Ql^Jom //ft NO. 129 ^ y°MM°¥n -AN IN SPIRIT 4' ^ r/ i LANGUAGE ONLY ^ ty.y 7%J JServmg Chicago, Mllwauke«, Waultegan, Duluth, Joliet, San Francisco, rttisDurgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. JUNE 30, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV in ^'e^0s iu-Jia fr° preteklo 196 let, od kar je bila podpisana objavljena izjava od neodvisnosti ZDA in v njej navedeni l0gi za to, pa tudi temeljna načela, na katerih je zrastla in e ohranja naša republika. V Izjavi je poudarjeno: Te resnice smatramo za samoumevne, da so vsi ljudje ust-^jeni enaki, da jih je Stvarnik obdaril z določenimi neodtujlji-i k 1. Pravicanii, da so med temi življenje, svoboda in pravica j- ‘ 1 srečo — Da so za varovanje teh pravic vzpostavljene med hu vlade, katerih pravična oblast izhaja iz privoljenja v,atianih... Ne pozabimo na te temeljne resnice, na ta temeljna načela, aterih stoji naša svoboda, pa tudi naše blagostanje! o--------- ; Nasprotniki Van p, ,, Thieuja ne priznavajo “U smejo prelce ¥o!cjeI polnomočij vsakega pojasnila je SAIGON, J. Viet. — Člani o-I ZSSR prepovedala pozicije v Senatu se jezijo na Rjini diplomatom in časni- predsednika Van Thieuja in nje-dtjein VSako potovanje gove podpornike, ker so mu iz-j^p7,0^no F&ke Volg'e. I glasovali v Senatu polnomočje. -KVA, ZSSR. — Nenadna da lahko vlada deželo za prihod-pl QVa Pr6P°vedi. potovanja di- njih 6 mesecev s svojimi ukazi v matom In tojim časnikarjem brez potrditve parlamenta.' Tr-2VVZ 0(Ina področja Sovjetske dijo, da je glasovanje grda pre-j2t^Ze onslran reke Volge je vse vara in neveljavno. ^ sPro^'a vrsI° uSi", Za polnomočje je glasovalo 26 Dsrn ^er ^z<^ana ^rez P°" senatorjev, proti nihče, glasova- Vo/1 a' , ^'ocIroye vzhodno od nje pa se je vršilo v torek zve-evr^e 0lbsega dejansko še del čer pred polnočjo, že davno po Sov^k6 ^usLe In seveda vso policijski uri, ko morajo biti vsi ^Jetiko Azijo in Sibirijo. | ljudje doma. Tako so opozicio-,°S ei ni bila nikdar izda- nalni senatorji pred glasova-van 3 °bsežna prepoved poto- njem zapustili zbornico in šli , J- Zanimivo je, da ta ne ve- domov. Senat ima 58 članov. Novi grobovi Frank Kosec Sr. Včeraj je umrl na svojem domu na 6722 Edna Avenue 80 let stari Frank Kosec Sr., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Anne, roj. Oberstar, oče Vere Primožič,. Franka Jr. in Josephine Marn, stari oče Dale Marn, Susan Kosec, Gary Primozich, Cheryl Marn in Franka Kosec, brat, Johna in petih sester v Evropi. Pokojnik je bil član SNPJ s.. 129, Jugoslav Camp W.O.W., St. Clair Rifle & Hunting Ciuha, Euc.id Rifle Ciuha, Kluba slov. upokojencev v Fuclidu in Carpenters Local No. 105. Pogre., bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v ponedeljek ob 9.15, v cerkev sv. Jida ob 9., nato na Kalvarijo fruplo bo položeno na mrtvaški oder jutri, v soboto ob 7. zvečer. Z RDEČ I i Predsednik Nixon je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da so se ZDA sporazumele s Severnim Vietnamom o obnovi razgovorov v Parizu o končanju vojskovanja v Vietnamu, ki so bili prekinjeni 4. maja. f ! Iz Clevelanda in okolice Robert J. Godnavec Danes zjutraj je umri v Lake side bolnišnici po težki bolezm 15 let stari Robert J. Godnavec učenec Euclid High School, sir Stanleyja in Betty, roj. Fortuna, orat Lorraine, Judith in Ken netha, vnuk Cecelie Godnavec, roj. Krawcar in pok. Johna Godnavec ter Mary Fortuna roj. Pucell, in pok. Josepha r ortuna. Pogreb bo v ponedeljek iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue Družina priporoča namesto vencev darove za Heart Fund. levica v Franciji je v novi ljudski fronti Komunisti in socialisti so se povezali v novo ljudsko fronto s posebnim petletnim programom. lja g* Za Nije turiste, ki so pod vod-. , 0rn sovjetskih uradnih vodni-' kov. j ^Niplornati teže v glavnem k (jae.rna rn°žnostima. Eni sodijo, začela pošiljati na je .Q^ P° sibirski železnici orož-Sev^ ^ru®e v°jne potrebščine za hanm,111 Vietnam, drugi pa se .^blje misli, kak ^Jli rnisib ^a pripravljajo kita6 0|3se™ejše vojaške vaje ob Jski meji. med Moskvo in Pe- , .°dnosi hek • So se v zadnjih mesecih hied^ amirili Vsaj na zunaj, hiarp jni Javni naPadi so Spor manj strupeni., Piak u3111 56 bistveno pre- govc,11- nikamor, četudi se raz-govy,ri rnecI Moskvo in Pekin-^ VrŠe že dalj časa. 0ei1- F. C. Weyand Sen. Al m. _ et^d gen. Abramsa TON, D.C. - Pred-kVerP • ^ixon Je imenoval gen. C^a C' WeYanda za P°" Zehih 3 Vse^1 ameriških oboro-g v Južnem Vietnamu. hiestnTembra 1970 je bil na-kot z 1 gen- Abramsa. Ta je bil ^a pH.3110 ^menovan za načelni--—_^ne§a stana armade. V remenski prerok o 1)61110 ^žja. 0k°li 80_ Premajhna nagrada za poštenost? PERU. Ind. — Lowell Elliott. 61 ]et stari farmar, ki je našel na svojem polju vrečo American Airlines s pol milijona dolarji, je dejal, da je ček za $10,000, ki mu ga je družba poslala v zahvalo in priznanje za izročitev najdene vreče z denarjem, premajhna nagrada za njegovo poštenost. Po njegovem bi naj dobil vsaj 5% ali $25,000, če že ne 10% ali $50,000. ---—o------- Spassky upa na prihod Fischerja PEJKJAVIK, Island. - Ruski šahovski velemojster, svetovni šahovski prvak Boris Spassky je priletel sem in se pripravlja na začetek boja za svetovno prvenstvo z ameriškim šahovskim velemojstrom Bobbyjem Fischerjem, ki bi moral biti že tudi tu, pa je izostal. Boris Spassky je dejal, da je prepričan, da bo Bobby Fischer pravočasno prispel v Rejkjavik in da ne bo treba boja za prvenstvo sveta v šahu odložiti ali celo odpovedati. Skupno je predvidenih 24 iger. Kitajska obljubila več pomoči rdečim v Hanoiu . TOKIO, Jap. — Kitajska po- pran: ročevalska služba je objavila, da je bila podpisana v Pekingu no-možnostjo- va pogodba o povečani gospo-temperatura j darski in vojaški pomoči Kitajske Severnemu Vietnamu. PARIZ, Fr. — Prvič po letu 1SS4 so se socialisti in komunisti sporazumeli za skupno politiko na temelju skupnega petletnega programa. Skupni program sta podpisala George Marchais za komuniste in Francois Mitte-rand za socialiste. Predložen bo volivcem v splošnih volitvah prihodnji marec. Obe levičarski stranki sta se odločili opustiti svoje ideološke razlike v prepričanju, da nobena od njih ne more sama za sebe priti do oblasti. Program in sporazum veljata za čas poslovne dobe nove narodne skupščine, ki bo izvoljena v marcu. Kljub povezavi v novo ljudsko fronto francoska levica trenutno nima izgledov, da bi prišla na oblast. Prevladuje prepričanje, da bo vladna gaullistična stranka precej izgubila, pa bo vendar obdržala v narodni skupščini večino in s tem seveda tudi vlado. Prvo ljudsko fronto v Franciji so ustvarili leta 1936 pod vodstvom Leona Bluma socialisti, radikali in komunisti. Razpadla je tri leta kasneje, ko je bil podpisan pakt Hitler-Stalin tik pred začetkom druge svetovne vojne. De Gaulle je vzel komuniste v svojo vlado leta 1945. Ko je prišlo do mrzle vojne, so bili komunisti maja 1946 izločeni iz francoske vlade in ostali od tedaj izven nje. h slov. naselbin MILWAUKEE, Wis,—Na.Dan neodvisnosti, 4. julija, bodo v Triglavskem parku obhajali žegnanje, na katerega vse rojake in rojakinje prav prijazno vabijo. WASHINGTON, D.C. - Na tiskovni konferenci, prvi javni, napovedani in prenašam preko televizije in radia v 13 mesecih, je predsednik Nixon , včeraj po-tan, ko je obrazležil vojaški položaj v Vietnamu in napredek, ki so ga ZDA dosegle v svojem umiku iz vojskovanja, objavil, ia je bil dosežen sporazum o obnovi razgovorov z rdečimi v Parizu 13. julija. Dejal je, da so te ZDA cdločile za obnovo teh, xer so mnenja, da je Severni Vietnam pripravljen na resna in konstruktivna pogajanja. Ce bodo ta potekala, kot treba, je lahko vojskovanje v Vietnamu končano že davno pred 20. januarjem prihodnjega leta, je pripomnil predsednik Nixon. Predsednik Nixon je orisal položaj v Vietnamu kar dosti ugodno. Opomnil je časnikarje, da so ZDA umaknile iz Viet-| nama 95% svojih oboroženih sil! in zmanjšale stroške za vojsko-! vanje od 22 bilijonov na leto na! nekako 7 bilijonov dolarjev. | Zanikal je trditve Hanoia, da je' ameriško letalstvo napadalo v1 Severnem Vietnamu nasipe in' jezove. ] Združene države so minirale severnovietnamska pristanišča in obnovile letalske napade na Severni Vietnam v odgovor na njegov napad na Južni Vietnam. Z letalskimi napadi bodo nadaljevale, dokler, bo Severnij Vietnam nadaljeval s svojim! napadom na Južni Vietnam in! ogrožal neodvisnost Južnega! Vietnama ter dokler ne bo dose- j žen sporazum o vrnitvi ameriških vojnih ujetnikov. Predsednik Nixon je poudaril, da bodo razgovori z rdečimi v Parizu 13. julija obnovljeni brez vsakih pogojev, ker je to “koristno za obe strani”. Predsednik je odgovoril na vrsto stavljenih vprašanj. Tako je dejal, da je vprašanje tiskov-, nih konferenc, prenašanih ne- j posredno na televiziji in radiu, težavno v času kočljivih med- j narodnih razgovorov in njihovih priprav, kot je bilo lani in letos s pripravami za srečanja v Pekingu in pretekli mesec v Moskvi. Ena sama netočno izražena beseda je v takem slučaju lahko škodljiva. Glede podpredsednika S. T. Agnewa ni hotel reči nobene jasne besede, pa obljubil, da bo to storil “pravočasno”. Agnewa je na splošno zelo pohvalil kot sposobnega in požrtvovalnega podpredsednika, ki je svoje naloge uspešno vršil. Imel je tudi dosti pohvalnih besed za J. Con-nallyja, o katerem nekateri trdijo, da bi ga Nixon mogel imeti za svojega podpredsedniškega kandidata. Nixon je dejal, da bi bil potreben zvezni zakon za nadzor nad prodajo strelnega orožja, priznal potrebo po povišanju pokojnin Socialne varnosti, pa svaril, da bo 20-odstotno povišanje brez primernega kritja poživilo inflacijo, ki je bila tekom zadnjih 10 mesecev in pol omejena na nekako 3%. Napoveaai je zmanjšanje brezposelnosti jeseni in pozimi. Od lanskega avgusta se je število zaposlenih po Nixonovih besedah povečalo za 2.3 milijona. O včerajšnji odločitvi Vrhovnega zveznega sodišča, da je smrtna kazen neustavna, je predsednik Nixon dejal, da to velja namara ie za kazni izrečene pred državnimi sodišči. Njen točen pomen in. obseg bo treba šele določiti. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Sen. McGovern je včeraj izgubil po sklepu poverilnega odbora za narodno konvencijo demo kratske stranke 151 konvenč-nih delegatov od skupno 271 ki jih je dobil z zmago pr. primarnih volitvah v Kaliforniji. Fo sklepu poverilnega odbora so bili delegati razdeljeni na temelju dobljenih glasov med vse kandidate so razmerno po številu glasov McGovernu jih je ostalo 12(1 Humphrey jih je dobil 106. ostali pa so bili razdeljeni med druge kandidate. Ta odločitev je precej zavrla McGovernov napor za zmago na konvenciji pri prvem glasovanju. Utegne biti povod za njegov končni poraz. Konvencija se bo začela 10. julija v Miami Beach. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je včeraj odločilo s 5:4 glasovom, da je smrtna kazen v sedanji obliki skoraj v vseh slučajih ‘ kruta in neobičajna kazen”, ki jo 8. dopolnilo zvezne ustavo pre-veduje. S to odločitvijo je bilo rešeno smrtne kazni 600 obsojencev po vseh ZDA. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj izdal novo odredbe o nadzoru nad hrano, vendar pa ne nad me: sem, oziroma živino. Napovedujejo, da ukrep ne bo imel posebnega učinka na zadrževanje cen hrane. CLEVELAND, O. — Letala Northwestern Airlines so obstala danes na tleh, ko se je 1600 družbinih pilotov odločilo za štrajk v podporo svojim zahtevam po novi kolektivni delovni pogodbi. SAIGON, J. Viet. — Vladna ofenziva v pokrajino Quang Tri ob cesti št. 1 napreduje uspešnejše, kot so pričakovali. Predhodnice naj bi bile le še 10 milj od mesta Quang Tri, v katerega neposredno okolico, le 4 milje od njega, pa so s helikopterji prinesli 1000 marinov, ki naj bi pohod proti rdečim pospešili. BELFAST, S. Ir. — IRA je obljubila, da bo delno odprla vhode v “svobodni” Derry, ki jih je doslej trdno stražila in označevala katoliški del Londondderryja za “svobodno ozemlje”. Protestantski skrajneži so grozili, da bodo zabarikadirali protestantovski del Belfasta, če ne bo “svobodni” Derry odprt. Premirje, ki je ustavilo nasilja opolnoči v ponedeljek, je obstalo, četudi je še vedno precej negotovo. Urad in tiskarna AD zaprta— Urad in tiskarna Ameriške Domovine bosta od danes od 2. ure popoldne do ponedeljka 10. julija ob osmih zjutraj zaradi osobja počitnic zaprta. Kdor bi imel kako obvestilo ali novico za prihodnjo številko dne 10. julija, naj jo napiše na listek in spusti v poštno režo poleg glavnih vrat Ameriške Domovine ali pa naj jo pošlje po pošti. Premestitve slov. duhovnikov— Nedavno so bili premeščeni sledeči slovenski duhovniki: Rev. Joseph P. Boznar od Sv. Felicite, Richmond Heights, k Sv. Vidu na Glass Avenue, Rev. no javljena Francis M. Paik od St. Mary’s! župnije v Mentorju k Sv. Kri- j Ulije za 1972-1973— stini v Fuclidu in Rev. Louis A.' . Llramat^° arustvo maja ima Pizmoht od Sv. Kristine v Eu- Slede61 °dbor: Predse0n1^ *v-clidu k fari Sv. Jeroma na §ust Di;agaD poapredsednik Loj-Lake Shore Blvd. Vsem čč. gg. 26 lVlohai> tajni«, trance Zaiar duhovnikom ves božji blagoslov ™lajS1’ 159 St” teielon pri njihovem delu na novin 681-?^9> blagajničarka Urška a V sredo, 5. julija, pa odleti direktno iz Clevelanda na Brnik druga Kollandrova lastna skupina tudi s 180 potniki. V Sloveniji ostanejo 7 lectnov. Srečno pot, veliko zabave, zdrav povratek! Izlet upokojencev— Klub slovenskih upokojencev Euclid priredi v sredo, 5. julija, izlet na letoviške prostore S.1N.-P.J. Vsi, ki so se priglasili in vožnjo že plačali, so prošeni, da so od pravem času na mestu, najkasneje do 8. ure zjutraj pri Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue in ne do sedme ure zjutraj, kot je bilo prvot- službenih mestih! JO let zdravnik— Dr. Valentin Meršol, 1031 E. 62 St, bivši ljubljanski primarij, ki je leta 1945 zapustil Slovenijo in biva od leta 1949 med nami v Clevelandu, praznuje v soboto, 8. julija, petdesetletnico zdravništva. Spoštovanemu slovenskemu zdravniku in bivšemu sodelavcu Ameriške Domovine x visokemu poklicnemu jubileju iskrene čestitke in še na mnoga, zdrava leta. Bog ga živi! Poroka— V ponedeljek, 3. julija, ob pol štirih popoldne se bosta v cerkvi sv: Vida poročila gdč. Genevieve Ann Drobnič in g. Norman Rob-ben. Mlada nevesta je hčerka dobro poznanih in spoštovanih Štepec, zapisniKarica Nenca Hočevar, programski odoor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jenko, Polde Umaben, arhivar Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France Dejak, reditelja: r ranče Stanonik in Peter Ter-pin, knjižničar France Jenko, športni referent Peter Dragar, nauzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač. Zadušnici— Jutri oo šestih zvečer bo v cerKvi Marije Vneoovzete sv. maša za pok. Lucijo Romih ob obletnici njene smrti. Jutri ob 8.15 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša . VA xvxaxxjC V VZ.CLC £>V. UlčlSči žakoncev g. Viktorja in ge. Cene za pok. Louisa pirnata na 30 Drobnič, 1030 E. 61 St., in vnu- aan njegove smrti kinja prijazne ge. Jeanette Jak- C1 ,, sic od Grdina Bridal Shope, -111 01. • a Cianice Oltarnega društva 3m St' Clair1 Avenuf- Novopo- župnije Marije Vneoovzete ima-rocencema iskrene čestitke m I jo t0 nedeijo pri osmi maši skup- Zdravstvena oskrba je v naši deželi draga WASHINGTON, D.C. - Po uradnih podatkih je prišlo povprečno na vsakega človeka v naši deželi lani $310.89 stroškov za zdravje. Štiri leta prej so ti stro- ves božji blagoslov na skupni življenjski poti! Piknik Korotana— Pevski zbor Korotan ima v nedeljo, 2. julija, svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi, na .taterega prav lepo vabi vse slovensko oočinstvo. Lepo bodo postregli z vsem, kar sodi k pikniku in poskrbeli za veselo razpoloženje. Zbor Korotan obenem vabi mlade pevce in pevke, da pristopijo k zboru. Na nedeljskem pikniku to lahko store. Piknik Slovenske pristave— V torek, 4. julija, na Dan neodvisnosti, ima Slovenska pristava piknik na svojih prostorih, na katerega iskreno vabi. Piknik Štajerskega kluba— V nedeljo, 9. julija, priredi Štajerski klub svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Pri Štajercih je vedno dobra in gostoljubna postrezoa, bodisi na prireditvah ali na piknikih. Prireditelji lepo vabijo, da pridete zopet med vesele Štajerce, na njihov piknik. V Slovenijo— no sv. oohajiio. Popoldanskega mesečnega sestanka ne bo. Najnovejši park— J-retekio sredo, 28. junija, je bil v centru mesta Clevelanda slovesno otvorjen nov park "The Chester Commons”, ki se nahaja na F. 12. cesti in Chester Avenue. Ta najnovejši park je nekaj posebnega. Oglejte si ga! Trgovine zaprte 4. julija— Na Dan neodvisnosti, 4. julija, bodo mestne veleblagovnice May, Higbee in Halle’s zaprte. Praznovanje neodvisnosti— Dan neodvisnosti, 4. julij, je rojstni dan naše dežele. Tudi letos bo Cleveland Advertising klub sponzoriral veličastno proslavo umetnega ognja, že 33. zaporedno, v Edgewater parku na zahodni strani mesta. Vstopnine ni. Spet doma— Po 3-mesečnem bivanju v Highland View bolnišnici se je vrnila na svoj dom ga. Milka Novak s 1084 E. 177 St. Zahva-| ljuje se vsem za obiske, darila in kartice ter vsem, ki so se je To nedeljo, 2. julija, odpotuje spomnili v molitvah ali na kak direktno iz Clevelanda na leta- drug način. lišče Brnik Kollandrova lastna k molitvi____ skupina s 180 potniki. V Slove- Društvo Najsv. Imena pri Sv. niji ostanejo en mesec. Vidu vabi svoje člane nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlega člana Pavla Princa. ški znašail še “samo” $205.43! Zvezna vlada plaša 68% stroškov za zdravstveno oskrbo sta- Namesto vencev______ rejših državljanov in 36% celot-! Namesto vencev h krsti umr-nih stroškov v deželi. Eno četr-jlega Pavla Princa priporoča tino krijejo privatna zavarova- družina pokojnega nja. dobre namene. darove v National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «83 No. 129 Friday, JuneTo,T972 Dan neodvisnosti 1972 Početniki Združenih držav Amerike so v svoji izjavi o neodvisnosti, izdani 4. julija 1776, poudarili, da nam je Stvarnik dal prirojene, neodtujljive pravice, med katerimi so življenje, svoboda in iskanje sreče. Da bi te temeljne pravice zavarovali, ustvarijo ljudje iz svoje srede vlade in jim odstopijo oblast, ki je potrebna za vršitev postavljenih nalog. Priznati je treba, da je v nasi deželi uspelo temeljne človekove pravice ohraniti in jih varovati, četudi je bilo v zadnjih letih in je delno ponekod že vedno življenje v določenih predelih velemest, pa tudi manjših naselbin, večkrat v resni nevarnosti, ko podivjane tolpe, pa tudi zgubljeni posamezniki napadajo svoje soljudi. Nasilje in revolucija sta postala geslo levičarskih, črnih in drugih nezadovoljnežev z obstoječimi razmerami in z obstoječim redom. Oblasti so vsem tem nasilnežem in revolucionarjem gledale predolgo skozi prste. Postopno se je nasilje začelo unašati, ko so oblasti postale malo odločnejše, ko se je množica odmaknila od skrajnežev in so ti uvideli, da te ne morejo več uporabljati za svoje cilje. Kljub vsem pomanjkljivostim nam življenje in svobodo vlada le varuje, priznava nam pa tudi polno pravico do iskanja naše sreče. Ta pravica je seveda omejena v toliko, da pri iskanju svoje sreče ne smemo prikrajševati bližnjega pri njegovih pravicah in iskanju sreče ... Kako napreduje naše splošno iskanje sreče? Smo sredi leta, sredi predsedniškega in kongresnega volivnega leta, zato je prav. da se malo razgledamo o stanju naše dežele doma in v svetu. Doma se zvezna vlada bori že več let proti inflaciji, od lanskega avgusta tudi z javnim, obveznim nadzorom nad cenami in plačami. Po splošni sodbi je na tem polju vlada le delno uspešna, vsekakor veliko manj, kot sama trdi in kot bi rada bila. Hude preglavice ji delajo cene hrane, prav posebno mesa, ki se je letos res neobičajno močno podražilo. Za konec preteklega tedna so že kar ugibali o zamrznitvi cen mesa in vključitev deželnih pridelkov in živine pod nadzor cen. Začasno so to misel opustili. Včasih smo dejali, da je v tej deželi človeku kar dobro, če je zdrav in ima delo. Zdravje je važno, prav tako tudi njegovo zavarovanje. Skrb za zdravje in njegovo čuvanje je vedno dražje. Kdor ni zavarovan za bolezen, je v resni nevarnosti, da ne bo zmogel stroškov za zdravljenje, če pritisne kaka nevarnejša ali daljša bolezen. Predlogi za splošno zdravstveno zavarovanje so bili stavljeni že pred leti in ponovljeni lani in letos, pa so obtičali v Kongresu. V tem pogledu smo hudo zaostali za ostalim svetom, svobodnim in komunističnim. Delo je važno za človekovo zadovoljstvo, do katerega imamo vsi pravico. Žal trenutno v naši deželi dela ni dovolj za vse. Okoli 6% takih, ki so za delo sposobni in bi radi delali, dela ne more dobiti. Vsi poskusi število brezposelnih zmanjšati doslej niso uspeli. In vendar so nekdaj gospodarski strokovnjaki trdili, da je pri dopustitvi okoli 3% inflacije možno doseči stalno splošno zaposlitev vseh dela sposobnih in dela voljnih. Čeprav je inflacija nad to mero in še kar precej, vendar števila brezposelnih ne morejo znižati in nihče tudi ne upa napovedovati, da bo v tern pogledu skoraj dosežen kak uspeh. Za zadovoljstvo in srečo je potreben mir, mir v domači deželi in mir v svetu. V domači deželi moramo priznati, da se je položaj nekaj izboljšal. Nemirov, velikih izgredov, ropanja in požiganja v črnskih