko strukturo kmetij kot za širši socialno-kulturni razvoj podeželskega prostora. S staranjem prebivalstva samodejno zamirajo številne socialne funkcije, hitro izginjajo narodnostno-krajevne značilnosti, zlasti v hribovskih kmetijah, gotskem in kraškem svetu ter obmejnih območjih. Brez aktivne socialne in ekonomske politike države so ta območja obsojena na postopno opustošenje. Spremembe pa so tudi prepoznavne v zaraščanju še ne tako davno kultiviranih kmetijskih zemljišč. Glede na razmerje političnih sil ni pričakovati, da bi glas malih kmetov pretehtal glasove tistih, ki vidijo v članstvu Slovenije v Evropski uniji nove gospodarske možnosti. Gre za prizadevanja za enakopraven kooperativni odnos Slovenije z razvitimi državami Evropske unije, še zlasti s tistimi, ki imajo bistveno ugodnejše naravne možnosti pridelovanja. Vprašanje je, ali bomo la1^o zase pridelali dovoli hrane. Evropska skupnost ima že vrsto let velike tržne presežke hrane, za katero so cene pogosto nižje kot pri nas. V ta namen podpirajo kmetijstvo in sprejemajo različne ustrezne ukrepe, celo za zmanjšanje kmetijske pridelave. Vprašanje, kakšni in kolikšni bodo socialni pretresi zaradi nezmožnosti enakopravnega konkurenčnega boja mnogih slovenskih kmetov, v tem trenutku še ni dovolj aktualno. V spletu mnogih elementov realnega položaja pa se zdi, da je socialna in ekonomska prihodnost množice malih slovenskih kmetov, ki so že sedaj povsem na obrobju družbenega dogajanja, še bolj vprašljiva. Na te razlike v položaju slovenskih malih kmetov je posebej opozoril dr. Hribernik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izsledki so objavljeni v reviji ib St 4-5, 1995, ki jo izdaja Zavod za makroekonomske analize. Prve, tudi negativne izkušnje kmetov v sosednji Avstriji so se pojavile z vstopom v Evropsko unijo. Posledice izhajajo iz prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in tudi ljudi. Upoštevaje naravne proizvodne vire in človeški potencial našega kmetlistva je bojazen slovenskih kmetov še toliko bolj upravičena. Predvidevati je mogoče, da bo prišlo do zatona številnih malih kmetij, socialna problematika dokaj ostarelega kmečkega prebivalstva pa se bo zelo povečala. Ugodnosti, ki jih zagotavljajo za prilagoditev svojega kmetijstva posamezne države tržnim razmeram v Evropski uniji, pri nas na jbrž ne bodo mogoče zaradi šibke gospodarske moči. Razvitejši del Evrope se zanima za njen dragi del bolj v smislu še neizkoriščenih možnosti trženja svojih proizvodov kot pa v smislu enakovrednega ekonomskega partnerstva. Za vstop v Evropsko unijo je potrebno izpolniti tako ekonomske kot tehnološke in socialno-politične zahteve. Teh pogojev pa države v sedanjem prehodnem obdobju Se ne izpolnjujejo. Zdi se, da so prav subvencije, ki jih od svojih vlad sicer zahtevajo kmetje po vsem svetu, edino upanje malih kmetov. Se zlasti tistih, ki kmetujejo v bistveno težjih pridelovalnih razmerah. Proizvodni potenciali slovenskega kmetijstva so v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami zelo omejeni in razdrobljeni. Sedanji dezinte-gracliski in denacionalizacijski procesi zelo neugodno vplivajo tudi na še nekaj večjih proizvodnih enot, ki jih imamo in ki so po svoji tehnološki opremljenosti ter kadrih še kolikor toliko sposobne slediti Čedalje zahtevnejši mednarodni konkurenci. Glede na skupno število kmetijskih gospodarstev in kmetijske površine imamo na slovenskih kmetijah najmanjše proizvodne potenciale z močno razdrobljenostjo parcel, kar povečuje stroške pridelave hrane in zmanjšuje konkurenčnost naših kmetij. Skupnega evropskega prostora ne zanimajo naše proizvodne značilnosti, demografski potencial proizvodnih enot, starostna, izobrazbena, kulturna ali življenjska raven prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom kot pridobitniško dejavnostjo, temveč predvsem, kakšni sta kakovost in končna cena pridelanega živeža. Živimo v času in prostoru, ko se pojavljajo uvozni presežki kmetijskih proizvodov tuje, pogosto cenejše hrane. Na zaščito lastnih pridelovalcev pa bi morala tudi država vplivati z inštrumenti ekonomsko-socialnega razvoja. Vprašanje, kako izboljšati razdrobljeno posestno strukturo, je zato eno osrednjih razvojnih vprašanj slovenske kmetijske politike. Kakšna je socialno-ekonomska sestava kmetij v Sloveniji? Po analizah seje pokazalo, da se zgolj s kmetovanjem kot edinim virom pridobivanja dohodka preživlja razmeroma majhen delež slovenskih kmetij, po drugi strani pa je dobršen del prebivalstva, ki si zagotavlja temeljno eksistenco z aktivnostmi zunaj kmetijske dejavnosti, ohranja pa vv svoji lasti pomemben del kmetijskih proizvodnih virov. Odgovor za takšno posestvovanje je možno najti v tradicionalnem odnosu do zemlje in spoznanju, da si je v kriznih časih vendarle mogoče zagotavljati osnovno eksistenco prav s kmetovanjem kot minimalno socialno varnostjo. Na podlagi analiz se ugotavlja, da je »čistih« kmetij z jedrom članov kmečke družine (gospodar/ica/ Borzna kotacija B - redne delnice Enotni tečaj delnice BTBR-ja je neznatno porasel v torek z 11093 na 11100, ko je bilo za 111 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne prav tako neznatno na 11106 ob 1.4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 11225 (1.2 mio tolarjev prometa). Njen enotni tečaj je porasel je tudi v petek, in sicer na 11290, ko je bilo za 113 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa nekoliko padel na 11265 ob prometu 146 tisoč tolarjev, 1 S. julija je porasel enotni tečaj delnice Dadasa s 67171 na 67940, ko je bilo za 679 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 67868 ob 9,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa ponovno porasel, tokrat na 68113 (3,8 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečajj porasel na 69936, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 73747 ob prometu 15,9 mio tolarjev, Z delnico Finmedie je bil prijavljen v sredo aplikacijski posel v vrednosti 110 tisoč tolarjev po tečaju 13785, v petek je iyen enotni teč^ padel na 13400, ko je bilo za 147 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 132900 (279 tisoč tolarjev prometa). En lot delnice Gradbenega podjetja Grosuplje je v četrtek zamenjal lastnika po tečaju 23300 tolarjev, kar predstavlja porast tečaja za 300 tolarjev. Za 18 tolarjev je porasel v sredo enotni tečaj delnice MK Založba, in sicer z 9170 na 9188, ko je bilo za kar 23,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 9058 ob prometu 544 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj porasel na 9210, ko je bilo za 368 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9270 ob prometu 695 tisoč tolarjev. -'""‘J'-« piumeia, "a 19345 ob 3,9 * četrtek pa tiSOC tnl utijv fjjfshlo ™ *’'459, ko je 19233 ob 5* 1* porasel . ^esun- , « 26863 na 576 tisoč to- P«tek?Jtolarjev pro-® tjen enotni te- Porasei na 19459, ko je ]>5 mil .cj'' !?l i' isf I i i > ^^7003 ob ’'“®'®^njega dne li’ "« 26809 la nekoliko niio to- teS' posel v*’”j;®njen *^tedo, Icljc apltka- lebii, lo vv. j”’ ;"®'ino8ti742 tisoč ‘»ne po 412 V'”« "•»»A ko f® enakem ^latjev ™’'''^®‘lnostil6ti- 1 L 'Dnijiij i v sredo la- 14,5 mio Eoo B,8 niio to- tleti ob 9 c '“^teonjega dne '^‘°tolarrov„,„_ Za P®^®1 na 105,7, '^5,0 \'^tiedeli??’ tolarjev pro-»k r-P® porasel -tolariAtf -a______________ pa je bil prija- petct na mio to- na - tisoč to- ht It v 'Id V sredo je bil prijavljen aplika- Či cijski posel z delnico Term Čatež n,' ‘Plarjev pro- 105.5(22.4 - na tolaijev prome- Bnoinl ic£|.j I I L ™l-j ^lariev?'» *J'V ."‘■''^Ptometa. 1(1 r pr na 99,0 'Se RSO 1 z '11. lij Je li h - una „ . prometa, v-'iin« ?®'isl:;^^* P*' Ptlja- na S tisoč tolar- vL’'i vr- p« posKoCil na tisoč tolar- 'J obveznice RSO v skromni vrednosti 33 tisoč tolarjev po tečaju 725,0, naslednjega dne pa je upadel njen enotni tečaj na 720,0 ob prav tako skromnem prometu (43 tisoč tolarjev), V petek je njen enotni tečaj padel na 712,5, ko je bilo za 190 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 720,0 ob prometu 207 tisoč tolarjev. Borzna kotacija B - prednostne delnice Enotni tečaj delnice KBTP je padel v sredo s 24925 na 24667, N O c«.t» twr«v a. tuttc« aaaso gocOB «e.ajc. nMak«, ogos sz-asa POStOVAli^A UUtUAfU SIninaka c«ta 54. UuliMana GtbOO upa OM5S Tklrtaka; 0*1 n»-14Z antMajači iumkii« PaHlianaka can* 5-5 GZOOO UaHbar nosa a5-4«o IkMaka. O«a E*-4SO Borzna kotacija B - obveznice Po dobrem mesecu dni je ena obveznica LEK 2 zamenjala lastnika po nespremenjenem tečfUu 99,0, posel je bil aplikacijski, naslednjega dne pa je bilo za 246 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov po tečaju 99,2, V sredo je porasel s 94,8 na 95,0 enotni tečaj obveznice Občine Zagoije, ko jc bilo za 701 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 97,2 ob 2,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 98,0, ko je bilo za 28 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 835 tisoč tolarjev po tečaju 97,9. Za 0,2-odstotni točki na 100,0 je porasel v sredo enotni tečaj obveznice PTT Celje, ko jc bilo za 874 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 101,1 ob prometu 264 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je poskočil v sredo za 0,4-odstotne točke na 99,6 ob prometu 694 tisoč tolarjev, v petek jc bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 60 tisoč tolarjev po tečaju 99,4, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj poskočili na 99,8 ob prometu 454 tisoč tolarjev. Prvič se je izoblikoval enotni tečaj obveznice Slovenske zadružne kmetijske banke, d.d,, v petek, in sicer na 96,0, prometa pa je bilo za 81 tisoč tolarjev. Trgovanje na trgu OTC 0TCx- redne delnice V sredo je upadel s 3210 na 3100 enotni tečaj delnice GEA Collcge, ko je bilo za 31 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa za kar 23,61 odstotka na 2368 ob prometu 332 tisoč tolarjev. Upadetije njen enotni tečaj tudi v petek, in sicer na 2232, ko je bilo za 350 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 2269 ob prometu 120 tisoč tolarjev. Po nespremenjenem enotnem teč^u 1750 je bil v torek sklenjen aplikacijski posel z delnico Intare v vrednosti 403 tisoč tolarjev, na-stedriiega dne je njen enotni tečaj zdrsnil na 1577, ko je bilo za 778 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 735 tisoč tolarjev ponovno po tečaju 1750. V petek je njen enotni tečaj porasel na 1769, ko je bilo za 446 tisoč tolarjev prometa, 20 delnic Rogaške jc v sredo zamepjalo lastnika po nespremenjenem tečaju 300,0 v sredo, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 380,0, ko jc bil v vrednosti 117 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel. Tudi v petek je bil prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 1,1 mio tolarjev po tečaju 340,0. TONČKA BOŽINOVIČ S s £ 19,5 1) Ž() ■ I« 1« . N ' I : K) fi (j -1 Starostim struktura članov gospodiolitev a kmaCJdm goapodantvom v Sloveniji v letih 1981 in 1991 5.0 C-i! Vir: Revija ib Š1. 4-5, ?5 Hild 7'1 Starostne skupine po letih , mož/žena in naslednik/ica/), ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom kot temeljno pridobitniško dejavno-siio, le okoli petina vseh v Sloveniji. Vse druge kmetije pridobivajo vsaj del dohodka iz drugih virov. V preteklih štirih letih so bili prav tisti delavci, ki imajo poleg zaposlitve tudi kmetijo, prvi na seznamu odvečne delovne sile, ki ostaja brez redne zaposlitve. Gre za ukrepe ozkih socialnih razsežnosti, ki so zgolj sredstvo za gašenje obsežnih socialnih problemov v družbi. Ob upoštevanju dejanskih proizvodnih virov tako »mešanih« kot »dopolnilnih* kmetu ta tipa kmetovanja ne dajeta možnosti za polno zaposlitev na kmetiji- Veča se delež »ostarelih« kmetij, kjer so vsi družinski člani starejši od 64 let. To opozarja na dejstvo, da poteka čedalje bolj pospešeno demografsko staranje kmečkega prebivalstva, kar je razvidno tudi iz grafikona v nadaljevanju. * Zaradi nezagotovitve naslednika na teh kmetijah je vpraštjivobstoj desetine slovensidh kmetij. Številne »ostarele« kmetije bodo izginile kot samostojne proizvodne enote. Smer gibanja socialnoekonomske strukture kaže na zmanjševanje deleža »čistih« kmetij in povečanje »mešanih«, »dopolnilnih« in »ostarelih« kmetu. Ob tem je zelo vprašljiv ciU strategije razvoja slovenskega kmetijstva, po katerem naj bi bilo v doglednem času vsaj 70 % kmetijske zemlje v obdelavi gospodarstev z nad 15 hektarji kmetijske zemlje. Gre za spremembo v velikostni sestavi, kar pomeni precejšnje zmanjšanje sedanjega Števila kmečkih gospodarstev in enega od najresnejših agrar-nopolitičnih problemov. Spremembe bodo najbrž potekale počasi in jih bodo spremljali vedno težje rešljivi socialni problemi - zlasti ostarelega kmečkega prebivalstva. Še kako aktualno vprašanje je, kdo bo tisti, ki bo dejansko prevzel glavnino bremena reševanja Številnih in povsem konkretnih socialnih primerov. Bodo zlasti ostareli in bolj ali manj onemogli kmetje prepuščeni zgolj sami sebi - tako kot so to v mnogih primerih že sedaj? Čeprav vseskozi poteka promet s kmetijskimi zemljišči, ne gre za koncentracijo zelo razdrobljenih kmetijskih zemljišč, ki prispevajo k pozitivnim spremembam agrarne strukture in možnostim cenejše pridelave. II Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 je v Sloveniji 530 tisoč oseb v gospodinjstvih s kmečkim gospodarstvom, kar pomeni več kot četrtino slovenskega prebivalstva. Primerjava starostne strukture iz let 1981 in 1991 kaže na naraščanje starostne strukture oz. zmanjšanje deleža mlajših generacij. Čeprav je očitno, da se slovensko prebivalstvo stara, je to še značilnejše za kmečko prebivalstvo. Nad 56 % kmečkega prebivalstva sodi v starostno skupino nad 50 let, delež najmlajših je vedno manjši. S starostjo pa sta neposredno povezani delovna sposobnost in aktivnost prebivalstva. Ob nadaljevanju procesa odhaiartja mladih je socialna in ekonomska perspektiva mnogih sedanjih kmetij čedalje bolj negotova. Poleg demografske in delovne vitalnosti nas zanima, kakšna je kvaliteta »človeškega kapitala«, kakšna je raven znanja in izobrazbe kmečkega prebivalstva. Analiza izobrazbenih dosežkov kmečkega prebivalstva je pokazala, da je zaostanek na tem področju za razvitejšim delom Evrope precejšen. Pri tem ne gre za omalovaževanje tradicionalnih znaiti. ki se prenašajo z ene na drugo generacijo. Problem se kaže v sposobnosti prilagajanja dobršnega dela neukega kmečkega prebivalstva zahtevam sodobnega časa, ki ga terjajo tržne razmere v Evropski uniji. Znanje kot izjemno pomembna oblika kapitala ima v primeru slovenskih kmetov še vedno premajhno težo. Sprememba kakovostne ravni znanja pa zahteva veliko časa in precejšnja finančna sredstva. Ob naraščanju socialne diferenciacije v družbi, ki nastaja, je pričakovati, da bodo ostajali na kmetijah razmeroma najslabše strokov-noHzobrazbeno usposobljeni ljudje. Usmerjenost v tržno kmetovalce pa terja ne le proizvodno-tehnoloSka znanja, temveč tudi ekonomskomar-ketinšlm znanja, varovanje okolja, socialni in kulturni razvoj tako kmetije kot podeželske skupnosti in uveljavljanje političnih interesov te kategorije prebivalstva. Postavlja se vprašanje, ali se kmetje in njihovi predstavniki v političnem življenju res zavedajo, kaj jim prinaša članstvo v Evropski uniji in koliko so sposobni izraziti zahteve, ki bi jih morala zagovarjati vladna stran, ko gre za obstoj in razvoj slovenskega kmetijstva. BOGDAN VUNJAK 27. julija JŽ 2Q vestnik, reportaža Portugalska (2.): dimniki "i*?. ffe riv; 1 [ i M Vsi dimniki na jugu Portugalske so beli, nekateri imajo pobarvane robove, ie redki pa so sajasti. Kako je lahko vse tako belo? Enostavno, stene in dimnike nenehno belijo. Na posnetkih je nekaj primerkov iz pestre zbirke dimnikov, ki kot majhni spomeniki ponosno stojijo na okrastih strehah. Pomembnejša je hiša - lepše dimnike ima, večja je - več jih ima. Beli dimniki na strehah so prav gotovo svojevrstna značilnost pokrajine Algarve na skrajnem jugu Portugalske, kjer sta bila v preteklosti Jf 1 [. i/ 'Mi najbolj znana utrdba in sedež vlade v Silvesu z lepo romansko in gotsko cerkvijo, med pristanišči pa je bilo najpomembnejše Lagos, kjer je bil na trgu sužnjev za marsikoga začetek ali konec vsega. BERNARDA B. PEČEK '"S, tl!l H ■ n t‘ f ?- T ,1 ? fVi 1 1 l * J h I r tt JL 1 't F j"i •4? c I& I julija 1995 21 reportaža intervju z dipl. inž. meteorologije Dušanom Hrčkom Kakšno vreme bo jutri? je z napovedovanjem vremena danes? Direktorju ^drometeorloškega zavoda Republike Slovenije inž. ^^teorologije Dušanu Hrčku sem natresel več kot ducat 'vprašanj. Slutim, da ste med tistimi, ki vas še kako zanima ii^vedovanje vremena, zato le preberite tale intervju! j® predrzno, če kdo hoče prihodnje vreme videti je Vse™' obrača, kakor hoče. Je sicer res, da Bog, ^tida vsak trenutek zapove svojim stvarem, kar hoče. Sl svet in vse stvari tako predstavlja, da jih Stvarnik vedno ® k'b||e semtertja, ne misli dovolj veličastno, temveč poza-iirj[ ^*®"amik tudi neskončno moder. Kakor je večji umetnik listi <41 mo, naredi tako, da gre sama, kakor tisti urar, ki jo sestavi ® svojimi prsti vedno premikati kazalo naprej, tako '*^lhbo modrost božjo, ki je sestavila nedomiselno lepo htU ki živi in se giblje po stalnih zakonih. Torej ne bomo Bo; bomo skušali zvedeti kaj o prihodnosti; ravno nasprot- Bogu v čast, če rabimo pamet, katero nam je On dal, v sUinlii zakonov Njegovih stvari,« je 1901. leta v poglavju iveio,,. * Stoletni pratiki dr, Gregorij Pečjak. V istem zapisu ’>Polno zanesljivo se ne more vreme napovedati nikdar!« Meti ®orološke že za časa Mstto-Ogrske bila že davnega leta “''J Ustanovljena Mednarodna^ ^^Itorološka organizacija, ki h/' torej pred dS Pteoblikovala Vdj u preimenovanje ali mel^eorološka org-a-d«meteorolo- hh ''B pomeni B ini^ o WM0- in obenem ^ijo ijo Zidnižcnlli PolitiL članice dolo- program dela in fi- Or-:..;.;.::;.-;.-.-.; kongres WM0-zastopal inte-'J®'j® bil prejšnji me-I. !n r Meteorološka slu- *tif^'^reorološka (vreme-'e organizirana r v skladu Z razvi- °''8®nizirana na ra- ' 1*' ^te- <1^3 alu' ^'‘^fonicteorološka ."tli služba, ki vključuje ^sornpZr ®’®”ikoring. Te slu-l’ lesno h' v okviru WMO-Povezave med * 'Oporah,, službami potekajo <®iislt'ib ®®'‘l®bnejSih komu-L.''®oroi'" V razvitih ‘»el« tudi ^^^^ttiji otgu-^^ni loško službo in "I Hipi ' ,?*®niji ‘®°rološke meritve v začele sredi 19. ' 1*1^ . * OrvivH* ’'^'o5kih službah upora- a I super- :e.* us v nb • aivui 1^. P hkratne Avstro- *• -ril I-- • _ . _ p,. Mvsero- služba V otui , ®orgam-Tl id- ^'^Iverze v Lju-■^''^^'corološki zavod (WMZ) kot tfiv slovenski klasičnih opa- ^•7 Vri,,,vlago, pri- P^*‘It>bitve gre? vlago^ pri- '^1 n »S? h??"tilu I »»n«* imamo v ■'"ra, avtoma- t'kDlj»- Po-1^105^'.“ P^^lolkc s imeli, '■^‘t^tjev To količino poda ''11 tkov, zato uporabljamo v ta namen tudi sodobno računalniško opremo. Seveda pa potrebujemo tudi ustrezne strokovnjake. Globalni telekomunikacijski sistem Meteorologi menda ne poznate meja, ne ozirate se na lokalna območja, ampak sodelujete na mednarodni ravni in si izmenjujete vremenske podatke zaradi napovedovanja vremena za določena »svoja« območja? »Vremenski podatki se v mednarodnem prostoru pretakajo v tako imenovanem globalnem te Pogled v prognostiko Hidrometeorološljega zavoda Slovenije lekomunikacijskem sistemu, ki je organiziran v okviru WMO-ja. Tako dobimo v razmeroma kratkem času podatke z vseh koncev sveta. Za nas seveda niso pomembni samo podatki z našega ozemlja, pač pa podatki z večjega dela severne poloble. Poleg osnovnih podatkov dobivamo ob mednarodni izmenjavi tudi meteorološke produkte, ki so rezultati modelov vremena, katerega izračuni potekajo v velikih svetovnih meteoroloških središčih.« Je mogoče 100-odstotno zanesljivo napovedi za določeno lokalno območje, denimo za Prekmurje, kakšno bo vreme tega in tega dne (deževno, sončno, sneg, zmrzal, nevihta.,.)