EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2019 - Št. 4 Oktober-November BOMO ŠE ŽIVI Skozi vso zgodovino nas je bilo le pešcica Slovencev in smo vztrajali. Ni bilo lahko. Vedno smo bili ogroteni v raznolikih okolišcinah, kot lahko beremo po virih razlicnih avtorjev, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Samo na prvi videz lahko opatamo tako npr. pri Vodniku, ko je slovensko ozemlje bilo ponovno podrejeno avstroogrski monarhiji in je sam na lastni koti dotivel talostno prepoved širjenja slovenskega jezika: »Moje besede v teh bukvah so skoro vse krajnskiga, slovenskiga rodu z tim samim razlockam, de se povsot v naši deteli ne govore. Al ima pa zavolo tiga meni kdo kaj ocitati? Bom li drugam hodil imena beracit, kader jih doma najdem? Ne bomo li nikoli naš govor popravili? Ako bi ta rec tako naprej šla, bomo dotiveli, de se ne bodo gorenc, dolenc, inu notranji eden drugiga zastopili; eden se bo ponemšval, drugi bo sam na sebi ostal, tretji bo napol Lah. Kdo bi potle krajncam bukve pisal? Tedaj moremo eden drugimu povedati, kar ima sledni dobro cistiga.« Torej, ce je tako na lastnem ozemlju, koliko bolj je pomembno in tetko delo za Slovenca izven slovenskih meja? Ne glede na to, kjer biva Slovenec bo iz roda v rod dotivljal to, kar imenujemo asimilacijo. Ni zdravil proti temu, lahko pa si pomagamo, ce vsak sam izmed pripadnikov rodu po katerih tilah se pretaka slovenska kri stori vse, da bi se le ta pojavila rahlo, ceprav po dolgem casu … To je naše poslanstvo, graditi temelje iz roda v rod. Šege, navade, plesi, pesem in beseda so ti temelji naše dedišcine. Dokler bo izratena slovenska beseda: pisana, peta, upodobljena na vse motne nacine, »bomo še tivi« Naj bo tudi Balanticev verz vedno v spomin in opomin. »Ko boš, tujina, vso mi kri izpila, ko neizgovorjena bo beseda prišla kot ogenj mi na usta bleda, bo davna telja domu me vrnila«. KAKO PRAVILNO NAPIŠEM …? V novi sezoni Jezikovnega spletovalca (Rtvslo) bodo clani ekipe prevajalske agencije Leemeta, specializirane za prevajalske rešitve, spletovali o pravilnem pisanju razlicnih besedil – pritotbe, tivljenjepisa, poslovnega dopisa, pooblastila, e-sporocila in drugih. Raziskave katejo, da so delodajalci in (bodoci) poslovni partnerji ob prebiranju prijav na delovno mesto in poslovnih ponudb izredno pozorni tudi na pravilno obliko in vsebino besedilne vrste, pri cemer ne smemo pozabiti na dosledno upoštevanje pravopisnih pravil. Torej, kolikor znaš, toliko veljaš! https://www.rtvslo.si/kultura/jezikovni-spletovalec/ SLOVENSKO SLAVJE V BOLGARIJI Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer/Songwriter Fest 2019 v Bolgariji, na katerem so tekmovali pesniki in pevci iz Bolgarije, Hrvaške, Romunije in tudi iz ZDA. Poleg plakete je kot prvo nagrado prejela unikatno akusticno kitaro, njen nastop na festivalu pa je podprlo tudi slovensko veleposlaništvo v Sofiji. »Prvo mesto mi pomeni potrditev, da delam dobro, da se moje pesmi dotaknejo ljudi, kar je zares nekaj najlepšega,« je o zmagi povedala Ditka, ki ustvarja kombinacijo uglasbene poezije znanih slovenskih pesnikov, kot so Feri Lainšcek, Tone Pavcek, Marko Pavcek in Ciril Zlobec, ter avtorske glasbe v angleškem jeziku. DR. MARKO KREMŽAR JE PREDSTAVIL SVOJA ZADNJA DELA Na prvi pomladanski dan jutne poloble smo se