Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12.ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo...........» 5’—
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cma. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o glas e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravnigtvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	* Celovec, 25. maja 1917.
Št. 21.
Tisza odiraja.
Budimpešta, 22. maja. Kabinet Tisza je danes popoldne v večurnem ministrskem svetu sklenil, ponuditi vladarju demisijo celotnega ministrstva.
Vzrok je, ker se opozicija zoper ogrsko vlado ni prav nič omilila, pač pa se poostrila in se v sedanjem času noče pustiti, da boj opozicije iznova vzplamti.
Na razvalinah stare politike.
Dne 18. majnika se je v Celovcu vršil sestanek nemškonacionalnih zaupnikov, ki so se ga udeležili tudi vsi strankini poslanci razen dr. Waldnerja. Med dr. Steinwenderjem in ofenzivnim dr. Angererjem je prišlo na shodu do ostrega spopada. G-lavno besedo je imel pa posl. Dobernig. Njegovo obširno poročilo o notranjepolitičnem položaju je bil konfiteor nemškoracio-nalne politike v preteklosti, žal konfiteor brez kesa in trdnega sklepa, poboljšati se. Ta shod je izpovedal, da je nemškonacionalna politika zadnje tedne doživela popoln polom, kakor tudi vladna notranja politika, ki je hodila po stopinjah nemških strank. HOnlinger, predsednik shoda, je imenoval ta polom „eine aufierordentlich bedenk-liche Amierung des Kurses" (izredno nevarno iz-premembo vladanja) in „hudo razočaranje11.
Na razpotju notranje politike stojimo, je dejal posl. Dobernig; kmalu po izbruhu vojne so Nemci začeli delati načrt, kako bi nanovo zgradili in preuredili državo in so se zedinili v znanih nemških zahtevah, s katerimi so po svoje hoteli urediti“ državo. Že rajni ministrski predsednik grof Sturgkh se je zavezal, da izvede nemške zahteve. Te obljube je prevzel tudi sedanji ministrski predsednik. Žal, pravi Dobernig, se je izgubilo mnogo časa, pravi trenotek je bil zamujen. Hvala Bogu! pa pravimo mi, da se ta nemški načrt ni izvršil, ker bi bili sicer danes od miru bolj oddaljeni kakor prej kdaj.
Saj priznava Dobernig, da so dogodki na Ruskem povzročili preobrat naše notranje politike: „Dne 15. aprila je izjavil zunanji minister grof Czernin, ki se je dotedaj zavzemal za izvršitev zahtev, da, naravnost zaprisegel nanje, da je v sedanjem svetovnem položaju oktroà nemogoč, da ruska revolucija meče svoje^ sence že v druge države, da je treba s tem računati, in da bi oktroà (nemških jezikovnih zahtev) lahko motil mirovna pogajanja, ki so se tedaj že na-stavila.M Tej zahtevi časa se je udal tudi Clam-Martinic in začasno tudi nemške stranke.
Cesar je, poroča Dobernig, povodom svojega potovanja v Bolcàn uplival na tirolske poslance, da bi pripomogli k mirnemu razpoloženju v parlamentu, ker s pomočjo parlamenta moramo doseči mir.
Nemške zahteve, ki so jih Nemci le začasno umaknili, pa ravno ovirajo možnost, da se kmalu sklene mir. Ali se tega Nemci zavedajo? Želeti bi bilo, da začnejo o tem trezno premišljevati, ker bode sicer njihova politika doživela drug in
^ b^aninfivQ1 je Dobernigovo priznanje, da je šovinizem (prenapetost) Madjarov v oc® ^e vzdržljivo, tem zanimivejše, ker je bil Dobernig najgorečnejši zagovornik Piszove m -jarske politike, ki gre sedaj v cvet m klasj . Ogrska nas je pustila na cedilu.
O vladni politiki glede slovanskega juga je Dobernig povedal, da se vlada z bodočnostjo Bosne, Hercegovine in predvsem Srbije še sploh m Pečala, tem bolj pa Madjari s Srbijo, ki se tam brezmejno šopirijo. Tudi v Bosni h* Herceg smo izgubili skoro ves uphv. Celo Dalmacijo ' čejo Ogri. Dobernig je odločno zoper samostojnost Dalmacije.
Prvič slišimo iz Dobernigovih ust to-le: V po številu pretežni nenemški državi se od jiositelja krone ne more zahtevati, da bi vladal samo nemško.
Glede razmerja med Nemčijo in Avstro-Ogrsko je rekel, da bi se pregrešili na usodi obeh držav, če bi sedaj tiste tajne sile, ki se trudijo poostriti dejanska naravna nasprotstva obeh držav, imele uspeh, da bi odmaknile avstro-ogrsko monarhijo od svojega dosedanjega zvestega zaveznika.
V sklenjeni resoluciji so zborovalci izrekli svoje obžalovanje, da je Clam-Martinicova vlada opustila kot „ državno potrebnost" spoznano notranjo prenredbo Avstrije, in izjavili, da Clam-Martinicova vlada dosedaj ni niti najmanjše storila, da bi si v najhujšem času pridobila zaupanje tako požrtvovalnega nemškega državnega naroda.
Dobernig je rekel: Reči si moramo, da je prenovitev države in rešitev vseh teh vprašanj mogoča le pod nemškim vodstvom. Mi pa pravimo: Nemci bi bili v to poklicani, pa s takimi sklepi, kakor so jih storili na tem sestanku, tega nikdar ne bodo dosegli. Obnovitev starih grehov more prinesti le nova razočaranja.
Deseta italijanska ofenziva.