? »Vremena ni mogoče napovedati 100-odstotno zanesljivo. Tej zanesljivosti se lahko le približamo. Danes govorimo o okrog 80-odstotni zanesljivosti napovedi vremena. Za povečanje te zanesljivosti bo potrebno Se veliko raziskovalnega dela, natančnejših meritev in seveda tudi mnogo več denarja za ustrezno opremo,« Ljudje večkrat pravijo, da za Prekmurje (bolj kot ljubljanske) držijo napovedi vremenoslovcev iz Sudimpešte. Je težko napovedati vremenska stanja za določena območja (katera?) Slovenije? »Slovenija ima izrazito raznoliko klimo. Imamo kar 3 podnebne pasove, to jc sredozemski, alpski in celinski pas. Vmes imamo praktično v vsaki dolini drugačen tip vremena. Tako raznolikega podnebja nima nobena sosednja država, to pa povzroča :prognostikom več težav, kot jih imajo kolegi v kakšni ravninski državi. Naš cilj je pripraviti dovolj zanesljive lokalne prognoze tudi za vse slovenske regije. V ta namen smo v okviru srednje Evrope združili sile in ustanovili center za napoved vremena za omejeno območje, ki naj bi v prihodnjem letu začel delovati na Dunaju. Opremljen bo tudi z najsodobnejšim superračunalnikom, ki seveda veliko stane. Posamezna država, posebno v srednji Evropi, takih stroškov ne bi zmogla. Poleg tega je v teh državah tudi pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov. S skupnimi močmi pa bodo države Avstrija, Češka. Slovaška, Madžarska, Hrvaška in Slovenija to zmogle,« Kolikšna je zanesljivost napovedi? y čem pa je pravzaprav smisel napovedovanja vremena? Menda ne samo »za osebno rabo« (da bomo na pot vzeli dežnike, če napoveste dež), ampak napovedi vremena vplivajo na aktualnejše odločitve, ukrepanja, denimo v kmetijstvu, prometa, turizmu, športu...? »Zanesljiva napoved vremena je uporabna za vsakega posameznika, za večino vej gospodarstva in tudi državne organe. Napovedi in sploh meteorološki podatki so potrebni za kmetijstvo, varstvo okolja, promet (še posebej letalskega), obrambo. energetiko, zdravstvo, turizem, gradbeništvo, šport itd. V zadnjem času se po svetu ekonomisti ukvarjajo z ocenjevanjem gospodarskih koristi meteorologije in hidrometeorološke službe. Menijo, daje ta korist od 10-do 40-krat večja, kot je vložek za delovanje teh služb. Gospodarskaučinkovitostje največja v primeru vremenskih ujm. saj je znano, da pravočasne informacije o bližajočih se ujmah lahko zmanjšajo škodo za 20 odstotkov, da ne govorimo o obvarovanih človeških življenjih. Za zgled naj povem, da so deževje in poplave novembra 1990. v Sloveniji povzročile škodo, ki je ocenjena na milijardo dolarje v.Ta škoda bi bila gotovo precej večja, če naši organi zaščite in reševanja ne bi bili pravočasno obveščeni o bližajoči se ujmi.« Pa ljudje razumejo vremenske napovedi? Sam mislim, da ne preveč, zato tudi pogosta komentiranja, da napovedujete »napačno vreme«. Nerazumevanju so po mojem mnenju vzrok tujke. Boste v javnosti nastopili z bolj ljudsko razlago? »Ugotavljamo, da ljudje čedalje pogosteje uporabljajo vremenske informacije in jih bolje razumejo. Osnovno znanje o vremenu dobijo otroci že v osnovni šoli. Tudi v srednjih šolah v okviru predmetov fizika in geografija je kar veliko gradiva o vremenu in okolju. Seveda pa bo potrebnih še veliko prizadevanj meteorologov, da bodo vremenske informacije čim razumljivejše najširšemu krogu uporabnikov. V ta namen je Društvo meteorologov Slovcnije pripravilo večjezični meteorološki slovar, ki pojasnjuje vremenske pojme.« Napovedi do 10 dni Kaj pravzaprav vpliva na takšno ali drugačno vreme? Vlaga v zraku, toplota, zračni pritisk, vetrovi, letni Čast... Za koliko časa vnaprej je mogoče napovedati kolikor toliko zanesljivo vreme na določenem območju? »\ osnovi vpliva na vreme energija, ki prihaja na zemljo od sonca. Te energije je več poleti kot pozimi in mnogo več na enoto površine ob ekvatorju kot na polih, zato prihaja do tokov toplega zraka proti polom in hladnega zraka proti ekvatorju. Vrtenje zemlje vpliva na to cirkulacijo. zato prihajajo vremenske spremembe navadno od zahoda. Vremenske napovedi so možne do 10 dni vnaprej, vendar je zanesljivost napovedi z vsakim dnem manjša. Dipl. inž. meteorologije Dušan Hrček, direktor Hidrometeorlo-škega zavoda Republike Slovenije V svetu potekajo raziskave tudi v zvezi s sezonskimi ali celo večletnimi podnebnimi napovedmi. Na nekaterih območjih sveta imajo te napovedi že dokazano gospodarsko vrednost.« Se vremenske razmere vsake toliko časa (leta, desetletja, stoletja) ponovijo? Če je tako, potem so najbrž točni tudi ljudski napovedovalci vremena, utegnejo pa držati tudi vremenski reki? »Vreme se ves čas spreminja, počasi se spreminja tudi podnebje. V preteklosti so bile tople in ledene dobe, tako da lahko rečemo, da se v nekem smislu ponavljajo podobna klimatska stanja. Poznamo tudi tako imenovane singularitete. To pomeni, da se v določenih letnih časovnih obdobjih ponavljajo podobna vremenska stanja. S tem so povezani tudi vremenski reki kot na primer ledeni možje. Je pa precej vremenskih rekov, ki nimajo prave meteorološke osnove.« Kdaj se nadejati lepega vremena? Te dni mi je prišla v roke Stoletna pratika. Iz nje povzemam, da se je »lepega vremena nadejati, Če je Mesec svet lobe l, če megla pada k tlom, Če se zvečer mnogo bliska, ne da bi grmelo, če plamen rad visoko plapola ...; slabega vremena je pričakovati, če je zrak vlage napit, če sol postaja vlažna, kepasta, če je silno soparno in sonce peče. Če dim noče iti naravnost kvišku ...«. Bo kaj tega, po vašem mnenju, držalo? »Nekaj tega gotovo drži,« Pri nas v Sloveniji sicer nimamo tropskih ciklonov, so pa pogoste poletne nevihte s strelami in točo, poplave, vetrovi, barje, snežni plazovi, požari v naravnem okolju ... Kako se pred tem obraniti? Bomo točo pregnali s streljanjem raket v oblake? Menda ni dokazano, da je to učinkovito? »Slovenija je zelo izpostavljena naravnim, predvsem pa vremenskim ujmam. Poplave, suše, pozebe, nevihte s točo ... povzročajo veliko gospodarsko škodo, zato je seveda smiselno vprašanje, kako se pred temi ujmami obvarovati. Povedal sem že, da imajo veliko vrednost pravočasne informacije'. V ta namen so poleg satelitskih in avtomatskih meritev pri tleh ... nujno potrebni tudi meteorološki radarji. Za dobro pokritost Slovenije potrebujemo 2 radarja. Eden že deluje na Lisci, drugi pa je kupljen že 5 let, vendar nikakor ne pridemo do soglasja za postavitev tega radarja v zahodni Sloveniji. Kar se toče tiče, je s stališča WMO-ja jasno; ni dovolj dokazov, da je obramba pred njo uspešna, zato priporočajo raziskave, ki sicer že dajejo tudi nekaj obetavnih rezultatov,« Morda smo »porabniki« včasih krivični do vremenarjev, ki da vremena ne napoveste natančno, dejansko pa je vremenska služba vendarle koristna, saj opozarjate pred nesrečami in tako preprečite večjo gmotno škodo. Morda bi navedli nekaj konkretnih zgledov? »Konkretnih zgledov za vremenske napovedi, zaradi katerih je bila občutna gospodarska korist, je veliko. Omenil sem že poplave. Tudi zadnja visoka snežna odeja v Ljubljani sredi 80. let je bila pravočasno napovedana. Seveda pa ne gre samo za ekstremne vremenske dogodke. Tako na primer letalski promet ne more potekati brez sodelovanja meteorološke službe. Znano je tudi, da so pridelki v kmetijstvu cenejši, kakovostnejši in obilnejši ob upoštevanju meteoroloških podatkov in napovedi. Mnogo manjše je tudi onesnaževanje okolja, saj se uporaba kemičnih pripravkov v kmetijstvu precej zmanjša ob upoštevanju meteoroloških informacij.« Lepe vremenarke na televiziji Odkar se vremenaiji pojavljate na slovenski televiziji, ste se še bolj približali ljudstvu. Pa tudi grafične ponazoritve vremenskih stanj, gibanj ... pripomorejo, da so napovedi razumljivejše. Ima vremenarska služba, kije najbrž le ena od »vej« Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije, najnovejšo opremo, ali pa mo^a nujno potrebujete še kaj, a država na da dovolj denarja? »Slovenska meteorološka služba se je v zadnjih petih letih tehnološko posodobila, tako da lahko rečemo, da se v tem pogledu bližamo ravni razvitih držav. Tudi naše informacije so natančnejše in zanesljivejše. Seveda pa so zato potrebni ustrezni kadri in denar, ki pa ga kronično primanjkuje. Nekaj moderne opreme smo dobili tudi od nekaterih evropskih držav, vendar v prihodnje na to ne bomo mogli več računati, pač pa bo gospodarska uporabnost naših informacij naj zanesljivejši porok za ustrezno financiranje.« Prav gotovo bi se našlo Še kakšno vprašanje, na katero bi kazalo odgovoriti. Bi povedali še kaj? »Spraševali ste me predvsem o vremenu, meteorologiji in napovedovanju vremena. Povedati moram, da se na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije ukvarjamo še s celo vrsto drugih dejavnosti: hidrologija, dejavnost v zvezi z varstvoim okolja (onesnaženost zraka in vode), agrometeorologija, radioaktivnost. požari v naravi, snežni plazovi ... in s celo vrsto servisnih dejavnosti: umerjanje instrumentov, računalniška podpora in podobno. Različne meritve opravljamo na okrog 800 lokacijah po Sloveniji. Veliko večino opazovanj opravljajo volonterski opazovalci za simboličnoo nagrado. Med njimi jih je kar nekaj iz Prekmurja, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujem za požrtvovalnost.« Direktor HMZ-ja Slovenije dipl, inž. meteorologije Dušan Hrček je na koncu pogovora še povedal, da je dobila hidrometeorološka služba Slovenije povsem nove razsežnosti. Eden od rezultatov mednarodnih povezav je tudi ta, da bodo v letu 1996 v Sloveniji organizirali dva velika kongresa; Svetovni bio-meteorološki kongres (ICB) in Alpski meteorološki kongres (ITAM). Spraševal sem: ŠTEFAN SOBOČAN I 22 vestnik, 27^ »tl« HtJ (/)l-3X Ol->LU <>0 w<. 30 OUJ >{£ IU 5i|i (?) < -jO tW (3> (53 2lti G G^ >8viti ’ ti.9Q**^.S£,GA'£ -^ - A - C? « § ,8 «3 . ; > = a ?? -6 2 :S A "P I lj o CO < z LU > O z LU > O W & i ' = ' •2,2?sg2Zf<^ii1“i A ■- > k- ti C c 0 2 > 17S- L---------.iifl' .1 >"„0 Srt S.3’šS h5<^'6S«S ,g o .g.® £ 3 a: :S'g .- S = 6*^^--- E — .So" o£p^= 'S .laZ^cG^SSS.i" ;;o:S =2 * s , s7*'2L- _' § * »5 . i — 5 (. ■ ^lart rt 7 5 a.® S ® e 2 " 'B— S 9 s? I .±”^S ?“■ b s/*^ ^9 I 'S I X s I '.i<3s22' ? ,£ Z š « S « — i- r «2 a^S^LTLO v r^^2 L -i ~ § ' 5 ' M 1 6,tiOr4 '«!►'"’ L,-- -3 »■5 g ti — .Sia^> w Tk! £ .Si s S. 1I^7|.|^77§^|S ' tS-sS &g L.g| t S.' 5^ ~*;.Si2S>2W"=3°s; ' (ziui^^co AGti:a£. A S A p rt ».2,«JS-5G^ .u;2'-5‘^v'g'2*=S > 0*^8 «rt-'- g-2*£^ !! p >1 _Ulrt«^''----- _ KJ — o fM v M "5 O ' 'S F S z*’ F Q E s » g, s.« « •— m" ►« b rt 'V ( rt. ■-■ £ - ^> *i v?i L.goS^^lp’? O f*i ,„ — ■S=^:B , * ' c.S,* ga S K "S ’H ■« E *ti 2 co X a o J (J •5^ ’ i «c < £ i 2 t s- a «1 S x> 9 g^As-g 0 V Š glista«'« ® e o 5 - X Is .E k rt .5 irt^ « A ‘ 4) O R'Sl>“'' — I ' '—3-X'.eeO ' “2'^j:-. . ? i2;s£.- L X > 7 ® " o £' ■= I ' Q,E.iiPA hS c 3 lir-"’ z 23^ »22 3 S'S.o‘g , ZssJSS _ « ?>co s?| ;2££" ■ ’X = e5-5.S§>P£;.?-’* 2«M.a.S52Sv^^gg.-0.3 c.- — - 2^0 u g " Z‘=x 1 LSig-fjiZ^sš" »M O „ a: ■O 'c G,;,^ 11 “ ± £1 " * “ ' 7 3 g O z - M B ti 2 I oo T* cd > G. .0 7: iS-s is »G rt, ; -" SS 00 V I A ’2.S-g«^g'' ■- ■ M § ' tA 4> n v B O V) t* * 5 Sl s £ ea **i n ” GJ 6 S®&L:.a.i aec'«'®’giS¥'^.Z Iz S rgii h^is '1 -^a"“sa-B25|gi. . ' ti^NGrtZLC— -.».. Or ti G A A s 2 ' - ; JI« Z g^ ? š £ £-sg š ■ = I ' -3 “.2'" ' “■'t5.c5!3‘'''n'=S53 2.!i.“S-^g-S l-g “o S-SSciQXw 7 ' a‘5Z g <0 e dd^Cfl E.^ «) v ;a i> 5> 2^g td 3 te s.! H« B ■£■ f ® ,5 -“ c ■" = - “ -S “ M g *> g o s* " -I o ' w M •*• ® S z A o A PmO^^c 1*0 00 '' _ G ,. i 7 g±!'Š 00 ti 9 A “ol ? E I Q n ti ‘' o > «1 " s « iS 2° = J* g «.It-« o « s S« SOcAiHMOO"'.-*'' i 5 , “^.o 2s;uHwiO'o®.»Xi.i dO I— gO— — W'G.PGUe') MgH' > ; 5S ?;= s-jS E s M a '^».3 g« L^N », 3 •§ c - E'«'S SS 5-u •" S u o : 5.40 EO s™ gx3^:(g2;žl 61 fn H ' dO v ' ;a.7 G . ti ■': ’oy >« s s 5.5 Hi O c > i4 W -5 N S *- N I b o -1 c* 0'2 A ' Jti I 2 <4 :z « - 1- S|a - 2 ■ ,£■"" ■» S 5 "i 1 g° ' l£l ' — ti O rt . jr K- -rt rt ■g a(5 c S'"!^ co e £0- a■§£; £ £,s 3 «1 O 4 B 2L^ B w *A ® ' rf j =^->3 Si:Š=-C« O a ti e «>» -c o >0 CA o O, S * A I o ** t o Vi Vi A ' r g" u-s". 3S--N-SO-4* I i Irt t rt **! 5 rt ^2 S Ct'’5' s v, «» « — ' '9 — ■“ V — Z*' ŠŽ ,e6 i ti G *- riS šS 3 3 S 5 § ’'|-s £ esj^Bd^Žos “i’ ?7£7 O'| S^7 .rt .s — A J2 ’o' e« ‘j o y >»-i 4J J u‘ * < ,s O s 2«^ O S3E ___ 2 ' 022x'S ' S= .5 i 5 i ■ X c -i^ ?iŠ^St^r;l 3^55’1^'*^'S „ .A'O ■^■y"^7:^ i= i'^ § ^■89 *5 ‘ — ®**3^y o « St;G 4> >j ► .S 'T < ,1 .2 G • e :; SS fld g‘I iJ gT U s o ■ -f i^aJ3:2 .E o- s .ai «§2 « c 'sš:ž'Ss u -sS^g" «» . 7:^4 = o .£ * o., s K? 5- S-€ S « o M od sss ' • »• .i .p > 'S -^Ž:=<-47,:O * B * ^=g s cc < •N O ž p ti S. o »» -ti F £ G , £ 3x5B Ji7">^| _ .E o P £ A '1- k, _ ..'(ifl 'n$o*g;—:2 *®G ‘ 4 fZ^S 5.a.a:5 ' I S “G 'f. giPj-G«--« - 5 t> 3‘"^$ s ^7 S-^sS £.s52i-S - o 2 S ,'®2rjJ“"c^ rt. Q .- 1 G |C rfi 4, G "TP 8^ s s.S;š^-^ " ’' o s &.S = g ;:^(S.qgur”Q£z " I ‘S •? ■ 5 :s = Ii is cjocMC I ti^ < Z! X I f :^3?-■ S 3 c c la.a g _ _ 52 e J. ' 5 Š 5 E ’9-2‘^'=«£S ™'’. 'tStrts^A^flT a ■•5 fd B «1 B » 'I 'S o Š 3 I S u) ti ti c P JA -D ±. * A i I c^i? «n c * S o '5 S p'=S ^2=1 šr° 8. ' . g^Sj^ SS 7 00 s n P X ■ti 12 ti 5x^1 SS-£•-"“ g ,3 5 « o“ 0-3 ► Sš ? • _5 ^E^S-N-aPeSo 4i 2i £ O X ’ O 87 103 s > ' E 2 e “ o ■? .- « £"1"S I 5-* s =:p-|. , «8 5*^ So i* S 'c 7 :d* ' a*®'G(3o — it iN£ w?cC^'^ 20 « a_|.S 5 g 2; I s I n g • 2 o « 5 s ti ZA Ga E ’,s ti <*> « 2 Si |. I . ■ S 'S "S ’ W5 2 u :s A , ti ti 'J« rt rt. <0 o }«■ O B 2*^ 53 a _ W »o 5°'Si^ «7 R^-Ž-7 ji -s. 9 2" ea vi o ed g »< > BO »a,« O .5 tA ^Ti, Ha $.9 2 9 - Sisfij 7-ihS2t--g2st«J - £2 sz: s- g==.Sji-.š5:, d------fs-g-s ' 3' '' * s n S » . is'8 5 , o -.g2j5esl^|7^ j2^<^«in3o5 - s g°"^’0 ad E -jZ 2 . S >“"-3 S ^ES-S3 ^‘njj SE s * s c S ° S-?'"' S A "O G £ S • ‘^ ti A^ 5^^Srt A S — Vi G^— G'i5'-. 2 ‘■g^Pac '-E£2Sg.So : £o» ■SirtOcES^C'*)-. o7S|-5;u:ljs|g^c-t:7 9XtiGA .i 00O'U^A fra0x».GG I >n I— CMNCC Vi (9 « or- c ■i “ O B o «■ ■'^ ' « —"g 3 irtM^-as e-s o 3£ .aZ ■& c o ^SEsSoogaSS 7-2*,2 1 'S !£ M 2 « .3 ed A 4> V« BS““ ■ _ “ S = -£-®iS£ g 3 5 S' 5 -- o B v V Š ” i 2 ?: ^ G *P c g o A ' ES * ? ' It', ■? "1, “'ut2E2-S:g2’c7°S|2;?^ «> A J O N 5 isf • >00*0,? sO <10 fn o os ' h5' i 3 ** rt js ^«2"»:; — e'*'®'*"’’-" ■ »“So-s "S If- 7' 'E o liti — *S OJ ■1^ ?■ - ’ J -s^•a e/ 40 U 4 k-l c *' H- L. » ed A ’ 5 va A G I O rt £•" v» S C ? « "Š 2 S" IS .' --a E5 ■ 5-r §30« «.3o '56!s'S's1“ “‘ ’■£■§?,g ' I Crt J = ’:4^ ’3 2 S z,* >« E — " »?L -11 ** u I I o d> U) t/i »«9 i— rt. <*» I ■'" - p «.7 l®S'=cOk------ (. = ^3 «0 oiič,«^2 i — “£’3ča,; a«i-o«A.s~"Oasu'=' >2 s ®‘'j(Sua 2£«’=;'S . '=s55S«-2>.’a,£l2^& *o‘^ooC,_AO^’T2ti.oo^“'r*A ®&i5:šl7l? »z ISS;;-" ■•■^ § o a = .; i»c7i8NoO—iiiB^iS ' SStjo £«»^7.26^ =2 „ H £ o, a21 : 2 3g llgggŽ^-^Rt ' . &7c;s;^)i!; i^r^oc*. o I "flH rti^ . ®» “■C' . ' s «.£",5:8* So S^Sji7; m .2 J a=rtc 3 - g^?i (d ž <0 X .a o 5 ® “ 7 § o M 1 < € o B 'g < (C «) v 4) O I IM « .7 s - s s 2.£ - “ ' I 'Bw5 ij ‘^i** (A '9 SšBgi^-sS ' 7efel « ■“ e 5 rt-Vlg^— ‘ _ _ _ ’Si*2c ‘ — 2«e5 — '/^Si^^rt *’^jrt.| = =a3.2.,.SS'? . io“^SJo-2 £7 S Is « ”■' B.«-cg7„ ®"l^E8.« ES5i'Sf, --o a LE „ -■ « = a"j51C -tnjsA'' ?'’■ .s. -2 I •^®oJ^.^ 'jkf^73'rtG 6!^ i '5“^®so?jsl O C M »UJ iS F'«3 — & &" -:.s-->5-S7!22:q C B W o G «ff B 2 • Brt« o>bJ »2 B tZ • Si S - 2 “ go '•2 « o 2 " — o, r-l .n H ' ' — ) A u I cHa^rtla" « E BS S ' 2 č 5 5 Ž 3 — a----t-- ■« d 7 e “ ffl 5 .O 1 > ¥ . d č J « «31?;:^ = ■» g " ’«-a g £ "e S « M 3 sacg^co - .' I « 5— -Q,AC4*t3 o ■S e 50 s-a 's « o oS « ” s ■“' Q ” -s-s i£ G TTF O Ll w*i I wn ■5 ’-2^- a Bfi22«r. » š® g 'S e ' a.32 ass-S _(!■; t « fi S £ IS 7 g.s ®15 _o"S>M7g7 .-ig^sgs ;|2 g BI 7^3 r-' K ti - g rt. Fl fc I ..19 t, "S -š ' " s « s "h 3 - " irzi^^zp. l^fg^Sapzl 3?O 2 “-s-gl," saZ gg ' 'Ss b e -gOv, H«G._-oso 5wAa . “S^S*©” sLišjsfOi nsfis^s-š §.i *= 3 k- _- (^ « a ^7 ° * > A ji v m ti § Ti t -H 3 5 ' o|S -5 '■ L 4 e s '' )5 . s« . £■=-.-£ *.«. e 3 S ' o G * — H 3 - - S 5 ) ,y o C* 2 « , ® • S ’ thi . gl^ ss| g ' |si f 1:215 -= IM 3^ŠS-3t2- — * 2 A * O B £ ® * C " 'rt o’S>riti’^A'7'!». 'O 2 § S ” B ti 22 «*n i‘rC! - ai^sl Vi OO W*i -* 7sS^ . = ££ sg s -i; = r-<'O«.,£ čS-H a|z-7iaj4'=£:5as ='g|«J.3S^ •3,3 ss;-:^ s š 5^ G brtEc^"^-— 5Ss?fis_e-«š P (d “ G s » e ti G o « , E p O > fiM 00 .5 -K G G s ' - S,s Q s ■=^2-^ d >N Ji I I £ rt »O « Q CO . S £5 g t-4 "--- «d *“ ;2.1; .2 .> ® ■3, •rt !rt ®S'-''.rt*w ’ ' ■SSei |2§5 e 2« |ri 5_______ «,3js s , ' E3S.E.a4S-a :2'Sg(:.«J5«S3.S.8S-95'c i£S o :§ S .s ,g 1^ o £ o — fla o s- — y (g i L-' “^s=1 g E_2,. !. - -n - T « ‘6 '^^' _________________ « i L «6 CZ} 3 S5 H - »A 00 « &.= ’ g _ __ Wh — I o i G*"^ l! e 1 > p - §«.^1 Ss^^ll^R-g SS-tSS^ m7 E?.^< 2S7l<Š,232,M-6MJi-5 o _. &a A S .rt ’ o *p — V. 'C O 4> e » = rr- B > 'O 5 O I a — 2 Oifs V ■i- š* 2’ g ' B'.= 2 s s . r tA S ? = 3 5 5 -S-g S s ® “ « e s Z 'S* IsS2L£5£3q5 ^eSs^si 2;i523ž5 <9 »A I I o ' * 2 3 M ti “* 6-ST I I o Ji o ■3'Wi ><2 ti c."' e -.- H “■; d2/^2_ - — * o J, § ' o ' I * * .3 B S “I £S12:-g=35Srij^£i s7*M N L ’ > opi^i c '•ja c>2s.“b e » d oZx E 3«=; 3?": S| aB.-o j;-rt o _ _ — jfc _ eic^r^« t rt>PŠ'(^tiArt'rt*Brt«9 - — G* — 5 a £ 5 S" ' 3 jB E g S Č' -■■ . w I ' li-ii g g" ■S'£a'9l = £“^5£i ' t» 5 'i7'^-ai*ti S ~ .£,03 :š£ ” 15|!--;m7?'.': > ’ ■0725 ' H ' •= s -M « :ii -S- I 51 ll ^ .C S g i I ' O § ' ‘"I £ = ' ^TGBftrtL2t» 20 I o B.-® 5 5 = 9 K a -S ^g< O $ ■* S - E :5 7gSS «S2 š. g S v rS ž cc ■a D S £»=li SrtESiob*^ ^‘SiSseSsg ‘rt n Ga I A , ■§’GO c:^ .2 ‘H A 4> rt^ -e e .S 53 B O — 5S I B ■” (T ^41 3 i s- ■: Jd 1J ' 5 S «. -rt — m-o^^OvO ti s ' o oi (F ** '-^ A B S a^s «<5 4) ■'* 5?'j-5 5 K "LS — p-^ £ S 2 ,30- ^E«-£: C4 A — A 55 c O 90 -z ' CA C 5 3 E c o o c» ,0 'S S I Ta o tt £ r ' « "S £2:1 S S I 5 _ . ■ & 8 ti *” ■Ta-4£Gti\tG,>^£»artg<(-i5F OAfl§*i:S> i^sgcASSogggAitii o «15 ,Si^BG.GENp.^G -g-ptn,2,f^ ■a 5 Š 3i t S -i G 9&B EN;> B — J?-^ I B B 09 p X 3 . 2d -s g 5 « 2 3 l' ■" » '3 a- 2 s 5, ' g S ^^12 i □ S ■= " " O ll " aa '455®aS ' s s -s n “ s “ s ■ ;2 — —E S*'" ^.,-.<-K ..^ O P “,5^3o.&-s- ' A-gs;^g.?. • c _ . M ti I Sh; S gŠ C -B rA ■ rt! ti -g’ 3l 2 o 6* ' G , e « E £2 2 a '£ 1 _ ■” “ 1 -rt » “i ti "S '- . , 7 s I K /5 1— cc. 4Š = I N ■S 3 s'? § “ 5 s ■= > s 'F S5 B o cd 'S5;g1o: S-o &* 2 ' «■- s i-g-3 £ 2 ®o -5 -a rt »s t .Ji' iiitjSoSaiu-aS. JS GG** " hA o oZr, 1 '•*.* i4a^xG Ž“i:i: L =s«=a: §5S^ s« Vi ■■ B. s s * 4 n s* M ? S v a' ^7| I i eU G § B sgS«3a^£2' Ž«®O£'*Sti • £0^3 r.. o ' -S go ° “Hii! eg " ''sž2$g3"’«*:Ste X S o V", £ ‘ ■ B S S.-.9 'C ---- ' -ff- I B B — ■ “ 9!. ? ® * * 53 g“2'? = 'sr, 5 ašis BS rt JS * g i It fr. n »2(2-50 ga - _ ?,4;„ (2^ ® ' ti 4^ 3£2;s B ■* 'A ■■ al■5 ***2P a______ „........... •* a »3 v9 I • 00 ,; p Si '*> 'C - ” 3 5. E c lŠ S-S S! '* Oh^ <«1 r- ----------- „ J i S ' č -6 L2 2 '?S: « v « I S ? Z ' rt o ’- = G . a . • slhMIsli 5 = ?i &X c I g-ib^^-S-e '* ' 2 tiS I ^t.: .' *nS« p-^7 i^sa s : g? s 82 5.S'5:a;^o I ašES 2R.52 ' = P 6. 5 iŽ3-2> **♦=’ — fi 5 :a 7 1 2; ‘O -Bi y 4i * ± “ 2 c o ti I A A X B 4) 5e jj4?G£”tJcB^ s^-f ;?sg^:o«o 2S ' 2 3 ;£'« B B < fl0 c - H .3 tj! • “ ^ ■ u^4>C^£*2B'^^'rt 1 ti’iS.pp — S_aCq j c 1 s. s "S 77 * 75 G 3-5 Iž - 5 2^ 2,^g/5g C ><: N 2 ,s 'g £ A “ A 7ef aZ 1 -3 7 ? 3 ■= 9^ v S«" 4> b ,«> c g s o .g ^1; o •• ? v >»« " v* OrtJ - EL'*’ ** .rt -P J , 7 -2 ® "O - 5 5 rt ? 82 2 •5§SS7'jJ5«3| a c i 5 “č a° š ■^«0— 'a7 d,^ — 5 S « w I mO ! A rt ZZZ rt 4* O i - s e “ < o ?w BSdiSSSe^S “'““-1 =£V ' gg i 13- E a®.® ^^G^gS /2^ afl £g a . - 5 li ; B AC”'^’'’ I O G A ;»■ - - _ - - - - § '2 -B ■£ ' ' £ I O ? S 3 --B .» "a I I M 5 JŽ ,4 a ;=T-^5 s."| e“<5"«js' ‘*>2£-5o:'= "11^ # .a o ■3 U s .3 «“ E 5 3 E . 4!« s “'■ “ y c 5 ? i £Joo e g-«« P X o „141 C — a != 'c T “ s I <2 5 g i ‘Š g a g s — 0/1 ,2 s 8 ¥5^Ž«1«3 „ 1 =■'i J 12 4 »e § 'IoZ®2Z ■a s ^1 £-= rt s i ?“«<3£i3 5’« • ti rt .'S 5C C A 8 I ® o I — o w ti *"»' I -S g:2:gg3 . 09 Q qd 2 to cc .a o < s •M S i :S O Z 13 I S 5 2 H 'S ■c 4> I 5 o 1 I .: « Ž 5 § ' .S« s = 5'gl “^O -«5c;| ' » SS ^ogg-' ■ "" - (A rt ti s m □: 5 *? o S -d-A . '2 * B TJ — 'g B * B O t v> 0» CA B - E S tBa7-as^HSEEP-' ".»>=,,? w g-‘S^ia) Š G , o i 2 i „ s7'3 ' .2'5=!-5 ?|4«=gSt|^s ,p;::5uS£(a-jr ‘ I rt«o 11sIz3^H(5 e7?3Ž? S S «' ® A c c ”■ it'S ii S ° ii ti 0 CS B £ _ e e ^s 3Ž? 'š g- OS a I?ii Ss p .rt G zM w > iš:^ ■šali V ■i , v*i « I X ' "Ctf l/i *! 2 — T 7^« . “ * C "• ,« u tj B " c * s 'T A ti ji -s 5 ti B ed c c si — ''1? I ift I t a I ± c ' i.i '.l-SS-g.l-jŠ-iniliihihr Gg '||P“J"-R iš■1^18^5:2^ “-iZ £3 r 5 iS Š8 g»TS-2J55S.a-sS S -S 7 = «3 3 - 2 5 -^2 c ■ S 'i 3 iSi a^i 1 g o i i'^a§"11 .š-s^ao-^^JV s2“ •.Sn3Z'g-ts:3-2.aS ■ 5 J a,^ i* SI ® 3 3's s o s .g s 2 - ■n o >3 .2, -S 2 S> c cd S 'ti .rt O) N rt w o: 'g £ £ g-o « => = v-, ? ..^-i 9 £ I. ■ š|"^h=i“|||o ' S-g 0-12 « 2a . g §- k« »“SS5?E S? S5 ■= ' i5.3 = s ' o '^rtN ••^A'Sbj^rt:^A J * o ■■ 2 c" ? o — .3|š3slt_ 'S“’£—' i*! Sagi »'S 5 o« — ’ a o oja£<«.S?’“ — 1^2'.^ ” 3*1 'Z «.o — g .2 »^-oSoJt H — ~S — «dOy.. - S I • .-a 1^ S -t it "i S ® r- a ■« £ •X rt ■3 — "3 — Ss^S^tirt-d £ iJ <**) ' a:2-s -*Q E . **. ^' frt ■ i. < at ca®! s-“ ■ - ' OO • = ^13 E «« B I 79 c 2 = -ši 3 ■||R1.