S 54 NJA K'MI nSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 198 (10.417) TRST, sreda, 29. avgusta 1979 PRIL !utnina Plačana v gotovini « OAA .. postale i gruppo Cena oOO lir pR!M0RSKT DNFVNIK ie začel izhaiati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* *Govcu pri Gorenji Trebušt od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasuzn3eni Evropi. HOMEINI ZAGOVARJA SVOJ NAČIN REŠITVE KURDSKEGA VPRAŠANJA ŠTEVILO ŽRTEV «KRVAVECA PONEDELJKA NARASLO NA 23 Ogorčenje v Angliji in po svetu Nov bombni atentat IRA v Bruslju Eksplozija razdejala oder v belgijskem glavnem mestu, na katerem je imela nastopiti angleška vojaška godba: novih osemnajst ranjenih - V dvomu papežev obisk v Irski republiki 1 London — Irski «krvavi ponede-g~.je terjal še krutejši davek Veških življenj od že itak groz-S’ ki je bil takojšnja posledica .. atentatov severnoirske terori-?cne organizacije IRA, oziroma istega vojaškega krila «provisio-Število žrtev se je včeraj Ječalo na 23, ker je podleglo hu-l®. Poškodbam še nekaj izmed ze-. stevilnih ranjencev pri napadih odahto lorda Mountbattena in na r^k angleške vojske. Včeraj je , ®la za ranami še tašča Mount-Menove hčerke, 82-letna lady reen Brabourne, po zasedi in spoji/11 v severnoirski vasi Warren , int v neposredni bližini meje z republiko pa se je število Povzpelo na 19, med njimi 18 lakov in en civilist, atentat na malo motorno jahto M^ega angleškega admirala in ^Kga sorodnika angleške kraljice Mprovisionals» izvedli tako, da so K**taknili -25-kilogramsko bombo v jahto «Shadow 5», ki je bila zasidrana v malem pristanišču Mullagh-more na ozemlju Irske republike, v bližini gradu, kjer je navadno preživljal počitnice. Teroristi so sprožili eksploziv na daljavo, ko je v ponedeljek zjutraj ladja komaj odplula, tako da se je raztreščila in potopila le nekaj sto metrov od o-bale. Pri tem so takoj umrli Mount-batten, njegov 14-letni vnuk Nicho-las in 17-letni mornar Paul Mawell, ranjeni s0 pa bili hčerina tašča, admiralova hči Patricia, zet lord Braboume in vnuk Timothy. Pri zaseai v Warren Pointu so pa pripadniki IRA postavili kar dve mini le nekaj metrov od državne meje. Prvo, skrito v senenem vozu, so sprožili, ko je mimo zavozila kolona angleških vojakov. Strahotna moč več kot 500 kg razstreliva jih je takoj ubila najmanj 8, ko so se jim približali reševalci in oja-čenja s helikopterji in vczili, so teroristi razstrelili drugih 240 kg ek- m,,in,,ii, iiiiiiui miiiiiiiiiimi iiiiiimiinmii iiiiimii mi m iniiinuiiMMmiii V PRIČAKOVANJU PRVIH DELEGACIJ koordinacijski biro neuvrščenih držav IN PRIPRAVE NA 6. VRH Kot prvi šef države bo v Havano prispel jugoslovanski predsednik Tito JOVANA — Prvi tuji državnik, , bo dopotoval v Havano na šesto «onfr .... ^ erenco voditeljev držav ali vlad Mvrščenih dežel, bo jugoslovan-Predsednik Tj to. To je sporoči-. kubanska agencija Prensa Lati-l' Sporočilo še dodaja, da se bo Jjtetence udeležilo 60 voditeljev ali vlad neuvrščenih držav. ^Afrike jih bo 31, 16 jih bo iz A-jA 10 iz Latinske Amerike in 3 .Evrope. Prensa Latina je tudi l^Plla, da se bo konference ude-C tudi generalni sekretar OZN tValdheim. Medtem se je včeraj dopoldne H, ^ v Havani koordinacijski bi-h Neuvrščenih držav kot priprav-f/*U odbor za bližnjo šesto konfe-g-c°- Za prvo sejo pripravljalne-. udbora vlada veliko zanimanje. situ ^ s tem začenja zadnja faza gju PHih srečanj vseh udeležencev (tjAjk za pripravo konference vo-Ijev držav ali vlad. h, unenu države usklajevalke je v °A °dprl veleposlanik Šri Lanke ij.tlZN Fernando. Jugoslovansko tjj Racijo na tem sestanku pa vo-eleposlanik Miljan Komatina. oM je oapiral sejo, je Fernando izjf0r'l na prejšnje sestanke ter delo Prepričanje, da bo uspešno PO URADNIH STATISTIČNIH PODATKIH Znatna podražitev potrošnega blaga Vsaka italijanska