srecali v dvorani dr. Tineta Debeljaka ob predstavitvi dveh novih knjig izpod peresa dr. Marka Kremtarja. »Podjetnik in njegov poklic« je deveta knjiga Marka Kremtarja. To knjigo lahko uvršcamo med tiste, ki so posvecene predvsem drutbi. Razlikuje jih to, da poudarja podjetnika kot osebo, ceprav govori tudi o vlogi, ki jo ima v drutbi ter o podjetniški etiki. Vsebinsko se knjiga dopolnjuje s »Stebri vzajemnosti«, v kateri piše o podjetniku in vkljucuje pojem podjetništva. V nadaljevanju smo se osredotocili drugi knjigi. Modra barva, barva modrosti. Ovitek ti te oznanja kaj vsebuje. Rahla svetla luc sredi ovitka te pripelje do naslova »Razmišljanja ob zmedi«. Ko dobimo to literarno delo v roke verjemite, da dotivimo nove obcutke. Ko se odprejo vrata in zagledamo notranjo belino se nam v prvem sijaju pokate refren: »… so preproste misli, z nekaj ritma«. Preproste misli, razmišljanja, zmeda, ritem … Torej ne gre se za zbirko pesmi, ki bi nam govorile o ljubezni … Nadaljujem pot in takoj opazim, da mi avtorjeve besede govorijo o cloveku in sicer bolj osredotocene v odlocitvi cloveka, o drutbi, o medsebojnih odnosih in obcestvom ob izvirnem grehu Glede srecanja bi omenil še, da je bil prostor dvorane bogato okrašen z likovnimi deli umetnika Branka Zavrtanika. Izpopolnjeval se je v likovmi umetnosti na Escuela Nacional de Bellas Artes Manuel Belgrano in na Escuela Superior de Artes Visuales Prilidiano Pueyrredón, obvlada razlicne tehnike in tudi poucuje. Kulturni dogodek smo zakljucili, kot te obicajno, s prigrizkom in pogovorom. NEUKROTLJIVA NARAVA Izseljensko društvo Slovenija v svetu je letos v mesecu oktobru, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, organiziralo razstavo slovenske slikarke iz Venezuele TAMARE BURMICKY – TAYE pod naslovom Neukrotljiva narava. Kulturni program sta obogatila pevka iz Venezuele Anny Prada in argentinski kitarist Franco Ezequiel Páez. Ob tej prilotnosti so zbirali sredstva, ki jih je Slovenska Karitas dostavila Slovencem v Venezueli. SLOVESNO OB STOLETNICI SNG MARIBOR V SNG Maribor so jubileju posvetili vrsto dogodkov in posebno monografijo. Do neke mere je slavnostno zaznamovan celotni letošnji repertoar. V dvorani velike gledališke stavbe, obrnjene na mariborski Slomškov trg, je 27. septembra 1919 na odru prvic zazvenela slovenska beseda. S premiero Jurcicevega Tugomerja, ki ga je zretiral takratni ravnatelj Hinko Nucic, je za obcinstvo zativelo na novo ustanovljeno Slovensko narodno gledališce Maribor, s cimer se je zacelo poklicno slovensko gledališko ustvarjanje v tem mestu. Kmalu zatem so se igralcem pridrutili tudi operni umetniki, šest let kasneje so vpeljali baletni program. Danes je SNG Maribor najvecji javni kulturni zavod v drtavi z vec kot 300 zaposlenimi (in okoli 150 bolj ali manj rednimi honorarnimi sodelavci), hkrati pa je tudi edina gledališka hiša v Sloveniji, ki pod svojo streho zdrutuje dramski, glasbeni ter plesni gledališki izraz. V njej namrec domujejo Drama, Opera, Balet in Simfonicni orkester, vsako leto pa gostijo tudi gledališki festival Borštnikovo srecanje. Poklicno gledališce je v isti zgradbi delovalo te od leta 1852, vendar je bilo nemško; Slovenci sploh niso smeli nastopati v njem. Slovensko gledališko tivljenje je potekalo drugod po mestu, pretetno v gostišcih. Ob koncu 