|r»Sh i g£s!2'Ou “ i^-c 'ZSŽt:7"‘ ' JL-i D. ? 'c s LT.! £lp3Sl--^i •rS £51£ g..Srt-ai3 7.3 |R"'^ ® Žlš'^Z^2;a §0 S *2 S M <>^ *c H ff N tii £ iiH Tgih B, V S JS ■ 9 3 fn cc .a o I; •s s Ji!' - p I T.' J- ti i < X 4N^ C 4 *"? i' ? 5 B ^a^.3 •2'3 ' ■n" c ( t 5 Ati A P 3S <3 ti "SO T’ ihp! o , ' O < ■so 01 " e fM aa “ I o O ' P 'C t pJ S£| .?S1R2 "31 .9 cc U (D § «1 *> ' Jt; B I jO 5 e . “ŠJl <» y 2 O « e 3c¥ 1 ae 00 B r4 .“ * — ^2 1'8« w g" g « S gš2Ž-3g e hii=?;s « " s » -o -g . ■®-®’ IS 2 “ ^’ E !: a _ ' 2 c iiO Sc S::i3'C>77;®''S«3 »'■' “ * e t &?''Sa?-l*^S'«« «« 223S| , R 5 sz SS o B 2 TŽSl^ij -- _.g IslItSSgS^ ' !rt > 2 “-=513 J, •SpQ| “ 1 s S " rt ti ’ O a-s~ g ■ S o I A 4) B I N > i e5i "§ Fl-ls “"-S ' 5 5« S 4^ 4^ 'B iS d "2 o«5^»SEgs S^gtS ■2rHSg|£=,h-i £fi'5n . e I — o c o t x'5 S O v\. _ 3 I E * v s n ai e m Sl t < s M 1 ss 1 Sl 23 c J i v 1 d i C 'i i' 0 f 5 ,1 .i' 1 i Sl V I r I I !i Sli J J I ,1 reportaža Prvi gorski raih veteranov V Berdenovih Andrejcih soparna nedelja, ko so se v Andrejcih, na obrobju ' •^****“'=*'m kraju Edija Berdena, enega najuspešnejših tek- jim L rallvju njegovi nekdanji sotekmovaki in dragi, ki AvsiijSf 12” šport. Bilo jih je 43, ki so prišli iz Slovenije in vejj bfk’* “ 2.000 metrov dolgi makandanski cesti okoli Tbrko-* motocikli v razredih 125, 250 in 500 ccm ter s športa “«14 dirk Aleš m Zelo motociklističnih irk v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, zbra- 196S, V središču zanimanja ljubiteljev moto- sta bila nekdanja asa cestnohitrostnih motocikli-Mrzel in Edi Berden, večkratna prvaka v Jugoslaviji 1 (snovalca na mednarodnih dirkah. Na prireditvi je iiastonn77 J* leKmovaica «2 Kerčmar z avtomobilom Mercedes ter sovoznikoma S* Raduho in I toVrEtri * * - • - - -------- • Vieisu j , s«čaiye, ki ga je na pobudo Edija Berdena organizirala P^esirii^Andrejce, je lepo uspelo, prireditev pa je iion, Gorički klantoši s pevcema Dragico in Aleksan- Francem Čamijem. kije tekmoval zunaj konkurence. Feri Maučec, fotograflje; Jure Zauneker Edi Berden je tekmoval tudi med prikoličarji, sovoznica je bila žena Nada. Kaže, da dobro poznata andrejsko cesto, saj sta dosegla najhi-tejši čas. Edi Berden, ki je tekmoval na hitrostnih motociklističnih dirkah od leta 1960 do 1972, je bil državni pnak v razredih 125 in 250 ccm ter med prikoličatji. ,4‘ ■■ ■V J; ^eš Mrzel sta pred ' Uta IH sta pred leti tekmovala na mednarodni dirki ’’ I *** * roočnl konkurenci zasedla drugo mesto. Tokrat sta ie na našo željo, sicer sta tekmovala ločeno. ^ursks Snbiii AMD-ja Štefana Kovača iz ^^^elovgi i* ® prireditvi povedal; »Zelo sem vesel, da sem lahko i"* prireditvi. Bila je odlično organizirana. Vedno rad " * Fdlju Berdenu in bom še rad prišel.« TS - J čl 'H >1 JI ^1(4 - 5-. I« "^•‘‘»•JčarjisobUe sovoznice tudi žene z otroki. občine J. -«aKe občine tradicijo lita* lw bogato pevsko L-L.i,-, i- r~ Polanec od Sv. Ane, ki je predsednica dejavnost. »Glavna naloga odbora ** spodbuja sku,' ------ — krein ■ Pripravljamo seveda iasme ptireai-* 10*1*, obenem pa skrbimo za ustrezno tradicijo,« je po- skupine in zbore za na- seveda lastne priredi- V ^"»nje, saj se prijavljamo na rezUt^ne razpi- T’*'''« P^S^^ra je omenila nekaj letošnjih ‘''?8odkov; občinsko revijo odraslih pevskih L oijuskih pevskih zborov, prireditev ob ''^tk l 2- *v*4nvn, -------------------------------------------------------------------------------- na avetovjie Vojne, gostovanje žen-Ane vZibercih, sodelovanje lenar-pevskejn taboru v Stični ... Tudi v k i' r I 1« .* M« > I » F ■ I I t t ' s I, A . r 'ji Med gledalci na prvem gorskem rattyju v Andrejcih je posebno pozornost vzbudil prikoličar Erich VViedner iz Avstrije s sovoznikom psom Baksijem. Drugo mesto med prikoličarji je dokaz, da sta že Izkušena tekmovalca. Rezultati prvega gorskega rallvja veteranov 125 ccm: 1. Edi Berden (Andrejci) 3.42. 2. Stefan Malačič (Andrejci) 4,1 S, 3. Viktor Vidonja (Krupliv-nik) 4,25, 4. Albin Polak (MS) 4,34, 5, Aleksander Car (Moravske Toplice) 4,40. 250 ccm: I. Aleksander Car (Moravske Toplice) 2,54, 2. Dejan Katka: (Andrejci) 3,10, 3. Ludvik Bre-znjak (Nemčavci) 3,19, 4. Emil Erniša (Vučja Gomila) 3,21, 5. Drago Kranjec (MS) 3,33, 500 ccm: 1, Dejan Ratkai (Andrejci) 3,05, 2. Emil Erniša (Vučja Gomila) 3,14, 3, Aleksander Car ^Moravske Toplice) 3,18, 4. Drago Dišič (MS) 3,24, 5, Branko Bauman (MS) 3,39, Prikolice: 1, Edi Berden (Andrejci) 3,33, 2. Erich Wiedner (Avstrija) 3,44, 3. Franc Papič (Moravske Toplice) 3,57, 4. Aleš Mrzel /Ljubljana) 4,22, 5, Janez Farič (Selo) 5,00. prihodnje dobro kaže. - Aktivno poje tudi društvo pri Sv, Ani, v katerem iv-dite ženski oktet? »V okviru kuda delujeta dve skupini. Ženski oktet sestavljajo Marija Zadravec. Milena Konrad, Marjetka Eder, Lidija Slaček, Barbara Murg, Marta Zemljič. Nada Rožman in Majda Sraka. Druga je dramska skupina, ki se je predstavila z ljudsko igro Začarana Ančka, v kateri so igrali domačini: Violeta in Janja Zem^ič, Alenka Perko, Bernarda Potočnik, Silva Gosak. Simona Matela, Julijana Merklin, Srečko Bauman in Jože Križan, režiral pa jo je Franci Simončič. Predstavili so se na prireditvi, ki je bila maja v kulturnem domu pri Sv. Ani, Obiskovalcev je bilo veliko, in to nas je spodbudilo, da bomo v naslednji sezoni spet pripravili kaj privlačnega. Dramska skupina je Se zelo mlada in ima lepo prihodnost,« je sklenila ga. Irena Polanec. A. LIPKO Na prireditvi v Andrejcih sta nastopila tudi naša znana prikoličarja Kozar in sovoznik Raudiš iz Prosečke vasi, ki sta na evropskem prvenstvu na Madžarskem zasedla drugo mesto. Tekmovala sta zunaj konkurence. pl* A« r... M I* :5rl V' 1 1 i Marjan Erjavec iz Beltlnec je na prvem gorskem rallyju v Andrejcih nastopil med tekmovalci v razredu 500 ccm in z ziindappom zasedel šesto mesto. PISMA, MNENJA, STALIŠČA ... Kdor ni z nami, je ...? (odgovor na »pamflet« Štefana Smeja) Čas komunističnega totalitarizma v Sloveniji lahko opišemo tudi kot ponavljajoči se ritual javnega obsojanja demokratično nastrojenih ljudi kot fašistov. Tudi na v le tu 19S8 prebujajočo se slovensko pomlad je takratni predsednik CK ZKS reagiral povsem v skladu z metodami svojih učiteljev g. Topita in g. Dolanca: vCe te/ašistoidne manire, ki se kaže skozi pisanje, skozi Javne tribune v Cankarjevem domu, ne bomo obrzdali, se lahko zgodi, kar se je leta 1931 zgodilo v Nemčiji, tt (Milan Kučan v govoru vrhu slovenske Udbe spomladi 1988.) Dogajanje v tednih po proslavi dneva državnosti v Ljubljani, kjer je dobil predsednik SDSS g. Janez Janša buren aplavz, g. Milan Kučan pa nekaj žvižgov, nas v marsičem vrača v preteklost. Zopet se pojavlja vrsta piscev, ki sedaj v vlogi v neodvisnih intelektualcev« namesto nekdanjih partijskih komisarjev razglasijo »nevarnost fašizma« in seveda uperijo prst v nosilce te »strašne nevarnosti«. Gospod Veljko Rus in ga. Spomenka Hribar kot tipična primera borcev proti »zametkom novega fašizma« seveda sodita v najožji krog ljudi okoli g. Milana Kučana, vendar to večina ljudi ne ve. nekateri nasedejo in namen je dosežen. Metode, prinesene iz zloglasne moskovske Akademije Džerdžinskega, so se še enkrat pokazale za učinkovite. Neznosna lahkost etiketiranja s »fašisti« in »mitingaši« navzoče na proslavi dneva državnosti pa vendarle dokazuje, da ne gre le za (neuspešen) poskus nosilcev starega totalitarnega vzorca razmišljanja, da bi Javno očrnili svoje nasprotnike. Gre tudi za poskus, da bi pozornost Javnosti preusmerili s povsem neprimernega odnosa nekaterih ključnih državnih funkcionarjev do praznika, ki simbolizira našo državnost, pa tudi odločnost, s katero smo Slovenci v vojni za Slovenijo obranili svojo domovino. Zasmehovanje predloga, da bi z minuto molka počastili spomin na vse, ki so za obrambo Slovenije dali največ, kar človek ima - svoje življenje neprimerno in vredno obsodbe. Ali se tisti, ki zasmehujejo počastitev spomina na padle v vojni za Slovenijo, sploh zavedajo, da take pisarije berejo tudi otroci, vdove, matere in očetje padlih? Ali vedo, kako bolečo a I' ii H H .1 krivico so jim s svojim zasmehovanjem povzročili? Avtor »pamfleta« g. Štefan Smej je med »fašistična bodrila« uvrstil tudi besedo samostojnost. Morda Je pozabit, da se Je za samostojnost na referendumu izrekla velikanska večina vseh Slovenk tn Slovencev. Tudi nekateri vidni predstavniki slovenske oblasti so to očitno že pozabili ali bi vsaj radi pozabili in želijo prepričati še druge, naj pozabijo na samostojnost. Morda računajo, da bodo potem laže »prihvatizirali«, kar še niso pokradli (uradni podatek: 51 milijard SIT »oškodovanj«), in da jim bodo potem davkoplačevalci iz svojega žepa, v nedogled plačevali njihove privilegije. Trav njim in vsem tistim, ki so za obrambo svojih privilegijev pripravljeni razprodati slovensko zemljo, so veljale besede, ki jih je izrekel predsednik SDSS g. Janez Janša na proslavi dneva državnosti: »Ne damo Tiranskega zaliva, ne damo Trdinovega vrha in ne damo Trimorske!« In vsem njim naj velja: Ne damo naše skupne domovine Slovenije! Socialdemokratska stranka Slovenije Branko Grims, glavni tajnik Svetniki, kaj počnete? Pišem vam kot občan Lendave, ki je nezadovoljen z delom občinskih svetnikov zaradi zapiralnega časa gostiln v lendavski občini. Ne morem verjeti, da ljudje, ki so bili izvoljeni na takšno odgovorno funkcijo, tako neresna opravljajo svoje delo. Kot sami verjetno dobro veste, ureja delovni čas gostinskih lokalov nov zakon. Zakon predvideva delovni Čas za različne lokale (okrepčevalnice. hotele itd.). Obstaja tudi možnost podaljšanja delovnega časa, če so za to utemeljeni razlogi. V lendavski občini so si svetniki privoščili malo več (se bojijo naslednjih volitev?) in čisto vsem, ki so dati prošnje za podaljšanje delovnega časa, tudi ugodili. Niso se ozirali na to, ali je lokal na samem ali je turistično zanimiv ali je v stanovanjskem naselju. Ne vem sicer, ali je ta tema za vas zanimiva, vendar bi bilo prav svetnikom postaviti nekaj vprašanj, saj je po pogovorih, ki sem jih imel z nekaterimi iz drugih občin, očitno, da se je tudi tam zgodilo nekaj podobnega. N. T. I 24 vestnik, 27 , vestnik 25 let mednarodnega folklornega festivala v Beltincih »Prijte fsi, šteri ste od kolen vekši, pa od podplata mesi...« V Ljutomeru so predstavili novo regionalno televizijo TELE 59 Maribor začeli predvajati 17 Neprekinjen seča, in to neprekinjeno- Jll t\Z JIV^* J dnevno. Sedaj so ni/P® oddaje j.flctfafu. •''i Z nedeljsko otvoritvijo v beltinskem župnijskem domu se je začel letošnji beltinski festival knjige Petra Šraja Beltinci 1322- 1993, - v petek, 28. julija, ob 20.00 v beltinskem parku celovečerni program akademske folklorne skupine LANY iz Poljske, predvsem tuje < glasbeni spoti, videostta^' ' tclitski programi ma pa nameravaje preo čim več lastnih oddaj (P® . program 17' »Ko sta Milica Sadi in Boris Žalig pred daljnimi 25 leti zasadila korenine beltinskega folklornega festivala, nihče ni slutil, da bomo 25 let pozneje še vedno »brali* sadove in zasajali nove korenine,« je zapisala Martina Tratnjek v program festivala in dodala: »Beltinski folklorni festival je star 25 let in z vsakim letom bogatejši. Njegovo bogastvo so: Skupaj z MMTV Ljubljana želijo biti konkurenca nacionalni TV Slovenija - folklorne skupine, prek katerih smo spoznali plesno in glasbeno izročilo ne samo našega, temveč tudi narodov zunaj meja, - vsakoletne etnografske razstave, ki obujajo stare ljudske običaje in navade iz naših kulturnih zakladnic, - skupine ctnoglasbe, ljudski godci in pevci, katerih stare melodije pospešujejo utrip v naših srcih. ... Naše vodilo za prihodnost naj bo spoznanje, da sorazmerno majhen kraj, kot so Beltinci, s svojimi ljudmi prispeva in hkrati ohranja ogromen delež ljudskega izročila, tradicije ter prenaša to na mlajši rod Prejšnji teden se je v slovenskem televizijskem prostoru pojavil nov program, ki ga lahko v Severovzhodni Sloveniji, Posavju, večjem delu Dolenjske in Gorenjske (od Ljubljane do Kočevja in do Jesenic) dobimo na kanalu 59 prek kabelskega sistema ali z navadno (tudi s sobno) anteno za 2. program. Kot smo zvedeli na tiskovni konferenci prejšnji četrtek v Ljutomeru, gre za koprodukcijo zasebnih podjetij TELE 59 Maribor in MMTV Ljubljana ter za sodelovanje ameriškega partnerja. Program so la, okrogle mize, glasben* daje, športni prenosi tem bi tudi postali konK«in> nacionalni TV Sloveni]^- _ Program TELE 5’^,, lahko poskusno gledali ■ . našem koncu od do februarja letos, ko so , na sporedu predvoliln* v živo in vrteli ra^n® ■ . Oddajanje so montaže oddajnika i"®'*.; zacijskega pr®®hlikovw roma povezovanja z IP skim MMTV-jem kim partnerjem, že dogovorili z belskimi sistemi za . tev kanala 59 v njih“ |!Ilf SO!' ivco«' BELTINCI 28. 7. - 30. 7. 1995 Med drugim jc v programu letošnjega festivala: - v Četrtek, 27. julija, ob 20.00 v OŠ Beltinci predstavitev ING-GRA, d.o.o., Lendava, Partizanska 2, 69220 Lendava Enota gostinstvo objavlja prosta delovna mesta: 1. vodje kuhinje - srednješolska Izobrazba, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; 2. kuharjev - srednješolska izobrazba, - zaželjene delovne izkušnje. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ING-GRA, d.o.o., Lendava, Partizanska 2, 69220 Lendava, najpozneje v 15 dneh po objavi. Informacije po telefonu: • 069 77 520 ali 77 521 pri vodji gostinstva. - v soboto, 29. julija, ob 15.00 v beltinskem parku prikaz starih običajev, domačih opravil, kulinarikeob 20.00 etnovečer (sodelujejo Cimba-lova muzika iz Češke, Tolovaj Mataj, Kociprova banda, Marko banda, Dobrovniški citrarji. Beltinski tamburaši), - v nedeljo, 30. julija, ob 15.00 v beltinskem parku folklorni plesi (FS KUD-a Beltinci z Marko bando: splet prekmurskih plesov, STU Ledi iz Trsta: splet goriških plesov, FS Planina iz Sel (avstrijska Koroška): splet koroških plesov, FS Vindija iz Varaždina: splet medžimurskih plesov, FS Tine Rožanc: splet gorenjskih plesov, FS Gornji Senik: splet porabskih plesov, FS STU Ledi: splet tržaških plesov, FS Vindija: medžimurski plesi, F S Tine Rožanc: splet štajerskih plesov, FS Lenti; madžarski plesi in AFS Lany iz Poljske), Aleš Skalič LADA CENTER • AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300, 3 vrata, samo 999.000 SIT *- mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO ZA NOVO OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC rezervni deli prevleke, preproge, tehnični pregled IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA •avtomehanika • avto kepa rstvo • vulkanizerstvo V Borut Jagodic i L Popravek v članku z naslovom Je Kučan Janšev Janez Krstnik? smo zapisali, daje sod za Janeza Janšo, ki so mu ga podarili na socialdemokratskem pikniku v Ižakovcih, izdelal sodar s ki mojster Marjan Maučec, To je napačno, obenem pa dokaz, kako težavno je delo novinarjev v veliki vročini, kajti novinaijev infor-mant iz ožjega vodstva lokalne socialdemokratske stranke je razločno prikimal, ko mu je spraševalec omenil ime tega sodarja in pokazal na sod, V resnici pa jc sod izdelal sodarski mojster Anton Kuzma. Za napako se opravičujemo! O politični kulturi pa naslednje: V istem članku smo navedli imena povabljenih na piknik, ki niso prišli. Zdaj so nam iz lokalnega socialdemokratskega vodstva sporočili, da seje župan Beltince, ki ga ni bilo na piknik, opravičil! Iz tega seveda sklepamo, da se drugi niti opravičili niso. Tudi za to napako se opravičujemo! Živ in o re jsko-vete rin a rski zavod za Pomurje, p.o. Murska Sobota Štefana Kovača 40 objavlja prosto delovno mesto strokovnega sodelavca za reprodukcijo domačih živaii Pogoj: dipl, veterinar Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po odločitvi. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili takoj ali po dogovoru. rev Kanaia j,* režje, k sodelovanju pa ra vaj o pritegniti rtnnn' , kabelske sisteme v vzhodni Sloveniji. dd’' Po mnenju načelnika J * . ___X -rti 1 ?■ I ne uprave v Ljutomeru t Nemca, ki seje prav ležil tiskovne konfet®""■'p.il nova regionalna [cicv^u ([| membna oridobitev, večT;, membna pridobitev, 11 20 pa bi imela, če bi v'f.. prodreti prek televizij* * ji« bljano tudi z našimi h [ pogledi, da ne bi dvsem sami sebi. kaže, da bo tako (raz*® nih poročil). JOŽE 19 DZS, d.d. , Ljubliana, Mali ® OBJAVLJA prosta delovna mest®' 1, VODJE PRODAJNEGA, , CENTRA DZS/ 3. <*-■ v Murski Soboti v Trg®*^ - za nedoločen co*- Od kandidata pričakujemo: - višjo oz, srednjo izobrazbo ekonomske st” (VI. oz. V, st,), - poznavanje predpisov o blogovnem pr®' .me**’' - poznavanje blagovnega poslovanjo, - poznavanje metod in tehnik u resnice ve rrjo r dajne in nabavne polihke, - pasivno znani« tujega jezika (angl, oz- poznavanje osnov računalništvo, - poznavanje prodajnega programa. Poskusno delo traja 3 oz. 6 mesecev. neni'.^ 2. PRODAJALCA V PRODAJNEM CENTRU DZS, d. d„ v Murski SoboH vini - za določen čas 6 mesecev (2 delo**®' Od kandidatov pričakujemo: - srednjo izobrazbo trgovske - poznavonje osnov računalništvo. smeri (IV. »f)' I, Poskusno delo troja 2 meseca. rosKusno u6io rrojo z musuco, p Kandidati noj pošljejo prijave z dokozili o i*l^ njevanju pogojev v osmih dneh po objovi n® slov: DZS, d.d,, Ljubljana, Mali trg 6, KAD* VSKI ODDELEK, Prijovliene kondidale bomo o izbiri ob*® v 1 5 dneh po postopku. 1 Tudi letos bomo v akciji Bramac za lepšo Slovenijo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. avgusta 1995, brezplačno pripeljali 1,000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC’ Vse za streho, S 30-letnim jamstvom, v vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! 'I I 99i 25 ( vestnik ^^lik jubilej župnika in kanonika Janeza Gregoija m ■odi lni. ;il' ISO ij« I0!f juti' iino 11)1 lili nif ijJi (nr J”, ili!-ih 11(1 ClfJ lOII" »st sl I, jif p^' jii: prt tl if >11 Biserna maša na Tišini ^'^bilantu tudi -----i posvetno odlikovanje -občine Cankova - Tišina navsezgodaj je naokrog slišati zvo- HtLr.i IfiJti dut- tiez Greonf*^nnonik Ja-fiO-letnico ** Se ie m posvečenja. Zbra- kajEi dut- in kanonik Ja- vernikov in I,. - . ..11^w r 11 i Uol 'i' Zvrstili Jože ^®stitkp I ’ nagovori 'liubi ‘■Jnbiiantu 'fiJico, a so UročiLi in monš- jc narodil v sn o V Brestani- v voj-JC v ujetništvu. Madžarskem, Od I, septembra 1942, do 1, septembra 1943, leta je bil kaplan v Beltincih, nato pa na Tišini, kjer je napredoval v župnika, bil nekaj časa dekan soboške dekanije, škofija pa mu je podelila še častni naziv kanonik. Veliko je naredil za svojo župnijo in tamkajšnje ljudstvo. Ob biseromašnem jubileju ni bila le cerkvena slovesnost, ampak tudi posvetna: na slovesni seji občinskega sveta so ju- g { i Biseroma šnik Janez Gregorje praznoval 60-letnico masniškega po- svečenja, - Fotografija: F. Ku. od koder seje nekako rešil in postal kaplan v Csakvaru na bilantu podelili častno diplo- mo občine. F. Ku. B prleških veteranov ^avilno zasluge imelo svoj prapor, svojo Pesem V prapor, ' pa posebne obleke! 1 li I I, 'i li I Ulji z85. r J f Gostišče Garda v Martjancih pri Murski Soboti je tradicionalno dober gostitelj zabavne prireditve Čardina noč, kjer so izbirali tudi najlepše dekle mis Pomurja ’9S, Le-to so pripravili v sodelovanju z agencijo Nota iz Maribora in tednikom Kaj, kar sodi v okvir letošnjih izborov za Miss Slovenije ’95. Skoraj 4.060 obiskovakem je zapela Tereza Kesovija, igral je domači zabavnoglasbeni ansambel Magnet, za zabavo je skrbet Vinko Šimek, bila je tudi modna revija oblačil za mlade Mega Trend, za naslov najlepše pa se je potegovalo 10 deklet. 7-članska žirija je za najlepšo izbrala Martino Koražija iz Maribora, prva spremljevalka je postala Tatjana Tutan iz Ve- | lenja, druga spremljevalka najlepše je Sabina Hari iz Ropoče j na levem bregu Mure. Tri najlepše so prejele zlate verižice ■ Zlatarstva Danč, imele bodo pravico nastopa na izboru za mis , Slovenije, nosilka naslova najlepše Pomurja ’95 pa bo za nagrado potovala v Gardaland. Besedilo in fotografija: Filip Matko I V nedeljo v Radovcih Žetev in mlatev, ki jo pripravljajo v Radovcih, je postala že tradicionalna, kajti letošnja, ki v nedeljo, 30. julija, ob 10. uri, bo že peta po vrsti. Najprej bodo prikazali način nekdanje žetve, nato pa še mlatev: z mlatilnico na ročni pogon, s tako imenovanim »gepiom«, mlatev z mlatilnico na traktorski pogon in nazadnje Se »izbijanje« zrnja iz snopov s cepci. Vaščani Radovec bodo obiskovalcem še prikazali izdelovanje šop za pokrivanje strehe s slamo. Na prireditveni prostor bodo pripeljali stare stroje za čiščenje zrnja. Radovske žene pa bodo obiskovalcem ponudile dobrote iz domačih krušnih peči. s. s + i U' Pokliči in uživaj t 5 “ -«5*' s -sr 001809-474-2662 rroftCDtvcR •MTd**i***4 ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI t«l. Oei S71 87B ^1^ 3cq coaj NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOJarčic lO-odstotnipopust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec Jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so Jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.; 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tei.