GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 418 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 18. JULIJA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38.933 Mednarodna trgovina naj bo svobodna! Zamisel za konferenco gospodarstvenikov iz razvijajočih se držav v Kairu se je porodila že na lanski zgodovinski konferen c; nevezanih držav v Beogradu. Beograjska konferenca je pomenila nastop novega važnega političnega činitelja na mednarod nem poprišču, čeprav ni dala Pobude za ustanovitev nove stalne mednarodne politične u-stanove; prav tako bodo sklepi Bospodarske konference v Kai-ru prav gotovo v veliki meri vplivali na mednarodni gospodarski razvoj. Ta vpliv ne bo ne. posreden, ker nimajo razvijajoče se države v svojih rokah dovolj močnega gospodarskega in finančnega orožja, pač pa bo kairska konferenca prav gotovo izvajala političen pritisk na velike industrializirane države, ki so sicer neprimerno bolj gospodarsko močne. Ni slučajno, da Prisostvuje konferenci gospodarsko nerazvitih držav tudi o-Pazovavec Organizacije združenih narodov. Če je na palači A-rabske lige med konferenco pla-Vlolalo 35 zastav držav Latinske Amerike, Afrike in Azije — med evropejskimi državami sta se konference udeležili samo Jugoslavija in Ciper — pomeni, da .... Je 35 držav nezadovoljnih s po- družiti. Utiko ustvarjanja z zaprtih gospodarskih blokov in da moralo z razpoloženjem teh držav računati odgovorni politiki iz ostalega sveta, akc hočejo ohraniti v svetovnem gospodarstvu nsaj določeno mero ravnovesja ln s tem tudi zagotoviti velikim vn^ožicam gospodarski napre-dele in kruh. Nič manj kakor čez polovico svetovnega prebi-Vavstva živi danes v državah, katerih gospodarstvo se je začelo šele po vojni hitreje razbijati in modernizirati. Zahodni tisk z veliko pozornostjo sledi konferenci v Kai-rv in vidi v njej nadaljevanje Posvetovanj, ki so se začela na beograjski konferenci, čeprav Pne predvsem za konferenco strokovnjakov. Nekateri veliki listi dodajajo spojim poročilom sliki predsednikov Naserja in Tita, hoteč s tem še posebej poudariti, da sta Pnav ta dva državnika pobudnika kairske konference. Vladimir Popovič je v svojem go-boru pred delegati izrazil zaskrbljenost, ki jo povzročajo težnje v razvoju svetovnega gospodarstva; te vodijo k ustanavljanju zaprtih blokov in zaradi tega prizadevajo hude motnje v mednarodni trgovini, saj pomenijo na primer skupne carine Bvpske gospodarske skupnosti Pni današnji izvozni sestavi povečanje carinske obremenitve Jugoslovanskega izvoza za nič manj kot 50 odstotkov. Popovič sicer predlagal, naj bi razvijajoče se države osnovale ustanovo, v kateri bi gospodarski in Unugi strokovnjaki sistematično Pnoučevali vprašanja gospodarskega sodelovanja med državami v razvoju; predlagal je tu-naj bi konferenca proučila, nti ne bi kazalo ustanoviti rednega posvetovalnega odbora, to-državniki razvijajočih se dr-*av odklanjajo ustanovitev mor-ua novega gospodarskega bloka ter iščejo rešitev na novi širši Gospodarski osnovi. Skladno s tem je Popovič izrazil mnenje, da je treba nenehoma naglašati Potrebo, da se poveča vloga Organizacije združenih narodov na Gospodarskem področju; s kairske konference naj bi šla zahte-Va, da Organizacija združenih na-n°dov na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine prouči tudi zahteve razvijajočih se držav. Med-Purodne gospodarske probleme, ** se čedalje bolj zapletajo, bo tjeba proučiti na veliki gospodarski konferenci, ki jo bo sklicala Organizacija združenih nabodov v prihodnjem letu. Prav tej okolnosti, da so se Pamreč pričele ustanavljati ta-hoimenovane gospodarske skup-Posti (v resnici so to pravi pravcati gospodarski bloki) izven 9rganizacije združenih narodov njenih gospodarskih in socialnih ustanov, je vsa tragika Povojnega gospodarskega razvo-Jo- Na eni strani upada zaradi 'e9a ugled Organizacije združe-Plh narodov, na drugi ostaja gospodarska zmešnjava z dneva v dan večja. Naj še dodamo, da Pa primer Evropska gospodarska skupnost postavlja tudi politične pogoje za pristop in da sama naglaša, da je njen naspan, doseči tudi politično skup-Post. Vprav logično je medna-r°dni razvoj dovedel še do