19. stoletja pa se je naselilo v novo zgrajenem Narodnem domu. Ko je nekdanji nemški teater po prvi svetovni vojni prenehal z dejavnostjo, so v stavbi na oglu današnjih Slovenske in Gledališke ulice ustanovili SNG Maribor. SIMFONICNI ORKESTER RTV SLOVENIJA TUDI MED NAMI V petek 8. novembra smo bili deletni vrhunske uprizoritve klasicne glasbe ob izvedbi Simfonicnega orkestra RTV Slovenija v Teatru Coliseo. Bil je ustanovljen leta 1955, v šestdesetih letih ustvarjanja je zapustil pomembno sled v slovenskem glasbenem tivljenju. Glede na obseg in raznovrstnost izvedenih glasbenih del mu pripada prvo mesto med vsemi slovenskimi glasbenimi ansambli. Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno obcinstvo. Simfonicni orkester RTV Slovenija redno gostuje v evropskih prestolnicah glasbene kulture, v zadnjih sezonah veckrat z velikim uspehom v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw, v dunajskem Musikvereinu in Konzerthausu, v dvorani Kölnske filharmonije, na turnejah in posameznih prilotnostnih koncertih v drtavah Evropske unije in drugod po svetu. PROBLEM ZLA IN TEMELJNA FILOZOFSKA OPCIJA Proti koncu prejšnjega meseca, bolj natancno 26. Oktobra, smo se zbrali v mali dvorani naše Slovenske hiše, da bi malo filozofirali. Vsem nam je bilo to jasno, vendar nismo imeli pred ocmi kako bi razkrinkali in obvladali samo po sebi tematiko zla. Zato je prišel na pomoc predavatelj, prof. Martin Sušnik, ki nam je na preprost nacin pomagal pri tem. V teku srecanja smo dobili nekaj uvodnih filozofskih temeljev o problematiki zla, razlicna splošna stališca, ki so postajala pravokotni rob ali okvir tega, kar bi pozneje konec koncev skušali doseci … odgovor, ki bi nam pojasnil stališca. Prišli smo le do enega: da iz našega zornega kota zlo nastaja, ko clovek v svoji svobodi teli postati višji od Boga. Torej pot je z Bogom proti zlu. Razvila se je zanimiva debata, ki smo jo nadaljevali ob prigrizku. Dvorana je bila tudi tokrat obogatena z razstavo fotografij Lucke Oblak Cop. Te od mladih let goji prav poseben odnos in veselje do fotografije. Prva leta se je ukvarjala ljubiteljsko, nato se je izobrazila tudi profesionalno. Otroštvo je za umetnico, polno presenecenja in lepote. Z otroškimi posnetki rada prikate nedoltnost, sladkost in veselje. Poleg novorojenckov in otrok se posveca drutinskemu fotografiranju z ambientacijo ob pomembnih praznikih. IN PRENOVIL BOŠ OBLICJE ZEMLJE ... V teku tega novembra in decembra bo naš clan Luka Debevec Mayer izvedel številne nastope po Sloveniji v okviru turneje ... In prenovil boš oblicje zemlje. Z njim bo nastopal pianist Rok Juhant iz Slovenije. Predstavitve: * petek 15. novembra, cerkev sv. Urbana, Destrnik, ob 18. uri * nedelja 17. novembra, cerkev sv. Marije Vnebovzete, Vurberk, ob 17. uri * sreda 20. novembra, cerkev sv. Janeza evangelista, Retece pri Škofji Loki, ob 19. uri * petek 22. novembra, cerkev sv. Helene, Dolsko, ob 19. uri * nedelja 24. novembra, cerkev sv. Martina, Tiri, ob 18. uri * torek 26. novembra, cerkev povišanja sv. Krita, Boštanj, ob 18. uri * cetrtek 28. novembra, cerkev sv. Jotefa, Celje ob 19. uri * sobota 30. novembra, cerkev sv. nadangela Mihaela, Bloke, ob 19. uri * torek 3. decembra ob 18. uri, cerkev sv. Nikolaja, Litija * ponedeljek 9. decembra ob 19. uri, Uršulinska cerkev Svete