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko natočite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 9Ec, pri mostu, tel,: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj, m2823 { I alb 2®»®® posesti i L motoma vozila 2J AVTO M, pooblaščeni prodajalec za avtodele. V zalogi avtomobili Fiat, Scioneri, Tempra, Tipo, Punto, Uno. Avto M. Babinet 56 pri Ljutomeru, tel.: 81 507. m2833 GOLF in ZASTAVA 101, starejši letnik, neregistriian, prodam. Gornja Bistrica 153. m2932 d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJSTE, PBODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. {0691 32322 FAX-TfcL, (069)32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA j RENAULT 4, letnik 1988, prevoženih 83.000 km, in prikolico za avto, prodam.Tel.; 22 857, m2936 BT 50 S z maksimalno dodatno opremo prodam, Tel.; 31 264. m2943 GOLF JGL. letnik 1981, neregistriran, vozen, zelo ugodno prodam. Trdkova 27. pošta Kuzma. m2944 MOTORNO KOLO BT-50, letnik 1990, prodam. Bagar, G. Petrovci 56 ali tel.: 31 760 do 15.00. m2953 INVALIDSKI MOPED zelo ugodno prodam. Julija Mešič, Dolenci 115. m2961 ZASTAVA 101 GX, letnik 1988, modre barve, registrirano do decembra 1995, prodam. Vincenc Kavčič, Kraljevci 37, Videni ob Ščavnici. ra2962 FIAT 750, prevoženih 25.000 km, karamboliran, po delih ali celega prodam. Zrim, Prosenjakovci 36a. m2980 REANULT 16 TX. letnik 1976 in IMV kombi 1600, letnik 1983, prodam. Tel.: 22 455.m2981 TOVORNO VOZILO MAN 19-281 s prikolico Kassbohrer, letnik 1985, prodam z delom. Tel.: 062 732 064, zvečer, m2987 JU(XI 45, letnik 1989, prodam. Tel.: 68 103. m3007 TOMOS BT 50 S, 55.000 SIT, in TOMOS AVTOMATIK, 25.000 SIT, prodam. Partizanska 30, Bakovci, m3009 JUGO 55. letnik 1988, teg, do aprila 1996, pr(xJani. Alojz Poredoš, Bunčani 28. m3011 MERCEDES 190 D 2.0, letnik 1988, brezhiben, prodam. Tel.: 32 373. m3O12 R 4, letnik 1985, 600 DEM, Z 101, letnik 1984, registrirano do 21. 7. 1996,1.500DEM, BMW 320 in Jugo 45. oba v celoti ali po delih, prodam. Tel : 48 635. m3OI3 FORD ESCORT CLX 1.6 i, letnik 1991, prodam. Čemelavci, Gorička 19. m3O15 FIAT 126 P, letnik 1988, in moped APN, skoraj nov, ugodno prodam. Polanec, Čikečkavas 16. m3O19 ZEMLJIŠČE v Stogovcih, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Tel.: 062 793 571. m2931 STAHEJSO hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje okrog hiše (vsega približno 1 ha) nujno prodam zaradi bolezni. Cena 45.000 DEM. Inf.: Weisbaher. Rado-raerje 22, 69240 Ljutomer. m2951 60 AROV NJIVE prodam ali dam v najem v Sebeborcih. Tei.: 48 045 m2976 VINOGRAD s počitniško hišico. 25 arov, v okolici G. Radgone, prodam. Tel.: 61 346, zvečer. m2988 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Lendavi prodam. Regina in Geza Horvat, Župančičeva 6, Lendava. m3000 HiSO blizu M. Sobote, opremljeno, spodnji del primeren tudi za manjšo obrtno dejavnost, prodam. Tet: 22 679. m3O17 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Maribora, 50 m2, s centralno kurjavo in kabelsko TV, prodam za 50.000 DEM. Tei.: (069) 26 351, zvečer, m3025 HiSO Z DELAVNICO IN GARAŽO na 8-arski parceli v Murski Soboti prtodam. Tel.: 23 122, od 8.00 do 12.00, ali 21 651, ves dan. kmetijska mehanizacija živali zdeXex d.«.«. EXPORT - IMPORT Finančni Ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. OplAmenlltt« »voIOPOarpa telo ugoBnl obrettni meri In Itrttltoroena premotUtvena poaotila. P. e. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - teletakt: (069) 32848 tostr^m g 00978-6656-1688 DVA VINSKA SODA, 200 in 60-li-trska, beli plastični sod, ISO I, in lijak, veliki, vse malo rabljeno, poceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Tei.: 48 732. m3964 PREKLICUJEM spričevalo Osnovne šole Rogašovci za šolsko leto 1980 / 1981, izdano na ime Viliam Mohar, Nuskova 89, Rogaševci. m2966 VINO, rdeče in belo, domače, prodam. Murska ulica 50. Krog. m2973 RIPS, primeren la zeleno gnojenje ali za krmo živini spomladi prodam. Martin Horvat. Bogojina 167, tel.: 47 126. m2983 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 292 Hlts Kmetovalec Ljutomer, izdane na ime Franc Vargazon, Pristava 5. m2984 DVOKRILNO OKNO, 120 k 140, novo, prodam. Tel.: 23 553. m2992 PREKLICUJEM izrečene besede na račun Nade Lesjak z Mote 49 in se Ji opravičujem, llonka Smodiš, Mota 45. m2993 FRANCOSKO POSTELJO ugodno prodam. Tel.: 76 747. m3001 PREKLICUJEM hranilno knjižico št. 12783-7, izdano pri HKS PA-NONKA v Murski Soboti. Alojz Prelec Dolnji Slaveči 119. m3O03 ŠMARNICO, 250 I, prodam. Cena 80 SIT za liter. Nedelica 145a. m3008 vestnik, 27. julji^ ----------š ---------- —* Smo med največjimi usnjarskimi podjetji v Evropi, naš sedež je vFeldbachu, Ri je ^Skn n oddaljen od slovenske meje. Iščemo POMOŽNE DELAVCE. Ponujamo varno delo'”” mesto v mednarodnem koncernu. Pogoi sprejem Je veljavno delovno dovoljenje za Štajersko. Veselimo se vaSsgs obiska! Schmidt Feldbach Lederfabrik Europastrasse 10 A-B330 Feldbacti Tel.: 03152/41 71 034 g. Sammer I LESENO STSKALNICO^^ Špan«, 101 hidravlično luščilnik za koruzo nae>y^;(' gon prodam. Tel.; 68 .'■ib TRNOVA DRVA (na dajamo z dostavo. Tel m3O26 delo 4^ BISTRO SUKIČ pomoč v strežbi ali dkova 54a, tel.: 55 057. KUHARICO s 3-letno stilko zaposlimo. GostiW Črenšovci. m3022 srečanja SPOZNATI ŽELIM brez obveznosti, ki bi ji c/t z njo delil vesele in žalosto^jf tke. Star sem 28 let z 3 sliko pošljite pod šifro -■ ZEN S TEBOJ. m2952 j storitve STREHE izdelujemo, pokrivamo. Tesarstvo D™' Vidonci 125. tel : 51 439. ni- -J Cvetlice na polju cvetite lepo, kmetice rahljajte zemljo lepo, saj zemlja po smrti nazadnje pokrila nas bo. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica I Konec veselja Za 30 tabornikov iz Murske Sobote in Lendave se je letošnje poletno taborjepje v nedejjo končalo. Deset nepozabnih dni pod šotori ob Bukovniškem jezeru so pripravili taborniki roda Ljudska pravica iz Lendave. Tako so izvedli pravljični oricntiring, dan zakladov, umetniški dan, športni dan, kjer so se pomerili v lokostrelstvu, pikadu, malem nogometu, odbojki in še čem. Marsikatero solzno oko je ob koncu zaklicalo: »Na svidenje L_ GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. KRAVO, staro štiri leta, devet mesecev brejo, pr(Xlam. Ži^ 113. m2940 PUJSKE prodam. Štefan Cigut, Nemčavci 35 a. m2954 PSA NEMŠKEGA OVČARJA, z rodovnikom, starega 26 mesecev, prodam,Tel,: 44 018. m2968 PUJSKE prodajo. Informacije po tel.:23 924 ali Krog, Trubarjeva 90. m2977 ROTTWE1LERJ1, mladiči, naprodaj. Informacije po 21. uri na tel.: 21 754. m2978 PERZIJSKE MUCE, stare 3 mesece, prodam. Tel,: 76 590. m2982 MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, pro(Jam. Vanča Vas 63. m2997 MALE PUJSKE od 20 do 25 kg. prodam.Tel.: 45 396. m3010 RACE sorte čeri-vela (bele), 7-dnev-ne, prodam po 350 SIT/kos. Dostava zastonj. Tel.: 89 164. m30!4 KRAVO s teletom prodam. Marija Balažič, Gornja Bistrica 89. m3O16 TRAKTOR STEVR," 15 KS, visoka ozka kolesa, ptodam.Tel.: 87 61 1. m2933 BALIRKI za seno, Panonija in veliko Ctaas, prodam. Ignac Horvat, Srednja Bistrica 13, Črenšovci. m3941 TRAKTOR NORMAG, letnik 1957, »gumivoz«, prodam. Miran Ramo-veš. Zg. Konjišče 33, p. Apače - popoldne. m295O MOTOKULTfVATOR HONDA 620, vlečno frezo, strižno kosilnico in prikolico prodam. Tel.: 83 012. m2959 ŽITNI KOMBAJN Claas Domina-tor 85, 4 m, zelo dobro ohranjen, pripravljen za žetev, prodam za 23.000 DEM. Stanko Ivančič. Šafar-sko 16. Ljutomer. m2991 ŠKROPILNICO 330 METALNA , sejalnico za žito, 18-redno, in mostno tehtnico do 190 kg ugodno prodam, Sebebotei 125, m2998 ŽIVINSKO PRIKOLICO prodam Tel.: 87 909. m3{)02 TRAKTOR ZETOH 2011 z brano, plugom in prikolico prodam. Dolnji Lakoš 64. m-le razno prihodnje leto!« AS GARAŽNA, DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA a avtoaaitiko Id daUlDekta »pravljaitjeae FERINA MARIBOR, UalMik« o. 38«, tol, (06Z> 101 <11 4 ZASTEKLENA OKNA 180 X 120 in dva radiatorja 30 x 30, vse rabljeno. poceni prodam. Tel.: 42 118. m2942 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice HKS Panonka M. Sobota, izdane na ime Hilda Gaber, Sv. Jurij 116. m2947 RAZNO POHIŠTVO v hiši v Cankarjevi 33 v Murski Soboti bo naprodaj 29, in 30, 7, 1995 med 8, in 13. uro, m2948 PREKLIC UJEM veljavnost spričevala 3. letnika Srednje kmetijske šole v Rakičanu, izdanega na ime Srečko Ploj,Poličke 103,0. Radgona. m2949 NOVO DVOKRILNO OKNO 120x140 cm prodam. Telefon 23 553 po 20. uri, mtu Marjeta Fr^ iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoi”' znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremil’ njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogreb’'^ obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku 23 odigrano Tišino in gospe Tereziji Vereš za ganljGf® besede slovesa. Hvala vsem, ki so darovali vence, cveti* šopke, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalji- Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni najdražji r I ■1 5 Tvojim pridnim delom ‘ osrečili si znal. Pred usodo neizprosno : sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni I in stiska tvojih rok, , ostali so sledovi tvojih I pridnih rok. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas J® mnogo prezgodaj v 55. letu zap”^ dragi mož, očka, dedek, brat in Mirko Vrbajnšak iz Biinčan 41 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, b ste težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, za svete maše, izrazili sožalje ter ga pospremili na njesb”^ zadttji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcei”^^; odpele žalostinke, govornikoma g. Francu Sijancu iz in g. Srečku Žižku iz Radenske za ganljive besede in i-Kovačiču za odigrano Tišino. Hvala kolektivu Radenski pomoč. Agenciji RS za plačilni promet nadziranja informiranje (SDK), kolektivu Ljutomerčana - obrat Živinoreja, osebju Doma starejših Rakičan. Hvala dr. Rasporju in osebju pljučnega oddelka bolnišnice Muiak* Sobota ter posebej dr. Štefici Ros iz Radenec za ttud. prizadevanje in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Globoko ŽalnJoči; žena Tončka, hčerke Nataša z Kennina z Marjanom in Greta z Andrejem, vnuk Alen, bi* sestre t družinami ( i 1 27.julija 1995 27 9Sf l 1 ii ( s hitro II V SPOMIN , 21. julija mineva leto žalosti, ' odkar nas je zapustila naša draga Žena, mama, babica in tašča Terezija Koles iz Stare ulice 12 v M. Soboti , mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko acamo le še s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. Tvoji najdražji )«*.l II #1 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V SPOMIN 26.7.1993-26,7.1995 Jožetu Kramarju Čas n h ■ ■ Žižki 4 snirti T -szacelil vseh ran ob tvoji prezgodnji nai,' pozabiti nekoga, ki ti je bil najdražji, a post^J'^-^^ njega. Iskrena hvala vsem, ki JiJte ob njegovem grobu in se ga spomnite s . - Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bita tako prijazna, : zdaj otožna, tuja se nam zdi. TJVaNNLN i V 35. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha _ Dragica Flisar iz Veščice 39 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijatjeljem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče ter v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku Mure za poslovilne besede, sodelavcem Mure, Moška oblačila - prikrojevalnica in Pomurskim mlekarnam Murska Sobota. _ Hvala učencem in učiteljicama 1. in 2. razdreda OŠ I Murska Sobota. Hvala Pogrebništvu Banfi Veščica, 22. 7. 1995 Žalujoči: mož Karel, sinek Branko, hčerkica Simona, oče, mama, brat Jože, sestri Majda z Matejem in Slavica, tašča, tast in drugo sorodstvo Vse stezice so lepe, najlepša je ta, ki me vodi do hiš 'ce, kjer so mam ‘ca doma. ZAHVALA ji«*< Ul^ >>*! I I I t ^^vetjem, svečo ali dobro mislijo. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta Štefana Jerebica iz Murske Sobote se iskrpf^ ^haikem ^'?''^Udiemo vsem sorodnikom, sosedom in so ga pospremili na njegovi zadnji poti, ^Iniš ■ darovali cvetje, sveče, za WLc ttiake Murski Soboti. Posebej hvala dr, Šiški in gospodu kaplanu Andreju P te tu za pogrebni obred, pevcem zu odpele °stinke in govorniku gospodu Merklinu, Lai ^itjoci vsi njegovi JSp*««.'se- os v 69. letu nas je zapustil Ladislav Kazar iz M. Sobote -^drlirj osebju internega in interni stičnega bolnišnice za pomoč, g. Merklinu za = S.OVesa » " poiiiuv, K. iy.c. Iti t* ’ f^erkiču za odigrano Tišino in vsem, ste nam iTr»,;i; __________.7.,.._____ ham izrazili pisno ali ustno sožalje. M. Sobota, 11.7. 1995 Njegovi najdražji H. ■ I tO. ' . V 84. letu starosti nas je tiho in mirno zapustila draga žena, mama in stara mama Helena Kamin iz Kupšinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju doma oskrbovancev za nego, sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevskima zboroma za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti! Žalttjoči vsi tvoji najdražji Vse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, brat in sorodnik Štefan Gabor iz Male Polane 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, botrini, ZZB in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Posebna hvala g. dekanu, pevcem in vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoča žena Marija in drugo sorodstvo r , Ti nisi umrla, i ti samo spiš, ■ ko bomo umrli mi. boš umrla iudi ti. N SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 27. julij, ko nas je pred enim letom v 19. letu zapustila naša draga Lilijana Krpič iz Gonyih Slaveč V lepem poletnem popoldnevu je utihnilo tvoje srce, zapustila si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj. Tudi vsakodnevno prižiganje sveč ne more potolažiti grenke bolečine in praznine, ker te več ni. Ostanejo le spomini. Hvala vsem, ki jo ohranjate v svojih srcih, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V življenju skrb in delo si poznal. — sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, ' a nate večno bo ostal spomin. M ZAHVALA v 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Alojz Lutar iz Hraščic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Iskrena hvala tudi g. dr. Carju in patronažnim sestram za zdravljenje in obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalitjoči vsi njegovi " >«* :.q9WB^ ZAHVALA V 18. letu nas jc mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. Robert Geratič iz Lastomerc 20 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče, mama, brat, dedek in babica ter drugo sorodstvo I I V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Alojz Vogrinčič V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega tniden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 86. letu nas jeza vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Peter Kranjec iz Lončarovec 27 E.' •skteno Ih, k “ Gerliiiec in sorodnikom, sosedom, 'bn dar^.^i "**“'■ ki ste ga pospremili na njegovi zadnji l^kli soJaii. .''^bce, cvetje, sveče in za svete Hijfe, ri£jn pa ki sož^*^' P®''cem hvala g. župniku za pogretml obred, Movit, --------------- 'he besed eoverniku Tortilu u > . lalšani,.! t Peričevi in patronažnim se žen* t ^sem Se enkrat iskrena tivah I rrancka,' dr, Peričevi in patronažnim sestram Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Kiršnerju, patronažnim sestram, g. duhovniku Beznccu in pevcem žalostink. Vsem Se enkrat iskrena hvala! hterka Bernarda i družino ter bratje In z dmžtnaml Žalujoči vsi njegovi L Ljubil si zemljo, ljubil svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA V 71. letu je umrl dragi mož in brat Jožef Gutman iz Bogojine V tihi žalosti se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mi priskočili na pomoč, Hvala za darovane vence, cvetje, sv, maše, denar za dobrodelne namene iii izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremljali v tako velikem številu k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku, častiti duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Anici Gregorec za besede slovesa. Žalujoči: žena Marija, sestra Kristina in drugo sorodstvo r Radgonski mehurčki ,11 (fi Pravijo, da nikoli ni prepozno, da je te iz srca. In ieje Prezidij PPR še vedno raziskuje strankarsko pripadnost gospoda Vinka Luthra -Brusenvergifterja, ki je na Mater Zemljo polil osemsto litrov starega olja prav blizu sotx)škega vodnega zajetja in še bliže etnični ciganski enklavi Pušča. Dokler njegova politična vera ni pojasnjena, se ne ve, če bo obtožen etnocida oziroma če bo obdolžen še česa drugega kot kuharskega prestopka, ker je pripravljal solato brez kisa. Jože Rituper ■ Dodo, avtor knjige Slike prašnega mesta, ko je videi, da ga Borut Brumen -Burger v svoji knjigi Na robu zgodovine in spomina med viri ne omenja, čeprav oba pišeta o Soboti: »Nekateri še vedno mislijo, da se da v prah samo scatil« Motijo se, Id (navijo, da se de-putadPrekmursko-Prleške republike v državnem zboru nič ne oglašajo in da si ne zaslužijo plač. Tik pred parlamentarnimi počitnicami so naskočili govorniški oder in se oddolžili za nazaj. Drago Šiftar - Carii je imel poučen sezonski nastop o razliki med kvašenimi in vloženimi kumaricami. Dr. Bojan Korošec - Kildare se je zavzel za ekološko prijaznejše in cenejše označevanje črt na nogometnem igrišču, predlagal je posip z moko iz nizkobeljakovinske pšenice. Geza Džuban - OverkUl je opozoril na dvoreznost cvetočega osata, ki navzgor boža, navzdol pa zahteva kemijsko obravnavo, Feri Horvat ■ Rdeči Lisjak jc kolege tn kolegice v parlamentu seznanil s postopkom, kako preprečiti riganje po spitju gaziranih pijač iz Radenske. Gril Pucko - Dribler jc postavil vprašanje, koliko kokosi nesnic sme imeti poslanec/ poslanka, da ne bi bil osumljen nedovoljenega bogatenja. Jožef Kocuvan - Ministrant jc predlagal, da ročne molže poleti nc bi posebej obdavči-U. Anju se je med njihovimi nastopi jokala od ganjenosti, ker so si le upali! »Moji dečr ki,« je vzdihovala. " Ko jc tndnk Kovač - Luko-ka slišal, da v Kalužnico prihaja Murski val, je začel v spodnjih prostorih iskati Podmornico. To je bilo seveda zaman, saj je niti v Fafleko-vi kavarni ni več. Zato je začel nositi škornje, od mame pa zahteva gumijast čoln. »Nikdar ne veš, kdaj Mura poplavi, pravijo pri nas na Goričkem.« Z meteorološkimi kartami je nekaj narobe. Pipajanoš jc že tri dni na dopustu, ciklona nad srednjo Evropo pa še vedno ni! Pozdravljene, ljube moje. Še vedno Je pasje vroče. Po Evropi, Sloveniji in tudi v naši Radgoni. O čem in kom naj pišem v taki vročini? Saj se najde in vem, da rade (in radi) preberete. Veste, rekli so mi (kakšni Časi!?), da moram paziti, kajti neki tip bi se rad tožil in celo odvetnika si je vzel. O, ti ljubi Bog! Pa saj veste tisto o dveh policajih, da sta vedno dva skupaj. Skupaj pa sta (in to Je dobro) obe mesti ob reki Muri: naša Radgona in avstrijska Radgona (ena je gornja, ena pa dolnja). Čudovit večer je bil na našem mostu. ToJe to! Čestitam vam, gospod občinski kulturni tajnik (no, še marsikomu bi lahko čestitalij.-^Žal pa podobno ne bi mogli povedati za občinskega športnega tajnika. Ta pa zna uživati ob hladnem pivu. Sicer pa, tudi to Je šport in toliko gostiln Je v Radgoni! Ljube moje, ste gledale pogovor na Kanalu 11 z našim županom ? Niste? Pa nič zato, saj bo morala biti še kakšna oddaja, da bo gospod župan odgovoril gledalkam (in gledalcem), kar so ga eden na upravno enoto (zdaj Je strah in trepet), gospod (dolgoletni) sekretar pa je »odrezan« In čaka na pokoj. Pa še nekaj o turizmu in radgonski komunali. Lepa (in večkrat čista) Je naša Radgona. Le tako naprej, pa vendar... Okoli sedeža Komunale (v bližini) rastejo meter visoke koprive, športni center je strah in groza, »komunalna« baraka (dobesedno) Je še vedno blizu pokopališča, lepe bele klopi (prejšnje so bile zelene), ki so nameščene po Radgoni, počasi dobivajo noge in odidejo neznano kam, stavbo nasproti Bisera obnavljajo s takim tempom, da bo obnovljena leta 2000, lepe stopnice, ki vodijo do radgonskega gradu, že načenja zob časa in postajajo nevarne pa... Saj bi lahko tudi marsikaj pohvalila! Mnogo balkonov je Čudovitih (uživam v rožah), pa cestne talne oznake so ob- novljene. pa p sosednjo Radgono se hodijo otroci poceni kopat, pa... spraševali. Župan taka lepo (in dotga) govori, da 2ui ni uspel vsega povedati. Zupan in voditelj pa sta imela vseeno neko težo (dobesedno), porota (kaj je to?) pa je bila v sestavi »vitker predsednice turističnega društva in »mladega organizatorja zabave*' v Radgoni. Tudi mene zanima Radgona v času sejma in po njem! Voditelj oddaje (radgonski nadučitelj) je pozabil, da so počitnice in je gledalke (in gledalce) kar naprej spraševal: »Kaj pa vi predlagate?