ZASAVSKI ms o Moralk mednlttt Ma)a Okra tul odbor SodoBotUn« ljudi » Trborljab — Urejuje tu odgovarja orednU odbor — Odgovorni urednik: Stane Suitar — Tiska Mariborska tiokarna v Mariboru — Naslov uredništva in nrrave: ..Zasavski vestnik". Trbovlje L. uprava rudnika — Telefon it. 54 — Račun pri podrulntd Narodne banke v Trbovljah štev. 614-..T"-M6.— Ud <*hala vsako sredo — Letna naročnina 300 din, oolletna 150 din. ietrtietna 75 din. mesečna 25 dia — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v lrednlstvn nalkasnete vsak oetek dopoldne in se ue vrača io LETO VI. — ŠTEV. 38 TRBOVLJE, 23. septembra 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Ali pomeni V. kongres LUS res konec zatišja in pr Ceiek ponovne aktivizadic mladinske organizacije r (rboveifskem revirjn? Skoraj po dveh letih se Je trboveljska mladina prejšnji torek zbrala na svoji konferenci. Nujnosti sklicanja konference ni narekoval le bližajoči se V. kongres LMS, temveč je to nujnost zahtevalo povsem nezadovoljivo stanje v mladinski organizaciji v zadnjem času. Na splošno je namreč v trboveljski javnosti prevladovalo mnenje, da mladinske organizacije ni več. Kaj je privedlo trboveljsko mladino in z njo vso javnost do takih sklepanj in takega mišljenja? Sestankov, mladinskih akcij, izletov, raznih tekmovanj — teh najvidnejših oblik povojnega dela mladinske organizacije v Trbovljah v zadnjih časih ni bilo čutiti. Navedenemu je prišteti skoraj popolno ustavitev plačevanja članarine, s katero poleg drugega izražamo svojo pripadnost neki organizaciji ali društvu, prenehanje spre. jemanja doraslih pionirjev v organizacijo in podobno. Odvrniti trboveljsko mladino in z njo vso trboveljsko javnost od mišljenja, da mladinske organizacije ni več, da je njen nadaljnji obstoj nepotreben, je bil prvenstven namen te konference. Na konferenci, ki se je Je udeležilo preko 400 delegatov, je bilo nakazanih nekaj glavnih vzrokov, ki so po mnenju mladinskih aktivistov povzročili nezadovoljivo stanje v tej organizaciji. Poglejmo, kaj navaja referent v svojem poročilu: 1. Pojave neaktivnosti — bolje rečeno znake netrdnosti, kolebanja in negotovosti — je zaslediti v organizaciji kmalu po XIV. plenumu CK LMS. Plenum je namreč postavil pred vsa mladinska vodstva nalogo, da prenesejo težišče svojega dela (torej ne organizacije, kakor so si to tolmačili nekateri mladinski in tudi drugi politični delavci) tja. kjer se mladina zbira in dela. Torej v razna športna, kulturna in druga društva, pred-vojaške centre in podobno. Zagovornikov linije »Z mladinsko organizacijo v društva« še danes ne manjka. To linijo zagovarjajo med drugimi člani ZK mestnega trgovskega podjetja. 2. Nadaljnji vzrok za nezadovoljivo stanje v naši organizaciji moramo iskati v nedoslednosti izvajanja sklepa o opustitvi tako imenovanega »proizvodnega principa« in uvedbi »teritorialnega načela« v sami organizacijski strukturi. O tej reorganizaciji, namreč o prenosu osnovnih organizacij iz proizvodnih podjetij in ustanov na teren, so obširneje razpravljali na okrajni konferenci decembra 1952. Sprejet je bil tudi zadeven sklep. Izvajajoč ta sklep, so bili — ali bolje rečeno: so nameravali formirati štiri aktive. Območje posameznega aktiva bi se krilo s področjem DPD »Svoboda« (v Trbovljah so štiri »Svobode«). Sklicanih je bilo nekaj sestankov ki so več ali manj uspeli in — konec. Okrajni komite LMS Je to stanje videl. To nam dokazuje med drugim njegova ugotovitev, ki Je razvidna Iz nekega sejnega zapisnika. kjer pravi: »Stanje v Trbovljah je izpod kritike, niti ne obstaja komite, zato je nujno, da se v Juniju izvrši konferenca. v nasprotnem primeru bo konferenco sklical okrajni komite LMS sam.« Na žalost Je tudi v tem primeru ostalo le Pri ugotovitvi nezadovoljivega ■tanja v mladinski organizaciji. Mnenja sem, da bi navedeno število aktivov, tudi če bi ti po-®tali delavni, ne moglo uspešno Izpolnjevati svojih dolžnosti. T»k0 n. pr. živi na področju »ktlva »Center« najmanj 600 mladincev Ali Je mogoče delati v takem kolektiva s posameznikom. ga dobro poznati, vedeti, v kakšnih razmerah živi, podati njegove težkoče, njegovo Aktivnost v družbenem življenju? Ali se bo v takem kolek-l'yu posameznik prlglašal pri ubravnavl tega alt onega vpra-Iznašal svoja mnenja, kri-'ke in predloge? Ne bo! Lotl-r*° se torej formiranja manjših °r«anlzacljskih enot po ulicah. kolonijah in zaselkih. Število 100 članov naj bi aktiv ne presegal. 3. Poleg spredaj omenjenih vzrokov je postaviti še kadrovsko vprašanje ter vprašanje same vsebine dela, nadalje vpra- agitirat mladinski aktivist za udeležbo na konferenci: »Ml smo sprejeli dekle v službo zato, da bo delala, ne pa da bo hodila okrog!« — Mislim, da k navedenemu ni treba posebnega komentarja. Pač pa so partijske šanje odnosa in dela članov ZK \ organizacije to pot videle le do-do dela v mladinski organizaciji. Drugi plenarni sestanek CK ZKJ je ugotovil, da je največja slabost v današnjem delu komunistov pomanjkanje političnega dela in politične borbe za razvijanje aktivnosti širokih ljudskih plasti Ce bi nikjer v naši dolini ne držala ta ugotovitev, bi morali ob analizi dela in borbe komunistov za razvijanje aktivnosti revirske mladine kloniti In reči: za mladino smo prav malo, če že ne rečemo — nič napravili! Se nekaj besed o pripravah in samem poteku konference. — Ne morem reči, da so ob tej priložnost! stale osnovne partijske organizacije povsem ob strani: to nam dokazuje sama udeležba na konferenci, ako-ravno smo tndi pri agitaciji za udeležbo naleteli na kaj čudna pojmovanja in gledanja posameznih članov ZK. Tako .1«* dejal n. pr. delavec, član ZK in mladinec: »Sem član ZK, meni ni treba na konferenco!« — ali izjava dragega, starejšega člana ZK šefa nekeea trgovskega obrata, ko je prišel k njemu ločeno število delegatov, ki naj bi zastopali mladinski kolektiv podjetja na mestni konferenci. Vsebinska priprava, discipliniranost, političnr in osebna zrelost delegatov so lastnosti, ki smo jih to pot popolnoma prezrli. In posledice? Diskusije po poročilu skoraj nobene, nemir v dvorani, predčasno zapuščanje konference In podobno. Mladina molči, ne posega v razoravo po poročilu! In mi se čudimo, zakaj tišina v dvorani! Kako ne bn«ta 15-lefni mladinec ali mladinka molčala, če poleg njiju sedi in nrav tako molči 24-letni član ZK in celo sekretar osnovne partijske organizaci.ie(!>, pred n Uma prav tako mladinec, član ZK. funkcionar športnega društva? Ce njima in še mnogim druaim ngaia ta »živahnost« konference, kaj naj se potem stanju v mladinski organizaciji upira in ustavlja petnalriletni fant? Sicer se pa strinjam s trditvi!« net-nva člana ZK In rita za odpravo starih, verskih običajev med mladino, bi vedela povedati na primer tudi tole: »Ko sem napisal ali napisala na tablo stavek; .Učenec piše dedku Mrazu’ ali nekaj podobnega, otroci enoglasno ugotove: smo že pisali jv Miklavžu! Kakor o Miklavžu, tako slišijo otroci doma tudi o peklu, nebesih ln drugih verskih bajkah. Seveda se pa poleg te tako Imenovane ideološke vzgoje postavlja ln pojavlja še vrsta drugih vprašanj: razvedrilo otrok v pro- stem času. otroška Igrišča, vzgoja v družini, otrok in alkoholizem v družini otrok in film. otroške knjižnice, mladinski odri vprašanje moralno In socialno ogroženih otrok ild. itd. Kakor vidimo, vprašanj in problemov je več ko dovolj. Lotimo se reševanja teh vprašanj načrtno, organizirano. Na terenu »Svobode« v Zgornjih Trbovljah se nekaj »šušlja« o ustanovitvi Društva prijateljev mlkdine. Mnenja sem, da bi za enkrat ustanovili za celotno območje mestne občine le eno društvo. Za eno društvo se ogrevam zlasti iz materialnih ln finančnih razlogov. Delovanje ln sam obstoj društva brez vsakih denarnih sredstev sta namreč nemogoča. To lahko vsakdo vidi tegnejo poleg staršev otrok zastopniki sindikata prosvetnih delavcev, mestne občine, družbenih organizacij ter DPD »Svobode« tudi predstavniki naših gospodarskih podjetij. Tak sestav iniciativnega odbora zahteva smoter in družbeno poslanstvo Društva prijateljev mladine. Ne odlašajmo z ustanovitvijo Trbovljam tako potrebnega društva! Malo dobre volje ln medsebojno razumevanje — pa bodo uspehi tu. Marsikateri problem, iz okvirnih navodil za ustanav- j ki tare danes starše otrok, uči-ljanje teh društev. O njih ne j teljstvo in ostale družbene či-maram razpravljati, ker naj bi nitelje v naši dolini, bi lahko o tem obširneje spregovoril sam z združenimi močmi odpravili iniciativni odbor. Ta odbor pa in rešili, tako v korist otrok sa-naj bi se formiral pri Mestnem mih kakor v veselje staršev ia odboru SZDL. Vanj naj se pri- blaginjo naše družbe. S. Pros!ovo 65-'etnice trboveVskih mestirh nosilcev V nedeljo so se zbrali gasilci iz vsega okraja in delegati iz Celja, da skupno s trboveljskimi mestnimi gasilci proslavijo 65-letnico svojega društva. Na slavnosti je po pozdravu načelnika trboveljskih gasilcev tov. Slavka Hlastana spregovoril starosta tov. Franc Guček. V daljšem govoru Je prikazal zgodovino trbovellskega gasilstva, ki sega še daleč v črno-žolto avstrijsko monarhijo Toda že leta 1907 so napravili V gasilci revolucionaren preokret; odpravili so nemško poveljevanje v gasilskih vrstah ln uvedli slovensko Od takrat so bili tudi gasilci nosilci slovenstva in kulture, sal Je iz njihovih vrst izšlo pevsko ln tamburaško društvo »Zvon«, delovali so pa tudi v dru?ih društvih in organizacijah. Tudi v narodnoosvo- bodilni vojni so doprinesli svoj delež, kar nam pričajo imena borcev-gasilcev, uklesana v spominsko ploščo Gasilskega doma. V novi Jugoslaviji so verni čuvarji ljudskega Imetja in odločni graditelji socializma. Nato Je predsednik trboveljske mestne občine tov. Lojze Dular razvil novo društveno zastavo, ki sta ji kumovala tovariša Levec in Mervič, ter jo izročil v čuvanje društvu. Sledilo je zabijanje spominskih žebljičkov v drog zastave, za njim pa Je sledila parada vseh prisotnih gasilcev, ki jih je navzoče občinstvo burno pozdravilo. Pred kongresom žena Koj je sklenilo SZDL v Zgornjih Trbovljah Kakor smo že na kratko poročali. so se prejšnjo nedeljo zbrale žene trboveljskega okraja, kjer so izvolile svojo najboljšo aktivistko tov. Hojnikovo da jih zastopa na bližnjem kongresu socialističnih žena, ter se pogovorile o važnih problemih, na katere se tokrat povračamo. V izčrpnem poročilu je tov. Hojnikova obrazložila našim ženam notranje- in zunanjepolitični položaj ozir. probleme naše države. Zaustavila se je pri zadnjih važnih uredbah, kot so to zemljiščni zakon, zakon o odpravi dosedanjih viničarskih razmerij, gozdarski zakon, zakon o verskih skupnostih, zakon o obdavčenju viškov plačnih fondov in o novem gospodarskem sistemu. Poudarila je pa v svojih Izvajanjih predvsem vlogo In delo žene v našem socialističnem gospodarstvu in upravljanju ter njenem sodelovanju povsod, kjer je potrebna. Dotaknila se je tudi vprašanja nokojnin naših vdovih žena, kjer je žena močno prizadeta. S konkretnimi predlogi in navedbami naših problemov so na zbrane žene dopolnile poročilo referen*ke v precej živahni diskusiji Žene iz Spodnjih Trbovelj, kjer imajo lep Dom »Svobode«, žele. da bi jih večkrat kdo obiskal in jim kaj novega povedal. Žene tega predela dolge trboveljske doline se zanimajo za razna predavanja, ki naj bi ženi pomagala, da bi se izpopolnile v gospodinjstvu in vzgoji svojih otrok. Naše socialistične žene so do-sedaj že organizirale nekaj gospodinjskih in šiviljskih tečajev, ki so prav dobro uspeli in nameravajo še organizirati nove, kjer so priprave že v teku. Zdi se jim pa nepravilno, da je podjetje »Singer« s tečaji, ki jih je priredilo v Trbovljah v treh mesecih pospravilo kar 100.000 dinarjev dobička na račun prosvete, ki jo je nudilo, in zakaj ne bi naše šiviljske izobražene žene same organizirale takšne tečaje. • Deleaati okraja Trbovlje za V. kongres LMS v Mariboru Za V. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki bo v dneh 10.. 11. in 12. oktobra t. 1. v Mariboru bo okraj Trbovlje zastopalo 12 delegatov, ki so bili izvoljeni na zadnjih konferencah mladine v Trbovljah. Zagorju, Hrastniku in Radečah. Mesto Trbovlje in okolico bodo zastopali na kongresu Franc Škorjanc, učitelj. Zdravko Peško, rudar, Janez Verbič, elektrotehnik, in Justa Sumberger. nameščenka. I* Zagorja bodo odposlali na kongres Lada Levca, predsednika OK LMS Trbovlje. Milka Rusa. trgovskega poslovodjo. Milana Vidica, železničarja, in Milico Forte, na-meščenko. Iz Hrastnika odidejo ■a letošnji mladinski koagres dva delegata, in siear Uvone Biderman in Aleksander Vavpotič, Radeče in okolica bosta pa zastopala na kongresa Zofka Kolenc iz Loke pri Zidanem mostu ter Rajko Gašparut, železničar. I Tudi o problemu zaposlitve t ženske delovne sile so govorile. To je težavno vprašanje, ki se pojavlja v Zagorju In Trbovljah, kjer pač poleg težke ni tudi lahke industrije, ki bi mogla zaposlovati zlasti ženske delovne moči. Tako je predvsem največ mladih deklet, ki imajo morda tudi nekaj izobrazbe, brez službe in ni dela zanje (sicer se o tem problemu resno razpravlja na naših okrajnih forumih, ki iščejo primerno rešitev). Beseda je bila tudi o pijančevanju in nezdravih pojavih v našem gostinstvu oziroma med njegovimi uslužbenci. Naše pivnice dovoljujejo, da se pije na kredit in tako delavci že vnaprej zapravljajo svojo plačo. V Zagorja imamo primere, da je posameznik zapil nad 5000 din v meseca. Izgleda, da uslužbenci naših gostinskih obratov ne izvajajo zadevne uredbe OLO Trbovlje, ki prepoveduje izdajo pijač že vinjenim gostom. Žene trdijo, da imajo natakarice ta osebni dobiček; od tukaj bi iz- hajala tendenca mladih deklet, da želč v gostinsko službo. In veliko nekvalificiranega kadra je v teh obratih! Zelo aktivne so pa žene na Dobovca in vredne posnemanja. Njihovo delo je rodilo prav lepe uspehe. Povsod sodelujejo, same so organizirale pozimi tndi kn-harsko-šiviljski tečaj, lepe proslavile dan žena, Teden matere in otroka ter sodelovale pri vseh proslavah in akcijah. V diskusiji so žene še govorile o vzgoji šolske in pošolske mladine, o Društvu prijateljev mladine, o prosvetljevanju naše žene in njenem delovanja na kulturnem področju. Naše žene bi pa morale bolj sodelovati v raznih odborih in komisijah, kjer jih pa skoro ni, da bi pomagale reševati predvsem vprašanja. ki se tičejo zlasti žena. Vendar pa vseh problemov, ki jih teže. kljub tema niso načele, toda upajmo, da bodo bolj živahne in razgibane, ko se oodo po kongresa spet sešle. -bs- Osnovna organizacija SZDL v Zgornjih Trbovljah si je zadala važne naloge, ki jim bo pa kos le s tesnem sodelovanju s člani ZK in vsemi člani Socialistične zveze. Na svoji zadnji seji so člani odbora sprejel’ sledeče sklepe: Teren SZDL Zgornjih Trbovelj se razdeli v 34 krajevnih enot (skupin) Na čelu vsake enote je po en član. ki je istočasno tud. član ZK. Le-ti bodo v stalnem kontaktu s člani odbora, pobirali članarino in seznanjali ostale člane Socialistične zveze z vsemi krajevnimi in ostalimi problemi, hkrati pa sprejemali vse prošnje in pri- tožbe, ki jih bodo člani Iznašali po možnosti. Prav tako bodo na terenu. Tako bo mogoče sle- lahko v tem času prihajali tja-hememu prebivalcu vsak čas kaj tudi aktivisti in vsi ostali dobiti ali pa dati potrebne in- dani Socialistične zveze. Na ta formacije. Da bo pa delo šlo bolj nemoteno izpod rok, so odborniki način bo delo vsem olajšano, prav tako bo omogočeno biti stalno na tekočem o vseh dnev- sklenili. da bodo kar najprimer- j nih zadevah in problemih. Prav neje uredili poslovne prostore' tako bo imel vsak član SZDL organizacije, ki bodo v prvem nadstropju Doma »Svobode« v Zgornjih Trbovljah. Odbor Je sprejel nadalje sklep, da bo počenši od 1. septembra t. 1. dalje vsak torek in petek od 17 do 19. ure v lokalih organizacije dežurna služba SZDL, kjer bo stalno po en član odbora obvezno, ostali pa Koncert v počastitev 65-Ietnice trboveljskih gasilcev gasilska četa njimi pretekli četrtek zvečer v je praznovala Domu »Svobode« v Zgornjih . ko uspešno premagovali vse ___- m ,______________,. , , . , . . -„i,_ Prostovoljna Trbovlje-mesto te dni 65-letnico svojega plodo- Trbovljah nosnega dela. Za ta praznik so j j marljivi trboveljski gasilci pri- 1 • pravili vrsto prireditev, med priložnost da se seznani z vsemi vprašanji celotnega terena. V teku so priprave za osnovanje in pričetek šahovskega krožka in intenzivnejšega sodelovanja z mladino, ki doslej ni bila v zadostni meri aktivna ter je bila prepuščena le naključju. da stopi v akril o, kar gotovo ni v ponos ne društvu »Svobode« ne SZDL. Odbor terena Socialistične zveze v Zgornjih Trbovljah vabi k sodelovanju vse svoje članstvo, mladino, socialistične žene, člane ZB in ostale. Le v skupnem sodelovanju bomo lah- Zagorje je s svojo slikovito j d/no. 2e sedaj se pripravlja na» in res lepo okolico tudi v letos- Črt, ki bo ustrezal vsem sodob-nji sezoni privabilo mnogo delov- nim zahtevam — skratka: nov nih ljudi iz vse Slovenije in tudi iz drugih bratskih republik so prihajali tjakaj v lepem številu. Marsikdo od bralcev, ko bo čital prednje vrstice, ne bo pomislil na razvijajoče se Izlake nad Zagorjem, marveč si bo dejal pri sebi, le čemu in zakaj naj bi človek hodil v črno Zagorje, kjer je toliko prahu, še manj pa možnosti za prijeten oddih po napornem delu. Pa ni tako. Ze v bivši Jugoslaviji je bil dotok ljudi na Izlake precej velik in je prinašal našemu kraju lepe denarje — žal v roke kapitalizma. Izredna lepota kraja s slikovito okolico ustvarja posebne pogoje za dvig turizma v tem predelu. Tudi danes, ko stoji na Izlakah lep Počitniški dom — last sindikata zagorskih rudarjev — se je v tem kraju marsikaj spremenilo, vendar še ne v tolikšnem obsegu, kot si naš delovni človek želi. Predvsem se mnogi vprašujejo, zakaj niso v letošnjem letu kopališča vsaj delno obnovili. Z razmeroma malim denarjem bi lahko popravili ie skoro popolnoma uničene kabine, ki so danes — oziroma še vsa leta po vojni — brez potrebnih ključev, tako da se mora kopalec poslužUi odpirača, ki pa seveda odpre vsaka vrata, od katerih pa ima kopališka uprava samo dva. Ker je — kakor rečeno — z odpiračem mogoče odpreti vsaka vrata, so morali biti kopalci vedno pripravljeni — zlasti ob velikem navalu — da jim Iz kabin kaj ne zmanjka. V najbolj vročih poletnih dneh je po pripovedovanju kopališkega blagajnika prihajalo na Izlake dnevno po 80 do 100 kopalcev, kabin v kopališča pa le samo 18. »Da bt vsaj za mladino napravili omarice,« mi je potožil, »In vsi bi lahko dobili, kar nujno potrebujejo.« Toda tudi to vprašanje bodo rešili. Prihodnje leto bodo začeli z izgradnjo novega modernega kopališča, ki bo stalo v bližini starega, dosedanje pa bo določeno Izključno samo za mla- bazen bo vsestransko izpopolnjen. Vsi prihajajoči iujci pa so bili prijetno iznenadeni nad Izredno okustio urejenim hotelom ter od- zasedene, v juliju In avgustu pa je moral upravnik hotela nekatere prosilce iz Stbije celo zavrniti. Ce bosta mestna občina Zagorje in rudarski sindikat uresničila zamisel zgraditve še enega hotela, v katerem naj bt bila Medijski grad preden je bil porušen kvalitetno postrežbo. lično in Nedvomno lepo priznanje sindikatu rudarjev, ki se trudi nuditi vsem, ki prihajajo v ta dom, prijeten odpočitek — In kar je glavno: po tako zmernih cenah, ki so resnično dostopne vsem delovnim ljudem. V tej sezoni so bile skoro vse hotelske sobe samo prenočišča, potem bodo toplice na Izlakah dobile resničen izletniški pomen. Takrat 'lahko računamo, da se bo turizem v Zagorju dvignil tako, da se bo lahko kosal z drugimi turističnimi kraji po naši Sloveniji. M. slavnostni koncert mešanega zbora »Slavčka« in moškega zbora »Zarja« Svobode-center iz Trbovelj, kjer so nastopili tudi tamburaši gasilcev. Pred koncertom se je na odru vsem zbranim izvajalcem sporeda zahvalil v izbranih besedah za njihovo sodelovanje okrajni poveljnik in poveljnik gasilske čete TrbovPe-mesto. tov. Slavko Hlastan Na tej lepi prireditvi so nastopili »Slavčki« s štirimi, »Zar-jani« s tremi pesmimi nato pa tamburaši trboveljskih rudniških gasilcev s trem’ skladbami. Pevovodjima obeh pevskih zborov. tov Jožetu Škrinjarju in tov. Rudiju Dolničarju ter seniorju tamburašev tov Novaku «o gasilski pionirji poklonili le-I -'e šopke nageljev. Navzoči poslušalci so bili s koncertom zadovoljni saj so morali »Slavčki« in tamburaši del svojega sporeda ponavljati. Ob koncu so nastop'li še tamburaši gasilce'- Trbovlje-mesto z »Gasilsko koračnico«, za njimi so pa gasilci jubilejnega društva postavil? na oder še alegorično sliko, v kateri so nazorno prikazali reševalna dela. Neutrudnim gasilcem čestitamo k niihovem prazniku z željo da bi bilo njihovo delo tudi v bodoče prav tako