Trojice, Ljubljana * sreda 11. decembra ob 19. uri, kapela Doma prosvete Sodalitas, Tinje * petek 13. decembra ob 20. uri, cerkev sv. Janeza Krstnika, Preska * nedelja 15. decembra ob 17. uri, cerkev sv. Jakoba, Polica * cetrtek 19. decembra ob 18.30 uri, cerkev sv. Štefana, Vipava * sobota 21. decembra ob 19. uri, cerkev sv. Martina, Moravce Kot vedno mu telimo veliko uspeha in lepih dotivetih trenutkov. NA VRHU LESTVICE ÖRF Naš prijatelj, pisatelj Drago Jancar, se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske radiotelevizije ÖRF. Z romanom, ki v prevodu nosi naslov Wenn die Liebe ruht, je prehitel madtarsko pisateljico Terezio Mora, ki piše v nemšcini in tivi v Berlinu, ter mlado dunajsko avtorico Raphaelo Edelbauer. Roman In ljubezen tudi je Jancar izdal leta 2017, leto zatem pa je zanj prejel cetrto nagrado kresnik za najboljši roman leta. Kot piše v spremni besedi, se roman dogaja v casu, ko je svetu zavladalo sovraštvo. V SPOMIN ŠKOFU GREGORIJU ROŽMANU V soboto, 16. novembra 2019, je minilo 60 let smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rotmana, ki od 13. aprila 2013 dalje pociva v grobnici škofov v ljubljanski stolnici. Ob tej prilotnosti je 16. novembra 2019 v veliki dvorani Katoliškega inštituta v Ljubljani, potekal spominski zbor ob 60-letnici njegove smrti. O škofu Rotmanu so spregovorili p. dr. Metod Benedik, dr. Renato Podbersic, dr. Stane Granda, dr. Tamara Griesser Pecar in dr. Helena Jaklitsch. V ljubljanski stolnici je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore ob somaševanju duhovnikov. daroval sveto mašo v zahvalo za tivljenje in delo pokojnega škofa Rotmana. BARON ŽIGA ZOIS (1747-1819) BOGATA DUHOVNA ZAPUŠCINA Te dni se v deteli Kranjski pogosto izgovarja ime Tige Zoisa plemenitega Edelsteina. 15. oktobra so v NUK-u svecano odprli razstavo Knjitnica barona Tige Zoisa, središce razsvetljenske kulture na Slovenskem (na ogled bo do 26. aprila 2020). Za Zoisove knjige (2296 naslovov v okoli 5000 zvezkih) so skrbeli, jih razvršcali in popisovali njegovi tajniki, narocal pa jih je pri ljubljanskih in dunajskih knjigotrtcih, iz Italije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije. »Za nas so neprecenljive redke slovenske knjige iz 16. in 17. stoletja ter rokopisi razlicnih avtorjev, tudi Zoisa samega,« pove dr. Luka Vidmar. »Na svetovnem trgu pa bi danes visoko ceno dosegle njegove inkunabule, tisk izpred leta 1500, in mineraloške, botanicne ter geološke enciklopedije z rocno koloriranimi ilustracijami.« SLOVENSKI LITERATI GOSTUJEJO NA DUNAJU Na Dunaju bo ta mesec potekal v znamenju Slovenskega tedna literature. Predstavilo se bo vec literatov. Uvod predstavljata razstava Slovenska ilustracija 1976-2019 in koncert Svet je kakor ringaraja, ki temelji na pesmih Anje Štefan. Drugi pomembni literati so Jancar, Šteger in Kumerdej. Ob vsaki prilotmpsti bo sledil koncert po zasnovi Boštjana Gombaca, ki ga spremljajo Andrat Mazi (kitara, banjo), Blat Celarec (bobni), Jošt Drašler (bas), Severa Gjurin (petje) in Metod Banko (petje). Mednarodni knjitni sejem je s priblitno 300 dogodki najpomembnejša literarna prireditev v Avstriji. OB 80-LETNICI GLASBENE AKADEMIJE V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so pripravili slavnostno akademijo ob 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. Visokošolsko