« Ja, moram reči, da so si nekateri zaslužili »odlično«. Župan pa Je samo (no, dostikrat) »jamral«, da nima kadrov. Ima, ima! Saj se Je obda! s pametnimi glavami, to so štiri mlade dame (D., P., J., T.). Lepo, da ste se rešili, gospod župan, nekaterih možakarjev, ki niso kaj dosti naredili. Eden je šel na radensko občino, Sem vas namučila? Za konec pa še nekaj počitniških zgodbic (imena so čisto naključna ali nel). No, danes bom malo spraševala (čeprav so dopusti). Ali veste, kako dobre šale delujejo na radgonske občinske svetnike? Vinci se ne smeje nikoli, saj Je šalo že zdavnaj slišal. Milanček se smeje enkrat, ker takoj vse razume. Tonček se smeje dvakrat; prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu šalo razložijo (da bi jo kdaj . razumel, o tem ni govora). Srečko se smeje trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu Jo razložijo, in tretjič, ko Jo razume. Pa še eno vprašanje: Kaj se zgodi. Če občinski svetnik Srečko poje muho? V želodcu ima več možganov kot v glavi! Pa brez zamere, pustite tudi meni dopustniško razposajenost. Radgonska klepetulja I 11 Po nekajletnem premoru bodo spet pripravili srečanje zdomcev, ki bo to soboto ob 17.00 pri Muri v Krogu. Organizatoija sta Mestna občina M. Sobota in Slovensko kulturno društvo Lastovka iz Ingolsta-dta. Udeležencem srečanja bo spregovoril soboški župan Andrej Gerenčer, priložnostni kulturni program pa bodo izvedli člani Lastovke. Sledilo bo veselo druženje, na katero so, tako kot na proslavo. Vestnik z vami in za vas! vabljeni tudi drugi. J. G. I s * 1 «j il S Z ■' Z 1 I a 1' J ■I MARKT Pl^ j j Tumišče: cene pujskov Minuli Četrtek so pripeljali rejci na sejem pujskov v Tumišče 58 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par so zahtevali od 10.000 do 15.000 tolarjev, prodali pa so 32 pujskov. V 1 I I -I I NA t L? ■ KISOJO AVSTRIJCI ŽE ODKRILI. V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobite vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakapja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfelugyel6i iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN, MEONAROM« Tržni« TdriM Ihniu Girnli Sabnto Ustim LlidMir FOLKLORNI • ’FESTIVAL I iskrene Čestitke vsem Anam, Anč^m, Ankam, Anim, Anuškam in drugim, ki sle imele včercfjgod, l/pam, da sieodtv^ nnusKom m amgim, ki sie mete vcercg goa, upam, fantov, ljubimcev... dobile vsaj nekaj od tistega, kar ste st želele, P> ste koprnele. Ce ni bilo tako in so se izgovorili, da bo kdaj ste neučakane, tedq/ pa le uresničite svoje ženske podvige s •it'- ■ . oziroma s kom drugim. Do tega imate moralno tn naravnoJJJ zato, ker se merila, po katerih ocenjujemo, kaj je moralno, spreminjajo tudi v krajih lendavske enote državne upravne, vsakotedenskem kramljatga. želim Še sam pokrivati v tem kdo vse skače Čez plot, a se ljudje zaradi tega preveč ne vziteme^ I f . Ir, > . ■ v . ... T ..* ■. .. T T I hodijo tožarit dušnim pastirjem, ka/il tudi ti so krvavi pod kolo Ja, vse je drugače. Tudi pri nas kmetih! Spomnili se koč bike neš vodili v Soboto v Penkovo klavnico Ce non> nekoč bike peš vodili v Soboto v Benkovo klavnico. Če nam ■- ■ - j niso ušli, kar se je sicer večkrat zgodilo, potem smo bili nadvst'.^^ ko so mrcine prevzeli mesarji, nam (ponavadi smo bili trije) N' , ponudili kislo Juho, ne da bi jo morali plačati. Tudi denar [ spod hitro dal na roko. Pa ztiij ? Biki se redijo v hlevih, a j ni. No, ja, bi jih odpeljali, ampak denarja nimajo, da bijih J sorodnikJanči, tudi rejec debetih bikov, razmišlja, da zaklal in bi prodajal meso; boji pase, da bi prišlo veliko soredti'^^ jim ne bi upal zaračunati, prav tako ne kaki stari ljubezni (en^P ■ jim ne celo A nuška!), zato bik še naprej čaka. ' No, jaz sem bike že zdavnaj likvidiral, dober golaž, ' bograč pa seveda radjem. Neki dan popoldne sem se (kot' rih časih) zapodil v Korono, a glej ga - hudiča - vrata so btia w Popoldne pač ne poslujejo več. Se dobro, da si nisem razbil , si jo, tedaj ne bi mogel tožiti j ‘ ‘ ‘ '' gostinskega podjetja, ampak i)ol<^ 11 fpodržavljeno stavbo. i !P ' Ja, glava Je dobra reč Človek jo ima tudi zaradi tako ugotovil, da se je dandanašnji dobro ženiti. toliko daril. Dobro Je iti k obhajilu pa k birmi (verjetno tudi k ‘ maciji, a o tem preveč ne vem, kajti pri nas smo v glavnem Epingerja, ki so mu vrnili saj zdaj botri kupijo gorska kolesa, mopede, televizijske glasbene stolpe pa »svetešnJI gvant«. Nekateri »siroteki« zato In kaj sem Jaz dobit, ko sem prejemal svete zakramente? A. no hrano, ne pa tudi kakih materialnih dobrin. Mar sem svojevrsten »moralist«? Bog ve! ' Cene rabljenih avtomobU«’ Na tokratnem nedeljskem sepnu pri Agroservisu je kupo rabljenih avtomobilov, našli so ga le štirje. Znamka Vugo 45 Koral Renault 18 Vugo 55 Koral Renault 5 Campus Renault 19 Renault 4 GTL Zastava 101 Nissan Sunny Opel Corsa 1,2 S Citroen AX Fiat Tipo 1,6 lE Opel Kadett 1,6 D Renault 19 Chamade Škoda Favorit 136 Letnik 1988 1982 1989 1991 1990 1988 1988 1988 1988 1987 1994 1986 1991 1990 Prev, lun 27.000 150.000 46.000 39.000 90.000 83.000 89.000 69,000 66.500 66.000 7.800 53.000 69.000 58.000 Moja domača banka . 2.700 D j 300,000^ 10.000 PE-J 2.500 oJ 19.9905 7 000 P* J 14.400 0^ 7,000 Pf** -i /O Pomurska banka i Murska SoU’", Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 25. Julija 1995, tečaji.’^)! 26.7.1995 «4 40.00. Srednji tečrd Banke Slovenije velja od Jo- ' od 00.00. Driav* Enota Banka Slovenile Nakup pfod^ Jabaika pNunib Binm MnUi Umm KM BratItM Minile« Iktttrlili Lobenice ParatUnIk CveUti Kmn Knnilr CiMi tal Kinnit 150 zn 121 zn tn 240 2W 300 350 n 200 215 100 00 160 356 ISO 180 140 ŽM ZOO 30(1 zeo 300 350 00 IGO 200 lOO 50 tfO 300 100 ISO 100 120 260 110 400 250 300 350 M 160 ISO 111 50 140 400 125 Avstriia Franclja Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1,157,8389 2J45,1571 8.143,4722 7,0677 9.771,166 112,7381 1,135,00 2.305,00 8.085,00 6,88 9.605,00 111,30 2.35^ ■— 1)3,s?, NUMIZMATIKI vedo, da je V SPOMINSKI KOVANEC (zlatnik ali srebrnik) ■ izvirno darilo, Id pridobiva vrednost! .(sB Prodajamo spominske kovance, izdane ob naslednjih prilozh*’ SISAK - ob 400-letnici bitke pri Sisku (1993) i| ACADEMIA - ob SOOTetnid ustanovitve Academie opet®^ IB | labacensium Ki’*' DEZAS - ob 504etnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenil® ■ BRIŽINSKI SPOMENIKI - ob lOOOTetnlci smrti 18' Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov (1994) , Cena zlatnikov je od 20.000 do 22.000 SIT, srebrnikov pa <81 do 22.000 SIT. , Navedeni kovanci (zlatniki in srebrniki) so na ogled v stalni likvidaturi LB Pomurske banke, poslovne enote Murska SoW>' Trgu zmage 7, informacije o prodajnih pogojih pa posreduj®!® druge poslovne enote v G. Radgoni, Lendavi in Ljutomeru- ri* 1)3 ■MMua I w U V soboto, 29.7., ob 20.0®| NASTOP FOLKLORNE SKUPlH^ I lAflT iz Poljske E na terasi bar«l^ F TERMAL v Moravskih 1- BMvirtčiiKittviMTomet 1 » I i a rtu* ;i !t*' ift* 1 IJ*' pitf': itf Ltf isCu Si t* ' 'i ' I s 5(* 1^ lli>i iK ti ti iV i> yi eH sf( eH Elif ;U 1! iU ■Til jH llJ ;h( f “f’ Radgona'^ ’ °®9rdfi,a- I foto, I ' t'\. t 'fc. : H ' ■ -^‘■f e-tV . /'L ’ ■ ■s - ' '• S' . rfS??.. —ca. ' 1, J »I k' 'i * I ■ )■ 'T I ! i PS ‘1 St r b 4Š T ; f! < !b t* P&pcž n& \/orašev&m monicikluf? r Pomurske duše v primežu trdih 4 __drog pefio^^ afecija i ifi jWiA • • • :'■••■;: i®:'' ^rrt'ai?-<^£ i ’ 1 J >.■ Sladoled^^^ po Obritoglavci v Prekmurskih logih za Louisiano i™ '. r tv .F , I v I**- ? vjf' // ■ ■ 1?; n ,n t 11 ■< '1 ■ lll Rosvita^ 23 Ir-' ' 1^.' Jff 'l ' Mg' KhiT s t.1 > '. t«' tOtlJG- ■ - FiJip Motko> ’4 Grabonoš c (0 (A m 1 I • s I :s, ra ® i-J N g I £« EA o GO ra J ca 1 CA J i h I ll J S urski skok! Štefan I 2 *Q ? ‘Ž 25ft '* L 1' wi S Sp 2 s i o p 13 Č -1 S '■t 10 ^■1 tute Pen tlite vestnik^ ll I j Cenfrala ni več, zivel Centr^(s Podmornico)! Ž! 1 W!s>4- i S ir . i rj « ! <1^ :V- M rS fr P b & gostilne Central in Podmornice -morda bodo zdaj prazni prostori še naprej gostilniški, vsekakor h !»»»-• 5. 1^; 1» ;r » 1' srdi« 'bS^- •' Vesela BS Karmen »Mmmm, kako diši. Kako se bo prileglo! Ampak danes smo bili res pridni: v Bakovcih in okolici smo nabrali za cel zabojnik odpadkov. Posebej bo malica slastna tukaj, na Otoku ljubezni, kot mu pravijo Ižakovčani.,.« Takose je veselila Karmen Kavčič iz Bakovec. Lipe Pogovarjata sc o novih podvigih neutrudnega popotnika z enim kolesom, posebej o jesenski dva tisoč kilometrov dolgi poti z mo-nociklom do večnega Rima. Pen je neuradno zvedel, da bo gospoda Jožeta Vdroša ob koncu poti sprejel sam gospod papež, ki se bo z njim pogovoril o nekaterih podrobnostih pred pomladnim zgodovinskim obiskom v Sloveniji. Če mu bo zdravje dopuščalo, se bo poglavar katoliške Cerkve morda kakšen meter popeljal po Vatikanu. Seveda z mono- ciklom! Lipe pa ne več na na- li - t --------------------—-------------- čin kot doslej. Dejstvo je, da bodo vsaj začasno nehali zavoljo denacionalizacije. Slovo je bilo težko in solzavo, pa so se ga vsi centralaši, okrepljeni s podmorničarji •“ zaposleni kot tisti, ki si sicer kruha niso služili v obeh prosto veselja, pa so bili v njih vsaj toliko časa kot osebje. r. Za Pen sta posebej pozirala šefica Marjeta in pionir murskega keinerstva Ladislav - Laci, Zasebno sta mož in žena'.. sta uspešno vzgojila naslednika - nekateri mu že zdaj pravijo io f - - - ({) Laci. Malega Lacija ni na fotografiji, veliki pa je imel to srcco» j je v starih prostorih dočakal Abrahama. fiS J i ► ,|j M 50.000 za Julijsko soboto sta bili dve pomembni nogometni srečanji: ob 19.30 Pande : Murski val in ob 21.00 Murski val: Pande. Prvič so bile uspešnejše gostiteljice z 2:1, drugič pa gostje, saj so zmagale 4 : 2. Uspeh ženskih žogobrcark je skrit v slabi telesni pripravljenosti nasprotne ekipe. J k' DEM letno! So se pa murskovalovci izkazali pri ogrevanju. Posebej sta srednja napadalka Silva E6ry in vratar, sicer uslužbenec agent:*!*? nera, Robert Perš. Na posnetkih je več kot jasno, da je stopnj^^^ forme nogometnega vratarja možno tudi v nekaj sekundah-gospod na prvi fotografiji še vleče vase od prevelikega spošto*^ij novinarkinega močnega udarca, se na drugi že trudi ujeti žogo, je na tretji uspelo. Čestitamo, funkcionarji nogometnih klubov, za to sezono še brez odličnega vratarja, pa premislite! Naslov Perša je v redakciji Pena, sprejemamo pa ponudbe za nad 5'’ V Papež na Voroševem monociklu!? Dami ob monociklu sta Marjana Vbroš -Geček, sestra znanega biciklista z enim kolesom manj Jožeta Vdroša (spoznali jo boste po specifični drži telesa), in Sonja Bratkovič (običajno stoječa), soproga najbolj mobilno telefonirajočega Prekmurca. jj cestnik tute Pen tute i''' I .1 I I n iv DAJ, DAJ! c I j 'i \: nf l I n ) i ■iiiitfSii iiiii 'i! »i: t t v • I r i R & i ■1 s J J 1 j ) 1 BQ 'S 43 'I ' o Pa ne le ona, v hramu Szaparijevih naslednikov se je zbrala smetana slovenskih športnikov. Vsi pač, kijih oblači Mura, ki je priredila modno revijo. Alpska smučarka Nataša Bokal, ki je že dosegla vrhunske izide v slalomu, je že nekaj let v težavah zaradi poškodb, vendar je vztrajala tudi, ko jo je večina že odpisala. Morda se prav o tem pogovarja z Murinim direktorjem Zrimom - za soboške konfekcionarje namreč velja, da so prav v teh mesecih v težkem položaju zaradi tečajne in politike obrestnih mer. Poškodbe (neprimerni makroekonomski pogoji) bodo preteklost, še bo pomlad (zima)! Direktorica Markantne ženske • v Pintariceva I r " smo tuhtali, tuhtali, p '^Juliju zaslužila k ' smo kon-!!®il>oii^''®«*^dili, da bo i^^>dire.b2 *?®’®”o P»n- 2^. Dorico soboške še pred sa«.. "ni Vfr.;:______ 1»^. K. ,1 1 d' V - 5*. ‘®*jco soboške «1? Vročega in ONA JE REKLA ^letja omo- ■ seveda njihovim gostom, da se gledajo. Ali pa tudi ne, lahko T ne da bi se gledali. Na terasi hotela Diana, sredi Sobote torej, so radi Prostor za vse ljubitelje sonca, ki ne želijo dveh barv kože, ampak , . jjj ***.?* n® mestih, kamor žarki na navadnih sonČiščih ne sežejo.^ i® direktorica Helena tudi sama preskusila nudistični vrt L^^ijk i, pa jc zelo ročna in spretna spodaj - v prenovljeni restavraciji in Sostjp viri trdijo, da sta oba lokala rezervirana za oblečene. Tako osebje t »e tam ne sončijo! tl IB t I f vese-I smo -i bivan- '' pokrajini “Slasbeni I Uj, 'firalkn n u ■ novim «1... inm s sop- 'im 5sio-'aOm. Df« pura se gosp® »!! ' r:^—2 b "‘ V imenu pred kratkim doktoriraj očega gospoda dr. Marjana Dure (nekoč Dore) se zahvaljujemo vsem, ki ste ustno, pisno ali kako drugače čestitali murskovalovskemu šefu ob njegovi osebni promociji, ki je brez dvoma tudi pomembna pridobitev za obmursko družbo nasploh. Še vedno pa se najdejo taki, ki ne vedo, da je gospod doktor ob tej slavnostni priložnosti spremenil le eno od Črk v priimku ( namesto O je U ) in da je pred njegovim imenom obvezna okrajšava dr. Poglejte natančneje in prepričali se boste, da si nekateri, na primer tisti iz državnega zbora, na lastno pest izmišljajo dodatne spremembe. Privoščili so si — po izjavah prič ne prvič - da so gospoda doktorja Duro označili kar z GOSPA. So torej Ijubljanskocent-rične težnje, da bi nekoč Marjan Dora postal gospa dr. Marjan Dura. Še sreča, da je slovenski parlament institucija, ki sama sebi ne verjame kaj prida, ne pa da bi ji še podaniki! Torej: ne gospa, gospod! L-^ V) v O fi 05 »S-s fi o 0) Fotogn .Silva Edrv Vemo, da Pen berete različno izobraženi ljudje, zato ob teh fotografijah vprašanji dveh težavnostnih stopenj (pametnejši lahko odgovorijo na obe, drugi samo na prvo). 1. Po kviskoteškem sistemu izločanja ugotovite, kateri je gospod Robert J. Kovač, računalniški oblikovalec Pena, ki v prostem času počne še marsikaj. Ključ za rešitev: je na obeh fotografijah! 2. Ko ne Čaka ali pleše (poje, pije), Robert J. sedi pred računalniškim ekranom in strmi vanj. Ob strmenju pa v ekran riše. Temu se reče računalniško oblikovanje. Se bolj učeno pa je to DTP. Pametni torej povejte, katere tri angleške besede se skrivajo za DTP! Dve klobasi zastonj! Vročina ne izbira | žrtev, pa tudi Pen ne - tokratna akcija, o 1 kateri lahko berete na zadnji strani, nas je pristno združila z gospodom Janezom Vrbnjakom. Janez vozi hladilnik tovornjak (ali obratno), ob katerem smo se hladili penovci. Ne dolgo, ampak le v času, ko so piščančje dobrote odnašali z vozila v eno prleških trgovin. Gospod Vrbnjak je hitro ugotovil, kako izmučeni in vro čični smo, zato nam je I 9 poleg hladu ponudil tudi dva mesna izdelka. Po tisnili smo ju v roke tistemu, ki ima običajno tam fotoaparat - Juretu Zaunekerju. Hvala, gospod Vrbnjak, ohladili smo se, klobasi pa snedli ob tekočini v gostilni na levem bregu Mure. 1 I 95 -Pe" VI .E VSAK CAS IMA SVOJO ŠIBO. ČLOVEŠKO V * V Pomurju Je okrog 200 uživalcev mamil - trdih drog. Na območju UNZ Murska Sobota so lani obravnavali /5 kaznivih dejanj v zvezi z mamili -10 ovadb za 10 storilcev s 15 kaznivimi dejanji, in sicer neupravičena proizvodnja in prodaja mamil ali omogočanje uživanja mamil. Leta 1994 so zasegli 814 sadik indijske konoplje, lOO gramov posušene marihuane, 5 gramov hašiša ter .igrama opija in heroina. V prvi polovici letošnjega leta pa: Obravnavali so 14 kciznivih dejanj, 75-krat so obravnavali neupravičeno proizvodnjo in enkrat omogočanje uživanja mamil. Okrožnemu sodišču so ovadili 6 osumljencev. Zasegli so 4^gramov heroina (ena oseba je bila iz Sobote in dve iz Radenec), Z,igrama heroina pa so zasegli osebi iz Maribora. Prvič letos sta v naši deželi zaradi mamil dve osebi umrli, prva, ker si je vbrizgata nadomestek za mamilo, druga zaradi prevelike doze. »Ko se zaljubiš v heroin. Je skoraj gotovo, da brez njega ne boš mogel NAS CAS JIH IMA VEC - nesmiselno prehitevajoč utrip življenj^^ — ihtav in obremenjujoč nemir, - nestrpnost do vsega drugačneg^^ - in za nameček še NARKOMANIJO^ Zaradi grozeče naraščajoča nevarnosti smo se pri Pena odločili komunicirati z mladimi in njihovimi starši, kijih je doletelo morda tudi usodno srečanje s trdimi drogami, f/sa pričevanja so izvirna, so iz pokrajine ob Muri, a iz (upamo) razumljivih vzrokov zapisana na diskreten način. Ne vsiljujmo svoje pomoči in nasvetov ljudjem, ki za reševanje svoje stiske še niso dozoreli ... Zasvojenci z drogami vedo, kaj morajo storiti, a le malokdo to tudi uresniči. Sicer pa, vsak ima svoj način življenja, vsako življenje je samo njegovo. »V vaših očeh sem izbral napačno pot, v mojih pa ne. Nisem karierist, nimam velikih ambicij, hočem le izkoristiti življenje. Delaj, kar hočeš, je zame prvi zakon, drugi -ljubezen je nad voljo, o tretjem pa ne bom govoril. Sicer pa, nikoli ne obsojam ljudi...« »Prek trideset let nočem živeti — bolje na hitro zgoreti, kot pa se dolgo vleči.« • .tič'?: P' s' IH bi NARKOMANIJA »Razmišljam o prihodnosti in ozdravitvi. Pripravljen sem iti v komuno.« Če ima vaŠ otrok žlico in citronsko kislj"®^^; zagotovo nima zato, da bi si zmešat limonin $ i »Aids? Jaz ga nimam. Če sem iglo, sem vedno vprašal: Si čist?« si že kdaj «1 ij Sp«*^ bolezenska sla po uživanju mamil Aids? V krizi o njem ne razmišljaš- 0 »t »Drogirati sem se začel v 16. letu. Vdihaval sem lepilo in bencin. Nato sem kadil marihuano. Skoraj 24 ur na dan. Tip mi je ponudit »boljšo robo« in sprejel sem jo.« »Z drogo sem se srečal v osnovni šoli. Kadil sem marihuano. Pozanimal sem se, kako in kje raste. Gojil sem jo sam. Kadil sem vsak dan. Zvedel sem, da so še druge droge. Zanimalo me je, kakšni so občutki pri drugih drogah. Poskusil sem heroin. Težko je povedati občutke, lepo je. Nikogar ne potrebuješ, ne razmišljaš. Kajenje trave pa ti daje razum, drugače je. Zanimali so me samo občutki. O posledicah nisem razmišljal.. »Najprej sem spoznala prijatelje. Nisem vedeta, s čim se ukvarjajo. Drogo so ponudili tudi meni. Poskusila sem iz radovednosti. Počutila sem se dobro. Malo pa mi je bilo slabo. Ko sem jih ponovno srečala, sem spet poskusila. Tako sem se navadila. Trave nisem kadila ...« »Veijamem, prepričana sem, da se bom pozdravila. Nočem biti odvisna od drog. Bolje Je, če si »normalen« in ne živiš v iluzijah. Začutim željo po heroinu, vendar si vedno premislim. Pozdravila se borni« razmišljaš šele takrat, ko napako že naredi^ « »Vedno sem imela svoje potrebščine, Pazts, . _________________iy__________I___ittC ' ne zamenjaš z drugimi. Kar zadeva aidsa, n*® ni bilo strah,« KDOR UŽIJE TA ČAR, KO ' ZMEŠA Z VINOM, SE MO TISTEGA DNE NE ULIJEJO SOLZE; NITI ČE BI MU UMRi^ MAMA IN OČENAENKRAT^ f OCENAENKRAT . (Menda je to izjavil j KRIZA HEROIN Mladi so zelo kritični in občutljivi do velikih močno mamilo iz morfija »Težko. Krize so težke. Boli te celo tcIOi in majhnih resnic o življenju. noge in križ. Ne moreš hoditi, obliva te »Prijateljstvo? Ga ni. Je samo heroinska trenutek za tem te trese mrzlica. Teče ti _ J.^1_____________________________A________•___X «____i-_±__________X____________"Z«*« nOl*^ r. »Na heroin se moraš namuo IZ marnja ves., tekmovanje, kdo bo bolj zadet. Če nimaš bruhaš, ne moreš se premikati... Zato p*’ n navaditi, da ga čutiš. Moraš biti odvisen denarja, si izločen (tudi drugje, ne samo med sežcš po heroinu, da postaneš normale’^' od njega. Moje telo je tako odvisno od heroina kot avto od narkomani - to je za intermezzo). Kot bencina. Če v avto vliješ bencin, bo peljal, če ne, ne. Podobno podgane — močnejši preživi!« je z mojim telesom. In tako živiš iz dneva v dan. Iz »šuta v Šut«.« » 5tT enkratna doza mamila, kisi ga vbrizga narkoman »Vem, zasvojen sem, in »grun vdaro«.« »Alkohol? Nikoli ga ne pijem. Če si pijan, poveš vse skrivnosti. Pri heroinu pa se kontroliraš.