Silovita osemdnevna bitka ob Soči počiva. Lahi so vsled velikanskih izgub prenehali naskakovati in zbirajo novih moči. Dosedaj se je hvala Bogu njihov poizkus, prodreti našo fronto, ponesrečil, in po izkušnjah dosedanje vojne smemo trdno upati, da se bodo tudi vsi naskoki razbili ob nezlomljivi naši fronti pod vodstvom gen. polk. Boroeviča. Tokrat so Lahi nastavili svoje glavne moči od Avč do Solkana. Pri Plaveh so za vsako ceno hoteli prodreti ; načrt so pač imeli med Trnovskim gozdom in Sočo potem prodreti proti Ajdovščini in tako z obkoljevanjem naše čete na Komenski planoti prisiliti, da se umaknejo. Naše čete so se hrabro borile, brez primere. Žlasti se je odlikoval hraber spodnještajerski polk, črno-vojniki mariborskega okraja, na najnevarnejšem kraju. Lahi takega odpora pač niso pričakovali. „Secolo“ povoča iz glavnega stana mnenje, da so Rusi krivi, ako naletavajo Lahi na toliko avstrijskih čet in topov. Sovražni odpor zlasti pri Gorici in na Krasu je pokazal, pravi ,,Secolo", tako bogastvo na sredstvih, kakršno mu more dati samo popoln mir na vzhodni fronti. 1500 sovražnih ognjenih žrel vsakega kalibra je postavljenih od morja do Trnovega na črti komaj 18 km.
Kakšen uspeh imajo Italijani? Po strahovitih bojih z menjajočo se srečo so zasedli goro Kuk, južnovzhodno od Plave, naprej pa niso mogli. Zaman so naskakovali Sveto goro in pri Avči, kjer so zasedli 14. t. m. vasi Log in Bodrež na levem bregu Soče, so bili nato zopet vrženi na desni breg.
V Šampanji se vrši nova bitka.
Politični pregled.
Izjava nemškega kancelarja.
Nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg je podal v državnem zboru z veliko napetostjo pričakovano izjavo o vojnih ciljih Nemčije. V diplomatični loži je bil navzoč tudi avstro-ogrski poslanik princ Hohenlohe in v neki loži za občinstvo so prisostvovali avstrijski socialdemokra-tični poslanci dr. Adler, Seitz, dr. [Renner in
Ellenbogen.
Najprej je utemeljeval interpelacijo konservativcev poslanec dr. ROsicke. Govoril je zoper mir, ki bi se sklenil brez vsake vojne odškodnine in brez vsake aneksije (priklopitve zavojevanih dežel). Socialni demokratje, je dejal, želijo skorajšnji mir po poti, ki ga hodijo socialni demokratje Sovražniki upajo na našo neslogo. Wilson je izjavil, da s Hohenzollernci ne bo sklepal miru Ameriško ljudstvo je prepričano, da mo-
rajo Hohenzollernci iti. V nemških srcih je monarhija pregloboko ukoreninjena, da bi jo mogla nesramnost čveterosporazuma ali Wilsona uničiti. Odškodnini odpovedati se, se pravi nositi breme milijard cela desetletja.
Za njim je govoril socialdemokratični poslanec Scheidemann. Naši mirovni cilji, je dejal, so še tam kakor so bili 4. avgusta: da tudi mi hočemo imeti zagotovljeno nedotaknjenost nemške države, njeno politično samostojnosfc t ib >>	^
njene gospodarske interese. Podjarmljenje'^»!^ narodov pa tudi danes odklanjamo. Govornik govori zoper Vsenemce in se pritožuje, da spravljajo v ospredje osebo nemškega cesarja; uspeh je ta, da v inozemstvu vsledtega za vsenemške blodnje delajo odgovornega cesarja. Ako bi se Francoska in Angleška odpovedali aneksijam in bi se Nemčija držala zavojevalnih načrtov, bi v deželi nastala revolucija. (Te besede so izzvale pri drugih strankah silno ogorčenje.) Govornik konča z vzklikom: Živel mir! Živela svobodna Evropa!
Nato je govoril Bethmann-Hollweg.
Izjava o naših vojnih ciljih, je dejal, bi v sedanjem trenotku ne služila interesom dežele. Zato jo odklanja. Dopustil je prost razgovor o vojnih ciljih, da pa vlada sama ne bo podala nobene tozadevne izjave. Kar je bilo mogoče povedati, je že svoj čas v državnem zboru nasplošno povedal in je bilo to izraženo v mirovni ponudbi 12. decembra lanskega leta.
Nanovo nastalo mnenje, da je med Nemčijo in njenimi zavezniki v mirovnem vprašanju nesoglasje, je bajka.
Za njega je pri razmišljevanju o vojnih ciljih merodajno edino le, kako hitro in srečno končati vojsko. Več ne more storiti in povedati. Pri Angleški in Francoski ni videti, da bi bili sprejemljivi za mir, pa ;tudi svojih zavojevalnih in gospodarskih uničevalnih ciljev niste opustili.
Ne da bi kaj pridobili, smo začeli to vojsko in smo sedaj v boju skoro zoper ves svet, ampak samo zato, da zagotovimo svoj obstoj in utrdimo bodočnost naroda.
O Rusiji je že govoril. Zdi se, da Rusija zase noče osvajati. Če pa hoče v tem smislu vplivati tudi na svoje zaveznike, ne ve. Brez dvoma se bo Angleška tudi v bodoče na vse kriplje trudila, da vpreže Rusijo v angleški vojni voz in prekriža ruske želje po skorajšnjem svetovnem miru.
Če pa noče Rusija več prelivati svoje krvi in noče več slišati o nasilnih zavojevalnih načrtih in če hoče z nami trajno mirno življenje, potem je jasno, da tudi mi ne bomo tega razmerja motili in njenega razvoja onemogočili z zahtevami, ki so proti svobodi in volji narodov in bi poganjale kali novega sovraštva.
Naš vojaški položaj je tako dober, kakor š6 nikdar od začetka vojske ni bil. Smemo popolnoma zaupati, da se bližamo dobremu koncu.
Potem bo prišel čas, da se bomo mogli pogajati s sovražniki o naših mirovnih ciljih, glede katerih popolnoma soglašam z najvišjim armadnim vodstvom.
V debati o kancelarjevi izjavi je v imenu centruma izrazil svoje zadovoljstvo nad kance-laijevo izjavo poslanec S p ah n.