nesebično in požrtvovalno kot vseh dolgih 65 let. zapreke in si tudi pridobivali potrebno znanje za izgradnjo . socialistične družbe. Da bi pa tudi naša mladina j v čim večji meri poznala na-, čela in naloge v naši socialistični stvarnosti, se je izvolil ožji odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine. Ta odbor ima nalogo, da se snide v najkrajšem času, se primerno I konstituira in po potrebi pritegne k sodelovanju še nove člane. Ta iniciativni odbor za osnovanje Društva prijateljev mladine si bo preskrbel društvena pravila In vse potrebno, ter stopil pred članstvo, da pridobi k sodelovanju kar največje število staršev nato pa pripravi ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine, ki bo prevzel posebno skrb za vzgojo naše mladine od njene rane mladosti do polnoletnosti. I. G. Obvestilo davkoplačevalcem Obveščamo vse davkoplače-1 nji stran! pa kot potrdilo o valce na območju LOMO Tr-j plačilu. S tem načinom plače-bovlje, da se v bodoče plačujejo vanja odpadejo dohodninske vsi davki s poštno položnico na; knjižnice. Za plačevanje dav-pošti ali v banki. Za predpisane [ kov so predpisane štiridelne položnice, ki se dobijo v tukajšnji blagajni vsak dan od 8 do 12. ure. Zamudnike opozarjamo na Uredbo o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ 33/53) Štev. 623/8-53 MESTNO slikarstvo in PLESKARSTVO TRBOVLJE Proda kompletno MIZARSKO ORODJE za tri pomočnike po izredno ugodni ceni. Interesenti naj se oglasijo na LO mestne občine Trbovlje, soba št. 19. TrboveljsHa kotlina se olepšate Novoustanovljeno olepševalno prostora, kjer se bodo lahko na društvo v Trbovljah je že ,po- prostem in sončnem kraju učili, kazalo, da razume in daje razne ( Spet drugi bodo pa imeli s tega vrha najlepši sprehod in raz- nasvete in pobude. Tako se je v1 akontacije se ne bodo več pošiljala posebna obvestila, temveč bo predpis akontacij razviden na nahrbtni strani položnic (odrezka »Priznanica«), ki se bodo dostavljale davčnim zavezancem ob vsakem razpisu akontacije Tako bo služil ta odrezek, ki ostane plačniku, na hrbtni strani kot obvestilo o predpisu akontacije, na spred- zvezi z občinskim odborom in uvidevnostjo predsednika in podpredsednika občine uredilo in obnovilo sprehajališče na Klečico, ki je mnogi Trboveljčani še ne poznajo. Potrebno je pa Se nekaj napisanih tablic in opozoril, zlasti za otroke, da ne bodo metali kamenja s hriba, kar je nevarno za ljudi in za strešno opeko hiš. Manjka nadalje še nekaj spominskih kamnov, ki ležijo na pol zasuti v stranskih obronkih. Razgled s te točke Je res krasen. Ce se prihodnje leto še uresniči zamisel, da bodo nad Sindikalnim domom v Zgornjih Trbovljah zgradili serpentinsko pot. do vrh gled, saj se s tega mesta vidi skoraj celo trboveljsko naselje. Ta grič bi lahko dobil lepo in pomembno ime: »Prešernov grič« nad Domom »Svobode«. Strugo Trboveljščice tudi žc temeljito čistijo. Treba bo, da cestni odbor postavi še nekaj obcestnih stebrov in popravi betonsko ograjo ob potoku, da »e tako zavarujemo proti morebitnim nesrečam. — Društvo ima za prihodnje leto v načrtu, da bo nagradilo najboljše negovalce okenskih cvetlic v lončkih in drugega zelenega okras- . ja. S takim delom bo dobila nekdaj »čma dolina« za domačina, zlasti pa še za tujce, ki hripa in postavili vmesne klop- , prihajajo na naše lepe planine, (Iz uprave za dohodke ce za oddih, potem bodo pri- drugačen vtis in privlačnost. LOMO Trbovlje) 1 šli tudi naši študenti do svojega 1 Iz predvojnega podjetja inž. M. In Franc Hmelj, ki sem ga že omenil, se je po osvoboditvi postopoma razvilo podjetje »Industrija gradbenega materiala Zidani most-Radeče«. Začetek je bil seveda težak. Najprej je podjetje izdelovalo samo plošče »Izolit«. ki služijo za oblogo vlažnih stanovanj, za vmesne stene v pisarnah in stanovanjih, za 8trope v. akustičnih dvoranah in za okrasne strope jn podobno. Podjetje je prešlo mnogo vmesnih faz in reorganizacij, dokler ni doseglo današnje oblike. Leta 1952 se je podjetje končno osamosvojilo in prešlo v upravljanje delovnega kolektiva. Danes združuje pod imenom »Industrija gradbenega materiala Zidani most-Radeče« bivše podjetje •Izolit«, apnenico in cementarno v Zidanem mostu ter kamnolom v Radečah. Produkcija se veča iz dneva v dan in sedaj že presega 70 vagonov raznega materiala mesečno (prej 20 vagonov) Svoj obrat stalno veča. ker ima vedno več naročil, ki Jih komaj izpolnjuje. Zato tudi zaposluie vedno več delovnih moči. Proizvaja izolitne plošče odlične kvalitete, apnenčevo moko, ki se uporablja za asfaltiranje cest in podobno, melje barit za naftna polja izdeluje v zadnjem času prvovrsten cement (N 4000) ki v ničemer ne zaostaja za trboveljskim žgano apno, ki je najboljše kvalitete, saj ima samo 5 do 7*/» odpadka in Je torj daleč boljše kot zagorsko in kresničko, ki imata mnogo več odpadka (do 40°/»). Proizvaja tudi betonske zidake in strešno opeko, v kamnolomu pa pridobiva betonski gramoz in dolomitni pesek prav dobre kakovosti. Podjetju se obeta še velik razvoj in napredek ter je Že in bo gotovo postalo še važen činltelj v gospodarstvu radeške občine. Največje industrijsko podjetje je Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja v Radečah (papirnica), ki Je stara že preko 200 let in Je kot taka najstarejša tovarna papirja v državi sploh ter edina za izdelovanje specialnega papirja. Leži v slikoviti soteskj ob potoku Sopote. Razvila se Je polagoma Iz prvotnega mlina za papir, ki je obratoval pred več kot 200 leti na istem mestu. Papir so takrat izdelovali na zelo primitiven način in ga v velikih plahtah sušili na soncu po bližnjih pobočjih Zakaj stoji tovarna ravno v tem oddaljenem kotu, Je bila nam laikom vedno uganka, toda zanesljivo je, da stoji tovarna tukaj zaradi posebnih lastnosti vode, ki jih v drugih vodah ni, in ki vsebujejo snovi, ki so za izdelovanje papirja zelo povolj-ne, ki Jih v drugih vedah ni najti. Samo ta okoliščina — primerna voda — Je ustvarila to veliko podjetje. Radeče (Nadaljevanje) Med okupacijo je bilo 75®/« tovarne uničeno in požgano. Takoj po osvoboditvi se je pa de-lovhi kolektiv z vso energijo In pravo delavsko zagrizenostjo vrgel na obnovo tovarne — in leta 1946 Je začela tovarna že obratovati. Obnovljena je bila samo z vztrajnim prizadevanjem kolektiva in vodstva tovarne brez kakšne tuje pomoči. Izdeluje samo specialne vrste papirja, ki Jih ne dela nobena druga tovarna v državi, tako predvsem papir za vrednostne papirje, dokumente in bankovce. Svoj specialni papir tudi izvaža, sedaj predvsem v Turčijo, Je pa v trgovskih stikih in pošilja papir tudi v Anglijo in Švico. V kratkem pričakuje iz tujine nov stroj za površinsko klejanje papirja, s čimer se bo kvaliteta znatno dvignila. V gospodarskem pogledu igra v občini največjo vlogo, in Je — kot vsa podletja v občini — z ljudskim odborom v tesni povezavi in sodelovanju. Ker Je tovarna od Radeč precej oddaljena, se Je takoj po osvoboditvi začelo med kolektivom živahno ku’*umo de’nvn-nje, seveda v povezavi in v okviru SKUD v Radečah. Kolektiv si je uredil lastno dvorano za gledališke predstave, igrišča za odbojko, tenis in namizni tenis v kratkem bodo pa dogradili tamkaj plavalni bazen (10X25 m) Vsa dela opravljajo člani kolektiva prostovoljno pod vodstvom svoje sindikalne podružnice, ki jc zelo aktivna. Poleg obnove tovarne In kulturnih naprav je pa kolektiv zgradil tudi novo upravno poslopje za tovarno in dva velika stanovanjska bloka, adaptirali go mnogo starih stanovanj, v čemer vidimo veliko skrb tovarne in kolektiva za vsakega posameznega delavca Tovarna se še vedno tiri in veča ter je že davno prekoračila svojo predvojno proizvodnjo. Vef kot sto let Je že preteklo, kar Je stekla skozi naše slovensko ozemlje prva, nekdanja »Južna železnica«. Ta železnica, ki Je zvezala Trst z Dunajem, pa Zidanemu mostu Se ni prinesla posebne veljave in napredka. Zelo se je pa dvignil pomen Zidanega mostn kot važnemu Ž^—ntSV^gp vnvV^ča J. graditvijo železniške proge Zi- dani most—Zagreb, saj je ta proga še danes naša glavna prometna magistrala v železniškem prometu. Zidani most je izrazito železniško naselje, saj tako rekoč živi edinole od železnice. Vendar se Je pa tukaj — in to ravno zaradi železnice — začela razvijati tudi industrija, ki se pa doslej ni mogla posebno uveljaviti in razmahniti. Pred prvo svetovno vojno je tukaj obratovala velika cementarna, ki se sedaj »pet obnavlja in izdeluje cement, in apnenice, ki obratujejo še danes, nadalje je bila v Zidanem mostu velika tovarna olja, ki je pa leta 1913 pogorela in je niso več obnovili. Železničarji so bili v tem delu našega okraja nosilci In borci napredne delavske miselnosti, ki Je ob koncu preteklega stoletja že začela dramiti naš delavski razred. Izredno so se železničarji Izkazali ob velikem štrajku leta 1919 in med niimi skoro ni bilo stavkokazov. Njihovo izobraževalno društvo »Svoboda« ld so ga sedal spet obnovili, je v letih po prvi svetovni vojni združevalo v svojih vrstah vse napredne železničarje in d-davce ter tih vzgajalo v napredni delavski miselnosti ki ie v veliki narodnoosvobodilni vo*nl končno zmagala. Ko se Je širom po naši domovini začela prebujati nnrodnn zavest in naorodna m!«,',nn«t, sc Jo seveda predramila tudi v Radečah. Prvo kulturno društvo jc bilo ustanovljeno leta 1901 in takrat tudi prva slovenska knjižnica. Tudi med obema vojnama je bilo kulturno delovanje zelo živahno. V tem času so zrasli v Radečah kar trije kulturni domovi: godbeni, sokolski in prosvetni dom, ki danes služijo živahnemu kulturnemu delovanju v Radečah. Oba velika kulturna domova, t. J. današnji Dom TVD Partizana 1° Prosvetni dom, pa nista popol' notna dograjena in sta — žal -* še danes skoro v istem stanju, kar pa Radečam gotovo ni v P®" no« in pohvalo. Posebno živahna kulturna dejavnost se je začela po osvob®* dltvi. Najprej je začela z delom dramska skupina, ki Je dosegi* že mnogo lepih, zavidH!v|‘’ uspehov in Je ena od prvih " najboljših v trboveljskem Ju. Predstava, ki jih prirej«. 