predelih mest, kot smo ga poznali pred leti, ni več. Črni skrajneži so spoznali, da po tej poti ne bodo prišli daleč. Tudi levičarski skrajneži, ki skušajo svoje zahteve podpirati z bombami in polaganjem peklenskih strojev, uvidevajo, da s tem več škodujejo svoji stvari kot drugim. Naša dežela ima ustavna določila, ki omogočujejo redno spremembe, v kolikor so zaradi razvoja gospodarstva, tehnike, znanosti in spremenjenih okoliščin potrebne. Pri nas ni nobenega vzroka za pripravljanje revolucije, tudi razmere za kaj takega niso ugodne. Ljudje s polnimi želodci in udobnimi domovi ne hodijo radi na demonstracije, kaj šele, da bi se spuščali v kaj drugega, težjega in nevarnejšega ! Upajmo, da bodo prihodnji meseci in leta domači mir še povečali in utrdili, da se bomo res čutili spet varne v svojih domovih, pa tudi na cestah in ulicah v vseh urah dneva in noči! Red in zakonitost, varnost, to so zahteve naše dobe in naših ljudi! Vse to spada v okvir pravic, o katerih pravi Izjava neodvisnosti, da nam jih je podelil Stvarnik in so neodtujljive. Potreben nam je tudi mir v svetu. Do tega je še vedno daleč. Pomirili smo se do neke mere z Moskvo in Pe- kingom, ne moremo pa še doseči konec vojskovanja v In-dokini. Obstoja tiho upanje, da bo morda ZDA to le uspelo, če ne pred novembrom, pa kmalu po njem. Težavnejši je položaj na Srednjem vzhodu, kjer dejansko ni nobenih izgledov za resnično pomiritev Izraelcev z njihovimi arabskimi sosedi. Ko se bliža čas narodnih konvencij, ki bodo izdelale volivne programe in imenovale predsedniške kandidate, je prav in do neke mere naša dolžnost, da sledimo razvoju, da poslušamo, kaj kandidati govore, kakšna stališča zavzemajo v vseh perečih vprašanjih, da se bomo vedeli pametno odločiti, ko bo za to prišel čas. Iskanje sreče ni le v pridnem delu in skrbi za družino in dom, je tudi v udeleževanju v javnem življenju, v političnem življenju in njegovih odločitvah, od katerih zavise zadovoljstvo, bodočnost in sreča nas vseh! Mislimo malo o teh stvareh na Dan neodvisnosti 4. julija! BESEDA IZ NARODA f? nsyoNSKA mmm m mem 111. “Duša, polna milosti, je kakor večna pomlad!” (Sv. Janez Vianney) Sr. Bogdana Kavčič Kako čudovito je sodelovanje| v MZA, kjer smo vsi kot dobri' bratje in sestre in je Kristus naša pot, resnica in življenje, naš cilj v večni mladosti, ki nas vse čaka! Marija pa naša nebe-j ška Mati, ki je vedno z nami tudi v solzni dolini. Ni razlike med preprostim in izobraženim, j starim ali mladim, moškim teri žensko, zdravim in bolnim. Kot velika božja družina smo in vsa-J kega krasi globoka vera, osrečujoče upanje in krščanska ljubezen, ki objema vse človeštvo. Tako lepo poje nedeljski hvalospev v sv. maši: “Gospod, poklical si nas iz teme v svojo čudovito svetlobo, da povsod oznanjamo tvoja slavna dela.” Svojim sosestram v domovino, je, najmlajša misijonarka izmed njih, sr. Bogdana Kavčič, posla-1 la svoje vtise o doživetem prazniku Vstajenja v Busigi, republika Burundi v Osrednji Afriki: “Velika noč! Ne veste, kako zelo sem danes pri Vas! V duhu sem obiskala vsako sestro posebej in ji zaželela srečen praznik. Danes sem šla z eno sestro domačinko k prvi jutranji sv. maši. Ljudje so napolnili cerkev do zadnjega kotička in med svetim opravi-' lem navdušeno prepevali ob ploskanju z rokami. Vstali Gospod, mi je skazal posebno pozornost:, prvič sem smela vernikom deliti sv. obhajilo. Ob obrazih obha-jancev sem v duši marsikaj doživljala. V postnem času smo veliko premišljevali postaje križevega pota. Ob pogledu na te ljudi pa sem spoznala, da je treba premišljevati tudi postajo ve-' selja. V življenju se je treba premagovati, dati Gospodu žrtev, da nas vidi srečne radi Njega, po ljubezni deliti veselje tudi z drugimi. To je skromno povabilo, da se skupno z menoj zahvalite za sv. pokilc in me v njem podpirate. Danes opoldne so imele sestre domačinke veliko obiskov. Brat od ene izmed njih je prišel ravno med kosilom. Ne veste, kakšno veselje je bilo! Prisedel je k svoji sestri in obadva sta jedla — iz istega krožnika. In kaj smo imeli za kosilo? Nič posebnega: fižol, kot vsak dan, meso, solato z neko meni neznano prikuho, ki je po okusu podobna našim nezabeljenim ajdovim žgancem. Pravijo, da je to ‘velikonočno jagnje’. Na koncu je za posla-, dek vsak dobil po en piškot. Toliko o velikonočnih praznikih. Na dan ponovitve sv. zaobljub 25. marca so mi sestre domačinke skazale polno pozornosti in mi pripravile zares prisrčen praznik. Prisrčne pozdrave vsej dragi domačiji: sestram, ki so v semenišču, tajništvu, kuhinji, perišnici, šivalnici, v župnišču, na vrtu — prav vsako v duhu hvaležno obiščem in prisrčno pozdravljam. Na svidenje (nagasaga) — v pismu, seveda!” Pripis usmiljenk iz domovine dodaja: “Naši mladi misijonarki se zahvaljujemo za izčrpno poročilo in ji vračamo sestrinske pozdrave. Veselimo se njenega poguma in junaštva v žrtvah. Vse veliko mislimo nanjo. Daleč od nas je, toda v Bogu smo vedno združene.” Veste, zakaj sem danes z njo začel? Ker je v Burundiju v plemenskih bojih bilo te tedne nad 50,000 ubitih; ker je sestra Bogdana, kot mi njena sosestra in naša sodelavka zagotavlja, bila zelo navezana na sosestre in je sedaj čisto sama od .Slovenk med drugimi kar zadovoljna in pogumna; ker je te dneve popisala tudi meni stanje položaja, ki pa ni trenutno za objavo, zaradi težkega položaja v mladi afriški državici, kjer katolicizem procvita med preprostim ljudstvom in ker želim vse prositi, da veliko molimo za njeno varnost in pionirjenje. Celo nekaj znamk je nedavno za MZA poslala. Z O’Hara Airport v Chicagu se 14. junija oglaša učiteljica Josephine Beričičeva iz Jolieta, 111., na skupinskem poletu v Ljubljano. Pošilja ček za različne misijonske namene — od naročnin za KM do avta sr. Sub-Ijeve in otrok na Madagaskarju — v $110. Naši zvesti sodelavki želimo srečno pot in veliko duhovne sreče v ljubljanski stolnici, kjer bo na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, v maš-nika posvečen njen nečak, jezuit Franci Baraga, ki je študiral v Nemčiji. Obljublja, da se bo pri sv. obredih spomnila tudi nas vseh v MZA. Hvaležni smo ji in molimo za novomašnika, ki je gdč. Pepci bil vsa leta priprave zelo pri srcu. 26. maja se oglaša z dolgim pismom sošolec o. Jože Cukale, ki spet zvesto deluje v svoji fari v predmestju indijske Kalkute. Takole razglablja: “Še zmerom sem pod vtisom Tvojega prijateljskega doma in tistih večerov, ki so hladili v Princetonu najine misijonske prognoze in projekte in debate. Prišlo je vse tako nenadno in vtisnilo se mi je tako globoko, da ne bom pozabil nikoli. Če bi imel več časa, bi pisal, pisal, in najbrž naslovil ‘Pravljice iz zapada’. Veš, zakaj Ti ,nisem prej pisal? Rad bi napisal kaj poštenega, kaj zares bravnega. Dozdaj so bile stvari še preblizu mene. Motijo pri sodbah in vrednotenju. Kamera utegne dajati toč-nejše posnetke, a slika, ki jo u-stvari čopič čez čas, je bolj o-sebna in doživeta. Ali ni res? Zato tudi bolj resnična. Nikoli si nisem predstavljal, da je misijonar tako v srcu in v sredini vsega, kar je v zdomstvu slovenskega in katoliškega. V trikotu prijateljev Pavlovčičeve, Hrenove in Klammerjeve družine z vsemi vejami na Wil-lowicku sem prebil več kot en mesec. Prišel sem med svoje in sprejeli so me za svojega. G. župnika Tomca in prijatelja dr. Krajnika Her g. župnika Praznika in našega JulČeta ne bo moč nikdar pozabiti. Dragi Karel, akcija, ki si jo začel, predstavlja trdo. misijonsko delo za vse tiste naše gospe in gospode, ki so se odzvali. G. Tekavec in g. prof. Sever, zlata družina Knezovih in Celestinovih in Pograjčevih so samo nekatere zvezde v o-sončju misijonskega dela, ki si ga ustanovil. V kratkem Ti od-pcšljem večjo količino zelo zanimivih znamk, ki so mi jih spet nabrale Sestre Apostolskega Karmela. Tako vidiš, sem v stiku s Tvojim delom in molim zanj, ne le zato, ker bomo misijonarji poslej mirneje spali in počasneje siveli, ko bo zmerom manj finančnih brig, ampak posebno zato, ker Tvoja misijonska akcija, duhovno formira misijonski apostolat v zdomstvu in utegne postati direktiva tudi za domovino. Bog Ti povrni za poslani denar g. Jožetu .v Quincy. Bog s Tabo in Marija in lep pozdrav sestram in Tvojim kandidatom in njihovemu misijonskemu delu. še piši. Nekaj odstavkov lahko uporabiš za A.D., ki jo pridno prebiram. Tvoj Jože.” Jezuit Kos se povrača k nam, ko piše: “Imam trenutno 4 A.D. Dober tisk je blagoslov, ki premaga prostor in čas. Jaz zdaj vem, kako skušaš vzbuditi zanimanje za Kristusa in Njegovo kraljestvo v svetu; potrudil se bom, da bom v pismih Tebi zmeraj kaj omenil, kar Ti bo za Tvoje članke, upam, prav prišlo. Jaz pravzaprav ne pridem do mirnega branja, ker sem tako zelo v delu, ki mi teče pb določenem tiru, da ohranim zdravje in govorim in pišem ne kot utrujen človek, marveč v skladu z zahtevami položaja, kolikor pač morem.” (6. junij.) O. Poderžaj 16. aprila pošilja zahvale za darove — pismo me' je šele te dneve doseglo — in modruje: “Vaše prijazno pismo s podatki darovateljev, kot na priloženem, sem hvaležno pr e-' jel in se Vam prisrčno zahvalim. Precej dolgo je hodilo — 25. feb. pisano, prejel včeraj, 15. aprila — no, je pa vsaj prišlo. O moji 50-letnici Vam je najbrž povedal p. Jože Cukale, ki se je srečno vrnil. Izgubili smo Hrvata p. Gaka (svoj čas je bil moj učenec v Travniku v Bosni, Slavonec, bil je na papeškem semenišču v Pooni registrar in profesor filozofije; ponesrečil se je pri prehitevanju drugega vozila s svojim scooter-jem...). Ja, zdajle sem pa v Vašem pismu razbral, da Vam je to pisal br. Udovč — on se še kar dobro drži, živi na hladnem v Darjeelingu, pod Himalajo. Kalkuta ni zanj, ne bi več zaradi vročine zdržal. Bil je doli par let, pa ta klima ni zanj. Vi nas pa kar dobro ‘obirate’, vse po vrsti... ste še zmeraj misijonar, čeprav v ‘zaledju’, pa teh nam tudi treba... Vojaki imajo to še bolj racionalno urejeno: na vsakega bojevnika pride nič koliko ‘pomagačev’ v zaledju .. . pri nas misijonarjih je pa narobe, in zaledje pričakuje, da še mi zaledju ‘pomagamo’ s pisanjem in še s čim drugim ... No, pa tako pač mora biti, drugače bi imeli preveč ‘obiskov’... Za velikonočna voščila Bog plati. Voščim Vam obilo darov Svetega Duha ... Lepe, domače pozdrave! Vam v presv. Srcu zmeraj hvaležni misijonar Stanko Poderžaj, S.J.” Petkovo AD z MSIP so za eno leto naročili: Mrs. Matthew Grdadolnikova iz Clevelanda za uršulinko M. Ksaverijo Pirc v Siamu; Mrs. Ana Gaber, Chicago, za zdravnico dr. Terezijo Žužkovo v Južnem Vietnamu. 