Neodvisni socialni demokrat Ledebonr ž njo ni bil zadovoljen. Rekel je, da razen velikih fantastov nihče v zbornici ne verjame, da bi mogla Nemčija sovražnike tako premagati^ da bi jim stopila za vrat. Naš cilj je, je dejal, z mirom doseči tak položaj, da bi imel vsak Nemec po celem svetu enako možnost razvoja kakor vsak drug. Prepričani smo, da mora tudi na Nemškem priti konečno do tega, kakor na Ruskem. Y Nemčiji moramo prejkomogoče uvesti republiko. Predlagali bomo, da ustavni odsek stori priprave, da nemško državo preustroji v republiko.
Clam-Martinlcova vlada osamljena.
Da je nacionalna politika nemških strank doživela polom, ni ničesar novega. Vedno bolj jasno pa se kaže, kako veliko napako je storila sedanja vlada, da je nemški nacionalni politiki sledila. Pognala je v opozicijo Čehe in Jugoslovane ter Rusine. Upala je še na Poljake, ki so bili v preteklosti ob strani Nemcev vedno vladna opora. Sedaj se je pa narušil tudi ta temelj. Poljska ljudska stranka je v «Poljskem kolu“ odločno zahtevala, da kolo zapusti svojo staro politično pot, sicer izstopi iz kola. Ker ima Poljska ljudska stranka pri bodočih volitvah največ šans in se poljski narod nagiblje k njej, je Poljski kolo izvajal iz te zahteve posledice. Predsednik vitez pl. Bilinski je odstopil in poljski minister dr. Bobrzinski je podal zopet demisijo. Bilinski je v klubu izjavil: „Mi branimo svoj politični program, ki je meril na združenje Galicije s poljskim kraljestvom, in ko je ta program brez naše krivde padel, smo se pečali s vprašanjem o samostojni Galiciji; to pa smo smatrali le za sredstvo, ki naj bi nam zbližalo uresničenje našega narodnega ideala. Na 28. t. m. je sklican v Krakov zbor poljskih državnih in deželnih poslancev. Stališče, ki so ga zavzeli Poljaki, je položaj vlade zelo poslabšal. Najboljše je pa to, da so začeli alpski nemški nacionalci zoper vlado godrnjati. Nemške stranke so s svojo brezobzirno politiko in neizvedljivimi nacionalnimi zahtevami spravile vlado v zadrego, sedaj pa se ji odmičejo in proglašajo politiko proste roke. Tako se je poslanec Dobernig na shodu nemških zaupnikov dne 18. t. m. v Celovcu izrazil: «Nasproti sedanji vladi si moramo pridržati prosto roko. Prav nič se ne vežemo nanjo, čeravno se v njej nahajata dva nemška ministra." Ne samo, da je iz vladne večine vsled postopanja Poljakov nastala vladna manjšina, ampak kakšna je povrh ta vladna manjšina! Vlada si je izbrala in poiskala slabo «oporo". Tako se zopet maščuje tisti stari greh, da se vlada na svarila Jugoslovanov ni prav nič ozirala.
Dnevne vesti.
Hrvatsko - slovenski politiki pri cesarju.
Dne 20. t. m. popoldan ob pol 6. uri je cesar sprejel v avdijenci načelnika Hrvatsko - slovenskega kluba dr. Korošca in klubove člane dr. Kreka, viteza Pogačnika, Spinčiča in dr. Šušteršiča.
Prehranilni nadzornik za Koroško. Minister in vodja c. kr. urada za ljudsko prehrano je imenoval finančnega svetnika nižjeavstrijskega deželnega finančnega ravnateljstva dr. Henrika Buchs-bauma za prehranilnega nadzornika za deveti nadzorovalni okraj (Koroško) z uradnim sedežem v Celovcu.
Živnostenska banka v Pragi je zàse in svoje podružnice podpisala 15 milijonov kron VI. vojnega posojila.
Vič. g. msgr. Rafko Kozak, višji vojaški kurat, je imenovan za vojaškega superiora 2. razreda. Iskreno čestitamo!
Vojaška imenovanja. Majorji so postali stotniki Alfonz Žerjav od 17. pp., Rudolf Mbbius od 17. pp. in Rudolf Maister od 26. strelskega polka.
Odlikovanje. Za pospeševanje vojnih posojil je dobilo mnogo oseb od finančnega ministra priznanje, med drugimi vlč. g. Ivan Žel, kanonik v Velikovcu.
Vojaško odlikovanje. Cesarsko pohvalno priznanje s podelitvijo mečev je dobil nadporočnik Jožef Rapo c.
Visoko odlikovanje vojnega kurata. Pavel Žagar, duhovnik lavantinske škofije, sedaj vojni kurat, je za svoje požrtvovalno službovanje odlikovan z viteškim križcem Franc-Jožefovega reda z vojnim okraskom.
Vojaški škof dr. Bjelik se je v nedeljo, 20. t. m., mudil v Celovcu, kjer je nadzoroval vojaško dušno pastirstvo.
Odlikovanje. Vič. g. vojni kurat Ciril Kandut je bil za hrabro in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom odlikovan z duhovnim zaslužnim križcem 2. vrste z meči.
Naše žrtve za domovino. Poroča se nam, da je že na Velikonočni pondeljek umrl na laškem bojišču junaške smrti poročnik Valentin S ibi c, poveljnik oddelka strojnih pušk. Zadela ga je granata. Bil je odlikovan s signum laudis in bi bil v kratkem povišan v nadporočnika. Doma je_ bil iz Grabštanja in zaveden Slovenec. Že v začetku vojske se je raznesla vest, da je padel. Ko se je pozneje na dopustu o tem raz-govarjal z našim urednikom, se je smehljal. Bil je izredno lep, ljubeznjiv mladenič, da bi ga človek kar gledal, in nadarjen. Svetila mu večna luč! — Dne 17. majnika je bil pri naskoku na soškem bojišču zadet od šrapnela v nogo in trebuh poročnik Ferdinand Prim us, sin hišnika
Mohorjeve družbe. Tretji dan nato je umrl in je pokopan v Lokovcu. To je že drugi sin hišnika Primusa, ki je postal žrtev domovine. Leta 1914. je dovršil maturo na celovški gimnaziji, obenem z bratom Maksom, ki je maturiral na učiteljišču. Deset mesecev se je boril na ruski fronti, potem na romunskem bojišču in nazadnje je branil ljubljeno slovensko domovino pred upadom tuje zemlje lačnih Italijanov. Lani je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Ko je bil ranjen, si je silno še želel videti svoje stariše. Pa ni mu bilo dano. Stariši so izgubili ž njim vse. Ostali so sami na tem svetu. Bog daj pokoj njegovi blagi duši!