90 zelo kvalitetne in v ničemer « zaostajalo za predstavami n*’n podeželskih gledališč. Poleg 6^ stovanj v neposredni okolici deč ie ta gledališka družin« stopila že v večiih sredlšfmj tako v Brežicah Litiji. Trb IJnh in drugod Na prostem J radeško gledališče zelo usp«®L unrizorilo »Divlega lovca« ' »Rokovnlače« letos pa l nek čoln obložen z oklopnimi ploščami in oborožen s strojnicami. Medtem ko Je te čoln napadal pristaniško policijo, naj bi drugi čolni naložili mamila na avtomobile, ki so že čakali. Ob tej priliki se je v dogovoru dal ujeti detektiv Page ter je z njim vred dobila policija dvanajst najvažnejših vodij tihotapske družbe z vodjo Chi-nom na čelu. Priznali eo, da so tihotapili mesečno za okrog 1 milijardo dinarjev mamil, izdali so pa tudi inozemske državnike in znane evropske tovarne, ki so bili zapleteni v umazano afero. Iz diplomatskih razlogov so celo kočljivo stvar seveda prikrili, krivci pa so bili z nizkimi denarnimi kaznimi izpuščeni, V Šanghaju obstaja Se danes družba s kapitalom od 5 milijard dinarjev. Za tihotapske posle je uporabljala že pred 20 leti letala ter teko velike motorne čolne, da so vozili brez nevarnosti med Šanghajem in St Franciscom. Tej družbi niso mogli priti do živega, ker je moral vsak agent, ki so ga ujeli, napraviti samomor. Sele filmska Igralka, Kitajka Moly Vteng, ki je tudi tihotapila za navedeno družbo, si pri aretaciji m prerezala žil, marveč je celo družbo izdala; priznala je, da je napravila vsake tri mesece s svojo jahto potovanje v Ameriko, od koder je prinesla običajno za 2 in pol milijame dinarjev izkupička, pri čemer je zaslužila »samo« 10 odstotkov. Velik* nevarnost opija in njegovih alkaloidov Je v njegovi lastnosti, da vzbuja v človeku neobičajno potrebo po strupu. Pod vplivom teh strupov nastane v človeškem živčnem sistemu stalna napetost, kj se ublaži samo z novo dozo strupa, ki pa mora biti vedno večja in večja, dokler ne nastane v človeku akutno zastrupljenje, V človeku živi in plamti strast po zaslužku in dobičku. Tako se zaradi interesa nekaj posamez-: nikov, ki hočejo kopičiti kapitel, i ne morejo uveljaviti zakoni, ki j bi onemogočili prodajo teh ! strašnih strupov, ki človeka fizično in moralno ubijajo in ga po daljšem ali krajšem času spravljajo v največjo bedo, v omračenje uma in v smrt. IN VENDAR JE RES... Priprave mladinske organizacije okraja Trbovlje za V. kongres LMS so s konferenco zagorske mladine končane. Zanimivo je pogledati to zborovanje v Zagorju, kjer je mladina zelo kritično pregledala delo svoje organizacije. Predvsem bi hotel tu poudariti, da je mestni mladinski komite v preteklem obdobju vztrajno delal, vendar je imel hude napake, za katere pa 6eveda niso vsi odgovorni. Mislim namreč podčrtati besede predsednika mestne občine Zagorje, ki je v svojem govoru potrdil, da »šale« — o katerih smo že pisali — ki so krožile med zagorsko mladino, vendarle niso šale, namreč da je sekretar mestnega mladinskega komiteja zavrgel čast komunista, ker je resnično sodeloval na neki božji poti! Torej je govorica, ki smo jo vsi imeli za neumestno šalo in podtikanje, le resnična. Prizadeti tovariš je pa hkrati še član Mestnega komiteja ZK Zagorje! Predsednik mestne občine je v diskusiji dejal med drugim* »Spomnimo se na preteklo leto in 'našo mestno partijsko konferenco, ko pri volitvah tudi drugi in tako je bil ta tovariš tudi izvoljen. Ali smo bili dovolj budni? Nikakor nei Tudi mj smo odgovorni za ta žalostni pojav.* Iz mladinskega vodstva so bili izključeni še trije drugi mladinci, ki%so s svojo nedelavnostjo pokazali, da niso vredni tega zaupanja. Torej Še en razlog več da bo bodoče mladinsko vodstvo moralo resnično delati za dvig svoje organizacije. Prav zanimiva je bila diskusija delegatov iz naših vasi. Sleherni je lahko videl, da mladi ljudje na našem podeželju res odlično sodelujejo pri mladinskem delu. — Ta konfe- Zaha) fc trboveljski trn tako slabo zalolcn ? Komu naj postavimo to vprašanje? Kdo /e odgovoren za takšno mJzerno stanje na trboveljskem trgu? Prideš tjakaj, sl ieliš nakupiti zelenjave In sadja, toda odprta je le ena stojnica Mestnega trgovskega podjetja — pa še ta Ima le nekaj vrst zelenjave: uvelo, slabo solato In peso — In skoraj smo pri kraju. Torej včasih malo več, včasih manj, toda običajno je vse zeleno ali pa gnilo (saj ni čuda, če Imajo kar v saprtt stojnici tudi skladišče). Velika sreča bi bila, če bi v trboveljskih trgovinah, pa bilo sl v katerikoli prodajalni, gospodinja našla lepo blago, tn sicer to, kar sl ieltl V največji sezoni nikjer v Trbovljah ne renca Je pokazala nazorno sli- najdeš paradižnikov. Gospodinje ko o stanju mladinske dejavno- j« done* kupujejo mezgo. Da sti in treba je priznati, da za- p/ jih pa bilo toliko, da bi sl gorska mladina v zadnjem Ca-1 jih gospodinje lahko vkuhale, su res pridno dela v kulturnih na to sl niti v sanjah ne smeš in športnih organizacijah. Ko. misliti. Pred dnevi je nekega bo mladina to delo povezala 8e | popoldneva pripeljal kamion a z idelno-polltično vzgojo, bomo mladinske probleme mnogo laže reševali — Omenim naj še, da je bil soglasno izvoljen za dele- ________ _____ gata mladinskega kongresa de- so mladi komunisti j lovni predsednik okrajnega ko-članov komiteja' miteta mladine, tov. Lado Le- zahtevali, naj se tudi prizadeti tovariš postavi za kandidata. Predlog mladih ljudi so podprli vec. Prav njegove besede so zagorski mladinci prisrčno po' paradlžnlkh žene so ga kar obsule/ Kako tudi ne/ Toda če je imelo morda srečo kakšnih 150 gospodinj, ki so že ves popoldan 'čakale v vrsti, je ni Imelo stotine drugih, ker je bilo premalo blaga. Zelenjave za vlaganje pa sploh ni. Poleg paradižnikov bi mar- zdravill. M. slkatera gospodinja rada vložila Novice iz Hrastnika Svoboda II v Spodnjem Hrastniku je pripravila prejšnjo nedeljo zelo uspeli izlet na Kalske planine. Izlet je bil do neke mere dobro organiziran, tako je poleg godbe na pihala nastopil tudi pionirski pevski zbor na Kalu. Žalostno pa je, da se tega izleta niso udeležili v polnem številu pevci moškega pevskega strijških krajih, in to meso, ki bi ga delavci lahko kupovali po izbiri Izbira naj bi bila večja. S tem bi bilo precej storjeno v zadovoljstvo vseh prebivalcev. Nove uredbe. — Sindikalna podružnica Je razpravljala o novih uredbah, ki so sedaj dane v diskusijo. V kratkem bodo v kolektivu organizirali dvoje zbora. — Veselje je bilo pogle- predavanj za tolmačenje novih dati, kako so se zabavali na uredb Prvo je že bilo pretekli planini stari in mladi ter tako četrtek. še izkoristili zadnje dneve lepe-< Prodaja steklarskih izdelkov, ga vremena in zadnjega polet- — Upravni odbor steklarne v nega sonca. Na izletu so bili Hrastniku je na gvoji zadnji seji pogoščeni tudi pionirji. — Zeli- j obravnaval trenutni položaj na mo da se takšni izleti organi-, trgu glede prodaje steklarskih žira j o večkrat. j izdelkov V zadnjem Času Je Škropljenje ceste. — V zad-j opaziti, da ljudje kakor tudi sa-njem času škropijo v Hrastniku me trgovine ne kupujejo stek- cesto, o čemer Je naš list že pisal Vendar se pa ljudem spodnjega konca steklarske kolonije čudno zdi, da se cesta ne škropi larskih izdelkov. Zaradi tega in zaradi konkurence steklarne v Paračinu je upravni odbor sklenil poceniti cene nekaterih lz- dalje od steklarne ter tudi že j delkov trgovskega stekla. Preložitev vodovoda kemične tovarne. Znano je, da se Je Trža- prej zmanjka vode, tako da gre voz za škropljenje prazen nazaj — Prosimo, da mestni odbor izboljša to škropljenje. Tržnica v Spodnjem Hrastniku je postavljena in zelo lepo urejena, čudno se nam pa spet zdi, da se dobi samo ob sredah in sobotah zelenjava, pa še takrat po zelo visokih cenah. Mislimo, da bi LOMO Hrastnik lahko sklenil pogodbo s kakšno kmetijsko zadrugo, tako da bi tudi v steklarni in kemični delavci prišli do cenene zelenjave. Prav tako so v sestavu tržnice dograjeni prostori, ki se pa ne uporabljajo. Zelja prebivalcev je, da se organizira tukaj mesarija, ki bi imela vsaki drugi dan linšku, kjer se nahaja ob zajetju čistilnica (baška) za to potočno vodo. — Ta vodovod je bil položen v zemljo ob hrastniški cesti Ker pa letos cesto širijo ln ponekod tudi prestavljajo, so po mnogih letih izkopali široke vodovodne cevi tega vodovoda ob cesti ta jih sedaj polagajo po novi trasi ob rudniški železnici, kjer tudi svet ni plazovit kot ob cesti. Tako bo preloženi industrijski vodovod, čigar voda ni pitna, spet dal pogoje za uspešni razvoj tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku. Obnova h’4. Hrastniško železniško postajo so letos popolnoma obnovili. Sedaj obnavljajo trgovsko hišo »Preskrba« (prej trgovina Pečnik) v Spodnjem Hrastniku. Steklarna gradi pet novih dvostanovanjskih hiš — štiri za Savo, eno na ekonomiji. Te hiše dobivajo sedaj že strehe. Tri dvostanovanjske hiše za so bile postavljene že Savo. ki __ ______________ ________________ lansko leto, sedaj skončujejo. — čan Franc Gosletb star. odločil Letos je steklarna zgradila tudi skoraj pred sto leti preseliti tovarno kemičnih izdelkov iz Trsta v Hrastnik, ker so bili tu dani pogoji za uspešnejši razvoj podjetja. Pa ne samo premog, temveč tudi bolj uporabna gorska voda v Hrastniku kot morska v Trstu sta povzročila preselitev te tovarne. Nova tovarna je potrebovala veliko vode za razne kemične izdelke, tako da niso zadostovali naši hrastniški studenci. Zato 60 napeljali vodo v tovarno iz potoka. Ker Je pa bila voda našega hrastniškega potoka Bobna takrat umazana od pranja premoga, so napeljali sveže meso, kakor to vidimo v i potrebno vodo iz dolskega poto-Trbovljah in še errugih indu- ka Brnice iz »Pod skale« pri Do- nove mizarske ln tesarske delavnice in jih uredila z modernimi stroji Del stare mizarske delavnice pa bodo podrli ln s tem razširili cesto pri steklarski menzi. To se bo ^eveda zgodilo šele takrat, ko bodo dobili stanovalci nad staro mlzarno drugo stanovanje. Steklarna povečava tudi glavno skladišče za steklo. V zobni ambulanti smo »men že nekaj časa dva dentista. Pred dobrim mesecem Je pa eden od teh odšel Iz Hrastnika, tako da Je ostali dentlst seda) preobložen z delom. Nujno je, da pride še en zobar za dve občini Hrastnik in Dol, ki imata skupaj nad 9000 prebivalcev. L. H. ALI MU SMEM ZAUPATI? Službeno sem bila en dan zdoma. Ko pridem zvečer domov, m« sprejme mati: »Nekaj strašnega ti moram povedati o tvojem sinu.