tega, skušajo velike države, kakor Združene ameriške države in Sovjetska zveza, s svojimi posegi tudi politično pridobiti na svojo stran države, katerih gospodarstvo najbolj prizadevajo nove carine okoli držav Evropskega skupnega trga. Ne mudi se ne Angliji ne EGS Zaključek pogajanj šele jeseni 1963 De Gaulle in Adenauer Po poročilih iz Bruslja je bi. lo posvetovanje socialno-demo-Kratskih poslancev iz 14 evropskih držav, ki so včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti ali pa nameravajo k njej pristopiti, zelo burno. Belgijski zunanji minister Spaak naj bi bil odločno nastopil proti angleškemu socialističnemu voditelju Gaitskellu, ki je branil koristi angleških dominionov. Spaak je izjavil, da teh pogojev Evropska gospodarska skupnost ne more sprejeti. Po sestanku je Gait-skell v svoji izjavi novinarjem pripomnil, da ga nastop Spaa-da presenetil. Belgijski zunanji minister je sicer že večkrat zahteval od nevtralnih držav, da sprejmejo za pridružitev tudi politične pogoje, vendar je sam zagovarjal pristop Velike Britanije. Po zadnjih poročilih iz Berlina se Zahodna Nemčija in Francija bojita, da bi - v Evropski gospodarski skupnosti ne prevladal vpliv Velike Britanije, ko bi se k tej pridružile male države, kakor Belgija, Norveška pa tudi Danska, Irska in Islandija, ki se še nameravajo pri- £asebna IN DRŽAVNA TRGOVINSKA MORNARICA Leta 1940 je italijansko trgovinsko ladjevje štelo 3,500.000 jhito registrskih ton. Od tega odpadlo na državo 41, na ?asebne brodarje pa 59 % lad-fvja .Danes šteje italijansko ladjevje 5,341.077 brt (4% svetovnega ladjevja); od tega je j' zasebnih rokah 4,250.000 brt fn približno 80% celotnega ‘adjevja. V tej zvezi je zbudila pozornost naj novejša izjava kanclerja Adenauerja, češ da ne želi pristopiti k EGS samo Velika Britanija, temveč tudi Norveška, Danska, Irska in Islandija; tako bo Evropski skupni trg štel kmalu 11 članov in ne samo 6. Adenauer je dodal, da se bo zaradi tega treba sporazumeti tudi glede glasov, ki bodo priznani predstavnikom posameznih držav. Velike države imajo namreč v vodstvu Evropske gospodarske skupnosti več glasov kakor manjše, tako da lahko te preglasujejo. Adenauer je dodal, da so izvedenci Evropskega skupnega trga mnenja, da se pogajanja o pristopu Velike Britanije ne bodo mogla zaključiti pred jesenjo leta 1963. Mnogo je še vprašani, ki jih ne bo lahko rešiti, je izjavil Adenauer. Dodal je, da sta se z De Gaul-lom sporazumela glede poti, ki naj bi omogočila pristop Velike Britanije k EGS. NARAŠČA IZVOZ ANGLEŠKEGA BLAGA V NEMČIJO Zanimive izjave o naj novejših trgovinskih stikih z Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo je podal angleški gospodarski svetnik pri poslaništvu v Bonnu Marioribanks. Te izjave tudi kažejo, kako si angleški izvozniki čedalje bolj prizadevajo, da bi izkoristili sedanje razpoloženje z vprašanjem pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu, da bi čim hitreje o-svojili zahodnonemški trg. Me-rioribanks je omenil, da prihaja Nerazvite države potrebne pomoči Gospodarsko nerazvite države razpolagajo za izvoz predvsem s surovinami, kakor so les, volna, petrolej, cin in baker, torej le v manjši meri s polizdelki ali končnimi izdelki. Zaradi tega jih je upadanje cen surovinam na svetovnem trgu toliko bolj prizadelo. Današnje cene surovinam so v zadnjih dvanajstih letih dosegle najnižjo točko. Vzporedno s tem razvojem nazaduje tudi delež gospodarsko nerazvitih držav na svetovni trgovini. Iz poročila, ki je bilo razdeljeno med delegacije na kairski konferenci, posnemamo, da so cene končnih izdelkov na svetovnem trgu v zadnjih desetih letih poskočile za 6,8 odst., cene surovinam pa so nazadovale za 21 odst. V obdobju 1958-1960, je izjavil državni tajnik Popovič, se je delež nerazvitih držav na izvozu zmanjšal od 31,5 na 20,7 odstotka, medtem ko se je delež razvitih držav povečal od 58 na 63 odst. V primeri z napredkom industrijskih držav gospodarsko nerazvite dežele dejansko nazadujejo. Popovič je tudi omenil, da zaradi padca cen surovinam lahko kupijo države v razvoju eno petino blaga manj kot pred osmimi leti in celo eno tretjino manj kot pred e-najstimi leti. Očitno