G. dr. Rok Jesenko piše našemu uredniku iz Skobeleva z dne 21./2. 1917: Kako se kaj imaš? Že dolgo nimam poročila od Tebe. Jaz sem začel novo leto s precej akutno angino, ki pa je po treh tednih temeljitega grgranja zopet izginila. Tu je namreč podnebje približno takšno kakor pri Vas na Koroškem, s pogostimi in temeljitimi temperaturnimi izpremembami, katerih občutljiva grla ne prenesó posebno lahko. Sicer se bliža zopet mila pomlad in čas vstajenja, h kateremu nam daj ljubi Bog mnogo zaželjeni mir! Pozdrav tebi in vsem znanim!
Pozdrav vojakom na bojišču. Iskreno nam pozdravljeni, hrabri branitelji domovine! Zdaj ko klije krasni majnik, se zbiramo pred okrašenim majniškim oltarjem in se tudi vsak dan vas, dragih na bojišču, spominjamo v vroči molitvi in prosimo Kraljico vojnih trum, da bi izprosila kmalu tako težko pričakovani mir. Do tega časa vas priporočamo Mariji, Kraljici miru, naj vas ona ščiti s svojo mogočno roko. Srčne pozdrave pošiljamo vsem koroškim, posebno tistiin fantom, ki se na naše veselje v «Miru" oglašajo. Že znana dekleta in bralke «Mira" iz Priblevasi.
Št. Jakob v Rožu. (Desetletnica Marijine družbe, igra.) Na binkoštno nedeljo ob dveh popoldne obhaja tukajšnja Marijina družba izredno cerkveno slavnost, desetletnico svojega obstanka in želi, da bi se je udeležile vse sosedne Marijine družbe. Binkoštni pondeljek pa priredi v Narodnem domu igro „sv. Cita" in veseloigro «gospa Fips in gospodična Tips". Ker bo igra izredno zanimiva, se pričakuje vsestranska udeležba od blizu in daleč. Začetek točno ob 3. uri; sedeži 80 vin. stojišča 60 vin.; čisti dobiček je namenjen za Rdeči križ in za nagrobni spomenik padlih št. jakobskih vojakov. Igra se bo v nedeljo 3. junija istotam ponovila.
Dobrlavas. (Kmetom «prijazni" šolski svet!) Vse sile se napenjajo, da bi kmetje največ ko mogoče delali, a naš šolski svet to požrtvovalnost naravnost ubija s tem, da kmetom nalaga kazni, če ne pošiljajo otrok v šolo, in to takim gospodarjem, ki so dali v vojsko do pet sinov. Tako je naložil kazen nekemu takemu kmetu, ker ni pošiljal v šolo svoje hčerke, ki je ob Veliki noči že 14 let izpolnila.
Štebenj pri Dobrlivasi. (Pogreb.) Dne 9. t. m. so bili tukaj pokopani pd. Konradov oče Jožef Konrad, bivši cerkveni ključar (24 let), cerkovnik (8 leti župan globaški (6 let), zastopnik Štebna (več let) itd. —, tč. vdovec — vžitkar v starosti 79 let. Bili so svoj čas (1. 1850) 2 leti na šolah v Celovcu in sošolec f vlč. g. Lukeža Vavtižarja, prošta v Dobrlivasi, in so se svojih profesoijev živo spominjali. Bili so res značajen in vzgleden mož ter zvest sin katoliške cerkve in vodnik roženvenske bratovščine. Med svotovno vojsko so občutili tudi njeno bridkost. Dobili so poročilo, da je bil njihov starejši sin Alojzij lani v Bukovini od Rusov ujet. Že dolgo je bila njih prava noga odprta in so težko hodili, zdaj pa se je še pridružilo vnetje pljuč, ki jih je tako naglo pokosilo za — večnost. Na pogreb so prišli trije čč. gg. duhovniki: globaški g. župnik, šmihelski g. kaplan in domači gospod, ki so o nagrobnici vzglednega očeta stavili drugim staršem v vzgled in posnemanje kot blagodejno vodilo in podporo svojim otrokom. Kakor drevesca brez kola, tako otroci brez podpore starišev ne morejo prav uspeti. Udeležba je bila velika, tudi cerkveni pevci so lepo opravili svojo dolžnost. Blagi Konradov oče, počivajte v miru.