« Radovedna sem Jo svojim otrokom in še manj doseči njih zaupanje. Saj sem dobro vedela, kako je bilo a menoj v teh letih. Bila sem dobro razvita in s svojimi sošolci sem pogledala. »Soseda je prišla vsa včasih poklepetala na cesti, v razburjena popoldne k meni, da kopališču, lepo, brez vsakih sla-je bila neka deklica pod kozol-j blh namenov, Nikoli niso bili cem, in ko je letela tja, Je iz-1 nesramni proti meni ta nlaem glnila. In veš — naš Miro je bil1 jih mogla surovo zavrniti. Doma na kozolcu! Hitela sem tja in ga začela klicati, pa je prav za-! span prilezel doli. Kaj, če Je bilo; dekle prj njem? Dovolj velik Je že, čeprav Je star Sele štirinajst let, da bi napravil kakšno neumnost. Bolj strogo boš morala nastopiti, predobra si s svojim sinom itd. itd.« Nekaj časa sem Jo Se poslušala. potem me je pa popadla sveta jeza Saj Je res, da sem vdova in sem tore) mati in oče svojemu sinu Vsi me grajajo, da sem predobra z otrokom. Ne maram jih več poslušati! Kaj Jih briga! Ko je bil otrok manjši, sem ga toliko tepla ravno zato, ker so bili vsi tako »pametni« in so mi neprestano dajali nasvete — sama sem pa bila toliko neumna, da sem jih poslušala. Sedaj ga ne pretepam več, pač pa se o vsem z njim pogovorim kot kak njegov starejši tovariš, in bolj sva srečna oba. Saj imam vendar samo njega. Prepričana sem bila, da vse skupaj m bilo nič in le fantazija dveh starejših žensk, ki se v življenju nista znali približati me je mati stalno zasliševala ta zmerjala s'priimki, katerih smisel sem šele mnogo let kasneje doumela. Se oče se je nalezel te čudne materina navade, k| Je bil drugače tako prijeten in dobrosrčen. Joj — koliko sem pretrpela 1 Vsa cera bilo zbegana in neprestano sem premišljevala, kaj na) vse to pomeni. Ce me je še kak znanec ogovoril, sem se ker zdrznile. Saj sem vedelo, da bodo doma takoj livade U za to ta zmerjanja ne bo konec. Postala sem tiha, žalostna m vsake družbe tem se izogibala. Staršev nisem marala. Posebno matere ne; kar sovražila sem jo, čutila sem, da je oče tak pod njenim vplivom. Nikoli se nisem zatekla k njej po nasvet, ia manj pa, da b| Ji kaj priznala. Naučila sem ee lagati ln skrivati vse, kar bi povzročalo zmerjanje. Ko sem odrasla ta bi bila tako potrebna poduka, mi ga mati ni dala, jaz pa prosila nisem sanj. Vse to se mi Je vzbudilo v spominu in povedal« sem materi vse tegobe svojih mladih kakšna Je bila z menoj. Spustila se je v jok. Prepričana sem, da je mislila, da ji delam krivico ta da se mi bo moja »popustljivost« maščevala. Jaz sem pa trdno sklenila, da tako neumno ne bom ravnala s svojim otrokom, kot so oni z menoj. Pogovorila sem se s sinom drugi dan. Pravzaprav Je sam začel: »Veš, mami, ni res, kar trdi babica. Jaz sem spal na kozolcu in nisem nikogar videl. Sele njeno razgrajanje me je zbudilo. Ce bi bilo res, bi U vendar povedal* »Vem, sinko,« pravim, »ta ti verjamem. Pa se bova vseeno malo pogovorila o življenju! Marsikaj še ne veš ta boš moral počasi izvedeti.« Dolgo sva govorila in prepričana sera, da je mo) sin pripravljen oa življenje tn da mi bo tudi v naprej zaupal. Ko mi le naslednjega dne pravil« znanka; »Bolj ga vzemi v roke!«, atm ji s«mo prikimala. Mislila sem si: tudi ti imaš otroke. glej rajši, kako bol sama vozila I Ali imate tudi vi otroke teh let? Kako ravnate s njimi? Tako kot so s menoj, «11 tako kot Jas s svojim sinom? Kaj ta vam zdi bolj pravilno? Razmislite malo, da ne bo prepozno in da ne boste zapravili zaupanje svo. jih otrok, ker ga boste Izgubili za celo življenje »n to se dosti- male kumarice m paradižnikovo papriko — (oda nikjer ni dobiti tega blaga. Ali naj trboveljske gospodinje hodijo še po zelenjavo v Ljubljano? Kje so breskve za vlaganje, bosenske slive, lepo zrelo grozdje? Torej če hočeš kaj dobiti, kupi za drag denar od privatnikov, ki po mili volji navijajo cene. Vzemimo primer: jajca so bila zadRjl tržni dan po 18 din. Niti eno naše trgovsko podejtej jih ni prodajalol Kako naj potem konkuriramo tistim številnim prekupčevalcem, ki odnašajo lepe denarne vsote Iz Trbovelj1 AH pa na drugi strani koruza in ko-košja krma, ki je od 50 din navzgor. Pred dnevi je neka kmetica, ki je prinesla v Trbovlje prodajat perje, pristopila k tržnemu nadzorniku in mu rekla: »Kaj, pri vas je koruza po 50 din? Pri nas v Koprivnici (mestece v Hrvatskl) je po 8 din, kolikor je hočete in kako lepo je obrodila/« Kaj porečejo k temu naši oblastveni organi, kaj naše trgovsko omrežje? Mar je res vseeno, da se na ta način Izžema denar od delovnega človeka In gre v roke zasebnikov? Ali ni socialistična trgovina zato tukaj, da nudi delovnemu človeku Um cenelše In čim kvalitetnejše blago? Ali se res gleda samo na dobiček ln »rentabilnost« ln ne na koristi ljudstva, se pravi na to, da bi delovnemu človeku nudili v zadostni količini najosnovnejše, kar potrebuje m česar je dovolj — prehrano? Sicer pa ne bi bila prav nobena zguba, če bi poprijeli za delo sposobni ljudje Trboveljski trg je mogoče dnevno zalagati s svežim in cenenim blagom. Kmetie ln zadruge ga ponujajo, a trboveljska trgovina, izgleda, ga ne najde. Na trgu le zato odprta le ena stojnica z zelenjavo, dvp za meso, a deset /Ih pa je. Kaf le v ostalih? Torej ni blaga! Izgleda, da so te prostore uporabili razna druga skladišča. V enem je baje cement, v drugem instalacijski material, v dveh ali Ireh drugih prostorih pa spet neka skladišča. Stojnica Okrajne zadružne zveze je tudi zaspala; že 14 dni je zaprta. Izgleda, da tudi tej ustanovi niso mar trboveljske gospodinje, ki bi rade skuhale svojim možem malo rainovrstnejšo ln za organizem potrebno kosilo. Rezultat je torej — vse zaprto ali pa prazno! Premalo zelenjave in sadjal Ce si pa hočeš kaj privoščiti — pa čeprav zelje, ga kupi za drag denar od privatnika Zato prizadete gospodinje vprašamo ln prosimo za odgovor, kdo je temu mlzernemu stanju kriv? Se bolj vesele bi pa bile konkretnih ukrepov! Trboveljčcmka Izpred sodišča Pretepel ga je Pred dnevi se je zagovarjal pri sodišču v Trbovljah Angelik Homšak iz Samskega doma v Zagorju zaradi pretepa, in sicer je nekega dne v juniju z roko večkrat udaril po obrazu Karla Slaka, z nogo ga je pa tudi večkrat sunil tako, da Je Slak dobil poškodbe po čelu ta licu ter okoli desnega očesa. Dogodek se je pripetil na zbirališču. kjer rudarji čakajo na prevoz z avtom. Tam je obtoženi prišel k Slanu in ga večkrat udaril Na sodnijski obravnavi je to tudi priznal, da Je to storil, ker ga Je Slak baje prejšnji dan v gostilni na Trojanah napadel To je tudi potrdila priča Jože Kušar, ki je izjavil, da je Slak dan prej vrgel na veselici obtoženca iz gostilne Isto je pred sodiščem navedla priča Franc Rudolf in dostavila. da je obtoženec Izjavil, ko je Slaka udaril: »Včeraj sl ti mene danes bom pa jaz tebe.« Sodišče tega zagovora seveda m moglo upoštevati, ker Je oD-toženec imel možnost zadevo naznaniti pri LM, ne bi pa smel na tak način Iskati zadoščenja. Sodišče Je obsodilo obtoženega za' na deset dni zapora pogojno za Iz Loke pri Zidanem mostu Občinska hiša. — To poslopje | spešll ln rešil pereče vprašanje na glavnem trgu v Lokah se že skoro eno leto popravi'e p* danes ni usposobljeno za vselitev v uradne sobe Kje uci Vzrok, da to delo ne napreduje? Rešitev tega vprašanja je nujna, kajti dosedanji občinski prostori so zs uradno poslovanje neprimerni V Loki se vse množične organizacije poslužujejo za sestanke edinole občinske pisarne, kjer se pa počutiš kakor da si na cesti. V občinsk' hiši b! imele svojo sobo za sestanke množične organizacije in tudi KZ ki ima prav tako neprimeren prostor za pisarno ker Je daleč od trgovskega lokala Kmetijska zadruga je pripravljena pomagati občinskemu ljudskemu odboru, da bi kreditirala pr! zasteklitvi ln pri pleskanju nekaterih oken ter za električno instalacijo. Občinski odbor naj bi se poslužil Je ugodne prilike in napravil občinske hiše Saj Je tudi za občinskega tajnika nujno potrebno. da ima stanovanje na sedežu občine ln ne dela vsak dan tako dolgo pot na Razbor, za kar bi se pa moral tudi sam zanimati Istotako Je želja množičnih organizacij, da bi bil tajnik na razpolago tudi po uradnih urah dobo enega leta. Okrajnemu zavodu za soc zavarovanje bo pa moral plačati škodo v znesku 18.693 din, Karlu Slaku pa poleg tega še odškodnino za bolečine v znesku 1000 din. Z motorjem ga je podrl Dne 24 maja t 1. zvečer se je z motorjem vozil iz Zagorja proti Potoškl vasi Jovan Jovanovič iz Potoške vasi. Ko je hotel pri Farčnikovi koloniji prehiteti skupino pešcev ob desni strani ceste, »e je pri tem zaletel v Franca Lebna, ga zbil za kakšnih 8 metrov po cesti ter mu pri tem poškodoval ročno uro in obleko, zaradi česar je imel Franc Leben 9950 din škode. Obtoženi Je na obravnavi izjavil. da nesreče ni sam zakrivil, ampak dve ženski in dva moška, ki so šli po cesti in se niso zmenili za njegov signal, ki ga je dajal. Ko je privozil do teh ljudi, je Leben nenadoma skočil proti desni strani ceste. v tem ga je pa avto že podrl — Priče so pa pred sodiščem nasprotno potrdile, da so vsi potniki hodili drug za drugim po desni strani ceste, obtoženec je pa vozil z veliko brzi-no in se brez razloga zaletel v Franca Lebna, tako da je po zraku zletel kakšnih osem metrov. kot že gori rečeno. Ravno zaradi prevelike hitrost! vožnje se obtoženec tudi ni mogel izogniti pešcem, kar je bila njegova stažbena dolžnost, saj so pešci hodili po desni strani ceste, obtoženec Je pa imel dosti prostora ta bi se lahko umaknil " Sodišče Je Jovana Jovanoviča obsodilo na 1 mesec dni zapora. pogojno za dobo dveh let, novrnitl bo pa moral Francu Lebnu tudi vso nastalo škodo. Trboveljski avtobus le predrag Prejeli smo: Tovariš uredniki — Kako Je mogoče da se Je avtobus v Trbovljah v teku enega leta podražil za 100 odst Prvotno Je stal prevoz za potnika na relaciji od železniške postaje Trbovlje do Vod (2 5 km) 10 din, od postale do trga v Trbovljah II. pa 20 din (4 75 km) Nato se Je voznina na tem avtobusu podražila od postaje do Vod na 15 din. do trga v Zgornjih Tr- pogodbo s KZ za skončanje na- , bovljah pa na 30 din Sedaj pa vedenih del | plačaš od postaje do Vod 20 din, Čudno je nadalje mnenje predstavnikov občinskega ljudskega odbora da bo OLO Trbovlje določil, katere prostore naj občina zasede za posamezne oddelke (stanovanje matični urad, poročna soba, upravni prostori). Pravijo tudi da bo sobo za množične organizacije določila občina po svoli uvidevnosti. Saj je bilo vendar že določeno, da bo imela KZ svoje upravne prostore v stavbi, ena soba da Da bo služil* množičnim organizacijam Pa menda ne mislijo, da bodo organizacije v dosedanji občinski pisarni, v Prosvetnem domu? Tam bodo prostori za KUD, ki bo Imelo