16. junija pišejo iz uprave AD: “Danes se je oglasila v našem uradu neka blaga gospa, zvesta bralka Vaših sestavkov in plačala $12 za dve petkovi naročnini (za enega misijonarja in eno misijonarko). Želi ostati neimenovana.” Fr. Ivan Stanta, Madagaskar, in oblatinja M. Vincent Novak, v Južni Afriki, bosta AD dobivala po njeni dobroti. Bog povrni vsem z obrestmi. Rev. Charles A. Wolbang, CM. St. Joseph’s College Box 351 Princeton, N.J. 08540 ------o------ yalii CLEVELAND, O. — To nedeljo, 2. julija, priredi pevski zbor Korotan piknik na Slovenski pristavi. Kot vsako leto, tako bodo tudi to nedeljo Korotanci skrbno pripravili vse potrebno za razvedrilo in zabavo; poleg pijače in jedače bo tudi dosti glasbe in petja ter, seveda, tudi polno košev dobre volje. Znano je že, da so Korotanove prireditve vedno polne domače zabave, vesele družbe in prijateljskega razpoloženja. Poleg tega pa je še Slovenska pristava prav te dni čudovito odeta z zelenjem in cvetjem. Pridite torej in preživite lepo nedeljsko popoldne med gostoljubno, veselo in narodno zavedno Korotanovo mladino. Ne bo vam žal! , Franček Gorenšek Iz naših vrst Eveleth, Minn. — Spoštovani! S priloženim čekom $20 obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja v podporo listu. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker prinaša zanimive komentarje in novice iz domovine Slovenije. Prav lepe pozdrave vsem pri Ameriški Domovini! Metod Menart « Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! S priloženim čekom obnavljam naročnino za bodoče le-to. Lepo pozdravljam urednika upravo, vse sodelavce in dopis nike, pa tudi vse naročnike liste-Jože Šparovec Biwabik, Minn. — Spoštov? na uprava! Pošiljam Vam na ročnino, preostanek pa je za 1 skovni sklad. Z vsebino Ameriške Domovine sem zelo zadovoljen, z dosta vo pa žal ne! Lepo Vas pozdravljam in Vam želim veliko uspeha pri Vašem delu! Frank Vidmar * Toronto, Ont. — Spoštovani-Lepo se Vam zahvaljujemo za obvestilo, da nam bo potek3 naročnina. Priloženo Vam P03^ Ijamo naročnino za eno leto prilagamo dva dolarja za tisko' ni sklad. Ker nam je Ameriška Domo vina v veliko veselje, jo želim0 še nadalje prejemati. Vas lepo pozdravlja Družina Ivana Ambrožič3 Tiskovni sklad Zvesti naročnik lista g- Fran^ Music, Wickliffe, Ohio, je Pr speval $2 v tiskovni sklad Am ^ riške Domovine, ko je obnov naročnino. Iskrena hvala! 9 Zvesti naročnik lista g- ^ drej Perčič, Biwabik, Minm> prispeval $2 v tiskovni skla ^ meniške Domovine, ko je 0 vil naročnino. Najlepša hva a- G. Marjan Kavčič, Cieve Ohio, ki vodi Ameriško-slo^e^ ski narodni program na W FM radijski postaji, je Pr^sPe.j.e $1 v tiskovni sklad Amen* Domovine. Lepa hvala! A V' Zvesti naročnik lista g- ^ gust Šuštaršič, Pengilly, ^ je prispeval $2 v tiskovni s Ameriške Domovine, ko Je novil naročnino. Prisrčna hv3 * •tffgllV' Zvesta naročnica lista g- s je ces Valencie, Madison, Ohim ^ prispevala $1 v tiskovni s Ameriške Domovine, ko novila naročnino. Prav lep3 la! Dolgoletni naročnik Frank Vidmar, Biwabik, 1 je prispeval $2 v tiskovni s ^ Ameriške Domovine, ko^ !e^a. novil naročnino. Najlepš3 la! * „ jd3' ta naročnica lista g3- ^ ;a, Cite Jacques oV- e prispevala $1 v tlS ; ad Ameriške Dom obnovila naročnino- * -7 #' snovani naročnik xZ v Wic -ip nrisneval v r ta ^rS' Zvesta naročnica bsw ^jo, Anton Vintar, Cleveland, je prispevala $1 v tiskovni - ^ Ameriške Domovine, ko novila naročnino. Iskrena la! * - Zvesti naročnik lista g- jg Golevšček, Oakland, ^a. ^ A' prispeval $2 v tiskovni sk a^J)0-meriške Domovine, ko Je vil naročnino. Prisrčna hv * a 0aT Zvesta naročnica lista g bara Moralez, El Centro, je prispevala $1 v tiskovni 3 Ameriške Domovine, ko J novila naročnino. NajleP33 la! * . Dolgoletni naročnik ^* So^stiK-venski hotelir g. Vinko Le go Rim, Italija, je prispeval ^g, v tiskovni sklad Ameriš e ^0\i movine, namesto cvetja ^ februarja umrlega Ivana neka. Hčerkam pokojnik3 ka g. Levstik iskreno Za spominski prispevek is hvala! Lamonfske Mtimce LEMONT, 111. — Danes so mi- troci? Ti pa naj le umrjejo po nile duhovne vaje na našem gričku. V našem samostanu, kjer navadno vlada tihota, je Pravi dirindaj. Sestre se poslav-■Ua,jo in odhajajo na vse štiri vetrove na univerze v svrho na-daljnega študija. Kaj pomaga, četudi so ,že ujele svoj B.A. ali kaj podobnega? Tudi tiste, ki so že dobile M.A., morajo študirati naPrej. Veseli nas še prav posebno, da je ena naših dobila Master degree v teologiji; nekaj sester jo bo kmalu došlo. Škofje se sedaj posebno zanihajo za verski pouk mladine v katoliških šolah in zahtevajo, da Sestre študirajo teologijo. Pri n«s v Kansas Cityju ne sme no-ena sestra učiti verouka, ako rdrna določenega števila “kredi-tov v tej stroki. Med letom so ik tečaji nadaljnega študija ateheze na raznih krajih. Naše SeSire so se jih pridno udeleževale, četudi učijo verouk že ve-iko let. škofje morajo biti do-'ri pastirji in gledati, da njih hale ovčice dobivajo pravo, zdravo duhovno hrano, trdno versko podlago. Beremo v časo-Pisih, ko starši tožijo, da v nekaterih katoliških šolah njih o-r°ci ne dobijo pravega verskega pouka, da ne vedo, kaj je zakrament sv. Rešnjega Telesa; a _ne Poznajo verskih resnic, a je vera njih otrok v nevarnosti. Dobro ibi -- — bilo, da bi se ;Udi naši Slovenci, ki živijo razrešeni med Amerikanci, poza-hrnali, kako učiteljivučijo vero-nauk, če je 100% katoliški. Po-"e no pažnjo bi bilo treba po-svetiti učnim knjigam tega Predmeta za srednješolce. Tudi v nekaterih modroslovnih knji-. h v biologiji je večkrat rita kača, ki zastruplja mladi-n°^ Sem čitala, da tudi nekaj hverz, katoliških, ki so nekoč s ovele zaradi katoliške vzgoje, e aj rabijo take knjige, ki po-lrajo, kar so nekoč zidali dobri Profesorji. Dobila sem te dni iz Slovenian 'Družino”, v kateri je slika ove cerkve sv. Jožefa Delavca eP članek, ki jo zanimivo o-g/0' Cerkev je 1. maja blago-h mariborski pomožni škof (ja nkoslav Grmič. Umljivo, te slovesnosti farani nove ko^v^6 V Djubečni ne bodo ta-čif3+^r0 Eozabili- Ker je precej e ^ev Ameriške Domovine je lPral° kar čedno vsoto’ da ■jim ta cerkev postavljena, se wSe enkrat prav iz srca za- nai ^ ^ vesetje in zadoščenje J Hm bo zavest, da so storili le TV. hisijonsko dobro delo. Ker Vasi Jnnečna in še nekaj drugih si s.t ak° oddalJena od Vojnika, jih oTrn^l30 UpaH p0Šiljati svo' hie a k k P°u^u m Čakali na ^ dOoitZ0Pet Vam0 “neodpustljivo kruti” kazni, ki se imenuje “abortion”? Kje je tu logika, kje pravica? Kje svetost življenja, pravica do življenja? Naši Slovenci naj vedo, če odobravajo “abortion”, da ne bo pri tem ostalo: “Abortion” je najbližja stopnja “euthanazije”, umora starih ljudi, ki niso več za rabo. Tako je bilo v Hitlerjevi Nemčiji. Nekatere naše ameriške države že pustijo, da sme zdravnik umoriti bolnika, ako sam prosi za smrt radi trpljenja. Samo Bog je gospodar življenja, ne država, ne zdravnik in ne bolnik. pri- Vse ----------- imetje imajo da P°letJe toliko dela na polju, Zirn maij° Časa hoditi okr°g- p°-veiil- Pa sIaba Peta. Zdaj bo še uv azJe- Cerkvi so prizidali Jez„ ^C° Za ver°uk. Ker bo b0 S blval v bližini vernikov, gotovo versko življenje in pognalo globoke ^cvetelo kor sliš ].me v Srcih otrok’ ki bodo VzlinU-v Tjem in §a bodo gOtOVO enim ''H Mu želeli služiti, še dah ' Bo§ P°vmi vsem, ki so 119 oltl? ^ar SV' doze^u Delavcu Father Mateo Crawley-Boe-vey, S.S.C.C., je bil zelo bolan. Romal je v Paray-le-Monial iskat zdravja. Tam se je pred 300 leti prikazoval Jezus sv. Margareti Alacoque. Izrazil je željo, da bi človeštvo začelo častiti Njegovo Srce. Mladi duhovnik, goreč častilec presv. Srca, se je z zaupanjem obrnil Nanj. V trenutku je bil uslišan in zdrav! Poln hvaležnosti je napravil obljubo, da bo vse svoje življenje širil čast presv. Srca; da bo delal z vso gorečnostjo za posvetitev družin presv. Srcu, da bo tako Kristus Kralj zavladal v njih srcih in družinah; da se bo Njegovo kraljestvo širilo po vsej zemlji. S to obljubo se je poslovil od Paray-le-Monial in odšel v Rim, da si izprosi blagoslova sv. očeta svojemu delovanju. Papež ga je ljubeznivo sprejel in vzkliknil: “Ne samo, da Vam dovoli-i mo. Naročamo Vam, da širite pobožnost posveti tve družin presv. Srcu.” Z blagoslovom sv. očeta je začel pater Mateo svoje poslanstvo. Prebredel je vse zemljine sveta. Ves svet je bil njegov misijon, njegova župnija. Vsemu svetu je postal znan kot apostol presv. Srca. Spominjam se ga, ko je imel v čikaški katedrali duhovne vaje za vse sestre škofije. To je bil misijonar, ki je znal zažgati plamen ljubezni v vseh srcih Bogu posvečenih duš in laikov. To pa zato, ker je bil sam plameneč ogenj, ki se mu tudi mlačna srca niso mogla ustavljati, da bi se ne vnela in ne zagorela. Nekoč je dejal sestram: “Sestre, četudi se kdaj ne počutite dobro — ne opustite sv. lepo slikico kot spričevalo, da z izjavo, da je duševno bolan in se je družina posvetila presv.j zato neodgovoren za svoj zločin. Njegov odvetnik B. Lipsitz je to Srcu. Večina očetov in mater, ki so se takrat z vsemi otroki vred julija začela razprava. sporočil sodišču v Baltimorju, posvetili Srcu Kralja sveta in ^jer se k0 proti Bremerju 12. družin, že uživa pri Njem, upamo, plačilo presv. Srca. Apostolat presv. Srca pa sedaj nadaljuje sobrat p. Mateo-a Rev. Francis 'Larkin, S.S.C.C. Veliko piše o posvečenju družin presv. Srcu in o nočni adoraciji presv. Srca. To je sveta ura, ki jo lahko opravi vsak sam doma ali pa v cerkvi, kjer je to vpeljano. Samo enkrat na mesec je treba premagati lenobo in vstati ponoči in moliti ali premišljevati Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani; čuti eno uro z. Jezusom in z Njim zadostovati za bolečino, ki so Mu jo povzročili apostoli, ki niso čuli z Njim. Posebno važna je sedaj taka sveta ura, da z njo tolažimo božjo jezo, ali da zadostujemo presv. Srcu za vse mnogoštevilne gre-! he božjih sovražnikov. Kaj se-vse dogaja po Ameriki. “Božje” službe v čast satanu; gledališča, kjer igrajo igralci v Adamo-| vi obleki; pornografija prodira1 G- c- Wallace je v torek prvič v svetišča domov; abortion; u-;; vstal s pomočjo opor, odkar je mori; korupcija itd. itd. Vsak od bd maia letos ustreljen na nas lahko vsaj kaj malega stori volivnem zborovanju v Laurelu v namen: Zadostovati presv. Srcu. Zdravi pa tudi vemo, kje Oraduirala je Na Univerzi v Chicagu je nedavno graduirala iz psihologije gdč. Victoria M. Kennick, stara 22 let, hčerka g. in ge. William J. Kennick, 14122 Westropp Avenue, Cleveland. Njen starejši brat Wm. J. Kennick ml. in njena starejša sestra Virginia sta graduirala na isti univerzi že pred leti z dodeljenimi jima šolninami. Victoria je lansko leto veliko potovala s svojim očetom po Poljski, Grčiji, Jugoslaviji in po drugih evropskih deželah. Nadarjeni graduantki iskrene čestitke in vso srečo v bodoče! MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, zgoraj, vse