« »V zadnjih letih, ko sem »na heroinu«, mi je žal, da sem ga poskusil. Žal mi je, ker sem postal odvisen od njega. Razočaran sem. Nastanejo same težave, propad ... Trda droga? Naj jc nihče niti ne »proba« »Droga mi je dala moč, čeprav sem v resnici odkrila drugačno realnost Žal mi je, ker sem postala odvisna od droge. Mislila sem, da si bom heroin vbrizgavala samo občasno. Ampak to se ne da ... Bolje je, če si normalen,« Družinsko nesrečo težko razumemo, še težje sprejmemo, »Sumila sem eno leto, da sc moj otrok drogira. Dokazov nisem imela. Otrok je priznal s prisilo, ker ni bilo denarja za heroin. Čeprav sem sumila, sem bila presenečena. Zakaj ravno »Imam samo narkomansko družbo, ne-narkomanske sl ne želim, ker drugače razmišljajo ...« Nekateri imajo krize tudi dvakt®^ teden, ker nimajo denarja za heroin »Brez moči si. Strašno je, IŠČeš vse i?' >|w hssi jggSi »Človek, kije navajen na heroin, ga potrebuje na dan najmanj 0,5 grama. To razdeliš na tri »šutc« — enega si vbrizgaš zjutraj, ko vstaneš, da si sploh »normalen«, drugega ob dveh popoldne, če želiš biti »zadet« in tretjega moj otrok? In potem občutek krivde. Otrok pravi, da je kriv obvezno, preden greš spat V začetku mi je gram heroina sam, ampak občutek krivde bom še dolgo nosila v sebizadoščal za ves teden, danes le za en dan ampak občutek krivde bom še dolgo nosila v sebi..." UŽIVANJE DROG NI SRAMOTA, AMPAK LE DOKAZ, DA V DRUŽBI »NEKAJ NE GRE« »Spremenil bi sistem življenja. Želim si drugačno življenje, da ne bi živeli pod pritiskom. Politika je laž. To je zame kriminal...« »Največ sem si vbrizgal do 2 grama heroina na dan ali 6, 7 šutov. Odvisno od želje ...« »Prvo leto sem si vbrizgavala heroin tri- do štirikrat na mesec. Potem vedno več, nazadnje večkrat na dan ...» prideš do droge. Moraš jo dobiti, ker n® brez nje. Krizo sem enkrat prestala Apo 14 dneh sem jo ponovno poiskala tednih se ne moreš pozdraviti. Eni za ozdravitev tudi tri leta. Tu je zelo pot** psiha...« MARIHUANA HAŠIŠ LDS METADON HEROIN KOKAIN CENIK 5 do 10 mark 2*' lOdo 15 mark 10 do 25 marka* 300 ✓ lel^ 25 mark za Širt oz. 200 mark 300 markx» P.S.: Navedene cene so veljale na leta 1994. Dopuščamo možnost, da nekoliko drugačne. Z z I* I 1 I VESTMtK 33 NASAD INDIJSKE KONOPLJE t I 1 |l: s' I It (lil !?. II' 'I f^l i , f; ll’ 'l ALI BOŽJO mladostniki eksperimentirajo ^mamili IZ RADOVEDNOSTI IN izzivalnega VEDENJA! PO NEKATERIH ^L^OATKIH SE Z DROGO SREČA 60 ODSTOTKOV MLADOSTNIKOV _da bo "r*! ■""i »i-ce se bo ?®^avil,vdru-9’* Okolje, Tu dobil za-ljudje gj^MosprV. - k / ■!' •d-."' * pod črnimi jelšami tu? rj J; • f66dSBfiit>' •. Z*'' "S* INDIJSKA KC«sJOPL3E V I^KpVClH, " J 'i M ■ fotograflla: ^efan ^IM[] - S ^•GAREtaMI ^koholom televizijo DOMAČO LEKARNO IGRALNIMI AVTOMATI hašišem fini S A vn Ipj 55SSKS««? opijem, kokainom... It 170^---UČINKE IMAJO TUDI NEKA-vRste gob ... h da je otrok zasvojen s heroinom Šele ’'jiini, ne^ krize. Prepozno. Premalo sodelujejo z poznajo jih. Ne vedo, kdaj jc drogiran in kdaj ^n: i® prvo. Zvonjenje telefo- iL.r Otroku se tresejo roke, v temi ima t Ji ženice, nima pravega apetita ...« ■Ji .1' K*"- i9 r tla i^' K* cariniki in policisti na mejnem 2.514 gramov heroina. Iz Turčije jc Italijo. ^~i 'I 1:» '■INl-j t)inoi‘viaii}c aHvania mamil 197. ClL-n dpugejja k uživanju mn mila fili mu da mamilo, ali kdor da na razpolago prostore la "" "" urim, ali kdor da na razpolago prostor b, ‘ a, ali kako diugače omogoči dtiigeinu. da uživa ma- ? uprfirii 0(1 truh tneiieesv do pellh lel. *ii\c iz prejSnita;! odstavka .Morjeno proti mladolei- Ti kna. ■ ■■• in '-■niijs: za poro ni od enega do desetih let. pripomočki z;l njihovo uživanje se vzamejo. 'Uskega zakonika Republike Slovenije SE I 5 živimo. S heroinom ali brez ”j«aa. O tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je normalno in kaj nenormalno, ne bomo razsojali. Mladostnik se v svojem okolju oblikuje ali ne, dopolnjuje ali «e uveljavlja ali ne. Ne misli* Mo sežigali čarovnic na grmadi, “a vendar ... droga opravi s svojo žrtvijo hitro in brez usmiljenja, zato se z njeno »opojnostjo« ali bolje »trdoto« ni igrati ... ]-l 1 h s Logarnica v Polanskem logu. Na strehi ob državni zastavi plapola bojni prapor morisovcGV. Opazovalnica je taka kot v filmu Most na reki Kwai. Stoji v Polanskem logu, na dvorišču opuščene logarnice. Polanski log v tem primeru ni pravšnje ime. Dodajmo torej, da je vse skupaj v Črnem logu. To pa je že nekaj! Črni log bi se po angleško reklo Blackwood. Logarnica tudi ne more ostati kar tako - potem ko so jo bili pri vojakih, me vpraša izpod Čela? Nisem. Potem je kalašnikov. Še zdaj ne vem, Če samo zame ali tudi zares. Polkovnik Franc Klarič, specialna brigada Moris iz Kočevske Reke, na vajah v Polanskem logu: >’ Utrjujemo se po kriterijih mirovnih sil. Foto-gradrati od tukaj zunaj vam ne morem preprečiti, notri, žal,« 1 j Fort Logarnica v Blackwoodu - Kako si morisovci krepijo telo in duha z našimi komarji oziroma kako naši komarji dublirajo lousianske • - •TS prev; sli in preuredili morisovci, se mora k njej pritakniti vsaj angleška beseda za trdnjavo, torej Fort Logarnica. Divjad v Blackwoodu je strmela. Lovci iz polanske lovske družine potrebujejo po nekaj mesecev in nekaj ur sestankov, preden skujejo kako novo lovsko prežo. Tile rasni mladci v kamuflažnih unifor- nagne glavo in se postrani nasmeje, «ne morete. Pripravljamo se za udeležbo enote slovenske vojske na vaJiCoope-rative Nugget ’95. V ameriški zvezni državi Louisiana. Da, tam je tak močvirnat teren, komarji, samo da Je Še za deset stopinj višja temperatura.« V Polanskem logu je po vsem tem sodeč izbor izbora. ■ 'T.T L -L ir V L J -i li'' P5<,4I. tl k. X' ilsi Stražar pred vhodom. Ne hodite spraševat za drva in les, ker logarja ni tam. I- '*r I, r*! 1*^1 A L *' J« Fiiji u * ax Xsu Polkovnik specialne brigade Moris Franc Klarič Ramboji* = I^^mbi Krief FKfslovf; Vojakom je dovoljen mah pa so prišli in takoj prvi dan postavili opazovalnico. Nekateri mpd njimi so delali celo v črnih trikotažnih rokavicah, pištol niso odpeli od pasov. Okrog lesene ograje logarnice, po novem Fort Logarnice, so ovili bodečo žico, ob dovoznih poteh so razpostavili polne bencinske sode. Na vse štiri vogale trdnjave so postavili oklepna vozila, pred vhodom je dvižna zapornica in prsobran iz vreč peska. Telefon je pribit celo na deblo stare jablane. Stražarja v šlemu sprašujem, kaj za brzostrelke je to. Bral sem, da so izraelske znamke Uzi kratke,-Tale je kratka. Podobna pa je kalašnikovu. Je izraelska ali kalašnikov? Niste tako rekoč cvetober vojakov nečimrnosti. Morda jih k temu slovenske vojske, ki se za borbo družijo in urijo v posebni brigadi MORIS, O fantih se je celo spodbujajo. Vsi so na kratko po vojaško postriženi, nekateri imajo irokeške frizure, nekaj govorilo in pisalo, da so neki mladec je imel okrog glave objestni, včasih je katerega zvezano ruto, po rambovsko. V prijelo, da je strašil s pokalico v skupini, ki je tesala in pos- kakem bifeju. Kdaj drugič se jim je zahotelo koga pretepsti. Tole tukaj so prijazni mladi možje, celo zelo prijazni. Da, gospod, grem vprašat! Takoj pride oficir in vam pove! Stotnik Škrbine vam bo povedal... Dobro, bomo pa počakali do 25. julija, ko bo imel stotnik tavljala zapornico, so bili sami s sekiro ročni fantje, Malo so se zbadali med delom, kljub komarjem in vlažni vročini pa ni bilo slišati tistega za utrujene in naveličane ljudi značilnega pritajenega renčanja. Kako se bodo urili, si je bodo dali autana in drugih repelentov. Gremo še naprej v cineastični svet: zapovedali jim bodo, da se poženejo v močvirje, se potopijo na dno in dihajo samo skozi betvo trstike! In hej, morali se bodo prehranjevati samo s tistim, kar je v gozdu, z žabami, korenjem, polži! Bodimo pozorni, kako bo s prodajo konzerv v okoliških trgovinah. Fotografija; Štefan Smej Bes^ juihen Jems . . , , . 1 mogoče kar malo predstavljati. Škrbine v logarnici tiskovno Ob pomoči hollywoodske vir- konferenco. Dotlej bomo pa še tualnosti. Podili se bodo skoz malo pofantazirali. Doktrina in poveljniki jim očitno dopuščajo za vojake močvirje, plazili se bodo pod žico, na hitro bodo morali postaviti kakšno brv čez Ko- potrebno in priporočljivo mero panje ali Ledavo. Morda jim ne inPenview ■.1^ CE SODNIK NE BO POSTEN, Skoraj gotovo ni naključje, da se je Štefan Kovač - Pic^ rodil ravno pred 70 leti, če pa je tudi NK Mura star 70 let. Gospod Pici je dar opravlja es upokojen, honorarno pa dela in naloge klubskega mizarja. Če bi predsednik Mdrec na primer odstopil. Pici za njegovo mesto ne bi kandidiral i me je Bosanec ujel. Obrcal me je in mi polomil rebra. Potem je na srečo prišel gostilničar Dominko in napadalca prijel za roko, v kateri je imel nož, da bi me ZduUUek 'R''\ J Pozneje zabodel. Tako me je rešil. sem na sodišču Ji dejal, da pri nas v Sloveniji ni navada tako govoriti. Rekel sem, da nisem Srb, da — Zakaj vam pravijo Pici? »Ker sem majhen in mad- tako govoril, in sodnica Močanova mi je pritrdila. Takrat je bila velika bitka in Belinger je celo prijel za sekiro, da so se razbežali. Tudi to sem rekel: »Eno je, da nimam matere, drugo pa, da nimam rad, če me kdo pošilja v p. m. doma v Soboti.« Pozneje sem zvedel, da je šofer dobil zelo visoko kazen.« — Sodnike ste tudi radi gledat tekmo. Najbolj vesel kregati. Zakaj? žarsko pomeni prc/majhen, — Kako majhni ste? .ft »Mali Kovač mi pravijo ali pa samo Mali. Visok sem 162 cm.« — Ste bili zaradi nizke rasti kdaj jezni? »Ne. Porabim manj blaga za oblačila in vse mi je dobro, še otroške obleke.« - Od kdaj ste Murin navijač? »Od leta 1938. Takrat je bilo igrišče še tam, kjer je zdaj Panonka. Ko sem bil še majhen, sem hodil na postajo, ko so nogometaši prišli s Ptuja, iz Varaždina ali Zagreba. Nesel sem jim potovalke in nato lahko šel sem bil, če sem potovalko nesel dobremu nogometašu.« - Včasih ste bili na tekmah bolj nervozni? »Ja. Najbolj takrat, ko me je neki Bosanec hotel za- »Ker imam rad Muro, In če sem videl, da je nepošten, sem mu rekel; »Fuj, sudija«, Ali pa kaj drugega. Kot na primer proti Reki, ko je sodil neki sorodnik nekoga z Reke, Za goste je piskal bosti. Igrali smo z bihaškim pena/, čeprav je bil prekršek Jedinstvom - vodili so, na koncu pa zgubili z 2 ; 1. Od veselja sem Koblencarja z Babičevimi dečki na ramenih odnesel z igrišča in pri tem vzkliknil: »Glavno, da smo pobedili!« Tisti Bosanec - bil je njihov šofer - pa je rekel: »Ajd u pičku materi nul« Jaz pa sem bil živčen in »pufi« sem ga brcnil v rit in takoj sem začel bežati, Ker je bilo malo spolzko, sem na sredini igrišča padel, tako da rad kričim,« zunaj 16 m. Stal sem, kjer so bile slačilnice, in nisem kričal. Če pa sem, sem, kar sem. Eden pa je vrgel kamen, a sodnika ni zadel. To ni dobro (metati kamenje -op.p,). Dandanes se mi zdi nekulturno kričati.« — So ob igrišču najglasnejši tisti, ki morajo biti doma tiho? »To ni res. Ko pride tisti čas in potreba, tudi doma .■ T ■■ ■ It t ■ir . J - i 1 I 11 F 1 f ■I* ‘ X- • ati* -s T - Ste klubski mizar -dobro plačajo? »1984. sem šel v pokoj, 1 nato sem osem let hono-J ramo delal za Zvezdo, zdaj 9 pa samo Še za Muro. Če I kupim material, mi stroške 1 povrnejo, za delo pa nikoli J ne bom računal.« I — Če bi vas za enako I delo prosil NK Beltinci -I bi šli? J »Ne bi. Rad imam no-I gomet, tja pa ne bi šel, ker je publika nekulturna. Morali bi biti veseli, da Sobočani hodimo na tekme, pa nas izzivajo in se norčujejo.« — Ali tekme v našem prvenstvu prodajajo (kupujejo)? »Ne bi verjel, ker je to država in se to ne da. Edino naš golman se lahko dogovori z gosti za kakšen namerni kiks, to bi bilo možno. ■ Sodniki sicer piskajo pošteno, ampak ne znajo soditi.« — Najboljši in najslabši nogometaš v Muri? »Najboljši je Bakula, slabih I pa ni." - Pri Beltinčanih? »Škaper, ker daje gole, in mali Kristijan, ker je lani dobro branil. Za najslabšega pa je težko - mogoče tisti visoki, Šarkezi. Nepošteno pa je, da v Beltincih nimajo vstopnic po polovični ceni za upokojence kot v Soboti.« — Ste za združitev Mure in Beltinec v močan prekmurski klub? »Nikoli! Pred 30 leti sta bila najhujša nasprotnika Nafta in Mura. Tudi tam so bili tisti Madžari hudi kot zdaj Beltinčani, Zagrizeni,« - Kaj pa SLO-politika. Je v redu? »Je. Ker redno dobivamo pokojnino. Najbolj mi je všeč Kučan.« — Ste bili komunist? »Ne. V vojski sem bil kurir in član SKOJ-a.« — Kateri politik vam je najmanj všeč? »Peterle.« — Kaj najraje jeste? »Govejo juho in domačo Šunko.« - Pijete? »Poleti pivo - 2 deci piva, to je užitek. Pozimi pa špri-cer. Doma imam 150 litrov domačega.« - Kakšen avto vozite? »Nobenega. Samo bicikel, pa tudi za moped imam izpit. Ko bi moral kupiti avto, sem gradil hišo, zdaj pa je že prepozno. Najraje imam ženski bicikel.* — Zakaj ne moškega? »Zato, ker moraš prek štange dvigovati nogo, na ženskega pa samo gor stopiš. Ko sem bil majhen, sem se vozil pod štango, zdaj se pa več nočem.« — Bi kaj preuredili štadion, če bi bili soboški župan? »Ne, samo pokril bi ga še.« - Štadion v Beltincih? c*:*' J? SE BOM RAZ TRES- cih »v Beltin- ga f g ne more ll biti, saj H se še ved-H no prepirajo ■ za gro-H fovsko H zemljo, W Ena vas ne more imeti štadiona 1 kot Mura, f č e p r a v gospoda Ketlerja in Nadovezo spoštujem, ker ^H^^Bimata red in di-c i p I i n o . ^^D^Rfcospod trener je n krate n - nedavno mi je rekel, da smo iz Mure in Bcltinec kolegi, To mi je bilo všeč. Gospod Nadoveza me je tudi vprašal, če sem bil komunist, ker je zvedel, da sem navijal za Dinamo. Za vsak rojstni dan so mi iz Zagreba poslali čestitko in l.l' I • Intervjuje deloma prirejen in žai preveden iz sočne i prekmurščini'^ stenski koledar tudi.- , - V nedeljo bo tekma leta Mura : tinci. Boste v sobo lahko spali? »Že zdaj sem živčen, ’ pak spal bom. Potem spil dvojno kavo in 5^ . peljal v mesto. Pri bomo s kolegi Čagrano" (J Gorčanom in Klepcem. kit-- NJVJI Vdl ILJJIl lil I p pri Beltincih, debatiral tekmi. Gotovo se bo se pridružil, tako da ne imeli dovolj protora- " 12.00 bom šel na kosil po njem malo vlegd- ™ alo vieye‘- ■ i pa na igrišče dve uri p tekmo šen špricer. Nervozo o v sebi, včasih pa seim^'^P, se skoraj raztreščil. se raztreščil samo, ce sodnik nepošten.' - Rezultat? »2 proti 1 za Muro-’ ¥ ŠTEFANKOVAt PIC Fotografija: Jure f 4^1 ' d IJI vestnik 35 Pen 1 1 0 t 1 I- jel iel' ajfl-jp cJ- izJip jrni li’ |((> tiji® Ob I ' I la”! il .Ir ka^ 1 *'■ ■■11 I id ■ JI *• ■ v. I ■a?’ J* J jr. k/ IZ KOPRIVV ARHIV Ko se menja oblast ali režim in pride na krmilo države nova garnitura, je le*ta prepričana, da bo odslej vse drugače, kot je bilo. In po navadi, namesto da bi se zazrla v prihodnost in začela skrbeti za čimboljše počutje državljanov, začne naprej brisati sledi prejspje oblasti. Verjetno zato, ker je to razmeroma lahko in enostavno opravilo. fjir-/ 1'- ■ - - £Bfi 7 f ra Rav-ob J našem iR An /.♦* V . . - -.aaKm ^l^^^iohiš-^f^Pkosil koprive Pa okrog potem orf-^^^'^ntohhko klet, i J- ..■i? T’ Med stvarmi, ki najbolj bodejo v oči gorečneže novih režimov, so tudi spomeniki. Po navadi ti ljudje za časa stare oblasti tiho in pridno delajo, kot da je vse v najlepšem redu, ko pa pride do preobrata, postanejo naj- J 7: w MARTIN PUCKO, Dolnji Lakoš: »Mislim, da niso dobro naredili. Če je bil komunist in ni dobro delal, bi bilo treba tudi druge komuniste, ki niso dobro delali, trcftl« ,1 w rt? rtt Parafirali h. t-nga- 1 5 11’ a 5 ,;n .Jtij 'S I iJinm ;JS A-.j >* ¥' *: f' '■ _ . *M € 'e- Mesto, kjer je spomenik stal nekoč. večji borci za nove čase in pozabljajo, da se pred časom niso upali niti pisniti. IVa spomenike se ljudje verjetno spravljajo tudi zato, ker jih je veliko lažje porušiti kot narediti. Tudi spomenik na Trgu zmage v M. Soboti so nekateri hoteli porušiti ali ga preurediti. Tisti, ki odloČaju o postavljanja spomenikov, pa tudi tisti, ki odločajo o rušenju spomenikov, bi se morali zavedati, v kaj se podajajo-žalost velikokrat ni tako. Ne zagovarjam ljudi (tudi gorečnežev), ki so postavili spomenik . Dragu Lugariču v Lendavi in po njem poimenovali dvojezično osnovno šolo. Zanesljivo so imeli svoje račune, imenovani tovariš pa pri tem ni imel ničesar, razen tega, da je živel in umrl v Lendavi. On že ni rekel, 1 da hoče imeli svoj spomenik. Pa ga je dobil. Naročili so ga pri umetniku, »ki se je lepo potrudil, saj je njemu pomembno naročilo, ne ideologija. Lepo je igrala godba na pihala, vrstili so se govori o njegovem liku, velikih delih in vzoru, otroci so deklamirali in peli in na koncu proslave, ob otvoritvi spomenika, so množico pustili, daje šla po svojih poteh, tovariši s številnimi gosti pa so odšli na banket in tako dalje. In potem so prišli novi Časi. Nismo raziskovali, kdo je naročil in kdo odpeljal spomenik gori na lendavski grad, podstavek vrgel v koprive, da jc vsem na očeh, glavo pa shranil v grajski kleti. Zanimalo nas je, kaj o taksnem odnosu do spomenika menijo prebivalci Lendave. - rjBT^g 11 >■ ■ 1 El R_- :| I 4 I I*. -t 1^? •4f.Sr 5ii »Tj ®'^'f^'ni dobrovniŠki vu-^■®*'** sem prvič *nispi ''*‘oČino. Kdo bi ' i._ ’• “n je ob pasji vročini 1-1 t- Hf Ml S =d 4-metrski Leninov spomenik, ki so ga Dunajčani kupili v Rusiji. Umetnik ga je »rahlo predelal« in zdaj krasi vhod neke stavbe, kamor si ga hodijo ogledovat številni turisti. Vsekakor boljša rešitev kot v lendavskem primeru. Ko se bodo strasti polegle in bodo prišle nove generacije, se bo tudi našim socrealističnim spomenikom bolje godilo. (Fotografija: Matej Fišer) Najprej smo seveda sli h gospe ravnateljici DOS 1 Elizabeti Pal. Ob začetku pogovora sicer ni hotela dati izjave, na koncu pa je vseeno povedala, da hi bilo že zaradi umetnika, ki je kip izdelal, treba najti kipu ustrezno mesto. Dejansko ni bilo nikogar, ki bi rekel, da je tako, kot je, prav. Jožef Rituper, Fotografija: Jure Zauneker *“ J'' “V |,za9jz biH Verjetno že mora ■K./ drimn^o na ^Irugačc ne bi bila ^''''pak mačja vročina. B It Ji- t- k ■......—■ - ■*’ s r e;. 1 -U n® v ' /'/'arlitei DOS il }e ' od^anjenl 'spamei^ v “ deizgodavihe bsšal« &ni tako bom v nalfe^Sciti čbij ukrepal, da bSi rnkh, _ Sj^j ŠANDOR VARGA, upokojenec iz Lendave: »Pred šolo v Genterovcih so tudi hoteli odstraniti kip Lajoša Vlaja, po katerem je bila šola poimenovana. Ko sem to slišal, sem v Nepujsagu ostro protestiral. Kip stoji tam še danes. Da so spomenik Dragu Lugariču vrgli v koprive, je nekulturno dejani e. Naj bi shranili,. 3 "VS, JOŽEF KOCON, )V'' lendav:^ ibipam 1 . i .(s.. ■ V r Kakšnih 14 dni je minilo, ko smo se -pogovarjali z gospodom Koconom, len- V gf davskim županom. Njegove obljube nismo preverjali, vendar smo prepričani, da je zdaj ^omenik na ustreznem mestu. Hvala za to. Ce smo pa ob svojem obisku v Lendavi koga vznemirili, mu moramo povedati, da je bilo namerno. ZOOPENČKI IN PASJA VROČINA RINGO iz RogaŠovec: Na svetu mi gredo kure še najbolj na živce. In poglejte, pride ta nora kura k meni in prosi, naj jo pustim v utico, da se malo pogreje. Kaj bi vi naredili v takem primeru? Pustili bi jo seveda, kaj bi pa drugo. Pes s kuro v pasji utici v pasji vročini. Pa to je res pasje življenje! Ringo bo prejel nagrado hobby programa. Lidija iz RogaŠovec naj pride v tajništvo Vestnika, kjer bo dobila potrdilo za dvig nagrade. h s ( k/ .. . C' ■1 I Ona in on, vnukinja in dedek. Medtem ko je ^^<1^ gromoglasno razkladal, je ona pripravljala j požetveni potep tja do Penjovja gre vsako i voda še ni bila tako mrzla, se je tudi namočil. moči znotraj, spredaj na fotografiji je iz čolna sko^ l I i P©" I j' I* * i iS":; lO*' I I »K id a a- t’’ , .#'1 ■^5' p‘ .f» iiP* r>' to že znani prizori — kje najti kopališke Paradiže? — Predpasnik ^^mesto kopaik spada ven, obadi pa tudi ■ ' ifl' a. ■> .• ■■5-A. <7 < if* ■4F y. JJ v • Ai- fi- ■ J* ■l .H, ‘‘'“sto, El IthI" nasada pa je porasel s ko-''''^la in j® objemal platano. »Kaj vse je Na sedaj pozabljena!« insccnirala nekdanjo moško ki predpasnika. »Oče je konec samo nekako zavihal,« se je spominjal. Potem je stopil dol na krot, na krmilo broda, in počepnil, kot da hoče skočiti v reko. Videti je bil čisto po domorodsko. Skočil ni, ker je bila voda prekalna in premrzla. Če se bo hotel letos po ljudskem pravilu v Muri okopati, bo moral L*' >>'' I C ii' 3!' t* k' i* I** p** M ?. /d' iil ¥ Bi d r 'leM. ■'*r' £■«*< ■■■' & A*- Tl 4^*3 'It’-^5 ^1 r 'i >F 4 - •• “ .r r i? * 'J i'’ 1 Užitek v senčni vodi Krke pri Krplivniku. Gorvodno so v hladu vode na obrežju poležavali jeleni, zelenomodri kačji pastirji so čuvali njihov sen. ‘“Pali ltio -j'»t I I k, ‘O !