Peče. (Vas pogorela.) Pretečeni petek, 18. maja, je bil za Peče pri Podkloštru usoden dan: vsa vas je pogorela. Ob 8. uri zvečer je izbruhnil na sedaj še nepojasnen način ogenj v Pibrovem skednju, ki se je ob močnem vetru čudovito hitro širil od hiše do hiše. Poslopja so krita večinoma s skodljami in stoje tesno drugo ob drugem. Zato je imel od vetra podpihan ogenj lahko delo. — Goreči kosi od skodelj so frčali, gnani od močnega vetra v mogočnih lokih po 20 do 30 m daleč ter zažigali vse, kamor so padali. Kakor trska suhe strehe so se na severu in na vzhodu obenem vnemale. V treh urah je bilo 52 poslopij uničenih — je pogorelo 29 hišnih številk. — Od Pibra pa doli doli do želez-
niške postaje je ogenj prizanesel le cerkvici na griču, Krobatovemu, Ferenčevemu in Fikslnove-mu posestvu ter Drobeževi hiši in Murerjevemu skednju — vse drugo je vpepelil. Grozno slikovit je bil prizor, ko se je vnelo Pečarjevo poslopje, krito s cementno opeko; to je pokalo, prasketalo in ropotalo, kakor da bi ragljale strojne puške ter sipale smrt daleč na okolu! — Človeških žrtev ni! Pač pa je dobila pri reševanju hišne oprave in živeža Pintarjeva mati, ga. Ma. Mikula resne opekline. Opekel se je tudi g. Komposch Jož. ml., trgovec iz Podkloštra, ko je ob lastni nevarnosti pomagal reševati ljudi iz goreče Pečarjeve hiše. — Kaj se je rešilo? Nekoliko hišne oprave, obleke in živina! Dvema posestnikoma pa so zgorele svinje. Drugo je pa vse: prah in pepel! — Pomoč je bila sicer hitro na mestu, vojaštvo, gasilci od vseh sosednih vasi in župnij in vojni ujetniki so prihiteli ter se kosali v reševanju. Ali pomanjkanje vode je silno otežkočilo borbo z ognjem, le tri brizgalnice so mogle delovati, druge so počivale. Zato je zmagal ognjeni element. — Ljudstvo je ob tej novi nesreči hudo prizadeto. V jeseni 1. 1916. povodenj, sedaj pa ogenj in vrhu vsega tega: vojska. — Žavarovalnina je prenizka, da bi si ljudje mogli obnoviti svoje domovje. — Naj bi krščanska usmiljenost ne pozabila med vojnimi križi pogorelcev v Pečah. — Ustanovil se je že odbor za pomoč pogorelcem. Darove sprejema za enkrat župnijski urad in županstvo v Podkloštru! Peče morajo na novo vstati!
Št. Rupert pri Teiikovcu. (Poroka.) Dne 20. t. m. se je tukaj zelo slovesno vršila poroka našega vrlega mladega kmeta našinca Jožefa Kumerja pd. Hubelnika na Vinogradih z Nežo Juh pd. Holcarjevo rejenko v Mrzlivodi, ki je kot prva izmed članic tukajšnje Marijine družbe stopila pred poročni oltar. Nevesta, ki je bila tudi odbornica naše Marijine družbe, je bila ena najodličnejših in najdelavnejših članic naše družbe, je nastopila opetovano na raznih družbinih shodih kot spretna govornica in kot dovršena igralka pri družbinih predstavah in tako pripomogla k lepemu razvoju naše družbe. V slovesnem sprevodu je naša družba z zastavo spremljala svojo odlično članico v cerkev, zapela lepi pesmi pred in po poroki. Posebno ganljiva je bila po poroki poslovilna slavnost v naši krasno okinčani šolski telovadnici z govori in ubranim petjem Marijinih in narodnih pesmi. Tudi sosedna želinjska Marijina družba je poslala k naši slavnosti pet zastopnic. Želimo novoporočencama obilo milosti božje in sreče v novem stanu!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Pogreb junaka.) Dne 20. t. m. je po primeroma kratki bolezni preminul tukajšnji mladi posestnik Valentin Werkl pd. Krigl na Vinogradih, star šele 31 let, zapustivši mlado vdovo in dve majhni hčerki. Pokojni Krigl je bil dasi še tako mlad, pobožen, prepričan krščanski mož in vselej zvest pristaš naše stranke. V sedanji svetovni vojski se je odlikoval kot hraber vojak na ruski fronti, kjer je bil na nogi težko ranjen in nato kot invalid poslan domov. Nadčloveški napori v vojski so mu pa povzročili še tudi srčno, plučno in ledviško bolezen in ni bilo več pomoči. Pogreb njegov je bil zelo sijajen, v slovo mu je govoril v grob g. župnik, čč. šolske sestre so mu pa zapele ginljivo žalostinko. Naj blagi mladi junak v miru počiva, ugledni družini naše globoko sožalje!
Nabiranje majnikovih hroščev. Posušeni majnikovi hrošči so izborna redilna krma zlasti za svinje in kure. Zato je c. kr. deželna vlada nabiranju, povzročenemu po c. kr. intendanci 10. armadnega poveljstva radevolje obljubila podporo. Najbolje se hrošči pomoré z vrelo vodo, nato se posušč in spravijo v zaboje in vreče. V območju c. kr. okrajnih glavarstev v Beljaku in Špitalu se oddajajo na etapno oskrbovalno skladišče v Beljaku, v območju celovškega magistrata ter okrajnih glavarstev v Celovcu, Volšpesku in Velikovcu na etapno oskrbovalno skladišče (Etappenverpflegs-magazin) v Celovcu. Intendanca je določila za kilo neto popolnoma posušenih hroščev 16 vin., ki jih prevzemališča izplačajo v smislu navodil, ki jih bodo politične oblasti še razglasile.
Nekaj besed k 6. vojnemu posojilu.
Od dr. Julija Sylvestra, predsednika avstrijske zbornice.
Trdno kakor skala stojé naše armade v boju in kljubujejo vsepovsod sovražnim naskokom. Na Italijanskem, Ruskem, v balkanskih deželah in v daljni Mali Aziji neustrašeno bijejo strašni boj, ki je odločen našemu času. Z velikansko požrtvovalnostjo in nikdar usahlo potrpežljivostjo vršijo junaške čine, ki so brez primere. Z jeklenim pisalom bodo ti čini zaznamovani v zgodovini.
Zvestoba za zvestobo!
Država se v pokritje svojih vojnih stroškov zopet obrača do svojih narodov; ti morajo poma-
Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pot muka ter slabi z bolečino tudi celo telo.