sobe velike, se odda v najem na 1031 E. 71 St. Za pojasnila kličite 843-8033. Dvojica dobi delo Mož in žena za čiščenje in oskrbniška opravila v Willo-wick, O. Morata imeti skušnjo in transportacijo. Kličite 951-3300 (133) Parcele naprodaj 1 do 3 lepe pogozdene parcele (lota), po aker velike, so ugodno naprodaj. Privatno. Za pojasnila kličite 943-4915. -(130) Wallace vstal s pomočjo podpor MONTGOMERY, Ala. — Guv. nas čevelj žuli in darujmo to zadoščenje... s. M. Lavoslava Marylandu. Guverner je zaradi strela v hrbtenico postal hrom, pa je začel dobivati nekaj občutja v noge in je odločen storiti vse, da Odprt v nedeljo od 1 - 5 ure 17844 Brian Ave. od Nottingham Več-ravninska hiša, 3 spalnice, jedilnica, družinska in rekreacijska soba. GEORGE KNAUS Real Estate E. 232 — Euclid blizu Babbitt Rd. prijazen Colonial z tremi spalnicami, ima veliko jedilno sobo, na bus liniji, prvovrstna hiša za družino. Dobro zgrajen. Se mora videti da se lahko ceni. Zidan Ranch tri spalnice v fari sv. Kristine, velika jedilna soba, zgotovljena rekreacijska soba, in velika kuhinja, samo sedem let star, kot McOovera M šef v lassel presit za vojne ujetnike COLUMBIA, J.K. — Sen. George McGovern je dejal tod, da bi šel v Hanoi prosit za izpust ameriških vojnih ujetnikov, če bi bilo treba in če bi bil seveda predsednik ZDA. “Prositev je še vedno boljša od bombardiranja,” je pripomnil senator, o katerem trdijo, da bo skoro izbran za demokratskega predsedniškega kandidata. McGovern je dejal, da bi storil vse, kar bi Hanoi zahteval in nato prosil za izpust vojnih u-jetnikov. Poudaril je še, da bi bil pripravljen naravnost beračiti v Hanoiu za izpustitev, če bi mislil, da more njihovo svobodo doseči le en dan preje. “Toda beračenje ne bi pomagalo, če bi nadaljevali z bombardiranjem in s podpiranjem Van Thieuja,” je trdil McGovern. Resno dvomimo, da bi ameriška javnost tako “prošnje romanje” predsednika ZDA v Hanoi maše. Dokler morete še po vsehlmoS^a kdaj mirno sprejeti, kaj štirih v kapelo, prisostvujte svJ ae^e odobriti. Bilo bi seveda tu-maši, v kateri Vas čaka Zdrav-|d^ popolnoma brez smisla, kajti nik. Trpljenje dneva bo lažje,'rdeoi v Hanoiu zaradi njega ne ko ste prejele božje zdravilo —' b^ ujetnike izpustili niti dan sv. Evharistijo in ste položile v Drv * eZavn° višje sodišče Kalifor- zeil razveljavilo smrtno ka- J'G z ViH°tSOjene m°rilCe’ Č6Š’ da “henu ka sedanjoga standarda 2loČinP^St!iivo kruta”. Torej, «weka Rai zaaene pravična kazen. zločijicp t. ’ kl Premišljeno umore včasih še več oseb, a- e zadene Pa ned°lžni, še nerojeni o- kelih vse bolečine in ste se združile s presv. Srcem. Nabirajte si zakladov sv. daritve za večnost...” Pater je bil v Evropi, ko je tam divjala prva svetovna voj na. Na svoje oči je videl njene grozote in opustošenja. Pridigal je ljudem o zaupanju v presv. Srce in priporočal posvetitev družin temu Srcu. Po tej vojni se je tudi med Slovenci začela širiti pobožnost posvetitve družin. Med ameriškimi Slovenci jo je skušal vpeljati p. Odilo Hajnšek. Ko je imel v naši župniji misijon, smo po njegovi odredbi naročile precej kipov in slik presv. Srca in jih prodajale v dvorani po službi božji. Ljudje so jih radi kupovali. Veliko Slovencev je takrat posvetilo svoje družine presv. Srcu. Povabili so patra, da je molil po-svetitveno molitev. Ko je odšel drugam, je pa g. župnik to opravil. Moja naloga je pa bila vpisati vse družine, ki so se posvetile, na posebno listo in jo poslati patru, ki je potem podpisal preje. Da tega ne ve tisti, ki je resen kandidat za predsednika ZDA, ali pa noče vedeti, je značilno za današnji čas. Bremer duševno bolan? UPPER MARLBORO, Md. -Arthur H. Bremer, 21 let stari atentator na guv. G. C. Walla-cea se bo branil pred sodiščem Na Russell Drive pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 bi si vrnil vsaj delno rabo nog. (nov, in prvič naprodaj. Njegov tiskovni tajnik tu je izjavil, da se bo guverner v nekaj dneh vrnil domov v Montgome- spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500. UPSON REALTY 490 E. 260 St. RE 1-1070 (129) ry. Moški dobijo del© Mizar dobi delo izkušen z kuhinjskimi pohištvom. Kličite 791-5950 Ženske dobijo delo Gospodinjsko pomočnico zanesljivo, čisto in pridno iščemo, najraje za ob sredah in petkih, Cleveland Heights, blizu busa in rapida. Kličite 321-1531 po 6. uri zvečer. —(23,30 jun) MALI OGLASI Wanted Roll top desk or any old desk. Also brass bed any condition. Private. Call 943-4915. —(130) Pes naprodaj Lep, eno leto star nemški ovčar (German Shepherd) je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 391-3285. Hiša v najem V najem se odda 9-sobna hiša, mirni odrasli družini, na E. 71 St. Za pojasnila kličite 361-0935. -(129) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, oddajo na 1171 E. 58 St. zakoncem, pa tudi dvema moškima ali ženskama. Kličite tel. 432-0570 -(129) Richmond Hts. — Chardon Rd. Lastnik prodaja zidan bungalov, 3 spalnice, ena obložena, dnevna soba s kaminom, jedilnica, predeljena klet s kaminom, kuhinja z obedovalnico, 1 in pol kopalnice, dvojna garaža, 1 in pol akra. Kličite 481-6809 ali 531-4434. -(130) Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počiink osebja ne bo izšla Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Domovine vljudna naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija. To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, naj svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje. % Blizu Sv. Kristine Prvič pokazana 7-sobna hiša, 1 spalnica spodaj, dve in kuhinja zgoraj. Se lahko rabi kot enodružinska hiša s 4 spalnicami. Velika garaža s shrambo. Samo $17.000. Zidan bungalov Dobra okolica od E. 200 St., 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, dvojna garaža. Cena $26.900. Blizu Marije Vnebovzete Ravnokar sporočeno za prodajo — 2-družinska hiša, 4 sobe spodaj, 4 sobe zgoraj, garaža, v zelo dobrem stanju. Samo $15,900. LAURI CH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (129) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe in kopalnica, 1 ali 2 osebama na E. 71 St. blizu St. Clair j a. Garaža po želji. Pokličite 361-0989 po 5. uri. (130) Rezidenčna hiša naprodaj 5 spalnic, pri Lake Shore Blvd. blizu Villa Angela. Idealna za zdravnikov ali zobozdravnikov urad in dom. Se mora prodati. PENNA REALTY 946-6161 (129) Hiša naprodaj Enodružinska, 3 spalnice, prostor za razširjenje zgoraj, aluminijasta obloga, nova garaža, globok lot zadaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite od 7 do 9 zv. samo 761-1496. (21,22,23,28,29,30 jun) Ugodno naprodaj Maytag pralni stroj, neavto-matični, na ožemanje, kot nov, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 731-4756. -(129) Hiša naprodaj Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554 (131) Hiši naprodaj Dve enodružinski hiši na eni; parceli, vsaka po 5 sob, sta naprodaj blizu Sv. Vida. Dva nova furneza, dva nova vodna grelca, bakrene cevi. Kličite 361-2956. -(129) Rojaki pozor! Izvršujem mizarska in zidarska dela, barvam hiše zunaj in znotraj, popravljam vodovode. Nizka cena! Kličite 361-8428. —(27,28,30 jun) Dve hiši naprodaj Na eni parceli, obe 2-družin-ski, ena z aluminijasto oblogo, mesečni dohodek preko $200, na 1051 E. 68 St. Cena zelo ugodna. Kličite 361-6836 — (27,28,30 jun) HIŠA NAPRODAJ Prijazna zidana hiša je naprodaj v fari sv. Kristine, vsa podkletena, z tremi spalnicami in dvojno garažo. Hišo se lahko ogleda vsak čas po dogovoru. Lastnik prodaja sam. Kličite 731-8777. (23,26,28,30 junij) Rojaki pozor! Barvam hiše zunaj in znotraj, papiram, polagam ploščice na zid, tla in strop in vse drugo. Delam dobro, hitro in poceni. Kličite 692-1069 SVETOVIDSKA OKOLICA 6-sobna, 1-družinska, garaža, $10,250. Samo $350 naplačila. 2-družinska, 6-6, garaže, E. 49, severno od Superior, $9.900. 2-družinska, 6-7, 4 garaže, na Bonna, velika parcela, $14,500. 2-družinska, 5-5, 2 plinska furneza, garaža, v prvovrstnem stanju. Samo $450 naplačila. 5-družinska na 1 lotu. $12.500. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123y2 Norwood Rd. 432-1322 (Fx) SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 St. JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (Fx) CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 Smo tako blizu vas kot vaš telefon Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI ll SLOVEfKJE Gramofonske plošče * Knjige Radenska voda « Zdravilni čaji Spominčki • Časopisje « Vage na kilograme • Semena * Strojčki za valjanje m rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES, iNC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 431-5296 n m ...; V BLAG SPOMIN OB DESETI OBLETNICI, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE Mihael Zerr.ic ki je umrl 30. junija 1962. leta. Mirilo še deset je let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! A raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da! Tam bomo zopet združeni veselje rajsko uživali. žalujoči: JOSEPHINE — soproga ROSE J. PAKISH — hčerka FRANK M., JOSEPH A. sinova ELEANOR, JANE — snahe VNUKI IN VNUKINJE Cleveland, O. 30. junija 1972. ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME 00. 6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 V BLAG SPOMIN 29. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA Joseph F. Pozefnik ki je mlad umrl v boju za domovino dne 2. julija 1943. leta. Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce. A v naših srcih nosimo ljubeče, glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi pridemo za Teboj! Žalujoči: ANGELA — mati EDWARD — brat NEČAKI, SVAKINJA, SVAK Cleveland, O. 30. junija 1972. PEVSKI ZBOR KOROTAN iskreno vabi na PIKNIK v nedeljo, 2. julija - NA SLOVENSKI PRISTAVI ZABAVA • OKREPČILA • PLES Igra orkester SONET - Pridite, poveselite se z nami \ IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN “Lotriča Judeževa hočeš re- tem enem, verjemi mi, kar za-či!” je planil vikar. Magister ni | nesem nanjo in ji rad verjamem odgovoril. Duhovni se je kratko in porogljivo zasmejal. Pa se je takoj zresnil, prijel magistra za roko in povedal toplo, svetlo: “Kajfež Tone! O Poloni, čuj! Saj morda ni lotrica, dasi ne bom prisegel. A Judeževa je. In ena sama je v gradu, ki ji je Polona ime!” IX. JUDEŽ ŠKARJOT “Kajfež Tone! O Poloni čuj! Saj morda ni lotrica; prisegel pa ne bom. Judeževa pa je. In ena sama je v gradu, ki ji je Polona ime!” Te besede so šumele magistru po glavi, ki mu je bila težka od vina; komaj je umel, kaj vse mu še pripoveduje vikar. Gospod Jože pa je govoril, kakor da mu nikoli ni bilo prijetnejšega posla, kot govoriti hudo o svojem bližnjem. “Mojo Mico poznaš. Govori malo, kar je prav, ker je povelje, naj molče; hudobna pa ni. Če je kdaj huda, je le na strupene in opravljive jezike. Poznam jo. Še kačo bi v posteljo vzela, če bi se ji ne grajala. Ta Jurij pa, ta Stradijot — o dek- in je ne karam, da je lovača prekrstila v Judeža iz Škarij ota, pa ga ti zagovarjaj, kolikor hočeš, ki si mu pismo nosil in oddal, preden si mene za svet vprašal; Mica se ne laže in se ne in si res pismo nosil Judežu, da te je, tele zaupno, prav tako za nos zvedel, kakor že druge pred teboj, pro primo prijatelja Tomaj skega, item velikega duhovna Nepokoja v Solkanu in celo cerkveno gospodo v Ogleju, ki nam je duhovnim na Krasu le še sodnik “nullius,” odkar smo cesarski. Judežu torej si nasedel, svoji narobe Penelopi, Poloni od njega poslanstvo nosil, lovaču stregel, ti moj Bog, in moja Mica ne greši, ko mu smrti privošči, in je prašeč že preneko neumno žensko glavo zmešal. A da ti tega ne veš, ki si tudi nekoliko njegovega Pavleta Skalčevega v šole ravnal....” Zasopel je utihnil, ko mu je bila beseda strastno dožuborela do tega odkritja, ki je trenutno zjasnilo pamet v magistrovi, od vina trudni glavi. “Pavleta Skalca, gojenca letu Poloni ne govorim — ta'Rimu? Njegovega?” je vprašal Stradijot ji je bolj zopern kot živo. “Kaj pa ste hoteli pove-kača. Mica že ve zakaj in se v dati, gospod vikar?” Vikar je velel: “Procuramus! Sedi in miruj!” Potisnil je magistra na stol za mizo. Potem je zaklical v kuhinjo: “Mica! Magister je žejen. Vode prinesi! Vina ne zmore danes več.” Magistra pa je ogovoril : “Saj se nisem zlagal? Vina ne moreš, a žejen si. Zato se strpi, dokler ne pride Mica s pijačo. Vse boš izvedel.” Mica je prinesla vodo, magister je pil s slastjo. Tedaj je spregovoril vikar resno: “Procuramus! To menda veš, kje je bila rajna Skalčeva Jera doma.” “Moj Bog, kako bi ne vedel! Na poli pota od tu v Mahniče,” je odgovoril magister. “Če boš te dni, kar boš tu, šel kaj domov na obisk,” je nadaljeval vikar, “boš že še našel tisto hišo. Samotna stoji in ljudje se je ogibljejo; pravijo, da straši v njej. Morda straši res; hudič poja golazen v praznem, po grehu, ki se je tam zgodil.” Magister je zopet pil. Strašno je padalo nadenj. “Rajna Skalčeva,” je govoril vikar, “Bog ji greh odpusti! Vem, da ti je bila sorodnica Jera. Saj sem ji pravo ime dal: nuj! Kakor v šolarski pesmi se ji je zgodilo. Bog ji greh odpusti.” In je začel navajati po pesmi z vidnim ničemurnim zanosom, da zna: “Cum me vident gravi-dam, alter pulsat alterum, me designant digito ...” (Ko me vidijo, drug drugega sujejo s komolci in kažejo s prstom za v menoj.) Prestal je in nadaljeval vsakdanje: “Grešila je torej v Trstu, j sramoto pa je šla tajit na Vipav- v.; v"■ Naznanilo in zahvala V neizmerni žalosti, pa vdani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in težki bolezni za vedno zatisnil svoje blage oči v Holy Family Home naš ljubljeni soprog, srčno dobri oče, dragi sin, brat in stric RUDOLPH GOLOP .m st »72 sko. Pa sem jaz tu, njen duhovni oče, in sem poizvedel, kam je šla. Našel sem jo v Svetem Križu.” Molče je prikimal magister. “Našel!” je ponovil vikar, “pa ji na srce govoril, naj mi za svojega ljubega pove. Fa ni hotela, da ne in ne! Pa če je tudi do zadnjega molčala, prav na zadnje le ni. Ali poslušaš?” “Slišim,” je dahnil magister. “Procuramus! Prav nazadnje, sem dejal, je le izpovedala ... Pa ne misli, da v zakramentu! Nisem galjot, da bi spovedne skrivnosti izdajal. Po dolžnosti človeški je povedala, ko sem ji rekel, da hočem skrbeti za otroka, a da moram prej poznati očeta. Tako, glej, sem jo zgnetel. Poslušaš?” “Slišim,” je trpel magister. “Trije vemo doslej, žerjavi; ti boš četrti,” je nadaljeval vikar, “da boš verjel, kako te cenim. Ali boš verjel?” “Bom, a povejte že!” je odgovoril togo magister. “Tone!” je dejal tedaj zopet prijateljsko toplo vikar, “Tone, pa vedi! Njegov sin je” “Pavel Skalec? Stradiotov? Jurijev?” je vzkliknil nejeverno magister. “Njegov, kakor sem dejal,” je ponovil bridko vikar; “njegov prvi greh in njegovo prvo jude-štvo. Zakaj tedaj — je bil že cerkven; dijakon je že bil, ko je Jeri ženitev obljubljal in kozo lahkoverno zavajal. Zdaj pa reci, ali naj ga moja Mica blagoslovi?” “Moj Bog, moj Bog, zato sem se čudil, kje sem že videl otrokovo lice!” je vzdihnil magister. “Otrok je podoben očetu, to je resnica. Tem bolj mi lahko verjameš,” je potrdil vikar in utihnil za nekaj časa, prepustiv-ši magistra razmišljanju in togi, ki mu je zalila osrčje in gnala ganotje v grlo, da je požiral in si šel s tresočo se roko po obrazu čez čelo in skranje in zopet nazaj v zaglavje. “Magister Anton!” ga je poklical vikar, “česa se bova naučila ob tej faveli s Krasa, ki res da ni tako lepa kot, ona o Ulisu in zvesti Penelopi, zato pa tembolj resnična? Kaj boš dejal glede otroka Pavleta? Ali ga bova zapustila? Ali ga Zavrgla, ker je njegov oče — odpadnik, zločinski duhovnik, Judež Škarij ot? Kaj deš, magister Anton?” “Nikoli!” je zagorel magister in se razvnel v besedo, kako zelo je vikarju hvaležen, da se je zavzel za otroka, preden je on sam mogel kaj storiti zanj. Brbljal je tudi, kako ljubi Pavleta kot mlajšega brata, ki je ves potreben starejšega brata roke in sveta. Da ne bo nehal hvaliti Boga, ki je tako obrnil, da je zdaj Pavel Skalec gojenec Ignacijeve šole in utegne v nekaj mesecih slovesno obljubiti šolskim predstojnikom pokorščino, nakar ga bodo potrdili za svojega pravega dijaka in učenca in bo potem, če mu Bog da zdravje, med najboljšimi in najbolj pridnimi. TONY KRIST A VNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje prihaja! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! I SLOVENSKE ODDAJE M WZAK-FM 93.1 MC Od ponedeljka do petka od 10 - 11 dopoldne AMERIŠKO SLOVENSKI NARODNI PROGRAM Napovedovavca Marjan Kavčič — Eda Vovk Ob petkih od 2 - 3 popoldne AVSENIKOV PROGRAM Napovedovavca Marinka in Jože Lah Ob torkih od 10 - 10.30 dopoldne OTROŠKA URA Kramlja in pripoveduje tetka Eda. POSLUŠAJTE VSE TE ODDAJE! V večno življenje je odšel 9. maja 1972, star komaj 43 let. Nepozabni pokojnik je bil rojen 10. julija 1928 v Clevelandu na Addison Rd. Ko je bil star enajst mesecev so se starši vrnili v staro domovino na Livek pri Kobaridu s tremi otroci, z Rudijem, s hčerkama Milli in Mary. Po drugi svetovni vojni, leta 1950, se je Rudi kot mlad fant vrnil v rodni Cleveland. Delo je. našel pri Lamscn & Sessions Co. kjer je bil kot strojnik skorc 22 let. Kmalu po prihodu v Cleveland, leta 1952, se je poročil in bi bi! letos 14. junija praznoval dvajsetletnico pereke, da se ura ni mrle preje izteklo življenje. Pogreb jo bii 12. maja 1972 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Vernih duš. * Tem potem izrekamo prisrčno zahvalo č.g. J. Slapšakii za opravljene mclitve ob krsti, za opravilo pogrebne sv. maše in za spremstvo na pokopališče. Iz srca se zahvaljujemo tudi č.g. A. Sršenu za tolažilne obiske na domu in v bolnici ter za podelitev sv. zakramenta za umirajoče. Iskrena zahvala Materinskemu klubu fare sv. Vida za' skupno molitev sv. rožnega venca ob pokojnikovi krsti. Najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in molit za blagor njegove plemenite duše, vsem, ki so darovali za svete maše in v dobrodelne namene. Tisočkrat hvala vsem za prekrasno cvetje, vence in šopke, posebno dobrim sosedom z Tebi, nepozabni soprog, srčno dobri oče, sin in brat, želimo miren počitek v blagoslovljeni ameriški zemlji. Končana je Tvoja pot, pust in prazen je odslej naš dom. Ohranili pa Te bomo v ljubečem in neminljivem spominu kot zdravega in. skrbnega moža in očeta, molili bomo za Te, dokler se s Teboj ne snidemo v srečni večnosti. Žalujoči: žena ANICA—ANN, hčerki MARY ANN in MILLIE sin RUDY JR. mama MARY v Livku, sestre MILLI, por. v Franciji, MARY in JENNIE v Livku, brata ALBIN v Begunjah in SILVO v Livku, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo v Clevelandu in v Sloveniji. Cleveland, Ohio, 30. junija 1972. Orton Ct. in 63 ceste, ter ge. Ani Bizjak in ge. Nadi Cah, ki sta zbirali za prekrasen venec. Prisrčna hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in nam izkazovali ljubezen in tolažbo v dneh naše največje bolečine. Iskrena hvala vsem, ki so prišli k pogrebu in spremili Rudija k zadnjemu počitku. Posebno lepo se zahvaljujemo nosilcem krste, gospodom Rudiju Massera, Angelo Vogrig, Cirilu Mašera in vsem članom društva št. 9 A.D.Z. za vso naklonjenost in za tako lep poslovilni govor. Prisrčno zahvalo naj prejmejo požrtvovalne gospe Anna Bizjak, Nada Cah, Sophie Champa, Josie Massera in Gigi Klisanin za okusno pripravljeno pogrebščino. Prav lepa hvala č. sestram in učiteljicam šole St. Augustine Academy, Lakewood, in č. s. Mary Ramon in učiteljicam 4. razreda šole sv. Vida, ki so se udeležili pogrebne sv. maše. Prisrčna hvala g. župniku Rudolphu Praznika, ki je prišel pokropit našega dragega Rudija. Najlepše se zahvaljujemo g. Milanu in ge. Barbari Pavlovčič za naznanilo smrti na WXEN radijski oddaji. Globoko zahvalo izrekamo Želetovemu pogrebnemu zavodu za mnoge usluge in za tako lepo vodstvo pogreba. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, katerih naslove smo imeli, če smo pomotoma katerega dobrotnika izpustili, naj sprejme tem potom našo globoko zahvalo. Bog povrni vsem! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA MOJA DRAGA ŽENA, NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA, TAŠČA IN SVAKINJA, Ivama Staniša Izdihnila je svojo blago dušo 5. julija 1970. BILA SI NAM NAJSKRBNEJŠA IN LJUBEČA ŽENA IN MATE MNOGIM POTREBNIM DOBROTNICA, VSEM PA DOBER VZGLED. — O, DA BI MOGLI VSAJ DELNO SLEDITI TVOJI POTI, KI JE BILA ZELO TRNJEVA, HRABRI, MOČNI IN POTRPEŽLJIVI, KOT SI BILA TI! Kako naša srca pogrešajo Nihče odvzeti nam ne more mehkobo Tvojih besedi, spominov dragih, pogrešamo moč ljubezni Tvoje, ljubezni vroče, ki gori za Te. dobrotljivi, topli žar oči. Pri Bogu srečna Ti prebivaj, Po letih zemeljskega gorja. mož: FRANK hčerki: MARIJA, JOŽI CORNELY sinovi: FRANCE, IVAN, LOJZE, SILVO vnukinje, vnuki, snahe, zet in svakinja. Cleveland, O., 30. junija 1972. ' /■ ■ ' ' ' ”1 “ ^_________________________________________________________________________________________ 12. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN SINA 27. OBLETNICE PRERANE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA JOSEPH ADAMITCH J0IEH ADAMITCH ki je preminul 13. junija 1960. Dvanajst let je že preteklo, odkar Te več med nami ni, Bog odvzel nam je soproga, očeta in sina, srca Tvoje našlo je pokoj. Blag spomin na Tebe, dragi, živel z nami bo do konca dni, a duša Tvoja že pri Bogu prosi za nas milosti. Žalujoči: PATRIcia> soproga KATHLEEN, hčerkica Mary ADAMITCH CASSERMAN mati Mentor, O., 30. junija 1972. Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 20. junija 1945. 27. let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, srce predrago je zastalo, utihnil je Tvoj sladki glas. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi, Ti, duša pa naj srečo uživa, tam v rajski večnosti. Žalujoči: Mary ADAMITCH CASSERMAN soproga Mentor, O., 30. junija 1972. 13. OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE MAME mm KRALL 12. OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA OČETA JOSEPH KRALL ki je preminula 15. avgusta 1959. J ki je preminul 15. julija IS«®’ Minilo je že 13. let, kar Tebe od nikoder ni! Kjer si, moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki za me skrbela je vsak čas? Moja mamica predraga, šla si proč od mene, črna zemlja Te pokriva, kako jaz pogrešam Tebe! Žalujoči: Mary ADAMITCH CASSERMAN hčerka Mentor, O:, 30. junija 1972. Grob je že prerasel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog, Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog! Spavaj tiho v mirnem grobu, Bog Ti večni pokoj daj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj! Žalujoči: Mary ADAMITCH CASSERMAN hčerka Mentor, O., 30. junija 1972. intittnnttttnummnttttttnsttutmtttuntwmnmtmtt New Book Describes Slovenian Deeds By ED GOBETZ Years of hard work by some Oa j u volunteer associates of the Slovenian Research Center of ffaerica have produced amaz-lngly impressive findings of Slovenian contributions to the World. Although we are a very small Nation numerically, we gave rec-J°rs to Vienna and Rome, Inns-rUck and Zuerich, California atld Minnesota... We gave ad- mirals to Sweden, Austria and England, as well as to America where four Slovenian admirals have already been discovered and we are currently trying to obtain evidence on the Slovenian ethnic background of our fifth U.S. admiral. We gave directors or chairmen of the departments to such different schools as Munich Institute of Physics, Graz University, Massachusetts Institute of Technology, Ohio State University and Harvard University. According to Werner Von Braun’s own statement, he learned plenty from our Slovenian space scientist Potočnik-Noordung. Slovenians are currently engaged in the production of rubber, cryogenic systems and optical instruments for America’s space program. And what about Slovenians in Greater Cleveland? We have just completed a book-length manuscript on Slovenians in this area and are delighted to share with you a few random nighlights. Do we have any Slovenian inventors in Cleveland? Yes, indeed, we have quite a number of them and our manuscript lists about 50 patented inventions. Have we contributed anything to American education? Our manuscript lists over 30 college and university professors in Greater Cleveland alone. Of course, Milan Jaksic is past President of Euclid Board ot Education; Ernest Marvar, past President of Richmond Heights Board of Education; Henry La-Muth, current Superintendent of the Lake County School System; Dr. Vera Candon, former (Continued on Page S' /tHEii§ Domovina /1/1'E R/1’MO/WU AMERICAN M $3*1 JUT POS*K»M M LAUQOAm OHM SLOVffiKUN MORNING NeWSPAMB JAMES V. DEBEVEC, Editor A 35-foot copper statue of Bishop Frederick Baraga is being created of Michigan copper for the Shrine of the Snowshoe Priest above Red Rock Bluffs, overlooking Lake Superior at the Upper Peninsula’s Keweenaw Bay. Sculptor Jack E. Anderson webs a 26-foot snowshoe with brass tubing. Slovenian missionary Baraga worked in Michigan writing prayer books, dictionaries and grammars into the Indian languages in the early 19th century. The beginning of culture in Euclid was °n March 13, 1907, when The Austrian Society purchased the land where the present Slovenian Society Home on Recher Ave. in Euclid, stands. The land was purchased for Fraternal and Culture activity with the purpose of uniting the Slovenian people. It was never intended by the founders to be used for political purposes, especially against Slovenians. The directors should adhere strictly to that policy! After several years of outdoor picnics and outings, the Austrian Society transferred said land to the Bishop Farrelly of Cleveland Catholic Diocese. A church was built to serve the Slovenian Catholics in the 'area. Classes were taught in Communion and Confirmation by Father Andrew Smrekar and Father Paul Hribar of St. Mary’s on Holmes Ave., Collinwood. Upon the decease of Father Smrekar, Father Elribar and his sister Ann continued to teach. On October 13, 1917 Father Hribar aud his sister went to teach a Confirmation class when tragedy struck. They did not get to their destination, but were hit by a passenger train at E. 207 and St. Clair Ave. They were instantly killed, a sad day for the first Slovenian church in Euclid. Later the buildings were remodeled and title was taken in the name of Društveni Dom, owned by three fraternal lodges on October 5, 1919. Since then many cultural and fraternal organizations had their own meeting halls, and other performances. Many times a year they also presented concerts, dramatics, etc. New Year’s Eve celebrations were held ever since. In the early part of 1926 serious and considerable discussions were held to organize a dramatic club. On Jan. 23, 1927 the foundation was laid for a new dramatic club. Two names were presented, Domovina and Adria. The people present selected Adria. The next meeting was on Feb. 3, 1927 when they elected officers Joseph Medvešek Pres., Anton Kovacic Vice Pres., Mike Peskar, Sec., Louis (Continu'ed on Page G) NEW BOOK DESCRIBES THE ADVENTURES OF PIONEER MISSIONARY NISGR. «i Duluth, Minn. — This year marks the Fiftieth Anniversary of the death of .a great Slovene missionary in America, Monsignor Joseph F. Buh. He was the last of a long line of pioneer men who came from Carniola, Austria (now Slovenia in Jugoslavia) to work for spread of the Gospel. The well known Frederic Baraga, Bishop of Sault Ste. Marie-Marquette, Michigan, headed the list in 1835. Following him, came Bps. Mrak and Vertin, Frs. Skolla, Pierz, Chebul, Lautishar, and Buh. Although these men varied greatly in character and temperament, they were Slovenes and had a common spirit and energy that drove them on into the new fields of missionary activity among the American Indians and the immigrants and settlers coming into the American frontier. Two Benedictines, Duluth, Minnesota: Sister Bernard Coleman and Sister Verona LaBud, have written a first edition of a full-length biography of Msgr. Buh against the background of heretofore little known contributions of the Slovenes to American culture. In chapter 3 of their book soon to be published by the North Central Publishing Company of St. Paul, Minnesota, they describe these men as “men of the hardest fiber, deeply devout missionaries of the gentlest heart—men of extraordinary energy and indomitable perseverance. They were nomads with the nomads, roving the range of their forests and prairies, on foot, on snow-shoes, sleds and wagons drawn by oxen or horses, by stagecoach, by canoe, portaging over muskeg swamp, wild country, and forest trails, over lakes and streams that threaded the wilderness of the northern midwest ... In winter they trekked across frozen lakes and rivers, enduring bitter cold. But they loved it because it brought them closer to their goal for the American Indian. They were thorough workers and they were realists ... (They were linguists.) They knew the Indian as an Indian and as a human being. Being Slovenes (endowed with a natural love of freedom), their vision of objectives and means was not clouded by prepossessions in favor of American . .. civilization. They were not tempted to Americanize... the Indian. Their objective was to impress upon him the Christian spirit and character and to stimulate him to develop a satisfactory domestic, social, and economic life out of the rudiments of civi- lization that he already possessed. They were convinced of the Catholic system to transforrii and elevate the adult as well as the more plastic child. They brought its wholesome influence to bear upon every member of the group. An intense religious life, constant instruction... and practical education ... were the means they used.” Out of this background, the authors sketch the portrait of a /r^r»r*t-jT>nor? or* Po**«* ** American Home Publishing Co. will be closed from July 1 to 10 for vacation. There will be no English Page on Friday, July 7. VlstoHa lernnkk is Um* ef Otibago graduate Victoria M. Kennick, 22, graduated this June with honors from the University of Chicago in the field of psychology. Last year she traveled with her father, Prof. William J. Kennick, to Poland, Greece, Yugoslavia and other countries and at one time attended St. Vitus School. Her older brother Wm. J. Kennick, Jr., and her older sister, Virginia, also graduated from this university on the basis of scholarships awarded to them. William Jr. was a national merit scholar from Wickliffe High, and Virginia was on the Varsity Debating Team at Chicago. They are the children of Mr. and Mrs. William J. Kennick, 14122 Westropp Ave., Cleveland. §L ¥lfn§ F@§fi¥al The St. Vitus Church Festival was well attended in spite of the weather, especially Sunday night when the Festival closed. The following awards were given: First, S. Talcott, 1321 E. 40 St.; second Anna Turk, 1055 Addison Rd.; followed by Ivana Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Julia Kostka, 18707 Muskoka Ave., Frances Cizel, 6604 Bonna Ave., Hank Szymanski, 1074 E. 66 St, B. M. Strobel, 28175 Shaker Blvd. ------n------ i!