je takšen razvoj v veliko škodo mednarodne trgovine. Iz poročila gospodarskih strokovnjakov pri OZN sledi, da bi gospodarsko nerazvite države potrebovale okoli 18 milijard dolarjev novih investicij na leto, da bi lahko ustrezno izkoriščale svoja bogastva, v resnici pa jim dosedanji skladi zagotavljajo samo 4500 milijonov dolarjev. Svetovni letni narodni dohodek znaša 1,500.000 milijonov dolarjev; toda delež držav, ki so šele v razvoju in katerih prebivavstvo prekaša 50 odst. svetovnega prebivavstva, doseže na tem samo 120 milijard dolarjev. Povprečni dohodek na prebivavca v državah v razvoju se je v zadnjih letih povečal za manj kot 50 dolar jev, to je od 54 na 100 dolarjev, medtem pa se je dohodek v industrijskih državah v istem obdobju povečal za 600 dolarjev (od 905 na 1500 dolarjev). na teden povprečno okoli 500 pisem iz angleških poslovnih krogov na poslaništvo v Bonnu. Angleški izvozniki zahtevajo najrazličnejša obvestila o položaju na nemškem trgu. Ce se bo izvoz iz Velike Britanije v Nemčijo tako razvijal, bo dosegel 200 milijonov funtov šterlin-gov v enem letu. V času, ko narašča angleški izvoz, je upadel zahodnonemški izvoz na Angleško. V zadnjih petih mesecih so Nemci več uvozili iz Velike Britanije, kakor izvozili na Angleško. Značilno je, da je nemški izvoz v države EFTA v prvih štirih mesecih letošnjega leta nazadoval, medtem ko je izvoz v države Evropskega skupnega trga naraste! za 10 odst. STRAH ŠVICARSKIH KMETOV AVCEV PRED EST Zveza švicarskih uvoznikov naglaša v neki svoji spomenici, da se švicarski kmetovavci upirajo pridružitvi Švice Evropskemu skupnemu trgu, ker so prepričani, da bi pristop zadal hud udarec švicarskemu kmetijstvu. Cene kmetijskih proizvodov so namreč v Švici mnogo višje kakor v državah Evropske gospodarske skupnosti. Naj navedemo nekatere primere: pšenica stane v Švici 67,08 švicarskega franka (68 odst. več kakor v državah EST), rž 57 (71 odst. več), krompir 22 (27 odst. več), sladkorna pesa 8,52 (20 odst. več), živina za zakol 220 (12 odst. več), prašiči 309 (30 odst. več), jajca 412 (45 odst. več) in mleko 39,40 23 odst. več). švicarski kmetovavci se nikakor ne morejo sprijazniti z zahtevo, da bi svoje cene znižali. Ko bi cene njihovih izdelkov znižali na raven v državah EST, bi njih surov dohodek znašal samo 770 milijonov frankov na leto, to je 20 odst. manj kakor znaša danes. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da je samo lani država prispevala za vzdrževanje cen kmetijskih pridelkov 270 milijonov frankov. Fanfaniju Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je predložil predsedniku italijanske vlade Fanfaniju naj skliče konferenco ministrskih predsednikov oziroma državnih poglavarjev šestih dr žav-članic Evropske gospodarske skupnosti. Podobno pismo je Fanfaniju poslal tudi predsednik De Gaulle. Na tej konferenci naj bi se posvetovali o osnovnih smernicah za ustanovitev evropske politične skupnosti. Dr. Adenauer je na sestanku pristašev svoje stranke dejal, da v sedanjem trenutku ni mogoče doseči stoodstotne politične enotnosti v Evropi. Konsorcij španskih in portugalskih bank Med španskimi in portugalskimi bankirji je prišlo do zanimivega sodelovanja, ki gre za tem, da bi se špansko in portugalsko gospodarstvo bolje pripravilo za morebitno pridružitev k Evropskemu skupnemu trgu. Dopisnik New York Timesa iz Madrida meni, da poteka pobuda za to iz krogov mladih politikov španske katoliške organizacije «Opus Dei». Med desetimi španskimi in portugalskimi bankami je namreč prišlo do ustanovitve bančnega konsorcij a. S španske strani je v njem šest zasebnih bank (Ban-co Espanol de Credito, Banco Central, Banco de Vizcaya, Banco de Vilbao, Banco Popular, Banco de Santander) in štirimi portugalskimi bankami (Banco Portugues do Atlantico, Banco do Agricultura, Banco Comer-cial do Angola, Banco Pintos in Sotto Mayor). Opazovavci so mnenja, da bo k temu konsor-ciju pristopil lahko tudi ameriški kapital. Pogajanja za ustanovitev konzorcija so bila tajna. Obe vladi sta dali svoj pristanek. Ženske so zgradile - ženske bodo uživale V Ženevi, kjer imajo tudi posla s stanovanjsko krizo, so te dni dogradili dve stavbi, kjer