v poslopju svojo sejno sobo, prostor za kulise in Se za ljudsko knjižnico, ki gostuje v gasilskem domu. Spričo velike stanovanjske krize bi bito mogoče tudi v podstrešju občinske hiše urediti stanovanje. Prebivalstvo občine Loke naproša OlO Trbovlje, da bi po- do trga pred cerkvijo pa 40 din. Marsikdo premišlja, ali ne bi bilo pametneje na tej avtobusni progi pešačiti, kajti sedanja voznina Je res previsoka. V dokumentacijo naj navedem da stane vožnja s postaje Lesce do Bleda za tri kilometre dolgo progo 1C din Morda bo kdo dejal ds Je to zelo frekven-tlrana proga in da Je donosna. Dobro! Pa vzemimo drug primer: vožnja z avtobusom Jz Mosta ob Soči do Tolmina, kjer Je proga dolga 8 km, stan« le 30 din. Navedimo še tretji primer: avtobusna proga s postaje v Bohinjski Bistrici do hotela »Jezero« Je dolga 6 km. Od tega betela do hotela »Zlatorog« ob | avtobusnem podjetju v Trbovljah ki določajo vozne tarife? Ali morda podjetje prispeva z visoko tarifo k obnovi glavne ceste — magistrale v Trbovljah? Pa Se nekaj! Na glavnih posta tališčih: postaja, restavracija Vode, glavni trg v ZgomUh Trbovljah bi moral biti na vidnem mestu vozni red. Ljudje, zlasti vsi tujci M prihajajo vsak dan v Trbovlje, vprašujejo, kdaj ima avtobus točen odhod. Potniki bi želeli da bi avtobusno podjetje kaj ukrenilo za zboljšanje prometa oziroma opravičilo svojo visoko tarifo Zasavčan. s Gradbena dejavnost ae Je tudi v Zgornjem Hrastniku zelo razvila. Poleg Se zgoUndjeneg® modernega Godbenega doma » gradnje nove osnovne šole P* Logu zida več rudarjev in rudniških uslužbencev svoje vanjske hiše, s čimer se bo vsa! malo omilila huda stanovanj*8 kriza v hrastniški dolini. — Monumentalno poslopje rudn«k<£ ga upravnega poslopja v bil*1' ni gostilne »Logarčok« pa seda! akončavajo slikarji ta pleskar!1’ Bohinjskem Jezeru sta nadalj-1 prednji del te stavbe, kjri" . nja 2 kilometra. Tud! tukaj do modeme čakalnice ta k or*"1' plačaš za osem kilometrov dolgo avtobusno progo 40 din kot ▼ Trbovljah za progo ▼ dolžini 4.73 km Kaj rečelo k prednjim navedbam odgovorni činitelj! pri niče za rudarje, pa se *e zidava v notranjo««. P^ivl, da bodo te čakalnice ta kor*» nlce med najlepšimi ta nair"ovsod prisotni in pričujoči Lončarič, hišnik, upravitelj, vratar in kletar — skratka: univerzalni genij. V Radečah vlada psihoza »Miklove Zale* — je nekdo dejal — saj z nikomer ne moreš govoriti drugega. Če koga vprašaš, koliko je ura, ti odgovori: »Od srede do nedelje ob osmih*. Ti presneta Zala, kako si vse zdivjala in jim zmešala prismojene buticel Takole ob štirih popoldne grem pogledat na sceno, če je vse na svojem mestu in da si vse pripravim, kar potrebujem. Na tribuni je ie precej ljudi, ki čakajo predstave. Neverjetno! Povprašam, od kod so. Vsi so od daleč prišli peš v strahu, da ne bo prostora. Da so imeli prav, se je pokazalo zvečer, ko tribuna, ki sprejme lahko 700 ljudi, ni mogla »prebaviti* vseh došlih. »Puntarji daš v očarljive, napete, rožnate mlade ustnice, na pol odprte v pričakovanju — brk!* Verjel sem mu! — In dekletom obrvi! Tanke, tanke, ošiljene, zvihra-ne, valovite, najmodernejša linija, dolge — oh, kaj bi govoril! Ubogo gledališko ogledalo, koliko brk in obrvi si že videlo, zaradi katerih se je namrdnil nežni dekliški obrazek. Sreča, da je še celo, da ga ni katera izmed njih v jezi razbila! (Se nadaljuje) Rojstva, poroke in smrti v okraju Trbovlje V mesecu avgustu se je v našem okraju rodilo 95 otrok, umrlo je pa 40 ljudi. Poročili so se v avgustu naslednji pari: V Cemšeniku: rudar Franc Kreša in kmečka delavka Vida Herle. Na Dolu pri Hrastniku: rudar Janez Lovrec in delavka Marija čudovan; rudar Ladislav Železnik in gospodinja Gabrijela Volaj. V Dolah pri Litiji: logar Jože Zavrl in učiteljica Fani Lekše. V Hrastniku: delavec Drago-ljub Plavšič in poljedelka Marija Gričar; steklar Anton Mlakar ta delavka Jožefa Androj- na; delavec Josip Krajnc in de-Davorin, Matjažev lavka Marija Baloh; Ivan-Franc odposlanec in Vinko so pozabili Rotar, uslužbenec, in gospodi-na puntarska peresa! Kje dobili nja Frančiška Jovan; avtoteh- petelina, da mu jih izpulijo! Pri Pergarju! Pa glej je smole: tamkaj imajo samo mlade petelinčke, ki jih obrajtajo zaradi mesa, ne pa zaradi peres. Imajo pa tudi purana in ta je moral iz svojega zadnjega dela žrtvovati peresa ... V garderobi — v šolski sobi — je najbolj živo. Tu delajo maskerji iz starih mlade in spreminjajo dekleta v fante. Na dekliške obrazke »namalati* brke, to ti je najbolj precizno in odgovorno delo. Do desetinke milimetra natanko ošpičene in po sredi natanko za milimeter in pol preklane — drugače prizadeta ni zadovoljna, kajti Biba in Rajka jih takoj •skritlziratat »Veš,* mi je zaupno potožil eden izmed »nesrečnih* maskerjev, »to ti je največja muka, ko gle- Svatba Almire in Mirka nik Janez Ulaga in uslužbenka Marija Založnik. V Radečah: delavec Otelo Kostanjšek in gosp. pomočnica Nevenka Grmadnik; uslužbenec Ignac Korošec in uslužbenka Stanislava Pohar; mizar Vladimir Martinčič in uslužbenka Amalija Novak. V Trbovljah: uslužbenec Vladimir Suhodolčan in gospodinja Marija Hribar; delavec Franc Kovač in delavka Ivanka Selak; šofer Jože 2itnik in delavka Jožefa Avsec; uslužbenec Avguštin Levec in šivilja Gabrijela Irt; miličnik Rudolf Hrastnik in gosp. pomočnica Ana Klančar; ključavničar Avgust Drnovšek ta snažilka Marija Holešek; delavec Jože Suhodolčan ta delavka Marija Podmenik; ključavničar Ivan Košir in delavka Gizela Žilnik; delavec Peter Kotnik in gospodinja Ivana Stopinšek; strojni tehnik Franc Soba in knjigo-vodkinja Barbara Verdnik; strojni tehnik Peter Razpotnik in statističarka Lea Bajda; delavec Ivan-Mirko Jakš in pre-dica Marila Mlinar; delavec Stanislav Strumelj in knjigo-vodkinja Kristina Medved. Na Trojanah: delavec Jože Potrbin in kmečka delavka Marija Markuš. V Zagorju: elektrotehnik Bogdan Mahle in arhivarka Marija Tovornik; mizar Franc Gnidi-ca in delavka Olga Klemen; delavec Alojz Drnovšek ta delavka Bogomila Drnovšek: čevljar Avgust Lipovšek in delavka Marija Razpotnik. C. K.: Cnaist tet f - °dPria Prosto ?*m< hl,er od bilo je vrata. V nizkem ‘ostoru, ki ga je razsvetljevala I , tao neka kroglasta svetilka in* >d obilice slik skoraj ni ^Mogoče najti prostora, je i., 'ittorio preu slikarskim sto- »v1 SllkaI je- hni °’ ®i8nora Pcroggi, kaj je vPraSn1, ne ^ bi 80 je*^az sem, ne signora Pcroggi,« ji .re*la Flamctta. Naenkrat sc Ulj* P0 glas zataknil, kajti opa-j0 Je. da nosi obraz ženske, ki Je upodabljal, njene poteze Vi rio 8e je obrali. »Oh, vi... »fr ^ a- Jaz. Prejle sem skuhala t>i]i°’ *°da nl vas bilo, da bi jo ^Menoj kot običajno.« Mlsiii °Prostite, mislil sem... Motiti Bcm ’ • • Nisem vas hotel *llko * Pomaknil je stojalo s t»kn H*a spoamanjc bolj v kot, ohra blat več natančno videl J« *u’ kl Rn Je srlknl. Nato pa ko jj/Pll Elametti naproti. »Ta-Mt Je otJ vas, da ste "Hm i Vo*Nt .dober večer1!« $1 a seTn vam povedati, dn bt1p0.,a Po svojega otroka ta gn **yi v** semkaj. Fant naj ne Jtak«. r. Med žveplenimi kftpaml, Me ml sami rekli.« »To je pa zelo lepo. No, kakor vidim, se boljšate,« ji je odgovoril Viltorio ta se nasmejal. Z nekega pletenega stola je umaknil slike. Flametta se Je nato vsedla na pripravljen stol ta dala roke v naročje. »Kaj ne, da se boljšam?« je rekla, toda ni se smejala. Vittorio jo je zaskrbljeno pogledal. »Ali ste spet utrujeni in ubiti?« jo je obzirno vprašal. »Da, zelo trudna sem.« »Flametta, kaj naj to pomeni? To ne sme iti tako dalje!« Je rekel glasno. »To ne sme iti tako dalje, pravite? Oh, Vittorio, z menoj je že tako daleč, da bom morala spet nazaj v Palermo ali pa v Napulj, morda celo v Rim.« »Pa kaj sc Je zgodilo?« Je vprašal V njegovem glasu je bila skrb za dekleta. Hotel Je n« vsak način vedeti, kaj se je zgodilo. Morda Jo je ganil njegov za skrbljen glas, morda so bile krive številne slike v tej senčni' sobi, da mu je začela pripove-| dovati, kaj jo tare, kaj ji dela tako velike skrbi. Ko je ekončala svojo žalostno izpoved, Ji Je Vittorio dejal, da je zanjo najpametneje, če se za vse skupaj ne briga in sj ne dela nikakih skrbi. »Ce se slg-nor Vopeli ne bo vrnil, Je najboljše, da se za stvar zavzame rudniška družba.« Ko pa Je pogledal v njen žalostni obraz, je utihnil, nato pa pristavil: »Da, da, vem. Znano mi je. Ljubite ga. Naj ml nebo odpusti moj greh: kar se tiče mene samega, ne bi prav nič žaloval, če bi se ta mož ponesrečil. Ni prav, da tako govorim, a vendar govorim resnico.« »Pa ne mislite morda, da bom iz obupa nad njegovo smrtjo ostala pri vas?« je bruhnilo iz nje. »Ne. Fiametta, tega ne mislim več. To misel sem že opustil. Vem, da sem prestar za vas. Res pa je, da vašega gospodarja enostavno ne morem videti.« »In kaj naj sedaj storim?« »Najboljše b© pač, če ostanete tukaj in si olepšate dneve, dokler Imate Se dopust. Ob prflož n osti pa vpraša He na rudniku, če se je signor Vopeli že vrnil.« »Medtem pa bo njegov morilec že čez devet hribov, kaj ne?« »No, no!« Vittorio Je začel hoditi po sobi gori ln doli, med natrpanimi slikami, kl so bile naslikane na hitro in brez posebne ljubezni. »Tudi vi nič ne veste!« »Je pa tudi težko govoriti z vami in vam kaj svetovati. Kaj naj vam sploh rečem? Ali naj greste na policijo ali ne, tega sploh nočete vedeti od mene, pač pa želite, da bi vam povedal, kaj naj napravite, da bo gospod Jiirgen Vopeli stal pred vami živ in zdrav. Ali ni tako?« »Vi se mi posmehujete.« »Niti najmanj ne.« »Oh, Vtitorio, če bi mogla kaj storiti, da ..« »No, vidite!« Ustavil se je ln naguban čil čelo. Nato pa se je nasmehnil ta privzdignil desno ramo. »Tukaj živi cel kup ljudi, kl bi v takem primeru nesli Madonni della Rocca kakšno svečo ali kaj podobnega,« je omenil na pol resno, na pol posmehljivo. »Vittorio!« »Kaj nič ne daste na božje poti? Te so vendar lahko še daljše ln napornejše kot pa kratka pot do Madonne della Rocca.« »Vi se norčujete!« »Te namere nimam « »Pa Je vendar takot« Je zavpila Fiametta »Da, da!« je spet dejal in so i vsedel poleg nje. Obzirno jo je prijel za roko »Pojdite spat,« jt je dejal s tihim glasom »In mislite na svojega otroka. Samo no A?TVklro Ven Hnion ma boste na to pozabili. Vsako ljubezen je mogoče pozabiti. Glejte, vaš obraz sem si naslikal. Da, tam v temnerh kotu je vaša podoba, ki pa še ni skon-čana. Toda .odkar jo delam, mi je laže. Sedaj lahko mirno sedim poleg vas. Prav je, če človek v takem primeru kaj dobrega stori, si naloži nove dolžnosti. Samo tuhtati ne smete.