@¥enia3i priests shisffb Rev. Joseph P. Boznar was transferred from St. Felicitas on Richmond Rd., to St. Vitus Parish on Glass Avenue. Rev. Francis M. Paik was transferred from St. Mary’s in Mentor to St. Christine Parish in Euclid. Rev. Louis A. Pizmoht was transferred from St. Christine’s in Euclid to St. Jerome’s on Lake Shore Blvd. ST. (LAIR ARIA READIES FOR TWO DAY "LITTLE EUROPE" FESTIVAL JULY 29-3(1 by DR. A. L. GARBAS The St. Clair Business Association and Perry Home Association will jointly sponsor a “Little Europe” Festival, which proved to be such a success last year and attracted large crowds to the St. Clair community. This year the two-day event will be held on July 29-30. The Preparations Committee has already undertaken the task of arranging a most unique program for the entertainment of the expected crowd. It is the purpose of the Association to provide, for the residents, business and professional people in the area an opportunity to become better acquainted in an atmosphere of community participation. Coupled with this endeavor is the sincere desire of our St. Clair community to further enhance its image as a community that strives to maintain its stability in an exemplifying manner. And what better way can this be accomplished than by various groups joining in the activity and presenting some special feature for which they are noted. A grand parade will be held on Saturday, July 29th. There will be floats, bands, drill teams, contests, fireworks, etc. We would greatly appreciate it if you woujd join in our efforts by urging your group to enter a float in the parade. Or, if this is not feasible, perhaps you can cooperate in some other manner. In either case, your efforts will be most welcome! The 33rd Annual (Cleveland Advertising Club Festival of Freedom will be held Tuesday, July 4 at Edgewater Park. It is FREE to the public and will be the largest July 4 celebration in the midest. The first Festival of Freedom was Jield in 1940 in Cleveland Municipal Stadium. By 1950 it outgrew the Stadium and moved to where Burke airport is now located. In 1954 it moved to its present location, Edgewater Park on the near West Side. Last year more than 200,000 people attended the event. Each year the Festival of Freedom brings together in one place a greater number' of Clevelanders than any other single event. 9a You lelisve is Magic! NEW YORK, N.Y. (ED) — The best time of life? Childhood! No career woes, no college entrance exams, no marital spats. And for many of us, childhood memories revolve around the magic of Walt Disney. He made storybook characters from Goofy to Cinderella come alive through sophisticated animation techniques. But even if it’s been years since you wore Mouseketeer ears, you can still recapture some of the magic of Walt Disney World in Florida. The Magic Kingdom themed “lands” take the classic fantasies one step beyond the celluloid. In fact, a new Disney system called “Audio-Animatronics” makes Mickey and company seem so real, you’ll believe in magic as much as your children. The 100-acre park is divided into six themed lands: Main Street U.S.A., Adventureland, Frontierland Liberty Square, Fantasyland and Tomorrowland. You can begin your visit with a stroll along Main Street as it was 70 years ago. And try your luck at the Penny Arcade, or see the “nev/est” silent films at the Main Street Cinema. Tired of walking? Step onto a horsedrawn streetcar, old-time fire engine or horseless carriage. Next stop, Adventureland. Little hunters “on safari” won’t know which way to look first. The murky waters are filled with crocodiles, hippos and other jungle folk — but the danger is purely imaginary. The princess in the family will enjoy the delights of Fantasyland, entered throughthe gates of the Cinderella Castle. Here an aerial journey with Dumbo, the Flying Elephant or a trip to Never Land with Peter Pan is possible. Frontierland salutes our ancestors who tamed the West. Davy Crockett canoes and Mike Fink keel boats travel the Rivers of America past buffalo hunters’ camps and trappers’ cabins. In Grizzly Hall, sponsored by Pepsi-Cola/Frito-Lay, you can see the Country Bear Jamboree. The down home entertainers are 20 wacky guitar-playing, honey-loving bears... with an assist from a buffalo, stag, moose and racoon. Who puts the grizzlies thru their paces. It’s Audio-Animatronics. Technicians get the bears to sing and dance by electronically combining and synchronizing voices, music and sottnd effects. rn n n T r m & <3 TI “The United States,” said American statesman James G. Biain, “is the only country with a known birthday.” But can you pinpoint that historic date in 1776? It is NOT the Fourth of July. The actual date of the act of independence was July 2 — the day that the Continental Congress adopted a 1,337-word resolution declaring the 13 Colonies free of British rule. The Declaration of Independence, adopted on July 4, was merely a fuller explanation of why the American colonists had taken the momentous step two days earlier. Today, there’s more to the Fourth of July spirit than marching bands and firecrackers. For the Declaration remains a living guide for Americans. As President V/oodrow Wilson put it: “Jefferson’s Declaration of Independence is a practical document for the use of practical men... It is not a theory of government but a program of action.” Adlai E. Stevenson spelled out the action pro- gram in today’s terms when he observed: “We dare not just look back to great yesterdays. We must look forward to great tomorrows... The challenge to all of us is to prove that a free society can remain free, human and creative — that it can combat poverty, injustice and intolerance in our midst.” In his inaugural address, President Nixon, was even more specific. Calling on the nation to “shape the future in the image of our hopes,” he said: “Greatness comes in simple trappings. The simple things are the ones needed today.” He then ticked off the challenges: full employment, better housing, urban renewal, the protection of our environment. Redier Hali was built to aid not binder Mm (Continued from page 5) Somrak Treas., Peter Ster Rec. Sec., and Anton Jerina Stage Director. They staged their first presentation on March 6, 1927 in the Society Home, a one act comedy, “O This Tomcat”, (O, ta maček), v/hich was well attended and deeply appreciated. On April 24, 1927 they presented the “Gem of Obliviousness” (Popek in Pozabljivost). Other presentations were “Farmer Herod” (Kmet Herod), Plansarica “Alpine Herdswoman”, Kje je Meja, Vdova Rozlinka “Widow Roslyn”, Smukova Ženitev, tasa Čaja, Zamorec, and Lazi zdravnik “False Doctor.” The dramatic club Adria was a respected name in Dramatics with many active members. On St. Martins Sunday in Novem* ber, 1930 we put on “Žegnanje na martinovo nedelje,” Blessing on St. Martin’s Sunday. It was well attended as Slovenian culture had its true meaning, culture we were extremely proud of, and the people beamed with pleasure and happiness. Throughout the years I had taken part under the following stage directors (režiserji), all of whom were devoted to the real Slovenian culture and proud of it and true to its name. I too am grateful to them for their teaching me with patience and I respect them forever. Among the living are Frank Cesen, Louis Kafrle, and Jože Grdina under whom I played the passion play twice. Other directors whom I served were Anton Jerina, the artist (he also painted the first scenery on Recher Hall), John Stebly, Frank Požar, Joe Medvešek, Peter Ster, Joe Godec, Andy Ogrin, Anton Kovacic, Louis Somrak and Konrad Floss. These are the men, devoted to culture and proud of their Slovenian heritage. These men were the fathers of Slovenian culture in Euclid. Theirs was not the dollar or tavern culture, but real Slovenian culture for the people to enjoy. New Book Commemorates 50th Anniversary 6f Ihe Death Of Monsignor Joseph Buh (Continued from page 5) DR, Gobeii writes book about Slovenians See killer whale (Continued from page 5) psychologist of the Cleveland Board of Education; John Ha-bat, past President of the Cleveland Regional Council of Science Teachers; Fr. Edward Pevec, Vice Rector of Bcrromeo Seminary; Fr. Frank Grdina, past Principal of St. Ignatius High School — and there are Anton Grdina School, Mavec Opportunity School, editors, outstanding educators, Dr. Carl Opas-kar, etc, etc. Slovenian architectural creations may be found in Vienna, Prague, Warsaw, Buenos Aires, Sao Paulo, etc. Bo we have any good Slovenian architects in Cleveland? Rudolph Grosel has long been recognized as a leading builder of movie theaters, shopping centers, national halls, bowling alleys, industrial plants and IN MEMORIAM James A. Slapnik Passed Away July 5, 1956 Sweet memories will linger forever, Time cannot change them, it’s true. Years that may come cannot sever The loving remembrance of you. Your Loving WIFE CHILDREN and GRANDCHILDREN, BROTHER Cleveland, Ohio '■'Y' S N ' apartment complexes, including the national award-winning Euclid Hills Apartments. Papesh, Drašler, Terlep, Kozel and others occupy an eminent place in architecture and construction engineering. Works built by our local Slovenian architects include Ohio’s largest correctional institution at Lucasville, Kent State University Stadium and Kennedy Stadium in Washington, D.C. Eastgate Plaza and Southland Shopping Centers in Cleveland, a Chrysler Corporation plant in Detroit, San Juan Stadium in Puerto Rico, etc., etc. Kapel, Demshar, Mavec and Zelko construction companies are among leaders in their fields. There was a young man in the St. Vitus neighborhood. Both of his parents died. The good sisters of Notre Dame and a number of kind Slovenian neighbors took care of him. He went to the Naval Academy and graduated in the 1930’s. Three decades later he became Rear Admiral of the U.S. Navy. Some of the biggest shipyards in the world, such as the New York Naval Shipyard and Seattle Naval Shipyard used to be under his command. Yes, you’ll read about him in our book about Cleveland Slovenians and again in our major work about Slovenian contributions to the entire world. The draft copies of the manuscript will soon be distributed among members of the Publication Committee for their comments, additions, deletions, criticisms, improvements, etc. In the meantime, we appeal to all organizations to carefully select the best available photographs of your conventions, officers, choruses, dramatic and operatic performers, churches, national halls, Slovenian businesses, factories, etc. in the Greater Cleveland Area. Photographs of editors, pastors, leading officers of Slovenian organizations, all past and present choruses, pensioners clubs, picnic grounds, etc also could and should be preserved in this volume. Details will be published later. In the meantime, please get Sea World will feature two shows daily during the upcoming July 4th weekend. “Shamu Goes to Hollywood,” starring Shamu the Killer Whale; “Robinson Cruiser at Treasure Island,” a dolphin act; and the “Ding-A-Ling Brothers Circus,” a seal and penguin act, will be shown at 2 and 5 p.m. The ARCO Water Ski Show will be seen each day at 4 p.m. only. Other Sea World exhibits include: a Japanese deer park; Koi pools; a dove pavillion; exotic and domestic bird displays; a glass-blowing display, and a trout-fishing area. 1 Besides the shows and exhibits, the 70-acre park in Aurora, Ohio, features three fine restaurants and many snack bars to appease visitors’ , hunger pangs. For further information, phone (216)562-8101. a second on