bodo stanovanja samo za ženske. Denar za. graditev je zbrala zveza ženskih organizacij v Ženevi. V prvi stavbi so dvosobna stanovanja za posamezne ženske, ki živijo same; stanovanja bodo v njej dovolili tudi manjšemu številu žensk, ki imajo v oskrbi družino. V drugi stavbi je 42 dvosobnih in trosobnih stanovanj, ki bodo stala po 100 in 140 frankov, to je 17.000 in 22.400 lir, kar je za švicarske razmere malo. Tudi načrt za obe stavbi je napravila ženska. V drugo stavbo bodo vselili ženske, ki živijo same ali pa z otroci in morajo skrbeti tudi za staro mater; njihovi dohodki ne smejo biti previsoki. Ker se je ta zamisel obnesla, namerava zveza ženskih organizacij zgraditi še eno takšno stavbo Zopet odliv zlata iz Amerike petrolejem Ure Iz Sovjetske zveze Novo sprostitev uvoza Ameriške zlate rezerve so se prejšnji teden skrčile za 137 milijonov dolarjev; dva meseca so ostale na isti višini; to je največja zguba od meseca novembra, ugotavlja poročilo Federal Reserve Bank of New York. Dne 12. julija so ameriške zlate rezerve znašale 16 milijard 298 milijonov dolarjev ter so tako dosegle najnižjo raven po 9. avgustu 1929, ko so znašale 16 milijard 270 milijonov dolarjev. Prejšnji teden (do 12. julija) je Francija kupila za 112 milijonov dolarjev zlata in Švica za 25 milijonov dolarjev. Od začetka tega leta znaša odliv ameriškega zlata 592 milijonov dolarjev, medtem ko je lani zguba znašala v istem času 216 milijonov dolarjev. Ameriški tisk naglaša, da je Francija plačala 293.400.000 dolarjev svojega povojnega dolga pri Združenih ameriških državah prav v času, ko je kupila za omenjeni znesek zlata, in sicer je to storila predčasno. To bo pripomoglo k zboljšanju a-meriške plačilne bilance. Primanjkljaj te je lani znašal 2 milijardi 500 milijonov dolarjev. Japonci so izdelali «žepni» televizor Neki japonski industrij ec je te dni izjavil, da so Japonci izdelali najmanjši televizijski sprejemnik na svetu. Aparat je visok 110 mm in širok 150 mm in tehta 2,8 kg. Prodajati ga bodo začeli to jesen, in sicer po ceni 60.000 yenov (okoli 120.000 lir). Znižane carine za izvoz švicarskih ur v EGS Med Švico in državami Evropske gospodarske skupnosti je bil nedavno sklenjen sporazum glede uvoza švicarskih ur, ki predstavlja vsekakor zanimiv primer tudi za trgovinske odnose med Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi državami izven te. švicarski tisk priobčuje podrobnosti še posebno, kolikor gre za olajšave, ki jih bo deležen izvoz švicarskih ur v Francijo. Ta je poleg vsega sprostila uvoz ur iz vseh držav ,ki so članice Evropske gospodarske skupnosti in OECD. (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je nasledila OEEC in v kateri sta zdaj tudi Amerika in Kanada). Carina na u-voz švicarskih ur v države Evropske gospodarske skupnosti «ad valoremj, je bila znižana od 13 na 11 odsto. Novi carinski količnik je bil omejen navzgor s plafonom 1,5 dolarja, kar pomeni, da ne bo smel presegati te vsote, navzdol pa na 0,5 dolarja. Poseben sporazum med Francijo in Švico omogoča Franciji uvoz strojev in razne opreme za izdelovanje ur iz Švice, Francija pa bo lahko izvažala sestavne dele za izdelavo ur iz svojih tovarn v Švico. Francija je doslej vsako leto kupi- Pezo razvrednoten - Močna pasivnost trgovinske bilance Politični zapleti j aji so gotovo I prizadetih ali zaradi odpusta, v veliki meri nepovoljno vpliva- začasne prekinitve dela ali za- li tudi na gospodarski razvoj v državi. Politične razmere se niso ustalile že od marca, ko je prišlo na najvišjem mestu, pri državnem krmilu do pravega udara. Razveljavljenje volitev ter zopet spremembe v vladi, nato zopet vojaški udar, pobeg guvernerja Narodne banke in vsem tem dogodkom na političnem področju je še sledilo raz-vrednjotenje argentinske valute. Pezo, ki se je marca meseca sukal še na tečaju 83 pezov za dolar, se je zrušil na 135 pezov za dolar. Vlada je poskušala ta razvoj preprečiti z raznimi posegi, tako je za en dan ustavila tudi vse devizne operacije, toda njeni posegi so ostali brez učinka. Pezo se je samo deloma popravil, tako da stane dolar danes okoli 128 pezov. Poročila iz Buenos Airesa navajajo kot znamenje