« »Pa kako me morete slikati, če vam ne stojim kot model?« »Po spominu.« »In ko bo slika skončana?« »Potem .. potem bom mogoče spet kaj dobrega naslikal Ne slike po sto lir.« »Da, spat pojdem,« Je rekla. »In samo na otroka bom mislila.« Snet je zaihtela suho. brez solz, kakor človek ki je vse solze izjokal. •k Ko je šla Silvina z Nikom v Agri gen tu ravno mimo cerkve .Chiesa del Purgatorlo’, je naenkrat zagledala Hassolta. Žgoče sonce je sijalo vanj, ona je na hodila v senci. Prihajal ji je ravno nasproti Silvina se je zdrznila kot hu dodelec, ki so ga nepričakovano prijeli Ali 1o je videl? Kal naj stori? Po glavi so se ji prekopi covale misli. V svoji veliki stiski je segla po Nikovi roki. Niko ji je hotel ravnokar nekaj povedati o starem Agrigentu in se začudil, da ga Je Silvina potisnila v cerkev Nehal je s 1 svojim razlaganjem. »Kaj je?« je vprašal. »Hočeš morda...« »Pojdi dalje,« mu je zašepetala trepetajoče. »Hitro ... mož pred vrati me ne sme .. naju ne sme videti!« Začula je za seboj škripanje velikih cerkvenih vrat ta silila Nika skozi tiho cerkveno ladjo. V kotih so za-migotale sveče zaradi prepiha. »Pa kaj se je vendar...« »Hitro, hitro!« Vlekla ga je s seboj k malim na pol odprtim vratom, skozi katere je prodirala dnevna svetloba. Zmuznila sta se skozi ta vrata ter prišla na križni hodnik, ki je zapiral četverokotno samostansko dvorišče. »Pa kaj se je vendar zgodilo? Govori!« Silvina je bila bleda kot zid. Slišala Je korake Hassolta, ki je prihajal za njima. »Morava se skriti. Pozneje ti povem vse.« Bežala sta čez hodnik. Niko se je obrnil noeaj ta videl, da so se mala vrata, skozi katere sta prišla iz cerkve in ki sta Jih zaprla za seboj, spet odprla. Rad bi bil videl, kdo je prišel skozi vrata, toda Silvina ga Je potegnila okrog vogala. Bila je silno vznemlriena in Niko si Je prizadeval, da bi jo pomiril. »Ali je treba, da tako tečeva? Pred kom pa vendar tako beživa?« Naenkrat se je spomnil karabinjerjev pred svojo hišo v Taormini »Pozneje,« je zastokala Silvina. 1 (Dalje prihodnjič) Ameriški film „Pohod v džunglo' Redko ima človek« priložnost videti tako resnično življenje živalskega in rastlinskega sveta, kakor nam ga posreduje v svojem dokumentarnem filmu znani lovec divjih živali iz malajske džungle — Frank Buck. »Malajska džungla je nevarna in divja kakor tudi zveri, ki Kino »Svoboda - Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški film POHOD V DŽUNGLO. Za mladino bodo posebne predstave! Prihodnjo sredo in četrtek se bo predvajal slovenski film SVET NA KAJZARJU. Kino »Svoboda« v Trbovljah II. bo predvajal v bližnjih dneh amer. zabavni glasbeni film VELIKI VALČEK Razpored predstav bo razviden z lepakov! v njih žive. Moj poklic je, te zveri zdrave in žive pošiljati živalskim vrtovom. Tako je malajska džungla pravzaprav moja delovna pisarna« —, je zapisal avtor »Pohoda v džunglo«, izvrsten lovec, izviren pisatelj črtic o divjih živalih in prirod-nih skrivnostih Pred nami se odkriva velika drama džungle, nepozabni prizor borbe na živ-ljenje_ in smrt med krokodilom in črnim panterjem, med strašnim bengalskim tigrom in pitonom. Za te življenjsko nevarne prizore na filmskem traku se imamo zahvaliti drznemu lovcu, ki je potrpežljivo čakal dolge tedne, da jih je ujel v svojo kamero. Kraji, ljudje ln živali v filmu so zanimivi, prizori pa razburljivi in nepozabni. Film bo predvajal v bližnjih dneh Kino Svoboda-center — Delavski dom Z a naše pionirje NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT Kakor smo omenili že v zadnji številki našega lista, bomo nagradili dva najboljša opisa naših pionirjev, kako je katera pionirka ali pa pionir preživel letošnje šolske počitnice. Na- Dijakinja Marija Prannseis Iz Trbovelj, Bevškega 19, nam je poslala sledeči magični kvadrat. Rešite ga! Vodoravno In navpično: 1. učni zavod, 2. ne sme biti pionir, 3. zasilna streha, 4. mohamedanski bog. Črke: AAAA, HH, LLLL, O OOO, P, S. Pravilne rešitve nam pošljite do sobote, 26. septembra, opoldne. Izžrebani bo dobil lepo knjižno darilo. PIONIRJI — POZOR! gradili bomo torej dva spisa, vsakega po 509 din. Pionirji in pionirke — tekmujte za najboljši spis! Uredništvo. Te lesna rsgoja in šport Pozor! - Važno za vse potrošnike! Vse prebivalstvo Trbovelj obveščamo, da sprejemamo naročila za zimski krompir, zelje, zimska jabolka in vse ostale ozimnice vsak dan v trgovini Toman, Trbovlje — Vode, prav tako v pisarni OZZ, Trbovlje IL, Okrajni trg 22. Okrajna zadrnžna zveza Trbovlje - trgovinski odsek Okrajna telovadna akademija v Trbovljah Deset zapovedi za naše vrtnarice... Če hočeš postatj kdaj dobra vrtnarica, tedaj se drži sledečih navodil: 1. Izbiraj za setev le popolnoma zdravo. sortno čisto in dozorelo seme. Zelo važno je pred setvijo ugotoviti semensko kali-vost. To ugotoviš, če vzameš kakšnih sto zrn cvetače in ostale povrtnine ter jih položiš na bombažno krpo ali .na navadno desko tako, da Je seme od semena ločeno. Krpa ali deska mora biti vedno vlažna in v toplem prostoru. Čez nekaj dni semena skalijo. Ce ne vzklije več kot 30 zrn, imamo zelo slabo ka-livost rastline. Prav dobro ka-livost jmamo, če ju izpod 5°/o ne-kalivega semena. 2. Ne sej in ne sadi pregosto, ker se pregosto posejane rastline ne razvijejo dobro in so izpostavljene raznim boleznim. 3 Rastline za presaditev privadi že v topli gredi na mrzel zrak in druge vremenske nepri-like, katerim bo rastlina izpostavljena na njivici. 4. Goji na svojem vrtu samo tisto zelenjavo, ki se Je v tvojem okolišu izkazala Kot najboljša ln najbolj ustreza podnebnim in talnim razmeram ter Je hkrati odporna proti raznim boleznim in zajedavcem. 5. Na isti zemlji ne smeš več let zaporedoma gojiti iste povrtnine, ker s tem izčrpaš iz zemlje hranilne snovi in ker večina zajedavcev in drugih povzročiteljev raznih bolezni ostane v zemlji, da napadejo, sledečo setev iste rastline. Vsaka rastlina Ima namreč svoje posebne škodljivce in je podvržena svojevrstnim boleznim. Te škodljivce pa uničuje že sama zamenjava rastline. 6. Dobra črna humusna zemlja najučinkoviteje ohranjuje zemljo rodovitno — največji zaklad te čudovite prsti je pa kompost. Vzorno urejevano kompostišče je hranilnica vrtnega gospodarstva. Pognoji torej vrtnini po možnosti le s kompostom, saj ga lahko doma sam pridelaš. 7 Si mogoče že preizkt^il naravo (reakcijo) svoje zemlje? Ce ji gnojiš več let »sporedoma z nmonsulfatom, postane kisla. To popravimo, Če jo gnojimo z ap-| nom. Apno izboljšuje fizično m ' kemijsko sestavo zemlje. Težko Ilovnato prst rahlja, peščena zemlja pa postane z apnen jem bolj vezana (iz nje se ne izgubljajo v toliki meri hranilne snovi) Kemijsko izboljšuje zemljo, ker veže nekatere kisline. 8. Ne puščaj na njivi čez zimo raznega korenja m rastlinskih ostankov. Navadno se na njih zadržujejo škodljivci čez zimo, ki spomladi napadajo povrtnine. Vse ostanke moramo takoj z njiv odstraniti in jih sežgati. 9 Se pred zimo zemljo preorji alt pa prekoplji globoko, ker a tem ne pomagaš samo razkroju hranilnih snovi rastline, marveč tudi ugonobiš mnoge bolezni ln zajedavce, ki so si v notranjih zemeljskih plasteh pripravili udobno ležišče za prezimovanje. 10 Pazi, da na gnojišču ne boš odmetaval raznih ostankov bolnih rastlin in plevela, ker pride potem vse to na njivo. Gnojišče ne sme biti ognjišče plevela In rastlinskih bolezni. Spored prvenstvenih nogometnih tekem I. in II. skupine nogometne podzveze Celje Prva skupina: II. kolo 27. 9 1953: Rudar (Velenje)—Dobrna, V soboto zvečer je praznoval trboveljski Partizan lep praznik. Po šestmesečnem trudu je lenje>_Dobma, Smartno-Us-telovadno društvo dogradilo ve- njar Svoboda (Trbov hko, moderno letno telovadi- .A._____R_„t šče. Koliko prostovoljnega dela j.. n in žrtev so morali vložiti v to delo žal še vedno maloštevilni telovadci! Svoj uspeh so hoteli najlepše proslaviti z akademijo vseh svojih vrst. Ob pol osmih zvečer so ob zvokih slovesne koračnice prikorakali na telovadišče — slavnostno razsvetljeni s številnimi reflektorji — vsi oddelki trboveljskega Partizana. Kot gostje so nastopili tudi Hrastničani in Zagorjani ter okrajna ženska in moška vrsta. Po dvigu zastave ln odigranju državne himne se je akademija pričela. Najprej so nastopili pionirji s prostimi vajami, za njimi pa zagorske pionirke na švedski klopi. Okrajna ženska in moška vrsta sta izvedli vaje na bradlji. Nastopile so Še pionirke z žogami, hrastniške mladinke z vajami na švedski klopi, zagorska vrsta s prostimi vajami ter člani in članice z vajami na bradlji. Najbolj prikuone so bi le nedvomno cicibanke lje)—Bratstvo, Kladivar II.— Konjice—Žalec. — IH. kolo 4. 10. 1953: Žalec—Ru- dar (Velenje). Rudar (Trbovlje) —Konjice, Bratstvo—Kladivar, Usnjar—Svoboda (Trbovlje), Šmartno—Dobrna. — IV. kolo II. 10. 1953: Rudar (Velenje)— Šmartno, Svoboda (TrbovljeV-• Dobrna, Kladivar—Usnjar, Konjice—Bratstvo, Žalec— Rudar (Trbovlje). — V. kolo 18. 