Bolečin prostfl odstrflniteu hiirjih očes
je za vsakogar, ki jih ima, prava hlagodat. Nikoli ne moremo dovolj svariti pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrežemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu in nesnagi, to pride v rano in nešteto slučajev krvnega zastrupljanja s smrtnim izidom se je na ta način že zgodilo. Kurja očesa se dado brez noža lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevim turistovskim obližem z znamko „Elsa“. Obliž za kurja očesa, cena 1 krono, v škatljah 2 kroni, ali Fellerjeva turistovska tinktura z znamko „Elsa“ (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči turistov, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočajo kot sredstvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa. Dočim odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa kakor tudi izrezovanje, piljenje itd. samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, tako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki kurja očesa popolnomo s korenino vred. Oba izdelka kakor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena 1 krono) — se naroči pri E. V. Kellerju, lekarnarju, Stubica, Elsatrg št. 67
(Hrvatska). Za zavoj in poštnino 2 K 30 h več.
gati, pokriti velike stroške, ki jih povzroča vojska. Tu pač ni nobenega pomisleka, prevdarjanja. Vsak naj prispeva, da na bojišču ne nastane sila, da bo za srečen konec mogoče vse preskrbeti. Ne samo za državo, za svoj narod, za svojo občino in družino prispeva posameznik — ne, tudi zàse se mora udeležiti posojila, ker je vendar član celote in brez tega ne more obstati. Če znamenja ne varajo, gre nesrečna vojska, ki pustoši sedaj Evropo, proti svojemu koncu, in hrepenenje narodov po častnem in uspešnem miru se kmalu izpolni. Cilj pa še ni dosežen in je torej potrebno, napeti še prav izredno svoje moči.
Zato sledite klicu po podpisovanju novega vojnega posojila!
Dr. Friderik Adler pred sodiščem.
Dne 18. majnika se je začela pred deželnim kot izjemnim sodiščem na Dunaju sodna obravnava zoper morilca grofa Stiirgkha in je trajala dva dni. Obtožnico je sestavil dvorni svetnik Hbpler. Predsedoval je deželni sodni svetnik dr. Heidt. Obtoženca je branil dr. Harpner.
Obtožnica navaja, da je bil dr. Frid. Adler rojen 1. 1879 na Dunaju, je tja pristojen, brezverec, oženjen, po poklicu pisatelj. Dne 21. okt. 191o je
na Dunaju na dr. Karla grofa Stiirgkha zavratno oddal iz revolverja štiri strele, vsled česar je nastopila smrt. S tem je dr. Frid. Adler storil zločin umora po §§ 134, 135 in je po § 136 kazniv. Obtožnica opisuje znani umor in opisuje obtožen-čevo življenje in mišljenje. V preiskovalnem zaporu sta ga opazovala dva zdravnika in dognala, da je pri pameti.
Dr. Harpner je stavil predlog, da sodišče izjavi, da ni kompetentno, češ da bi po zakonu morala soditi porota. Sodni dvor je predlog odklonil.
Zagovor obtoženca.
Obtoženec pravi, da se čuti krivega toliko kakor vsak oficir, ki v vojski mori ali da povelje moriti. V preiskavi se je moral hudo boriti, da je dokazal, da je pri pameti. Svojega čina ni izvršil v zmedenosti, ampak popolnoma premišljeno ter je o njem poldrugo leto prej premišljeval, na vse strani in o posledicah, zavedajoč se, da s tem sklene svoje življenje. Ko je meseca oktobra lani prestopil prag sodišča, je bil prepričan, da ga živ ne bo več zapustil in sodišče ne bo moglo drugega storiti, kakor obsoditi ga na smrt na vislicah. Če bi bile klopi na sodišču tako zasedene, kakor odgovarja pravni uredbi, potem bi bilo mogoče, da bi bila obsodba drugačna. Sicer pa porotnih sodišč ne precenjuje. Ravno sodne razmere so nanj od začetka vojske najobčutneje pritiskale. Ministrstvo Stiirgkh-Hochenburgerjevo je že 25. julija 1914, še predno je bila napovedana vojska, delovanje porotnih sodišč ustavilo. Porotna sodišča so pridobitev iz 1. 1848 proti absolutizmu. V sedanjem sodnem dvoru ne vidi sodnega dvora, ampak le šest gospodov, ki so se odločili, da postopajo zoper njega.
Obtoženec se nato spominja, da je na 23. okt. sklical dr. Sylvester konferenco, da bi zahtevali sklicanje zbornice. Grof Stiirgkh se je branil, in zato je obtoženec sklenil, da pokliče ministrskega predsednika na račun. V tej državi, ki jo je državni pravdnik imenoval urejeno državo, ni bilo druzega orožja. Nato prebere iz stenografičnega zapisnika zbornice znani nujni predlog dr. Hochen-burgerja in tovarišev, v katerem imenuje Hochen-burger Badenije odredbe po § 14 zločin.
Adlerjev patriotizem.
Državni pravdnik je razlagal ves čin, nadaljuje dr. Adler, kot mogoč le, ker je bil Adler toliko let v tujini in je izgubil prirojeni domovinski čut. Ne reflektira na to, da ga imajo za patriota. Smatra za usodo, biti Avstrijec, tembolj, če ima za ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Avstrija bo ali demokratska zvezna država ali je ne bo. Socialni demokratje imajo večjo stvar pred seboj, kakor začasno obliko države. Zato se ne morejo za državo vpregati, kakor so se žal gotovi njegovi prejšnji prijatelji.
'Zoper svoje sodruge.
„In moja stranka! Stranka, ki jo reprezentira dr. Karel Renner, ki je spravil v stranko duha, da se je bilo v vojnem času stranke treba sramovati. Vse sem storil, da bi nesnago odstranil, ki so jo politiki na to stranko natrosili. To morate razumeti, če hočete moj čin razumeti." Ni treba v političnem boju vedno vsega izdati, vojne zvijače so dovoljene, v vojni kakor v politiki; tudi kompromisi obstojó, toda zvestoba do lastnih načel se mora ohraniti. Doživeli smo, da se je v Avstriji socialna demokracija ravnala po nemško-nacionalnih načelih. To so bili gospodje Perners-torfer, Leuthner, Hartmann. Ne morem jim odre-
kati svojega spoštovanja, če pa se je dr. Renner klanjal staroavstrijskim idealom, more to pripisovati le notranji lažnivosti. Večina v vodstvu stranke deli njegovo zaničevanje do vladnega sistema v Avstriji.