nenavadnega razpoloženja v javnosti vladni ukrep, s katerim je bil rok za žrebanje državne loterije podaljšan za več dni, ker niso blagajne še razprodale dovolj loterijskih listkov. To je bilo za Argentince, ki radi igrajo ne glede na svoje premoženjske razmere, veliko iznenadenje; življenje je danes tako trdo, da si ne morejo več privoščiti denarja v ta namen. Državna uprava je v finančnih škripcih. Državni nameščenci prejemajo plačo dva do tri mesece pozneje. To se dogaja tudi upokojencem. Kaže, da se bo ta bolezen razširila tudi v zasebna podjetja. Sodišča ne poslujejo redno, ker nima država dovolj denarja, da bi plačala sodnike in sodne uradnike. Ker ne daje država niti po tej redni poti dovolj denarja v obtok, se čutijo posledice tudi v trgovini. Trgovine na drobno so primorane prodajati na upanje, druga podjetja so zopet prešla v stečaj. Mnogo tovarn je že odpustilo precej delavcev ali pa jim je skrajšalo delovni čas. Predstavnik sindikata tekstilnih delavcev je izjavil, da je bilo že okoli 50.000 njihovih članov radi skrajšanja delovnega časa. Sindikalist Andres Framini, ki je pri zadnjih volitvah za guvernerja pokrajine Buenos Aires zbral veliko .večino glasov ter je Peronov pristaš, je zagrozil, da bodo delavci zasedli tovarne, če pojde tako naprej. Podobno grožnjo .je izrazil tudi predstavnik sindikata kovinarjev, ko so tovarnarji hoteli zapreti obrate. Prevladuje mnenje, da bi nekateri tovarnarji sploh ne odprli več svojih tovarn, če bi prišlo do splošne stavke. KAJ NAMERAVA STORITI VLADA Argentinski minister za gospodarstvo je v svojem pozivu, naslovljenem vsem Argentincem, odkrito priznal vel ke gospodarske težave Argentine, ki doslej še niso bile tako velike. Tako ni vlada meseca aprila mogla plačati svojih nameščencev. Vojna mornarica bo prihranila 1500 milijonov pezov, ker se je poveljstvo odpovedalo nameravanemu obnavljanju. Primanjkljaj pri zadnjem proračunu znaša 50 milijard pezov. Za zdaj ne bo vlada določila paritete argentinski valuti. Računajo, da se bodo cene vedno dvigale. Vlada bo s primernimi ukrepi poskrbela, da se bodo kmetje zopet vrnili na svojo Zemljo in bodo v njo vložili prihranke, ki jih imajo zdaj v bankah. Vlada bo tudi podprla zasebno pobudo in si prizadevala, da poravna svoje dolgove. Država namreč že nekaj časa ne plačuje mdustrijcem in podjetjem svojih obvez. Trgovinski primanjkljaj Lani je primanjkljaj v argentinski zunanji trgovini znašal 496 milijonov dolarjev ter je bil na j višji v zadnjih desetih letih. Argentina je uvažala zlasti železo, les in kemikalije pa tudi stroje. la od Švice za okoli 12 milijonov švicarskih frankov ur, medtem ko bo Švica odslej v države Evropske gospodarske skupnosti lahko izvozila za 77 milijonov frankov svojih ur. Švicarske tovarne se boje sovjetske konkurence Zveza švicarskih tovarn ur je v svojem glasilu objavila poročilo o konjunkturi za prodajo švicarskih ur. Konjunktura je trenutno zelo ugodna, pa tudi v bodoče se ne bo mnogo poslabšala. Toda zveza švicarskih tovarn hkrati opozarja na nevarnost konkurence sovjetskih ur, ki se sicer v sami Evropi ne čuti še tako močno. Meseca marca so Švicarji izvozili za 127 milijonov ur in drugih zlatarskih izdelkov, to je kar za 22,3 odsto več kakor marca 1961. Izvoz samih ur (4 milijone ur) je dosegel vred- nost 114,6 milijona frankov, medtem ko so Švicarji lani izvozili meseca marca 3.4 milijona ur v vrednosti 93 milijonov frankov. V prvih treh mesecih so Švicarji izvozili 9,8 milijona ur za 280 milijonov frankov, kar pomeni 14,8 odsto več ur in 15,6 odsto večjo vrednost kakor lani v prvih treh mesecih . Glede nadaljnjega razvoja izvoza pričakujejo, da bo konjunktura še trajala, vendar ne bo tako ugodna; Švicarji bodo še povečali izvoz v Severno Ameriko in Evropo. Kje se že čuti konkurenca sovjetskih ur. Sovjetske ure so že v proda i na Angleškem, v Jugoslaviji in nekaterih drugih evropskih državah. S Tunizijo so se Rusi dogovorili ,da bodo izvozili za 200.000 frankov svojih ur, medtem ko so Tunizijci zaprli svoj trg švicarskim uram, kakor sta to storili že Ganna in Gvineja. Sovjetski izvozniki računajo, da bodo zlasti razpečavali svoje ure v gospodarsko