10. pri bodočih akademijah nastopili tudi mladinci, ki jim ne manjka zanimanja za te igre. Akademija je potekala organi-zatorično in programsko neoporečno. kar je dokaz velikega prizadevanja. Pohvaliti moramo tudi tisoč-glavo občinstvo, ki je disciplinirano sledilo poteku nastopov. Številno so bili zastopani tudi zastonjkarji zunaj telovadišča. V telovadne vrste bo treba pridobiti še več članov in članic, da bodo na prihodnjih aka-s j demijah nastopile podesetorjene punčkami, prav tako lepa je ; vrste. Letna sezona je sicer že bila barvita telovadna točka j pri kraju, delo se pa nadaljuje kresnic, pravtako učinkovita j v neutrudnem tempu v telo-točka so bile vaje mladincev na i vadnici. Cez nekaj let bodo Iz velikem krogu. Akademijo so' mladinskih vrst zrasli novi zaključile trboveljske mladinke ! olimpijci, ki bodo — kot nekdaj s polko. Gotovo bodo v folklori — častno zastopali Trbovlje. Ali ifi moštvo Rudarfa aripravlfono za prvenstvo? Naročite in čitajte mr Trboveljska nogometna javnost se ne strinja z odločitvijo mariborske nogometne podzveze, kajti vzhodna liga se deli na dve skupini — na ta način odigrane tekme Pa ne morejo biti ravno kvalitetne. Splošno mnenje v Trbovljah je, naj bi bila slovenska liga enotna, kakor je to n. pr. v Cml gori, delila naj bi se Pa potem n. slovenska liga. Ljubitelji nogometa v Trbovljah pa pozdravljajo sklep NZS, da se ustanovi enotna mladinska nogometna liga, saj bo to mnogo pripomoglo k razvoju nogometa v Sloveniji. V letošnji sezoni bi na ta način moštvo »Rudarja« igralo s prvim moštvom v vzhodni slovenski ligi, z drugim moštvom v I. podzvezni ligi celjske podzveze, nadalje s prvim mladinskim moštvom v enotni ligi Slovenije, z drugim mladinskim moštvom pa v podzveznem tekmovanju. Prav tako bodo tekmovali tudi pionirji. Tekem bo torej dovolj. Da pa I. moštvo »Rudarja« ne bi izgubilo na rutini spričo tekem z močnejšimi nasprotniki, Je vodstvo »Rudarja« sklenilo, da bo v kontaktu z moštvi hrvat-sko-slorenske ltge in še drugimi, s katerimi bodo nogometaši »Rudarja« eventualno odigrali prijateljske tekme med tednom. Za prvo ln drugo moštvo ima »Rudar« na razpolago sledeče igralce: Tauš II., Tauš I., Per-feta, Laznik, Traun, Hladnik, Lebar. Blatnik, Cestnik, Laniš-nik, Sori, inž. Keržan, Knaus, Koritnik, Zupančič, Gačnik, Kralj; nadalje Je tukaj Opreš-nik, ki pa še nima pravo igranje, medtem ko se bo Hudarin 1. oktobra povrnil z orožnih vaj. Sledijo; Klun, Koncilja, Florjane, Amšek, Lamovšek, Zilnlk, Pokrajac, Ferme ln še nekaj drugih. — Vsi tl Igralci trenirajo pod strokovnim vodstvom trenerja tov. Kodmje, ki je prevzel treniranje igralcev »Rudarja« s 15. septembrom. Njegova naloga je, da izbere iz navedenih Igralcev standardno moštvo, ki bo dostojno zastopalo barve »Rudarja« in Trbo- velj ter pokazalo, da je bil trenuten izpad iz hrvatsko-sloven-ske lige samo posledica spletk nekaterih. Počakati bo torej tretja, kako se bodo stvari razvijale dalje. Za končen uspeh je pa poleg trenerja seveda ob vsakem času potrebna čvrsta disciplina, tovarištvo med Igralci to reden obisk napovedanih treningov. Ce se bodo naši revirski fant JO držali tega opomina, se nam ni treba bati zanje. Pričelo se je prvenstvo celjske podzveze Svoboda—Rudar II. 1:1 (1:0) Pred približno 200 gledalci so odigrali nogometaši Rudarja H. in Svobode iz Trbovelj prvenstveno nogometno tekmo celjske podzveze. Po slabi in nezanimivi igri se Je tekma končala neodločeno. Pri Svobodi se Je odlikoval vratar, pri Rudarju pa požrtvovalni Tauš. Zagorski rokometaši v slovenski ligi N„ plenumu LRS, ki Je bil pred kratkim v Ljubljani, Je bilo sklenjeno, da bodo zagorske rokometašice tekmovale v republiški ligi — ljubljanski skupini, v kateri Je Sest ekip: Svoboda I ta II (LJ), Slavlja (LJ), 2elezničar (LJ), Rudar (T) ln Proletarec (Z). V prvem kolu morajo na težko pot v Ljubljano, kjer bodo v nedeljo, 4. oktobra, igrale s »Svobodo I«. V drugem kolu, 11. oktobra, se bodo pomerile doma v »Svobodo II«, v tretjem kolu imajo v Ljubljani za nasprotnika VSlaviJo«, in to 18. oktobra. V petem kolu se bodo Zagorjanke srečale zunaj z Železničarjem (L). Derby obeh za-| savskih ekip bo pa v 4. kolu , 25. oktobra na Igrišču »Proletarca« v Zagorju. | Moški bodo tekmovali v republiški B ligi — ljubljanski skupini, kjer je pet ekip ln si- 1953: Rudar (Velenje)—-Rudar (Trbovlje), Bratstvo—Žalec, Usnjar—Konjice, Dobrna—Kladivar, Šmartno—Svoboda (Trbovlje). — VI. kolo 1953: Rudar (Velenje)—Svoboda (Trbovlje), Kladivar—Šmartno, Konjice— Dobrna, Žalec—Usnjar Rudar (Trbovlje)—Bratstvo. — VII. kolo 1953: Bratstvo—Rudar (Velenje), Usnjar—Rudar (Trbovlje), Žalec—Dobrna, Šmartno— Konjice, Svoboda—Kladivar. — Vin. kolo 1953: Rudar (Velenje) —Kladivar. Konjice—Svoboda, Žalec—Šmartno. Rudar (Trbovlje)—Dobrna. Bratstvo—Usnjar. — IX. kolo 1953: Usnjar—Rudar (Velenje), Bratstvo—Dobrna, Šmartno—Rudar (Trbovlje), Svoboda—Žalec, Kladivar—Konjice. Druga skupina: V drugi skupini sodelujejo iz okraja Trbovlje le Bratstvo iz Hrastnika II. ter Svoboda iz Kisovca—Zagorje, nadalje sodelujejo: Krško, Senovo, Rogaška Slatina, Sevnica. Laško in Brežice. II. kolo 27. 9. 1953: Svoboda (Kisovec)—Laško, Bratstvo—Sevnica. — in. kolo 4.10.1953: Senovo—Svoboda (Kisovec), Laško— Bratstvo. — IV. kolo 11. 10. 1953: Svobrda (Kisovec)—Bratstvo. — V. kolo 18 10. 1953: Rogaška Slatina—Svoboda (Kisovec), Bratstvo—Brežice. — VI. kolo 25. 10. 1953: Svoboda (Kisovec)—Brežice Krško—Bratstvo. — VII. kolo 8. 11. 1953: Sevnica—Svoboda (Kisovec), Bratstvo—Senovo. Obvestilo Okrajna volilna komisija sporoča, da imfl svoje uradne prostore v zgradbi OLO Trbovlje, I. nadstropje, soba štev. 21, telefonska zveza: pošta Trbovlje I, štev. 18. Obvestilo Mestni ljudski odbor SZDL v Trbovljah sporoča vsem svojim članom, da se je s 1. julijem t. 1. v smislu okrožnice Glavnega odbora Socialistične zveze v Ljubljani zvišala članarina od 3 din na 5 din mesečno. Poleg navedene članarine, ki ne zadošča za kritje potrebni izdatkov, se v smislu omenjene okrožnice pobirajo tudi prostovoljni prispevki. Ob proučitvi prednje okrožnice je Mestni odbor SZDL v sporazumu z rajonskimi odbori določil naslednji način pobiranja članarine in prispevkov. Vsi člani SZDL, ki so v rednem delovnem razmerju, nadalje upokojenci s polno pokojnino, obrtniki, kmetje in drugi zasebniki z rednimi dohodki, naj bi plačevali poleg redne članarine še 5 din prostovoljnih prispevkov, kar da skupaj 10 dinarjev mesečno. Vsi ostali člani, t. j gospodinje, upokojenci z minimalno pokojnino, oskrbovanci socialnega skrbstva in drugi, ki nimajo rednih dohodkov, pa naj bi plačevali samo članarino t. j 5 din mesečno. kar je pa obvezno. Prinomintamo, da mora Mestni odbor SZDL v Trbovljah odvajati Okrainemu odboru SZDL pravtam 60 odst. članarine, za-rad» česar ni mogoče kriti potrebnih izdatkov samo s preostalim delom članarine ter smo primorani se poslužiti prostovoljnih prispevkov Ta način so si osvojili tudi drug! kraji Slovenije. Opozarjamo vse člane, da se ravnajo po gorntih navodilih in da ne delajo težkoč pobiralcem Članarine. MO SZDL Trbovlje. Košarkarska ekipa zagorskega Proletarca Košarka cer: Ž5D Celje II, Železničar I (LJ), Rudar (Velenje), Ljubija-1 ! na-Polje in Proletarec (Z). V prvem kolu, 4. oktobra, se bodo srečali v Polju s tamošnjim moštvom. Drugo kolo, 11. oktobra, bodo odigrali doma z Železničarjem (Lj). V tretjem kolu 18. oktobra, bodo nastopili r 2SD Celje II zunaj — v četrtem kolu, 25. oktobra, so pa prosti. Zadnjo tekmo — peto kolo — bodo odigrali 1. novembra doma z Velenjčani. Zmagovalec v tem tekmovanju sl bo pridobil pravico do vstopa v 1. republiško ligo. PRIJATELJSKA ROKOMETNA TEKMA Rudar-Celje 9:7 (4:4) V soboto, 19 septembra je trboveljski Rudar v prijateljski tekmi premagal slovenskega prvaka ŽSD Celje z 0:7 (4:4). Tekma je bilo zelo zanimiva ln napeta, sam potek igre je pa pokazal, da sc rokometaši Rudarja vse bolj uveljavljajo in da ne bodo imeli zadnje besede v republiški rokometni ligi Slovenije. I Tekmo so odigrali po novih [pravilih, ki so pravkar stopila , v veljavo, in to na trodelnem j igrišču, kjer sme biti pred ! vrati samo 6 branilcev in 6 napadalcev; če je enih kot drugih več, se prisodi prosti strel. Prvenstvo Zasavja V nadaljevanju prvenstvenih tekem je »Proletarec« po Izredno slabi igri premagal Litijo 56:40 (24:18). Lestvica: Svoboda 5 401 292:159 9 Proletarec 5 302 249:187 8 Litija 6 105 183:378 7 Kot se Je izvedelo. Je »Svoboda« Iz Trbovelj odstopila od nadaljnjega tekmovanja. -ml- Košarka Rudar—ŽSD Celje 29:38 V nedeljo se ‘e odigrala prvenstvena košarkarska tekma med celjskim Železničarjem in domačim Rudarjem. Po skrajno napeti igri bi Rudar kmalu izgubil igro čeprav je v prvem polčasu vodil s 25:15. Končni rezultat tekme je 39:38 v korist Rudarja — V predtekmi so mladinci Rudarja premagali borbene Zagorjane z 38:21. Sklepi NP Maribor razveljavljeni Kmkor že gori omenjeno, Je mariborska nogometna pod zveza — ne da bi o tem obvestila nadrejeni forum NZS — nedavno sklenila, dn bo izvedeno tekmovanje v vzhodni slovenski nogometni ligi, deljeno v dve I skupini Na zadnji seji pa Jo IO ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem primariju trboveljske bolnice dr. Virgilu Krasniku in njegovim asistentom za veliki trud, ki so ga vložili v zdravljenje moje težko poškodovane noge. Drago Zakrajšek Kolovrat-Izlake . MALI OGLASI PRODAMO kompletna, dobra ohranjena okna in nekaj rezanega lesa po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Prodam travnik (90 arov) ob cesti proti Polšniku, 3 km od postaje Save. — Naslov v upravi lista. RAZGLAS Ljudski odbor mestne občine v Trbovljah razpisuje za dne 26. septembra 1953 ob 8. uri zjutraj, na dvorišču mestnega podjetja »Megrad« v Trbovljah JAVNO DRAŽBO, na kateri se bosta prodali dve kobili, stari 17 let, z opravo. Izklicna cena je 75.000 din. Vsi dražitelji morajo položiti znesek 5 % od izklicne cene najkasneje pol ure pred začetkom dražbe v tajništvu LOMO — Trbovlje. Znesek se jim vrne po končani dražbi. Interesentom sta kobili na vpogled v hlevu podjetja »Megrad« do pol ure pred pričetkom dražbe. Iz pisarne tajništva LOMO Trbovlje IZGUBLJENO Izgubil sem štampiljko z besedilom »Radio Ljubljana št. 44«. — Pošten najditelj naj jo vrne v trgovini pri Pašu v Trbovljah. IZGUBLJENO Izgubil sem denarnico z osdb-no legitimacijo in ostalimi dokumenti na ime Jože Mejaš, Trbovlje, Vodenska cesta 35. — Pošteni najditelj naj vrne dokumente proti nagradi naslovniku ali pa v upravo našega lista. Opozorilo Zadnjikrat opominjam vse tiste, ki Se vedno blatijo po rajnih lokalih moje ime ln to1® naše blagajničarke, da s teto prenehajo, sicer bom vsakogar sodnijsko zasledoval. Kdor to1 pa ima povedati kaj važnega-naj ee zglasi na mojem donto (Novi dom št 14) in tamkaj V0* kaže svoj pogum. — Kovač, upravnik podjetja »Meso«, ^ bovlje. Popravek V obvestilo Lovske družine Trbovelj, ki smo ga prinesli zadnji številki našega lista, s® vrinila pomota; prvi stavek te®. sporočila se glasi pr«vllD° »Lovskn družina v TrbovlJ8^ obvešča kmetovalce, da 18 brezplačno dobijo f c n o H n ** članih lovske družine ■ • • Prav tako Je tiskarski * zagrešil v prejšnji številki * g savskega vestnika« v eia”1C*i0« Strojni tovarni »Miha jCga pogreško; zadnji odstavek ^ članka sc glasi pravilno t8 Lj »Dosedanje delo in uS ^ strojne tovarne ▼ TrbovU8 ’ nam porok, da bo to inlJuSjfl;o sko podjetje, ko bo k°n . ( svoje začrtane investicij Itd.« — Uredništvo. NZS ta sklep ovrgel z uf* .gu-vijo, da je dolltev vzhodne pinc slovenske nogometa® v nasprotju s sklepi \0 ln dodatne seje razMrJe*1 ^ NZS, to da se tekmovanje. ^ smo brali v nekaterih C!L c \J° v nedeljo, dne 20. t. m- p