glasbeno izobratevanje se je zagnalo leta 1872. Leta 1926 so konservatorij Glasbene matice podrtavili, na njegovih temeljih pa je nato leta 1939 nastala Glasbena akademija. Odprla jo bo zaslutna profesorica, pianistka Dubravka Tomšic Srebotnjak, ki je castna clanica Slovenske filharmonije in ena najuspešnejših koncertnih pianistk 20. stoletja. KOŠCEK SLOVENIJE ZA TRENUTEK V PARANA V soboto 9. novembra sta se Damijan Ahlin in Marjana Pirc udeletila srecanja s slovenskimi rojaki v Parana, v provinci Entre Rios, ob prilotnosti obeletitve sedemnajste obletnice društva, pod naslovom A-cerca de Eslovenia. Predavala sta na sedetu Asociación de la Magistratura y de la Función Judicial del Poder Judicial de Entre Rios. Najprej ju je predstavila podpredsednica društva Triglav, ga. Teresita Morales Princic. V dobrih dveh urah sta podala izvlecek slovenske literature, turizma, zgodovine in obenem predstavila razne zanimivosti in znacilnosti slovenskega jezika. Udeletilo se je veliko potomcev Slovencev, ki so z zanimanjem sledili predavanju. V teku srecanja sta pokazala tudi nekaj videoposnetkov in slik. Po debati je bila bogata pogostitev s strani organizatorjev, ki so bili hvaletni za obisk. Še pred zacetkom so jima naredili intervju za oddajo »Ecos de Eslovenia«. Z novinarjem sta se pogovarjala ne samo o predavanju, temvec tudi o današnjem polotaju v Sloveniji ter raznih zanimivostih. Vse kate, da bo naslednje predavanje sredi leta 2020 saj sta morala obljubiti, da bosta, na prošnjo udeletencev, še prišla v Parana. IDEJNA LUSTRACIJA JE ŠE AKTUALNA IN SE BO TUDI ZGODILA Meseca avgusta je revija Reporter objavila zanimiv intervju našega clana dr. Andreja Finka pod naslovom: Idejna lustracija je še aktualna in se bo tudi zgodila. Zaslutni profesor, pravnik, predstojnik katedre prava in filozofije na Fakulteti za poslovne vede, se je rodil leta 1947 v italijanskem taborišcu. Z enajstimi meseci je prepotoval pot cez Atlantik in shodil na ladji. Andrej Fink se je »vrgel« po ocetu pravniku. Med drugimi je v intervjuju odgovoril na sledeca vprašanja: Zakaj se ima še vedno za stoodstotnega Argentinca? Kako si predstavlja idejno lustracijo. Ni pravi cas prišlo do odlocnega preloma s preteklostjo? Kako gleda na izrivanje slovenšcine iz slovenskih predavalnic in na nov poskus uvajanja študijskih programov v anglešcini? https://reporter.si/clanek/slovenija/andrej-fink-v-intervjuju-idejna-lustracija-je-aktualna-in-se-bo-zgodila-716388 NOVI USPEH IN ODLIKOVANJE DR. BOŽIDARJU DARKU ŠUŠTERŠICU V Paragvaju so izdali novo knjigo dr. Darka Šušteršica. Predstavili so jo v Asuncionu in v Itapua, obenem je paragvajski Senat imenoval dr. Botidarja Darka Šušteršica za castnega mešcana (Ciudadano ilustre). Knjiga »El Templo de Trinidad del Paraná y sus frisos de los ángeles músicos« Botidarja Darka Šušteršica, je bila predstavljena 20. junija, v Drtavnem arhivu v Asuncionu. V tem delu so zgodbe o zgodovini gradnje in obnove jezuitskega templja. Za izvedbo preiskave je sodelovala Isidora Gaona. Knjiga vsebuje zgodovinske fotografije ruševin in podrobne analize, ki omogocajo novo razumevanje odnosa med evropsko in ameriško kulturo, ki sta vzpostavil stik v jezuitskih misijah na guaraníjiskih tleh. ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.