> 4 7 J ■c 'T I & , ž A. s« ko, , . Pugreznil v kopalno ktid, je odkril svoj zakon. Zakon ^onja pa pravi, da je lesena kad najvarnejše kopališče. skočiti pred godom svetega Lovrenca. Ta svetnik po ljudski uveri zabriše kamen v reko in odtlej se ni več dobro kopati. V zemljo pride na la dan naj poznejši jesenski posevek, repa, ki se puli v mrzlem času. Ravninski potoki in rečice V spodnjem toku Ščavnice se ne kopa nihče, v Ledavi tudi ne. Ko sem v nedeljskem opoldnevu prišel k Doblu. do mesta, kjer smo pred več kot tridesetimi leti plavali svoje prve peseke, po pasje, je bilo gluho tiho, samo pobrnevanje avtov na cesti in neki zajec je kresal po suhem stmišču. Nobenega z vročino opetega vpitja, ki bi pozvanjalo pod nebo nad živo vodo, nič čofota. Šaš, rogoz in mečasti listi perunik rastejo v sledi buldožerjevih čeljusti. V višini našega otroškega brcanja zdaj cveti slak, ki ovija rogoz. V Črncu okrog Copekovega mlina in nižje pri Lendavi se še kopajo. Voda je mrrrzla, na ustnice učinkuje kakor vijoličasto barvilo, na prsne bradavice kakor adstringens. Mnogi še pomnijo mline in kopališča nizvodno ter gorvodno od njih. Skakanje v vodo z mlinske strehe, lovljenje rib z rokami. »Cvrii smo jih v mlinarjevi koči, v sončičnem oiju, povaljane v debelo koruzno moko.« Moški je koščen in v mlinu pripoveduje kriče, kot da bi hrstala vsaj dva mlinska kamna. Ne reče se zaman, da se samo v mlinu dvakrat pove. » Vsako leto po Žetvi, ko je zrnje pod streho, naredim ta izlet, tja do Penjovja grem.« Vmes pa obilno pije. »Ona nam zdaj zunaj pripravlja Južino. Domov ne greva pred večerom. O, tukaj sem mlel, po teh stopnicah sem nosi! vreče.« Borci naj bi v tem mlinu nekoč med vojno nekaj imeli, figo so imeli, on ve, kako je bilo s temi borci. Eden od takih, ki je bil ves čas dober z Madžari, ga je po vojni prijavil, da je nemškemu oficirju za uniformo zamenjal očetovo obleko. »Odlična uniforma in zanič, razcapana obleka, suknjič, s katerim smo pokrivali krave, in nekaj takega kot hlače. Uniformo so mi odnesli,« Ona zunaj ni bila njegova žena, marveč drobnouda vnukinja kakih štirih, petih let. Jedla sta napolitanke, ona Je pila nekaj rumenega brezalkoholnega, on vsekakor kaj konkretnejšega, in, kot bi,rekel Hemingway, sanjala, da sta na obali Ženevskega jezera. Sedeč ob Črncu. — Figo sta sanjala, ne zanj, ki vsako leto - obredno bi dejal prijatelj Odisej - opravi ta požetveni zahvalni potep, ne zanjo, ki je še majhna in ne sanja odtujenih sanj, ni lepših krajev. Fantiči pa so se kakor goske prekopicavali v vodi. Rak je priplaval izpod ilovnatega Krkinega popka Curljanje vode pri domanjševskem Ha-rijevem mlinu, ki ga je nekoč najemal zdajšnji urednik Vestnika s svojo prihodnjo in aktualno ženo, je spominjalo na kravje scanje. Voda z višine pada skozi odtočni jašek na betonirano dno in med spominčicami odteka po reguliranem jarku. Zvok prav tak kot takrat, ko si je vprežena krava vzela pravico in se odteščala na cestnem tlaku. Mlinska stavba je čudovito vegasta, okenca so veselo povešena, po brunasti steni se vije srobot, v zbiralniku vode pa je očitno nekdo nameraval gojiti ribe. Nobenega kopalca, nobenega pome/aja, trava okrog mlina pa je pokošena. V gostilni Jonas na Hodošu sta se v najbolj H domačnem vonju dva pivca pogovarjala kot 9 v tisti povesti Turgenjeva Matterhorn in S| Grossglockner. Vsakih dolgih deset minut po 1» en stavek. Potem spet dolga mračna tišina. BH Vertinja, ki je stopila do vhodnih vrat, je rekla, da »v tej vročini nikar ven hoditi«. Kopali pa so se nekdaj tam nižje v Krki. Onadva nista niti nameravala stopiti ven, še manj se oditi kopat. V noč bosta dokončevala svoj red- BH kobesedni disput. fll Nad Krko pod kosmi belih oblakov je pokal IB vroč dan. Višje od gornjega mostu med Hodošem in Krplivnikom ni bilo slišati nobenega kopalca, golobje mirna Krkina Hf voda je tu in tam pogledala skozi drevje in grmičevie. » Tvoje oči za tvojo tančico so kakorgolobh. Visoka pesem, 4, V opoldanski vročini se je prebudil Jelen, ki si Je poiskal hlad v hladni sosteski, v ilovici so premnoge sledi kopit. t ^'i^St .A-5 Af- S ■ r '*J V? Pri Harijevem mlinu v Domanj-ševcih v odtočni jašek pada curek vode, da je slišati, kot da bi se lajšala krava. Drugega življenja ni, nobenih kopalcev, nobenih pomelajev. Ko sva s Krko sama stala v njeni strugi, na peščeni sipini nad tolmunom, zgoraj na sivozelenem deblu sklonjenega hrasta pa Je B poplesaval odboj sončnih žarkov, je iz I globine, izpod ilovnatega pod mola med klene I prištrcljal rak. Kot izpod ilovnatega popka 3 reke. Okobalil je čez porumenel vrbov list, y zajahal vejico in potem počasi ter postrani oddrsel nazaj v zelenkasto globino mirnih Krkinih neder. Na vodni gladini pa je žmerikal rahel vrtinec ... Nižje po reki se je na spodnji lesen most med Krplivnikom in Hodošem slišalo nezamenljivo vpitje kopalcev. Na prag iz skal, ki so ga najbrž naredili vodarji, so bile počez naložne vreče peska, da so naredili nizek jez. Dva moška in nekaj otrok Je uživalo v senčni vodi. Počil sem obada na nogi, oni pa so še naprej čofotali. ŠTEFAN SMEJ Fotografije: S. Smej julij 95 Pe" Na mrtvi straži nad mestom, med zelenimi vinogradi je vitez Hadik nema priča slavne in skrivnostne preteklosti. Topot korakov se odbija od stene; vse je le jek, misterioznost, begajoča, zastrašujoča skrivnost neke osebe, nekih dogodkov. s 'J - v: rl # -1^ r ,■( - ■ «• Kdo si S.AC G.D MIHAEL HADIK S.C.R. CAPITANUS ...? Človek, ki mu je narava mila? Človek, ki gaje bog določil za svetnika? Čudno naključje, katerega življenje in čas smrti sta uganki? p © J' do si .i®-n S.AC G.D Mihael Hadik cap t pokrov sti Citiranj ierste iz leta 1733. ANNO DOMMINI MDCIII Legenda I ali zakaj Lendavčani nimajo svetnik^ Grajski pisar je obrezal belo gosje pero in v knjigo, vezano v kozje usnje, zapisal: »Pasjeglavi Turek je hotel pod poveljstvom dveh paš Mehmeta in Ibrahim^ že leta 1601. zavzeti našo slavno doT njelyndavsko utrdbo. Gospodar vseh vojn je Madžarom naklonjen, celo našemu milemu gospodu Krištoferu Banffviu, ki je dal na hribu, Sveta Trojica imenovanenem, iz božje previdnosti zgraditi manjšo postojanko z dvema topovoma in stalno stražo osemdesetih mož. Postojanki je poveljeval Mihael Hadik, viteški kapetan, ko je hitri sel prinesel novico, da se Lyndavi približuje Siman Aga Kuprili s šest tisoč krvoloki, ki hoče ne glede na krvni davek zavzeti grad. Naš gospod Kristofer je dal leta gospodovega 1603., 11, dan meseca julija, glas gospodu sorodniku Zrinjskemu v Csakturno in Nadasdiju v Bellatincz, naj mu hitro blagovolijo milostno priskočiti na pomoč. Sel niti še ni dodobra zajahal konja, ko je popoldne okrog četrte ure z radmožanske strani prihrumela turška horda. Na mestu, kjer stoji Dolga vas, je pod poveljstvom Mihaela Hadika četa grajskih bojevnikov pričakala sovražnika. Vnel se je krvavi boj in naša vojska se je morala umakniti proti svetotrojiški postojanki. Na strmem bregu, imenovan Csonka dom, so Turki dohiteli našega slavnega kapetana in mu z usodnim udarcem zlomili lobanjo. Ubogi kapetan je z glavo navzdol obležal v hudourniški strugi. Naslednji dan, ko nam je bila ANNO DOMMINI MDCCCKV Legenda V «Moj praprednik kljubuje trohnenju, to mi je znane, 1 » [t ’• Mumija s skrivnostno rano na lobanji. Mu je zadala smrtnosoni udarec turška ali francoska vojaška vojna sreča zopet mila, so našli kapetana in naš ljubi grof so ga na sablja? Okoliško ljudstvo je sredi prejšnjega stoletja Sveti Trojici z vsemi vojaškimi častmi pokopati dali... ANNO DOMMINI MDCCIII Legenda 11 Leseni stražarski stolpi na okoliških hribih že tri desetletja niso oznanjali turške nevarnosti. Banffyji in Nadasdyji so z večnim čolnarjem že odpluli v zgodovinski spomin v had, Esterhazyji, ljubljenci dunajskega dvora, niso prihajali v zakotno provinco. Rodbinsko gnezdo plemičev je v 18 stoletju samevalo, le pod vznožjem grajske vzpetine se je razvijalo mesto, ki mu ni bilo para do Maribora, Zalaegerszega in Čakovca. Leta 1728 je dala rodbina Gladuvacz zgraditi na Sveti Trojici večjo kapelo. In to je nadaljevanje legende o Mihaelu Hadiku ... Ob izkopavanju temeljev naj bi naleteli na krsto, na kateri sta bili z bakrenimi žeblji izpisani ime in letnica smrti viteza Mihaela Hadika, kapetana dolnjelyndavskega. Čudežno ohranjene posmrtne ostanke so prenesli v novozgrajeno kapelo in položili v novo krsto z letnico trumoma prihajalo na Sveto Trojico k Hadiku, saj je v dobro ohranjeni muniji videlo božje znamenje, predlagali so celo, da bi ga povzdignili v svetnika, vendar sta takratni lendavski dekan in szombathejski Škof v kali zatrla vsa hotenja. Preprečila sta tudi, da bi ga položili pod glavni oltar. ANNO DOMMINI MDCC... Legenda III Legenda, ki nima oprijemljive zgodovinske osnove, pripoveduje o Karlu III. in Francozih. Vojna sreča ni bila naklonjena kralju, ki je najprej izgubil Lombardijo, nato pa še Toscanp in se je umaknil v tirolske gore ter tako odprl Francozom pot do Štajerske in Krajine. Sovražnik je domneval, da si je kralj poiskal zatočišče pri svoji ljubici Agnesi Althan Pignatteli v Čakovcu, vendar je Karel pravočasno začutil zanko in se prek Lendave umaknil na prostost. Sovražnik 1733, ki je ohranjena do današnjega dne ... mu je sledil in pred mestom, nekje med LakoŠem in Petišovci, ga je Tu bi lahko končali ugibanja in verjeli tistim, ki so 1941 leta, sklicujoč pričakal Hadik s svojo četico: vnel seje oster boj in lendavski kapetan se na nacionalna čustva, Hadika povzdignili v narodnega junaka, ki je i življenjem plačal zvestobo kralju, se je kot vdan madžarski rodoljub zoperstavil poturčevanju Prispodoba nekega časa, neke ideologije ... ANNNO DOMMINI MDCCXCV 1 ocio tiH' sem se prepričal o tem, ko sem leta 1815 kot štirinajsti®*^^ skozi Lendavo potoval v Italijo, Z lastnimi rokami serti ..jj svojega častitljivega prednika in ljudje so trumoma me prosili, da pri svetem očetu v Rimu začnem postop®'* v svetnika, Le z velikim trudom sem jih prepričal, da W ni dokler obstaja naš rod. Tistikrat sem milo prosil župnika^ prednika pustijo pri miru in lastnoročno sem dal zapsca krsto. Toda spet slišim, da so jo odprli ...»piše leta 1864^® p: Hadik lendavskemu mestnemu sodniku Kalmanu velikemu Hadikovemu častilcu, ki je po daljših poizvedovanju in iskanju prišel do spoznanja, da je trojisi" resnično posmrtni ostanek Mihaela Hadika, vendar znameniti bitki za Lyndavo 1603. leta, ampak sto trides®* Izhaja iz znamenite grofovske rodbine Hadikov, katereS® je bil tudi Bela Hadik, zaupni prijatelj mehiškeS^ Maksimiljana. Gusztav, sam vojak, je v začetku z velikim sodeloval pri obuditvi Hadikovrega mita, celo obljubil Dunaju naročil stekleno krsto, huzarsko opravo in usnj z ostrogami za svojega prednika, da »bomo ugodili volj' ljudstva, ki ga po svetniško časti...« . Kalman Dervaries, takratni mestni sodnik, pt*’ daljšem doP^ zgodovinsko razgledan romantik, je bil po (____, domnevnim sorodnikom razočaran, kajti ta mu prošnjam ni posredoval nobenih oprijemljivih podatko^i^^J Hadiku, sklicujoč se na neurejen družinski arhiv bratranca, ki je takrat spremljal na popotovanju mehis^ Takratni dol nje lendavski župnik Anton Stirling Dervariesevi pobudi, da bi Hadika na željo ljudstva glavni oltar. To naj bi se zgodilo 5. maja 1864. leta , P predlog župnika Stirlinga szombathejski škof v ttfl prepovedal kakršno koli dogajanje. Goreče zelje tega romantika se niso uresničile, saj sorodnik niti cerkev pa tudi mestna inteligenca niso b* Lendava dobila svojega svetnika. ANNO DOMMINI MDCCCCKC rruil^ trojiški kapeii tir Vitez Mihael Hadik na mrtvi straži v trojism luip-^ skrivnost. Kdo si S.AC G.D. Mihael Hadik S. C. R. čA‘ K Legenda IV Fotografija- s A F Vbod v grobnico, kjer so pokopani znameniti meščani Lendave. Do leta 1795 je tu počival tudi Mihael Hadik, potem so ga pa položili v vdolbino pod korom. Že dolgo nikogar niso pokopali v grobnico pod trojiško kapelo in tudi krst niso zazidali, ampak so jih pustili ležati kar na opečnatih tleh. Leta 1795 so kapelo obnavljali zunaj in znotraj in odkrili krste, ki so jih zidarji pustili nedotaknjene. Dekleta, ki so pomagala pri delu, pa so skrivaj odpirala krste in v eni naletela na črno mumijo. V strahu so se razbežala, razen neke možače, ki si je naprtila truplo in ga odnesla na prižnico. Čez čas so se zidarji vrnili in prvi, ki je zagledal prikazen sredi kapele, je padel v nezavest, drugi pa so odhiteli po župnika. Vest o čudežu se je hitro razširila in ljudje so trumoma sledili duhovniku, ki je z monštranco v roki prišel v kapelo. Truplo so odstranili in dekleta so pod težo dokazov priznala groboskrunsko dejanje ter pokazala z rdečim žametom prevlečeno krsto, na pokrovu katere sta bili izpisani ime Mihaela Hadika in letnica 1733. Tako pripoveduje legenda, zgodovinska pričanja pa govorijo o grofu Andrasu Hadiku, sinu Mihaela, ki je 1771. leta trojiški kapeli podaril dragoceni kelih, morda v zahvalo, da so očeta pokopali na elitnem mestu v kapeli, morda pa je tudi že sam videl, da se 38 let po smrti očetovo truplo po nekem čudežu ni povrnilo v prah ,., Ljudje so trumoma romali k Sveti Trojici ne le ob proščenjih, ampak vsako nedeljo in ob vseh večjih praznikih, da bi se na lastne oči prepričali o čudežu, s krpami drgnili njegove zobe, da bi potem s tem zdravili še sebe. Lendavski župnik je dovolil, da so mumijo iz grobnice prenesli v kapelo in jo položili v vdolbino pod korom ... r- J« le 4' I *** . P t L 3 Med zelenimi vinogradi, obdana z , troj iška kapela. Po izročilu naj bi bila na 17. stoletju utrdba in po ljudskem izroČilK^p^^ strmini zadela turška sablja in tam, '"***’ '' 1, kain<*.S jJ ■eČud^.* kaplja njegove krvi, so zrasle preČu«''. ji Zgodovinsko dejstvo je, da je kapelo bogata meščanska družina Gladuvecz. ( fNIK 39 Pen Bi s«> •5' 1F\ J?' Sobota, 15. julija 1995, dopoldne na soboških ulicah. Oko fotoreporterja in Penke je tokrat za spremembo sledilo moškim nogam. h? .1' ■j'a' r O - SO^ ,1 g < VROČE, ■eU^ V * « c •S A'? >0 D) £ 0.» p "5 ;fe o c .0 g s o š 41 is s a ■ ■ Ak i iJ^ [Gi^' iskf r u i’s .^G ■Si E o =- 2 c 'p Z rJ jarf 4l t' Oll ■k‘' c E 2 ® 2 »H* 01 c-s A* HM K ? ,5, ® s 4 c; ig .5 is S S l-hs o !s1l ' IK« Is^s Q.n etošnji hit moške mode na mestnih ulicah: HLAČE NAD KOLENI - KRATKE NOGAVICE - COPATI v vseh možnih kombinacijah in na vsakršnih nogah. Morda res praktično za pasje dni, na pogled pa v glavnem grdo! MODA i f v t ■li s^; < < M Kritično žensko oko svetuje moškim: Preden odidete v mesto, za tre* nutek postojte pred ogledalom. Bodite samokritični in ne hodite po mestu opravljeni kot maškara! Tudi če vam bo malo bolj vroče, za božjo voljo, dajte kaj p nase! tl * * « V določenem času uveljavljeni kroji obl^^H obutve, vzorci blaga, modni dodatki... .1 ■< ;et< \’ IL tu M K-IM ■w v/•”oške noge niso za »vroče« hlače, čeprav so bili moški dolgo prepričani, da so ženskam všeč, ker so ’ pač lepi sami po sebi. Poglejte in presodite! ne HLAČE T NE NOGE POMEMBNE SO KAPLJE! * Res je, da marsikomu ni vseeno, kaj in v kakšni opravi hodi po ulicah, a fotografija je dokaz, da kratke hlače v povezavi $ spodnjimi okončinami niso vedno I 5 . I 1. najpomembnejše. Ze stari Goričanci so vedeti povedati, da pomladni izcedek iz vinske trte ureja nekatere fiziološke pomanjkljivosti - med drugimi izginjajo mozolji z dekliških (fantovskih) obrazov, neuradno pa zaužita žlahtna kapljica (dobesedno!) vpliva tudi na pravilno rast in obliko- vanje nog. Kdor torej želi biti čistega obraza in se istočasno brcz-''®kaj kanUs » skrbno sprehajati v kratkih hlačah po pokrajini obmurski, brž po i čarobnega izcedka! OSNOVNO PRAVILO Pristajati mora. Potem so lahko tudi kratke hlače za vsako priložnost: za potep s kolesom po mestu, za sprehod, celo za poslovne opravke ... Pe" Ali Hugh uživa filmu ■f .1 ži p-# u ‘ 4” ti Uma ane I «« u** e pred tremi l0ti so žena Diaiidra (37) in sin Camero^n (15) sloveli □ Ifp^ družina. Potem je šlo počasi navzdol. Alkohol, seks in so naredila svoje. Michael ji je sicer zagotavljal, d® popravil, vendar mu to kljub različnim terapijam ni Zato je žena Diandra pred kratkim, po 18 letih zakona, vložila ločitev in skrvf H ugh Grant in Elizabeth Hurley sta trenutno eden najnesrečnejših znanih parov na svetu. Liz je potem, ko so se časopisi razpisali o Hughu in prijateljici noči, spakirala kovčke in odšla za nekaj časa, da v miru za sina Camerona. To je naredita v Santa Barari v Kaliforniji »citev m SBI v-liieentoV. I’” velja za enega najboljše plačanih igralcev in uspešnih producentov, i’” pretehta vse, kar se je v zadnjem mesecu zgodilo. Preveč hudega se je nabralo od takrat, ko je policija v 33 minutah po dogodku poslala v svet fotografijo Hugha in Črne prostitutke. Hughaje pustila, naj sam opravi z nadležnimi novinarji in fotoreporterji ter podobnimi, ki uživajo v pikantnih zgodbicah. Namesto poslovilnega pisma pa mu je pustila videokaseto $ filmom Umazane igre. Liz pa je ob vsem tem dejala: »Končno sem popolnoma zadovoljna. Sedaj se lahko ukvarjam samo s svojo kariero, lahko si uredim življenje tako, kot želim.« premoženje je ocenjeno čez 5oo milijonov mark. E«-* --s-. f * 4: ."SiSiif. ZAGOTOl/LJENA PRIHODNOST i r 10- letna Christina Thomas iz Aachna (ZRN), tudi če ne bo uspešna violinistka, verjetno denarnih težav v življenju ne bo imela. Kot nadarjeni glasbenici so ji starši na dražbi v Londonu kupili violino, ki jo je leta 1667 izdelal Stradivari. Prejšnja lastnica, angležinja Michelle Jenkins, je za njo prejela 850.000 mark. Pe" SVLVESTER SFAUONE 1 II 1 'I I GIANNI VERSACE 48—letni modni kreator iz Milana, ve svoj posel. Na predstavitvi svoje modne kolekcije jesen — zima v pariškem hotelu Ritz je zbral samo znana imena. Na modni pisti so se sprehajale Naomi Campbell, Claudia V F3 J Verjetno je malo tistih, ki vedo, da ta 49— letni igralec v prostem času tudi slika, pravzaprav ljubi likovno umetnost nasploh. V svojo zbirko umetniških slik je doslej vložol 25 milijonov dolarjev. Verjetno mu ta izdatek ni delal večjih preglavic, saj poleg bajnih honorarjev, kijih prejema kot igralec, kapne precej denarja tudi od prodaje lastnih slik. Za svoje slike pravi, da so ravno tako bojevite, kot njegovi filmski junaki. Če bi se kateri od bralcev Pena odločil za njegovo sliko, mora pripraviti okrog sto tisoč mark. Za toliko jih menda prodaja. Ni ravno malo, mar ne? Schiffer, Helena Christensen in po- ; dobne, med gledalci pa so sedele zvezde, kot recimo Madona s :: II svojim ljubčkom Carlosom, Jack Nichol-son in podobni. Ko je bilo revije konec so bili eni in drugi povabljeni v znani nočni lokal Chez Regine. J Fr ’"rJ 'il '■ 11' '^i J. »p /a •.v 2 t: ■f' Pen je, kratko rečeno, Vesfnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo 2 naravnim mesečnim ciklusom. Uslanovlien je bil. da bi, v sidadu z imenom in asociadjami, učir>kovaJ pm Sbukil m. ^udVJf^L-Cl V U-f |Hit^ F* ■a±hi|il ipoduh. !^.rs L> PiMlWi cal^Tugrn: irnb|b fmi iplii jr Ji nit? ulnlnZia Pvnl :£■ IkiM PriA Jsdv HliMpir i Smej. Oblikuje ga Endre Gonler, za r^ii POLIČKA ( ) MARINA ( ) MARTINC ( ) SPREMENJENKE Vsaki zgornji besedi spremenite po eno črko tako, da dobite nove besede znanega pomena. Zgled: KUHARICA — KUMARICA. Spremenjene črke vpišite v oklepaje. Dobili boste ime kraja v Prekmurju, znanega po lončarstvu. ir I PREMETANKA V STAVKU O 22 19 20 23 OLGA SEREC ima VIKEND na gričevju ob madžarski meji. Kje? Navodilo za reševanje: črke besed, ki so natisnjene z velikimi črkami, premečite tako, da nastane besedni sklop dveh besed, ki imata 9 in 6 črk. 6 29 25 26 27 28 K DODAJTE ČRKE B 30 31 PRE _ -SE_ _ GAL 33 B 36 I 39 40 37 42 34 ZA_ V _ POT KA EK . KA Dopolnite zgornje besede tako, da dobite nove samostalnike znanega pomena. [z dodanih črk - branih po vrsticah - boste dobili ime in priimek slovenskega pisatelja, ki je dobil letošnjo literarno nagrado kresnik za najboljši roman. PREMETANKA V STAVKU RESNICA je, da je okolica Veržeja znana po teh cvetlicah. Katerih? Besedi, ki je v stavku natisnjena z velikimi črkami, premečite črke tako, da nastane zahtevana rešitev. slovenske slikarke Kobilice, 6 eno od 12 Navpično: 1 uvoz, 2 prebivalec podeželskega naselja, 3 ime 'Mniiij 12 manjši obrok hrane med glavnima televizijskega komentatorja dogodkov s področja gospodarstva ijjp “^l Prodajalna ur, 15 najpogostejše žito v ........................- . ^^^noztapmi- ‘ ozemlje kake države, ki je z vseh strani Štakula, 4 balet Danila Švare, 5 ime slovenskega pianista Bertonclja, . _______________________________ 6 sosed n ji črki s ko nca abeced e, 7 velika pti ca ujeda, 8 glavno mesto ■JGm tuje države, 21 etiopski knez, 22 nemški izumitelj Sirije, 9 značaj, temperamet, 10 ime slovenske popevkarice Rupel, • •*’ *i*-u*t, c,! eiiupiaMniitid z,z. lzljjiiip;l| i; nnkjnpm ficKrJiL. I. ---T. 11.