Jaz sem bil vse svoje življenje revolucijonar, nadaljuje govornik, in sem revolucijo smatral vedno kot nekaj zelo resnega. Dnevno politiko sem smatral kot sredstvo za revolucijo. Kdo bi bil mislil na revolucijo med vojsko, in kako zdaj rusko revolucijo slavijo? Jedro našega programa je bilo: Naj se vojska kakorkoli konča, zmage nočemo, ne zmagovalcev ne premaganih, nočemo koristi od vojske. Mi socialni demokratje smo vedno rekli, da vodimo boj za proletarijat vsega sveta, ne za angleškega, nemškega, avstrijskega proletarca. Zadnji prvi maj je ,.Arbeiterzeitung“ zopet našla to pot nazaj.
Nato je govoril o cenzuri pod Sturgkhom, ki da je morala urednike siliti v obup. Socildemo-kratični listi so morali od policije narekovane članke sprejemati, če se niso hoteli podati v nevarnost, da jih ustavijo. Neki socialdemokratični uradnik pri bolniški blagajni je bil na smrt obsojen, ker je pomnožil pesem, ki se je v „Neue Freie Presse" 'nemoteno smela natisniti. Ta slučaj je nanj posebno hudo vplival.
O pravosodnih razmerah.
Obtoženec govori nato o delovanju domobranskih sodišč. Domobransko sodišče je več kakor 900 let ječe in 26 mrtvih zakrivilo. Omenjal je konfiniranja in interniranja, ki so se vsled cesarjeve odredbe zadnje dni izpremenila.
Dve leti se v Avstriji ni vedelo, kdo vlada. Rusija, Kitajska, da ne govorimo o Evropi, ste imeli državni zbor, Avstrija ne. Nismo imeli nobenega ljudskega zastopstva. To je bilo najhuje. Stiirgkh je bil tu glavni kvivec. Stiirgkh je obravnaval z nemškimi radikalci, da bi oktroiral nove ustavne zakone. Tudi nagodbo z Ogrsko je hotel s Tiszo na lastno roko in obenem trgovinsko pogodbo na dva desetletja skleniti in s § 14 uvesti. Usoda vse države je slonela na enem možu; ta je rekel, da napravi vse, v resnici pa ničesar ni storil.
Tik pred napadom so bila dana dejstva, ki so dokazovala, da za dolgo časa ni pričakovati ustavnih razmer. Tedaj je dr. Silvester sklical v zbornico konferenco načelnikov strank. Tedaj je Sturg:kh izjavil, in za obtoženca da je bilo to okločilnega pomena, da zanj ta konferenca načelnikov ne obstoji, v to se ne spušča, ne pride tja.
Zadnji del zaslišanja.
Državni pravdnik: Prej ste imenovali še dve osebi, ki pridejo za napad v poštev.
Obtoženec: Da, pravosodni minister Hochen-burger in Tisza. Tisza, ker se je tedaj reklo, da komandira v Avstriji. Pa sem si premislil, ker bi se bil čin lahko napačno razlagal. Na Hochenburgerja sem mislil. Pa ta ni imel tiste značajnosti, ki mi je pri Stiirgkhu vzbujala še nekako spoštovanje. Hochenburgerja sem vedno smatral kot manjvredni individij.
Votant dr. Ehrenbach vpraša obtoženca, ka-kovo je bilo njegovo dušno razpoloženje pred napadom. Obtoženec: Ko sem pri vstopu v dvorano opazil Stiirgkha, sem bil silno razburjen in sem premišljeval, kaj naj naredim: Takoj streljati, ne, prej jesti! Naročil sem južino, pri nas v družini smo vsi zelo razburjeni, kadar smo lačni.
Zaslišanje obtoženca je bilo končano. Obtoženec je govoril skoro šest ur.
Podpisujte	.
šesto vojno posojilo
pri
Podružnici Ljubljanske kreditne banke
v OdOVCU, Kolodvorska ulica 27
kot oficijelnem subskripcijskem mestu.
5y2% amortizacijsko državno posojilo po K 92-— za K 100'— nominala.
51,(y0 j. maja 1927 vračljive državne zakladnice po K 93-50 za K IO»— nominala.
Zaslišanih je bilo več prič, med njimi natakar Fruhmann, ritmojster baron pl. Aehrenthal in poslanci Pernerstorfer, Skaret, dr. Viktor Adler in Frid. Austerlitz. Poročali so o razburjenosti obtoženca zadnji čas, zlasti ko je bila cenzura tako stroga, da ni dovolila natisniti besede ustava ali državni zbor.
Ko je bila prebrana izjava zdravniških izvedencev o duševnem stanju obtoženca, 80 strani dolga, je bilo postopanje dokaza končano.
Po govoru državnega pravdnika In zagovornika je govoril še obtoženec in končal: Ko se poslavljam od oseb, ki sem jih ljubil, jih spominjam na velikonočni pozdrav: „Niso vsi mrtvi, ki so pokopani, ker duha ne umoré, vi bratje.11
Smrtna obsodba.
Sodni dvor se je umaknil in po četrturnem posvetovanju razglasil sodbo. Dr. Frid. Adler se zavoljo umora po § 134 k. z. obsodi na smrt na vislicah.
Predsednik je obsojenca opozoril, da ima pravico do ničnostne pritožbe. Obsojenec se je obrnil na zagovornika, ki 'si je pridržal čas za pomislek. Ko so dr. Adlerja odvedli, je zaklical v dvorano: „Živela mednarodna revolucionarna demokracija !“
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, profit v Tinjah.