nerazvitih državah, švicarski izvozniki ugotavljajo, da si Sovjetska zveza laže zagotovi trg razvijajočih se držav, ker je zunanja trgovina v rokah države in torej Rusi lahko prodajajo na upanje. Hkrati se lahko tudi Sovjetska zveza obveže, da bo kupovala od nerazvitih držav njihove pridelke in izdel ke deli časa po določenih cenah, ker država laže utrpi morebitno škodo . V ozadju sovjetska znanstvena organizacija V Moskvi so že leta 1946 u-stanovili Inštitut za raziskovanje urarstva. V njem je danes zaposlenih čez 400 strokovnjakov ,ki raziskujejo s strokovnega vidika urarstvo. Na Zahodu ne delajo v tem pogledu tako sistematično. Država daje temu inštitutu dovolj denarja na razpolago, tako da lahko deluje brez finančnih skrbi. Rusi so posebno pozornost posvetili električnim, elektronskim in celo atomskim uram. Švicarji domnevajo, da utegnejo Rusi v tem pogledu prehiteti zahodne države, in računajo, da se bo sovjetska konkurenca pojavila z vso silo v gospodarsko nerazvitih državah. V petih do desetih letih pa bo treba računati z njo tudi drugod. Trenutno ni ta konkurenca pri zahtevnih odjemavcih posebno nevarna, ker niso sovjetske ure po svoji zunanjosti še tako prikupne kakor švicarske, čeprav so po kakovosti dobre. Francoska vlada je na dan proslave državnega praznika (ob obletnici francoske revolucije) napovedala sprostitev uvoza, katerega bodo deležne tudi države izven O.E.C.D. (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Sprostitev zadeva 34 postavk v carinskem pravilniku; novih sprostitev naj bi bile deležne predvsem države Daljnega vzhoda in Južne Amerike. Brez omejitve bo Francija u-važala avtobuse, tiskarske stroje, elektronske cevi, posebne vrste jekla, posebne stroje in razne kemikalije za potrebe plastične industrije. LONDON, junija Z zanimanjem sledim v vašem listu poročilom o razvoju mednarodne trgovine, zlasti pa o naj novejših zapletljajih zaradi ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti. Ni dvoma, da nastaja zaradi utrjevanja Evropskega skupnega trga in ustvarjanja tega zaprtega bloka nov položaj ne samo za Evropo, temveč tudi za svetovno trgovino. Vpliv Evropskega skupnega trga na svetovno trgovino se bo prav gotovo silno povečal, ko pristopi k njemu še Velika Britanija. Kljub protestom pristop k EGS V Londonu so poslovni ljudje prepričani, da bo Velika Britanija izvršila ta važen korak. Res je sicer, da se krog nasprotnikov v angleški javnosti veča, to so pokazala tudi poizvedovanja nekaterih tukajšnjih listov, pa tudi uradne ugotovitve. Vidi se, da so protesti državnikov iz dominionov, posebno pa iz Avstralije in Nove Zelandije močno vplivali na angleško javno mnenje; naj o-menim še posebno proteste avstralskega državnika Mendiesa, ki se je mudil nedavno na Angleškem, toda vlada se je kljub tem nasprotovanjem odločila za pristop. Ta svoj sklep lahko izvede, ker ima v parlamentu večino. Pogajanja za pristop Velike Britanije se očitno zavla- Slovenski glas iz Londona cujejo prav gotovo tudi z namenom, da bi angleški pogajav-ci dosegli čim večje ugodnosti. Za države, ki so ostale izven Evropske gospodarske skupnosti nastaja zdaj nevarnost, da se njihovemu izvozu na Angleško postavijo nove ovire, to je tiste, na katere naleti že zdaj na mejah držav EGS. Seveda je težko predvidevati, kako se bo vse to razvilo. Danes lahko rečemo, da si angleški trgovci močno prizadevajo, da čim' bolj osvojijo evropski trg. Vzporedno teče tudi propaganda v o-bratni smeri, to je boj evropskih izvoznikov za trg Velike Britanije in dominionov. Za povečanje izvoza poljskega blaga na Angleško V zadnjem času opažamo v Londonu močno propagando poljskih izvoznikov. Reči moram, da je spretna. Poljaki pri tem ne štedijo, ker se zavedajo, kaj pomeni reklama v trgovini. Zato je angleški tisk poln reklame za poljsko blago. Poleg tega prihaja na Angleško iz Varšave časopis dani več pogoji za obstanek N s- SZ. Dokončna odločitev v tem z- Pogledu pripada sicer skupščini h članov NSZ. O tem vprašanju y razpravljajo zdaj sekcije te po-b- litične organizacije. Aktiv NSZ 1 je tudi mnenja, naj bi se NSZ e razpustila pred volitvami. Cla-/• nom je dano na izbiro, da se i- Priključijo