^1 -.t:- PLURAL GAETANO MARTIKA KANAPE MILITARIST SKOPAS PREMIKALNICA Navedene besede premikajte v levo ali desno toliko časa, da boste v treh stolpcih naenkrat prebrali tri vrste prevoznih sredstev. Orešja, ki tpna ^4 avtomobilska o;naka Tunizije, 25 trani ljubha’r,sL kemijski znak za tantal, 29 31 30 francoski filmski komik in režiser Jik,. ' ašana rtkhL, »1 . . . n i 1 -nn j . 1 ’'"w>atske, 11 zorana zemlja, njiva, 13 soli ocetne kislina, 16 vranični prisad, 20 stik, spoj, 22 ameriška krafica za »vse v redu" 25 sladkovodna školjka z močno lupino, ki je znotraj pokrita z biserno matico, 26 enaka samoglasnika, 27 izdelovalec torb, 28 glavno mesto Turčije, 29 zagrebški risar in režiser risanih filmov (Aleksander), 31 ime sodobnega slovenskega dramskega igralca Poliča, 32 osrednji verski obred, 33 teža ovojnine, 34 posamezen glas skladb, 35 del zimske garderobe, 37 rod jelenov, katerega samci imajo lopatasto rogovje, 39 zaporedni črki slovenske abecede. REŠITVE UGANK 'o|Eiai ‘njujed VDINTVHIMHHd aspjBu riMAVTS A V>INVL3W3Hd ■jioraj auoj_:as 1153,1 eu?uo>i er[3iiod TjBjiA ‘e^jadez ‘leBauag '>joj3Jd 31PVQOQ aaijog a>(Snepua-i nMAVlS A VMNV13W3Hd :AariS3j eu3uo>i 'luipELu ‘boubui ‘B>;Ai]od *>(3sojjs ‘>](u|og) ‘goiusiui ‘uBuunj :3MN3PN3W3adS , 'II 'V UilJ IC-LLJLOnC-UU JLIJC.IIU JLU V Crl imenom Boris Fakin (Igor), 41 prilizovalec, Imena Ronald, 32 tuja pevka nasad v mestu, 35 enkratna polnitev P''Pove(inipgjp,-5^" kompozicija, 38 največji slovenski umetniškega imena slovenskega - - ■ ■■ ................................................... Bralci, ki mi pišete, mi najbrž ne boste zamerili, da je med vprašanji, ki sem jih prebiral ta mesec, poseL Y bej pritegnil mojo pozornost namig iz uredništva Pena. Papilot Lemur ^laga karte samo za barva - ’ da tega i ‘?9ijah - zgradba s je tako ???Soč, ie skrivnostjo pomena m nekaterih L” kože., v davni v barvo tud' P'''« ‘'“Vale -... f^^^^stral Stolp, ki ga prt nove kože«, tik o t na 'i, torej Preseneča narava nas Pi'Va karta, ki ■■ažnitT-ah, ki’ so 10. I Plitev -v rumeno s-ta i je namreč pomeni v - , Predvsem to »»Ml: Mo-’ P‘^sledica vitve Ha ““"13 ali sta*’* ' IlT, 2 nečim n H 'je 2 nas- velikim ar- .^once. Govori iZ^L^’'e2 idtj^'^ ^P*‘aševanca, %i S ?^or,; ki J tfižavnn pa po naivno, po nrii vezatuit avno pre- bijanje k višjim duhovnim dosežkom. Vse to samo še podkrepi križna kombinacija kart z IX. velikim arkanom, Puščavnikom, v težišču. Narekuje namreč v tem primeru predvsem nujnost iskanja resnice, vrednot in smisla. A kaj naj bi bilo za novinarsko delo še značilnejše? Duh, ki naseljujeje rumeno zgradbo Kolo sreče priča o navzočnosti teh ljudi v svetu, o bivanju sredi dogajanja. Tudi to je kajpada razumljivo, čeprav v povezavi z Meči, ki sledijo, izzveneva predvsem kot točka, ki jo je treba zmeraj znova dosegati. ( Naj tu spomnim na tistih znamenitih osem Mečev, ki so se prikazovali mestu Murska Sobota v eni naših prejšnjih meditacij, in opozorim, da stoji rumena hiša sredi istega mesta.) Skriti, morda tudi nezavedni motivi spraševanca so vsekakor povezani z Denarjem (kraljem), Palicami ( deset) in 2 XIV. velikim arkanom, ki je Zmernost, To Gre namreč za željo, da naj bi svojo tokratno meditacijo osredotočil na dejstvo, da so se novinarji Pena in Vestnika pred kratkim preselili v nove delovne prostore v rumeni zgradbi v središču Murske Sobote, Vprašanje je seveda večpomensko. Zanimajo nas lahko lokacija zgradbe, bivanjske razmere, medsebojni odnosi, ustvarjalni potenciali in še marsikaj. Vse to pa je zame, 1 1 moram priznati, dokajšnja, neznanka. Zato me še toliko bolj zanima, koliko lahko s pomočjo kart razgrnem tančico, ki praviloma zagrinja sleherno medijsko hišo. pomeni zdravo gospodarjenje kot primarni cilj, svojevrstno nasilnost, če ne celo brutalnost v delovanju, in pa seveda uravnoteženost kot edini pravi ključ za dosego cilja. Ali 2 drugimi besedami: če bi že na tej stopniji me- ditacijc o rumeni hiši lahko kaj svetoval, bi vsekakor postavil v ospredje prav nujnost nenehnega ravnovesja. A pustimo kartam, da raje same pripovedujejo o bližnji prihodnosti. Prihodnost Duh rumene hiše bo v prihodnosti še močnejši, kot se ta hip zdi in kot kažejo pogledi na sedanjost. XI. veliki arkan je neomajno zagotovilo, še posebno v povezavi z dobro karto iz niza mečev, ki znova govori o ponosu in ekstravaganci. Toda vsa ta učinkovita pozicija bo postajala čedalje bolj diabolična, Duh ljudi iz rumene hiše se bo znašel na preizkušnji, ker se zdi, da prav to, kar rojeva najboljše sadove, podlega najhujšemu dvomu. Karte ne predvidevajo, ali je to slabo ali dobro. Vsekakor je zagotovo povezano s XV. velikim arkanom, t j. Hudičem in štirtimi kupami, ki napovedu jejo probleme pri počutju. Vsekakor bo torej šlo za neko zavestno kupčijo, morda manipulacijo, ki bo prinašala sadove in učinkovala predvsem navzven, navznoter pa bo porajala dvome, nezadovoljstva, morda celo občutke krivde, prepire. Poenostavljeno in na kratko Selitev uredništva v nove prostore je narekovala predvsem želja po celostni prenovi. Spodbujevalci te prenove so dosegli svoje cilje in omogočili zanesljivo prihodnost ljudi iz rumene hiše, predvsem v materialnem smislu. Učinkovitost in uspešnost, ki na duhovnem področju ni zmeraj povezana s pravimi vrednotami, navznoter rojeva dvome in nezadovoljstvo. Rešitev je v nenehnem prizadevanju za ravnovesje med prvimi in drugimi prizadevanji. Pri tem morajo nujno sodelovati oboji. julij 95 Pen ■,l^ y a* IZ ZUTEIZE DOBU SE, KA NUCA, SidiD Ibisii ni k^agendiazatfzenie f 0*3 SE ZATUO SE INAN NE TRUCA! N I' Od 27. Julija do 31. avgusta v OVEN (21.111.-20. IV.) saj do 12, avgusta bodite previdni in pazite, kaj boste govorili. Morda je to povezano s finančnimi priložnostmi, Ljubljana, 14. julija, PENREUTER: Po srečnem ognjenem krstu prve PENniursk* ambasade v prestolni Ljubljani, v loži Medexa, lahk®I zadovljstvom poročamo o novi institucionalni pridob^ zaživela je namreč tudi prva tiskovna agencija neodv^, PEN države. Skronma, vendar bogato založena in dot** '■ informirana agencija je pol države in tega se zavedat«*,! Zato smo se PENOVCI odločili za propagandni in agitacijski boj za dokončno uvelja'^!). ambasade in njenih članov - vse v duhu močne Prvi in dosmrtni minister za propagando je postal kartografski ekspert ZMAGO. Imenovani uraduje v neposredni bližini ambasade vsak ponedeljek in torek od jutra do noči ob hladnem vrčku piva. Že zadnjič smo poročali o določenih strukturnih premikih med članstvom ambasade, tako lahko postrežem 1, zgodbo o novem skrivnostnem prebe Ifr- I. l l'L» Mm I ll M I fj ;- I " ‘J’ HHdbiuipi 'Mlin tniaet.1^^^ - fbu gu v jasni kresni noči. Tako je Vlado Žabot, pisatelj, mitolog in seksolog dan podelitve kresnika, nagrade za najbolj zvito P'^ v vesoljni Sloveniji, odtujil službeno PENkalo s MEDEKA in pišgavuh izginil v kresnem ognju nek.^ , Jurčičevi kmetiji. Dobro obveščeni poročajo, dejanje storil v alkoholnem afektu, ker so odpov^ Ir« ««n aA vrAciviA rvrxaal t iteiaAAlnfoltAm "-r zveze, ki jih je vestno gojil z ustanoviteljem nagrad^ nik. Osumljeni pa je spregledal, daje njegovo ime zapisano v tajnih arhivih MEDEKA kot ustanovitelja^ njene nagrade. Torej gre v obeh primerih za Žabota. Čudno. No, njegova PASTORALA jc ost< vseeno brez nagrade. Vilmoš Panonski, Kalman Pan^’ HOROSKOF-HV Pripravlja: Agencija Hog^ c LEV STRELt^^ (23. VIL - 22. VIII.) im bolj ohranjajte stik z naravo in čim več počivajte. Ob vaši obremenjenosti je to nujno potrebno. Odločite se, Z misliti pozitivno! S tem si boste energijo, ki jo boste potrebovali pri reševanju prol''l’"' - III' energijo, ki jo boste potrebovali pn reševanju pro"i se bo pokazal sredi avgusta. Ker vas zanimajo predvs® ril ill lrx r\j-i-rr^ pa pppfl tiri ftln.st) 1^' ki bodo trajale do 17. avgusta. Po tem datumu o velikih da boste nekaj časa delali predvsem tisto, kar vas veseli, i , „ . . zadevah ne razmišljajte in se raje posvetite ljubezni, kajti Povečajte previdnost, ko boste sedali za volan. Nesporazum doživljaji in poznanstva, dajete premalo pozornosti začetek slovesa od poletja je pri vas za te zadeve zelo v prijateljskem krogu se bo, če se že ni, hitro razrešil. plati življenja. V začetku meseca bodite malo vcČ pomemben. Sedaj ne razmišljajte o frizerju. plati življenja. V začetku meseca bodite malo vcČ V ■ BIK ■ (21. IV.-21. v.) I DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) mate velike možnosti, da bo za vas avgust izredno u I ■ i 731 i I fTl (22. XII. - 2*^ J ______ speh bo prišel z izkustvom. Nekdo v okolic’^|,|^ do bogatega duhovnega življenja, ki pa ni iz vaše ožj^ V soboto imejte pri sebi košček svinca. Obvarov^' J l;4cfn£» 7ArlirrnAcfi nrAhlom np hn v^lik. itaH nC .iP _ Življenju so trenutki, ko se je treba ustaviti in premisliti, uspešen. Paziti morate le na majhno napakico - pre- kako naprej. Najbolje bo, da to storite zdaj. Če dokončno pirljivost, ki vam nikakor ne more koristiti, lahko pa vam . . aoh'?ii odločitev sprejmete v petek, ko je vaš srečni dan, bo toliko zelo škodi. Če že razmišljate o izgubljenih priložnostih, kar lastne zadirčnosti. Če problem ne bo velik, poti ne bolje, To pa ne pomeni, da se morate zapreti med štiri stene, nikakor m slabo, počnite to ob grenkem čaju. Presoja bo Prepovedan sad je sicer dober, vendar včasiPj V sproščeni družbi boste mimogrede našli odlične rešitve, lažja in enostavnejša. Ponujeno sprejmite, vendar se ne obvezujte. ----- neprijetne posledice O DVOJC (22. V.-21. VI.) N I f ‘I TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) K VODNA^ 3 (21.1. - l^jJ? la genialnosti, vendar u' / l^aos je sicer zibelka genialnosti, ------------- nikoli ni preveč. Svoje pogumne in za okolico ------------- . ----Liinvn *** xxx vxxvxxw^.. ’ . i čas, da bi o vaših problemih razpravljali in jih nerazumljive ideje zagovarjajte tudi v prihodnje. . se bodo pokazale za pravilne. Velikih koristi od če se bosre lega zavedali, kajti pred vami so dngotfkli ki boste pa moralni zmagovalec. Dogovor ob dločite se za akcijo. Zdaj je namreč vaš Čas, tudi poskušali reševati drugi. Tudi ko gre za ljubezen. Dobro je, zato, ker stoji za vami Merkur. Ob tem je pomembno, da ..._______________-______ - -- postanete realni in Še pomembneje- akcijo izpeljite do bodo za vas dolgoročno pomembni. Če vam kdo ponudi konca. To, da ste radi pozorni na drobne stvari, vam bo sladoled, ga vzemite, vendar mora biti vanilijev. Pri intrigah tokrat pomagalo. Jejte malo več sira, jajc rib in predvsem ne sodelujte, tudi če se bodo obetale še tako velike koristi. sadja. K alu se (22. VI. - 22. VII.) 30 vse pojasnilo, ne da bi mignili s prstom. Kljub poletni vročini nabirajte znanje, ki vam bo prišlo prav V ^Fas] ar- ŠKORPION (23. X.-21.XI.) naslednjega dne ne bo imel enake veljave. RIBI M (20. II. -20 ' J alo se posvetite svojemu zdravju. Podal’ I » «»aio se posveuLe svojemu zuiavju. ___________________ na pot. Zn katero boste mislili, da ji niste dorasli-1^^ ^š planet je Pluton, ki je vladar duševne modrosti. Zdaj to odločitev in življenjski optimizem. Tudi če nebo^ to odločitev in zivijenjsKi optimizem, i uai ce ne vn bo ta izkušnja pozneje izrednega pomena. Obstal možnost, da vas v določenem trenutku prevzameJ v drugi polovici avgusta, ko boste morali reči da ali ne. Obeta je močan, zato zaupajte intuiciji in se ne bojte preizkušenj. 1 se vam dober posel. Če boste čutili, da vam začne Tačas ste polni energije in prava oseba, ki ob pravem Času uiuznu&i, ua vai v uunjceutiiii ueiiumu piev^ui-- -. j| primanjkovati energije, začnite nositi košček garderobe, ki pride na pravo mesto. Ker je vaš element voda, je kopanje da vas nihče ne mara. Tistega dne ne ukrepajte. N bo temnomodre barve. ali vsaj bivanje ob njej skorajda nujno. jutro vam bo razkrilo vse. yKrniK43 P^llpolkaregerep julij 95 Ul! I dobro. .x> ik« oZ hi iflt br* nh itd ite) n*!.: Is grfi la j* J* jii* il* ,41 tn na koncu naj še povemo, da je predvajanje skoraj vseh pesmi Alija Ena na radijskih postajah prepovedano. Zato boste vsi tisti, ki ste radovedni in hočete vedeti, kaj vse si fant upa povedati, morali kupiti kaseto ali pa obiskati njegov koncert 31. julija v Portorožu. Q S; ALIEN - ALI EN Cc obvladate angleški jezik, vam je beseda ALIEN znana. Za tiste, ki pa ste angleščino v šoli prešpricali, naj zapišemo, da pomeni ALIEN v slovenščini tujec. In to vsekakor je. Sam pravi, da prihaja od daleč in od drugod. Dejstvo je, da prihaja z druge glasbene scene in da je že na začetku svojega delovanja pokazal karakter, Leva scena se imenuje pesem, v kateri jasno pove, kaj misli o slovenski glasbeni sceni, njeni korupciji in o komolčarjih, in to zelo konkretno. NajveČje pozornosti pa je bil deležen Jan Plestenjak. Zanj je spesnil posebno pesem. ALI EN je povedal to, kar je mislil, Jan pa ga je hotel zaradi žalitve tožiti. Do tožbe ni prišlo, je pa prišlo na podelitvi zlate note do osebnega obračuna s pestmi. Prav na podelitvi je še enkrat pokazal, kaj si misli o vsem dogajanju na slovenski estradi. Nagrade, ki so mu jo hoteli podeliti, kratko malo ni sprejel in je vsem navzočim povedal, da je to leva scena. Sam pravi, da se je na podelitvi zelo zabaval, da pa je bila prireditev površno pripravljena. In zakaj ni sprejel priznanja? »Ne zdi se mi vredno glede nato to, kdo mi ga podelil,« Sedaj pripravlja že nov material, vendar se trenutno bolj posveča koncertom. Pred kratkim je imel zelo uspešnega v Mariboru. »Prav na koncertih se vidi, da si mladi želijo take glasbe. Glasbeni uredniki na radijskih postajah in televizijah pa poneumljajo ljudi s svojim slabim okusom, ki ga potem še vsiljujejo drugim. Ker določenih pesmi sploh ne vrtijo, mladi niti nimajo možnosti, da bi odločali o tem, kaj je s itk I J ;.ci ■'f i 3 1'^ It' i ! t s Poii' sta se v Zagrebu, kjer je bila Sendi studiu. Vendar pa ni ostalo le pri enem dojj. sta si bila simpatična, sta se kmalu sodelovanje- On producent, ona ^to P^vka v kratki majici in vročih hlačkah. Vs^ ,''^Mdno, daje postala Danielova kri nemirna, spontano in lahkotno z veliko občutka, se pogovarjala in disciplino malce Lajti pri glasbenem ustvarjanju je je rodu razpoloženje. Sodelovanje z Danielom obC/ dance skladb in na koncu sta bila . '4 ZarlA...*. . . . - . ... 'f* Glasbeno sta se dobro dopolnjevala Pa je P*‘av gotovo se bosta še kdaj. Kako trdna zveza, naj ostane za sedaj skrivnost, sodel^^’ kaseta in CD, ki je plod njunega ima naslov Nemirna kri. Sami lahko J čigava kri je nemirna. Pravzaprav bo to Vsakdo, ko bo Sendi videl na odru. ^novljiv napovedovalski tandem » § s s M R I 6 14 is 'I 1 .■k T MMS 95 J 'i;- ■■ I 1 i 1 'IP cn - -r .rt,^ 1*1; ■' Anica Kološa in Milan Pctauer prejšnji številki Pena je pomotoma izostala fotografija napovedovalke Anice Kološa. Tokrat je »»teta« fotografirana ®*tupaj 7. Milanom Petauerjem, ki je na soboškem radiu začel ''spovedovati konec petdesetih let. Starejšim pa tudi mlajštni Poslušalcem radia Murski val sta oba glasova tako znana, da Poy®Su o njuni priljubljenosti ne bi mogli napisati. Čeprav " Dok-nSii Aci____i_ _ J. .. . . .1_1_____ i/orlnrk kot napovedovalec radia Murski val še vedno “K^ven. Upajmo, da bo njegova »»radioaktivnost« tudi v pHhodnje sevala... Festival je bil letos 18. po vrsti. Nastopilo je 14 izvajalcev (znanih, manj znanih in neznanih). Nagrado strokovne žirije je dobila skladba Za vedno moj skupine Panda. Nagrado občinstva, ki je bita podeljena tudi z glasovanjem osmih žirij slovenskih radijskih postaj, pa je dobila Marta Zore. _ Sama je avtorica skladbe Se si tu, besedilo je napisal Mišo Čermak. Marta Zore se je doslej slovenski javnosti predstavila kot pevka jazzovske in operne glasbe, sicer pa je Študentka solo petja, ki se je zdaj odločila tudi za pop glasbo. Oktobra bo izdala svojo prvo kaseto, vzporedno pa snema tudi kaseto z jazz skladbami, ki bo izšla kasneje. Številka modrca cca 3 (v živo ga je videla glasbena urednica MV gdč. S. Baranja). (fotografija je s festivala ekskluzivno za PEN) F/NALEMMS BREZ ZVENEČIH IMEN Marta Zore Panda Damjana in Rok Platana Kingston Čena Jan Plestenjak Andreja Makoter Dunja Babilon Napoleon Victory Tinkara Kovač Anika Horvat so bili izvajalci, ki so se letos potegovali za nagrado na Festivalu morja in sonca 15. julija v Kopru. Vse lepo in prav, vendar se je večina spraševala, kje so vsa zveneča imena kot na primer Helen^ Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Regina, Mija Žnidarič, Nace Junker, Darja Švajger, Oto Pestner, Pop design ...? Na uho nam je prišlo, da so se jim spletke izbora iz prejšnjih let tako priskutile, da se niso niti želeli pojaviti. zadnja Pen k Včasih so ljudje na krajih, kjer se je v vročih časih žetve pojavil sneg, postavljali kapelice. Za vsemi ■ Marijami Snežnimi so take legende. Človeštvo je čedalje bolj razvajeno, sezonska pravila se kršijo iz ■ dneva v dan, pradižnik dobite januatja, skoriša pa niti septembra ne, sneg ob žetvi sploh ni več noben F čudež. Kaj pa sladoled v žetveni pripeki, ki vam na njivo ali domače dvorišče pade tako rekoč z neba? L Kapelice Mariji Snežni ne bo ■w I h ?:W ■i h ,1 !l P ll 'I ll. I p p b, V ’ tokratni Penovi akciji smo nameravali početi take reči: od albanskih slaščičarjev si sposoditi tricikel s hladilno skrinjo, kakor so nekoč po proščenjih in vaseh prodajali sladoled, zraven pa seveda obvezno leseno žlico, s katero so na škiijfko nanašali sladko lizalo. Pri Vučkovem Štefu na Bistrici smo imeli naprošen kombi, da bi se hitreje prepeljali do krajev čudežev. Tam za kakim ovinkom ali grmom bi se s triciklom izkrcali iz kombija in potem v trojki, kakor na vadno (eden bi poganjal pedale, druga dva pa bi ga vlekla) pridmcali na njivo ali na dvorišče, štef je kombi obljubil, tricikla pa od nikoder. Sicer skrbni turČeki so jih zanemarili in pozabili. Slabo, slabo! S Ll * t' ' ........................m ................ , Kratki tečaj iz lizanja sladoleda nam je gospa Peischlova na pragu svoje Škrajnar' |-slaščičarne. listno brez tricikla, z navadno Dodojevo družinsko hladilno torbo. ^in čez sladoledov nam /e vanjo položila gospa Pfera Peischl, ljutomerske slaščičarne Škrajnar, pozneje smo v neki trgovinikupBt j: Oblečeni smo bili v majice barve žarkega vanilijevega sladoleda, ki jih je Endre, z Dodojem sva bila pokrita s promenadnima slamnikoma, Bojan' seveda zopet okitil s ženskim perjem. J ~^ečma se je veselila sladoleda, vendar nihče tako zelo kakor v tisti »Sama sem si sladoled kupila, sama sem ga lizala«, ki sva jo z _ prepevala v avtu. Za čudežpa obdarovanja ni jemal nihče, zato nove v ne bo. Ho pa so ljudje v tej državi vajeni vsemogočih čudežev! »Njiva Šarje, na relociji Lot- merk Cezanjevci, pri deponiji za sladkorno runo,« je raportiral lastnik Boris Rus. Njega in njegove smo zagledali, kako stojijo na pravkar požeti njivi. O sla-I doledu najbrž niso sanjali kot po-I sebnem božjem daru, ker so F imeli v plitvi senci v koruzi svojo f hladilno torbo, naokrog pa so le' tali pijane vinske mušice in I obadi. Dodo je kepico Škrajnarjevega sladoleda, v duhu protestantske etike in penovskega podjetništva, najprej prodajal po ceni 4 kg pšenice za eno kepico. Čeprav je njegova cena na domačih II borzah 2 kg za kepico. Ko je zagledal gospo, ki so jo vsi klicali babica, z novim dotokom vina, ki ga je prinesla na Rusovo njivo, je v hipu pr^^ trgovanje, denar je vrnil in razglasil, da je nezanesljiv, lahko ga pojedo Žižki ali pa odnese veter, Babica živi V Banfiju, ima naročen Vestnik, lizati, sladoled, pa je začela že za cajta. nati^ na#^ 11.'''' H - * 3?^ ., b l* ^%os podarmvgodem arskr kmetij i* je ženi rekel: »Daj vsakemu štiri jajca, kar tako zastonj.« Vztrajali smo pri pošteni kupčiji in rekli, da sprejemamo samo po e; lučko. ETT^ l7'' fck .1^ Sl p o u. d t tz> CQ P* h u ■■ f 1, l<> ■' a 'ž 1 I Pen elop& tr " > m Zvonarju Janezu sta takoj po opoldanskem zvonjenju v branoslavski vaški kapelici padli v kapo dve lučki. Ker je kapelica že zgrajena, se sploh ni čudil in ne zaobljubil, da zgradi še eno, če se mu to zgodi še enkrat. k t < II Gospodinja na Premošcvi pristavi v Godemarcih je bila Še najbliže globoki hvaležnosti, ker smo ji na dom pripeljali lučko. V zameno nam je ponujala salame in kruh. tz. oskusila sc je že v manekenstvu, drugače pa hodi na Gimnazijo v Iz Amsterdama, kjer je bila na maturantskem izletu, je prinesla lepe rada pa hodi tudi na koncerte. Ni hotela povedati, kateri bend ali pev^ najbolj všeč, rekla pa je, da rada prebira pesmi Milana Vincetiča.