Odgovorni nrednik: Otmar Mih&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Bolečine odpravljajoči učinek od Fellerjevega priljubljenega rastlinskega esenfinega fluida z zn. „Elsa-fluid“ temelji na njegovem živce pomirjajofiem in kri dovažujočem vplivu. Ako n. pr. pri obraznih bolečinah ali zobobolu, ki so nastale vsled prepiha ali prehlajenja, rabimo „Elsa-fluid“, pomirijo se od bolečin razbmjeni živci, kri razgreje boleča mesta in bolest poneha. Ni čuda, da to blagodejno domače sredstvo že 20 let sem vedno bolj na priljubljenju pridobiva in da se hvali v mnogo čez 100.000 zahvalnih pismih. Tudi mnogo zdravnikov je napravilo z njim poskuse in priporoča fluid najbolje. Pri najrazličnejših bolečinah služi izborno in naj bi tedaj v nobeni hiši ne manjkalo. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje franko za samo 7 K 32 h lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 67 (Hrvatsko). Ponuja se celo množino bolečine odpravljajočih sredstev zoper neu-ralgijo, rhenmo, protin, išias in podagre, ali nobeno ne doseže „Elsa-fluida“, zato naj se vzame le to staroznano sredstvo zoper bolečine. Milo učinkujoče, zanesljivo odvajalno sredstvo so Fellerjevo želodec okrepčujoče Rhabarbara-kroglice z zn. pElsa-kroglice“, ki v nasprotju z drugimi močno učinkujočimi sredstvi nimajo nobenega škodjivega učinka. 6 škatljic franko samo 5 K 57 h.	(vu)
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma nečak, gospod
Ferdinand Primus
o. kr. poročnik, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda
dne 19. maja 1917, ob Va U- uri zvečer, v 24. letu svoje starosti, podlegel v vojaški bolnišnici ranam, katere je zadobil na južno-zapadnem bojišču v junaškem boju za domovino.
Pogreb je bil v nedeljo dne 20. t. m. zvečer na župnijskem pokopališču v Lokovcu.
Sv. maša zadušnica se bode brala v petek dne 25. maja, ob V48. uri zjutraj, pri Sv. Duhu v Celovcu.
Celovec, dne 22. maja 1917.
Melhijor in Marija Primus
starši.
Staro volnino
pleteno in kvačkano, kakor staro obleko, perilo, stari gumij, vse vrste cunj, suknene odpadke in stare vreče kupuje po vsem Koroškem po najvišjih cenah trgovina s starinami in pridelki „Zum Lindwurm“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg „Hranilnega in posojilnega društva11. Krščanska tvrdka. Tudi zbirače najbolje plačujem.
Cement
prodaja na drohno in debelo Zadruga, Račje (Kranichsfeld), Štajersko. Takojšnim naročitvam se bo še lahko ustreglo.
Priznano najboljše so
^Vullcaii" kose
katere ima edinole
Jernei Hafner
Celovec, Paradeisergasse 3
poleg’ gostilne „Tiger“.
Vabilo
na
XXVII. redni
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Sinčivesi
r. z. z n. z. ki se vrši
na binkoštni pondeljek
dne 28. maja 1917 ob 4. uri popoldne v posojilniški pisarni v Sinčivesi
s sledečim sporedom :
1.	Čitanje in odohrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. (§ 35.)
Zadružniki (680), pridite v obilnem številu!
Odbor.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin „Ria-Balsam“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 1’75, 3 lončki K 4*50, 6 lončkov K 7'60. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Kemény, Kaschau (Kassa), I., poštni predal 12/301 (Ogrsko).
' I Raramente [
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramcnte Jožefovega društva v Celovcu.
Izvrsten oeoilijanski organist In Cerkvenik
želi zaradi slabega stanovanja službo spremeniti. Naslov pove npravništvo lista „Mir“ št. 20 v Celovcu.
Vabilo
ua
občni zbor
Gospodarske zadruge v Sinčivesi
ki se vrši
na blnhoštni pondeljek, dne Z8. moja 1917
popoldne ob 3. uri v posojilničnih prostorih
(pred občnim zborom posojilnice v Sinčivesi). Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Poročilo msgr. Podgorca o splošnem gospodarskem položaju in o pomenu zadružništva za čas po vojski.
4.	Slučajni nasveti.
Opomba. Ker se zborovanji zadruge in posojilnice vršita takoj eno za drugim, naj se jih člani obeh zadrug v obilnem številu udeleže.
Odbor.
Kupujem
čebelni vosek
in plačujem satovje po K 2-80, za očiščeni vosek K H-—, za zelo lepo blago tudi K 12‘— za 1 kg.
V. Irrasch, Treibach (Koroško).
Kdor še ni poskusil
5L Gorenjske kose
njo, ker je najboljša in najbolj priljubljena vsakemu kmetovalcu. Izdelana je iz samo fine srebrno-jeklene kovine, tako, da je lahka kot pero. Kosi tudi lahko ž njo vsaka ženska ali otrok. Dobi se edino le v
Prvi gorenjski razpošiljalni
Ivan Savnik, Kranj
Gorenjsko.
Dolgost in cene Gorenjske kose so:
cm 60	55	60	65	70	75	80	85	90	95
pesti 6	51/,	6	6*/,	7_71/,	8	8‘/a	9	91/,
K 3-50, 370, 3 90, 4-10, 4-30, 450, 4 70, 4’90, 5 20, 5*50
Dobe se tudi dobri brusni kamni, komad 1 K, boljši K 1‘50.
W Zahtevajte cenik z veš tisoš slikami zastonj!
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, Jabolčnik, grenadino, malinovec, poprova —
meraninlk, dišeča pe
_1.9	___ n T'rt /Irt rt
ICnlk, grenadino, man-meta, mnškatoleo, po-5a perla, vlšnjeveo. Ska-
ziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja Snovi z natančnim navodilom stanejo
K 13
franko po povzetju.
]flN. GR0L1CH, drnžerija pri nngelu, Brno B38, Morava.
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Or oli oh z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6‘76 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16'—, 6 porcij K 30*70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
Trt._	/"N „ „ 1 • _ *1, drožerija pri angelu,
«JŽLlls txrolicill BRNO 638, Horava.
Diamanti za rezanje stekla.
Diamantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 4 po K 11*70 in „ 6‘A n n 16*— oddajati, ker je privoz diamantov prekinjen in sc dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah. Povzetna poštnina stane 85 h.
Za rcelno in solidno blago jamči
lan. Grolich,
|e sredstvo za pomlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Framydol \l
Rydyol
leči bleda
perdei
P«
dovit. 1 steklenica
K 2*46.
je rožnata voda, ki živo Učinek je ču-poštnino vred — Povzetje 55 h več. — Naslov za naročila:
lloa.
I
m. GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica: K 8,000.000. Rezerve: K 1,000.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in no tekoši rašun. Nakup in prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.