Komunistični partiji j- Italije ali Socialistični stranki Italije, kjer se bodo lahko še i- naprej borili za uveljavljanje so-3 cialnih in narodnostnih pravic, a Kakor je izjavil Laurenti, se 0 bo boj za priznanje narodnost-nih pravic SloVencem nadal jeti val v delavskih strankah. Sklep 3 aktiva Neodvisne socialistične j. zveze je seveda izzval veliko po- 1 zornost vse javnosti na Trža-, škem in Goriškem. V Gorici so y se člani bivše NSZ že priklju-k čili omenjenima strankama, pod ^ okriljem teh so tudi nastopili j Pri občinskih in deželnih voli-i. tvah. Posebne narodnoobramb- 2 ne naloge v vseh pokrajinah, i kjer prebivajo Slovenci v Ita-, liji, ima Slovensko kulturno-go-. spodarska zveza, ki ji predse-. duje dr. J. Dekleva. i IZ VRST SLOVENSKE DE-j MOKRATSiKE ZVEZE. Polemika i nied predstavniki raznih struj i v Slovenski demokratski zvezi > se še ni povsem polegla, čeprav • Popušča. Zadnje praske kažejo, > da ne gre samo za nesoglasje ! nied vodstvom tržaške Slovenske demokratske zveze in P. U-dovičem, ki je bil izključen iz > sveže — ima pa še pravico pri-i tožbe na občni zbor — temveč . tudi med dr. Br. Agnelettom in . dr. a. Sfiligojem, ki vodi gori-i ško krilo in je na strani P. Udoviča. Dr. Agneletto zamer ja dr. Sfiligoju, da je sporazumno z S. Udovičem prirejal politične sestanke tudi na Tržaškem. Kaže, da je dr. Sfiligoj bolj nasproten sodelovanju Slovenske demokratske zveze s slovenskimi naprednimi skupinami kakor dr. Agneletto. STALIŠČE SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI. Na občnem zboru Slovenske katoliške skupnosti v Trstu je neki govornik v imenu mlajših orisal Sledišče Slovenske katoliške skupnosti nasproti drugim slovenskim skupinam, takole: »Kolikor bo potrebno, naj skupnost sodeluje s sorodnimi demokratičnimi silami (pri tem je očitno mislil na Slovensko demokratsko zvezo, s katero skupnost. ze sodeluje). Med krščanskimi demokrati in komunističnimi ter ostalimi totalitarnimi silami ni možno sodelovanje. Kolikor bi šlo za posebna konkretna vprašanja obstoja slovenske narodne manjšine je možen skupen nastop le v posameznih primerih, v katerih moramo ohraniti svojo osebnost in zagovarjati svoje težnje. Slovenska katoliško skupnost naj se po svojih močeh trudi za združitev vseh krščansko mislečih Slovencev pod skupno streho. «MISEL IN DELO» Prejšnji teden so v Trstu u-stanovili slovensko kulturno društvo «Misel in Delo» z zatrdim sedežem v prostorih socialistične stranke v Ul. Mazzini 32-1. Društvo si je zadalo za Syojo nalogo, da goji napredno slovensko kulturo, širi med Slovenci v Italiji splošno izobrazbo m socialno misel ter brani harodne pravice slovenske hlanjšine. Te svoje namene sku-sa doseči s predavanji, širjenjem čtiva, družabnostjo, izle-"i itd. član društva postane lahko vsak Slovenec, ki pristaja na njegov program. Izvoljen je bil tudi upravni odbor, ki mu Predseduje dr. Dušan Bufon. DEŽELNI STATUT samoupravne dežele Furlanija - Ju-hjska krajina bo sprejet v poganski zbornici predvidoma že V soboto. Nato ga mora sprejeti še senat, prav tako z dvotretjinsko večino kot zbornica, nakar se ves postopek mora po; hovitt čez tri mesece, da dobi Veljavnost ustavnega zakona, "tisovski fašisti, monarhisti in liberalci so skušali sabotirati njegov sprejem v zbornici s stotinami spremin j e valnih predlogov in nato z dolgimi, tudi do ?semurnimi govori. Večina se le zato odločila na nepretrgane ?cje, ki so trajale tudi celo noč. tla ta način je bilo sprejetih do žedaj že preko 50 členov od 71. Trda borba se obeta sedaj za boločbe finančnega značaja. Se bolj pa bo verjetno ogorčena tbrba glede posebnih določb, Predvidenih v osnutku v korist Tržaškega ozemlja in posebno za dodatne določbe, ki so Ith predlagali socialisti in komunisti v zaščito slovenskih narodnostnih pravic. PSI in KPI Zahtevata priznanje rabe jezili v javnih uradih, dvojezične jjapise, slovenska krajevna imejta, preklic vseh fašističnih zakonov proti Slovencem ter enakopravnost v podeljevanju podpor kulturnim, vzgojnim in sPortnim organizacijam. SESTANEK ATOMSKIH ZNANSTVENIKOV. Pod okriljem Mednarodne agencije za ktonisko energijo, ki ima sedež Pa Dunaju, se je v ponedeljek Pričel sestanek znanstvenikov za atomsko energijo, ki so pri-SH v Trst iz 31. držav. Prisotni 80 tudi znanstveniki iz zeled-0;h držav, Jugoslavije in čSSR. Splošna veljavnost skupnih delovnih pogodb V zadnjem času je po Italiji mnogo stavk, ki gredo za tem, da bi si nameščenci ali delavci zagotovili ugodnejše pogoje v novih skupnih pogodbah, ki jih hočejo zaključiti sindikalne organizacije v njihovem imenu. V tej zvezi priobčujemo članek o skupnih pogodbah, ki nam ga je napisal neki naš pravnik: V pogledu delovnih pogodb je bil napravljen v Italiji bistven korak naprej z zakonom št. 741 od 14. julija 1959, s katerim so dobile veljavo zakona vse kolektivne pogodbe, sklenjene med delodajavci in predstavniškimi delavskimi organizacijami pred uveljavitvijo imenovanega zakona. Ta zakon je pooblastil vlado, da izda pravne predpise z zakonsko močjo, s katerimi naj se zagotovi delavcem iste kategorije nepreklicni minimum prejemkov in drugih normativnih pravic. Pri tem pa je vlada vezana na določbe posameznih ekonomskih sporazumov in kolektivnih pogodb. Predpisi tega zakona veljajo za vse delovne skupine, tudi zemljiške najemnike ter odnose sodelovanja pod pogojem, da gre za trajno zaposlitev. Pogoj je samo, da delavske predstavniške organizacije predlože pri ministrstvu za delo veljavne kolektivne pogodbe oziroma dogovore, katere mora ministrstvo objaviti v posebnem biltenu in ki dobe s tem moč zakona. To lahko store ne samo organizacije, ki so prvotno pogodbo ali dogovor sklenile, ampak tudi one, ki so k pogodbi pristopile. ki se nanašajo na ustrezne kolektivne pogodbe. Prav tako je treba upoštevati tudi vse kolektivne pogodbe, ki so jih v pokrajinskem merilu sklenile delavske organizacije, ki so članice vsedržavnih delavskih organizacij. V tem primeru imajo zakonsko moč vse izboljšave, ki jih vsedržavna pogodba ne predvideva; če pa so določbe vsedržavne pogodbe za prizadete delavce ugodnejše, pa veljajo — naravno — le-te. V nobenem primeru pa določbe pogodb ne smejo biti v nasprotju z zakonskimi predpisi. Uveljavljeno je bilo načelo, da veljajo vedno predpisi, ki so za delavce ugodnejši, bodisi da so vsebovani v kolektivni pogodbi a-li v drugih veljavnih predpisih, tudi če gre le za pogodbo v posameznem podjetju. Delovni pogoji in drugi predpisi, ki so vsebovani v kolektivnih pogodbah, ohranijo svojo pravno veljavo tudi potem, ko pogodbe zapadejo ali se obnove, razen če ne pride do sprememb zakona, dogovorov ali pogodb, ki imajo veljavnost za vse delavce iste kategorije. Te predpise glede delovnih pogojev je mogoče preklicati s kolektivnimi in tudi z individualnimi pogodbami ali dogovori le, če gre to delavcem v korist. Zakon predvideva tudi kazenske sankcije proti delodajavcem, ki bi kršili predpise o zagotovljenih minimalnih ekonomskih in normativnih pogojih. Predvidena je globa od 5.000 do 100.000 lir za kršitev določb proti vsakemu delavcu oziroma nameščencu. v V prvi vrsti gre tu za vsedržavne delovne pogodbe med sindikalnimi in drugimi predstavniškimi organizacijami na eni ter organizacijami delodajavcev na drugi strani. Toda 4. člen zakona predvideva tudi dopolnilne pogodbe, veljavne za določeno skupino delavcev v posameznih pokrajinah (provincah), VPRAŠANJE POENOTENJA ZAKONODAJE EGS Ta italijanski zakon, ki je za delavce zelo ugoden, ker jamči gmotni in normativni minimum, bo verjetno mnogo vplival tudi na zakonodaje ostalih držav Evropske gospodarske skupnosti. V 117. členu rimske pogodbe, ki urejuje osnovne pogoje medsebojnega gospodarskega sodelovanja med šestimi članicami EGS, je namreč predvideno, da se mora delovna zakonodaja v 6 državah postopoma poenotiti. Do sedaj pa so si zadevne zakonodaje še zelo različne. Tako predvideva belgijski zakon iz leta 1945 ustanovitev posebnih paritetnih komisij delavskih in delodajavskih predstavnikov, ki lahko sklenejo kolektivne pogodbe, katere je mogoče raztegniti na vse pripadnike določene kategorije. Na predlog teh komisij se s kraljevim ukazom lahko proglasi obveznost posameznih pogodb. Podobno je urejeno v Franciji le z razliko, da imenuje komisije in razširja veljavnost kolektivnih pogodb na vse delavce iste kategorije