družina bo poprečno potrošila 20 tisoč lir več na mesec za živila, oblačila, obutev in najemnino valo k uspehu skorajšnje konference. Med drugim se je Fernando zahvalil tudi gostiteljem za gostoljubje in organizacijo. Preden je začel razlagati dnevni red, je šrilanski veleposlanik zaprosil novinarje, fotoreporterje in televizijske snemalce naj zapustijo konferenčno dvorano. Včerajšnje seje koordinacijskega biroja so se poleg predstavnikov 25 držav udeležili tudi predstavniki delegacij skoraj vseh drugih držav. Sadeža ni bilo le za Demokratično Kampučijo. Prav zato je zelo verjetno, da bo vprašanje udeležbe Kampučije eno prvih, o katerih bo razpravljal pripravljalni odbor. Sicer bo pripravljalni odbor najprej razpravljal o predlogu dnevnega reda, o dosedanjih pripravah na konferenco, prošnje za sprejem v polnopravno članstvo gibanja ter prošnje za sprejem novih opazovalcev in gostov ter o predlogih, ki zadevajo prihodnjo sestavo koordinacijskega biroja, (dd) sploziva, ki je mednje kosil. Pri spopadu je bil ubit tudi turist, ki je brez vsake zle slutnje lovil ribe v bližnjem potoku čez mejo. Naključje je hotelo, da so angleški vojaki ustrelili sina enega izmed ko-čijažev lastne kraljice, 29-letnega Michaela Hudsona. Pokol, bržkone najhujši v desetletni zgodovini spopadov v Severni Irski, ki imajo svoj izvor v hudih socialnih krivicah in verskih bojih med protestantsko večino in katoliško večino, je vzbudil v Veliki Britaniji in p0 vsem svetu vsesplošno ogorčenje in odločno obsodbo. Angleška kraljica in vlada sta prejeli mnogo izrazov solidarnosti, med drugim od francoskega predsednika Giscarda in burmanskega U Ne Wina. Papež Janez Pavel II. izraža v brzojavki kraljici sožalje in obsodbo za atentat, ki «žali človeško dostojanstvo*. Poleg obsodb in zgražanja je pa beležiti tudi dokajšnjo mero zaskrbljenosti, tako v britanskih, kot v mednarodnih političnih krogih, zlasti ob novem atentatu, ki ga je IRA izvedla včeraj popoldne v Bruslju. Manjšo tempirano bombo so postavili pod oder na osrednjem glavnem trgu, na katerem je imela nastopiti angleška vojaška godba v okviru proslav za tisočletnico belgijske prestolnice. Zgolj prometnemu zastoju se je zahvaliti, da so hib ob eksploziji na odru le posamezni člani godbe in da je obračun atentata «le» 18 ne smrtno ranjenih. Včeraj se je angleška predsedni ca vlade Thatcherjeva sestala s pristojnimi ministri, da obravnava SASSARI — Sardinija bo brez ukrepe za pobijanje terorizma, nuj- ■ dvoma prišla v zgodovino kot de- RIM — Po poletnih počitnicah so se življenjski stroški 16 milijonov i-talijanskih družin povečali za skupno 320 milijard lir na mesec, to je 20 tisoč lir mesečno za vsako družino. V bistvu bodo Italijani od septembra dalje potrošili za živila, o-biačila, najemnino, prevoz, zdravila itd. 320 milijard več kot junija. Najbolj so se podražila živila (8 odstotkov). Italijanska gospodinja bo sedaj morala potrošiti 5-600 lir več kot v preteklosti za kilogram govejega mesa, kilogram sladkorja stane 55 lir več kot v poletnih mesecih, Cena čevljev se je povišala za 30 odstotkov, oblačila pa so se podražila za 10 - 15 odstotkov. Po zakonu o pravičnih stanarinah so se najemnine povišale za 11 odstotkov. V jeseni je pričakovati, da se bodo zdravila podražila za 21 odstotkov, goriva za ogrevanje stanovanj pa za 30 odstotkov. Predvidevajo tudi, da se bodo podražile tudi telefonske tarife. Ta podražitev naj bi pripomogla k finansiranju nekate- rih novih investicij SIP. Po tem krepkem naraščanju cen je jasno, da zahtevajo sindikati trimesečno izračunavanje draginjske doklade tudi za javne uslužbence, saj je znano, da kupna moč denarja stalno pada. Če vzamemo v poštev družino, v kateri prejema redne dohodke samo en član, bi se sedaj morala draginjska doklada povečati za 12 točk, to je 29 tisoč lir. Davčna bremena in socialne dajatve pa znašajo 30 odstotkov doklade, to ie 8700 lir. (ns) RIM — Pravosodni minister Morli-no je včeraj dopoldne odpotoval v Aachen, kjer se bo sestal s svojimi kolegi pri evropskem svetu. Na dnevnem redu srečanja bo razprava o vsklajevanju zakonodaje posameznih držav članic in o sodelovanju v boju proti terorizmu. Ministri bodo razpravljali tudi o vračanju zločincev, predvsem pa o vračanju oseb, ki so zagrešile finančne prestopke. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiMiitifiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiuiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifl STOPNJEVANJE ZLOČINSKE DEJAVNOSTI NA OTOKU NA SARDINIJI SKRIVNOSTNO IZGINILA POPEVKARJA DE ANDRŠ IN DORI GHEZZI Preiskovalci menijo, da gre za ugrabitev - Dogodek razburil javno mnenje no se je sestala tudi vlada Irske republike, da poostri kontrolo nad delovanjem IRA na njenem ozemlju in onemoči ustvarjanje mednarodnih incidentov z angldSkim sosedom. Medtem v angleškenft* tisku prevladujejo živčni toni z zahtevami po ostrejši represiji na Severnem Irskem, le zelo ugleden «Finacial Times* svari, da niso dovolj poostreni varnostni ukrepi, a da je treba poseči po političnih rešitvah krize. Tako vzdušje spravlja tudi v dvom izvedbo papeževega obiska, v Irski republiki, ki je bil napovedan za konec septembra, zaradi bojazni, da bi teroristi izrabili prihod Janeza Pavla H. za kak večji podvig. Medtem so včeraj pokopali v vasi Enniskillen, kjer je živel, mladega mornarja z Mountbatteno-ve jahte. Za umrlim lordom pa pripravljajo veliko slovesnejše pogrebne obrede, ki bodo danes ali jutri v Westminstrski katedrali ob pri sotnosti vse angleške kraljevske družine. (Iv) žela ugrabitev, saj so samo v zadnjih dveh mesecih zločinci ugrabili kar devet oseb. Včeraj zjutraj je namreč prišla vest, da sta v noči med -ponedeljkom in tori im skrivnostno izginila znani popevkar Fabrizio De Andre in njegova zaročenka Dori Ghezzi. ki se je svoj čas tudi ukvarjala z glasbo. Preiskovalci skorajda nimajo več dvomov, da gre za ugrabitev, čeprav sorodniki niso dobili še nobene resne zahteve do odkupnini. Fabrizio De Andre in Dori Gbez-zi sta že nekaj let živela v samotni kmetiji v bližini kraja Temcio Pausania na severu Sardinije, kjer se je pevec ukvarjal z vrtnarstvom in je le redkokdaj zapustil hišo. Z njima je živela njuna enoletna hčerkica, ki pa je bila v ponedeljek ponoči pri De Andrejevi sestri, ki tudi živi na otoku. Kot smo že o-menili, so karabinjerji zvedeli, da sta De Andre in njegova zaročenka izginila, šele včeraj zjutraj, potem ko jih je o tem obvestila mla- Pripravljalnega odbora ‘"uiiii ti iiii,iiui,„i umi iiitiaiin mi atiiiu um * veliko Nemčijo Ce2,utno še ne vcmo> če bo Nor- M »urger, vodja avstrijske neo-*tih ,‘čne stranke utegnil zbrati ti-tj|j ‘'600 podpisov, ki bi mu omogo- Vf, i j, du kandidira na predsedniških Hh **• bodo prihodnje leto. O-upamo, da bo, tako C° Prešteli .koliko je še fanatičnih tjj t°v in rjavosrajčnikov v sosed-t,f republiki. Dr. Burger, ki so ga 2»* * italijanske oblasti obsodile iin,, let ječe zaradi sodelovanja pri fcjbitnih atentr/.ih, ki so v 60. letih tCksaii Južno Tirolsko, je včeraj svoj program: proglasitev vodniške republike, ponovna u-k smrtne kazni, prepoved spla-Bi preprečili izumiranje e rase), zahteval bo od Italije t|(Uj °ditev nacističnega vojnega KCa majorja Rcderja, prepove-So n"° Vstop v vrtec otrokom, ki ni-v M^iške narodnosti in tako naprej b||, 'stucm nacističnem slogu, ki od ve."spominja na Hitlerjeve zahte-ttidj nacistična gesla spominja ii | *n»čka, ki so jo njegovi prista-Ifel i aB za volilno kampanjo: na bi J, 1® narisana «vclika Nemčija*. Ne>h»s.eKa, poleg Vzhodne in Zahodne VaA če Sudete, Avstrijo, Šlezi-Bhhu »ci.lo, vzhodno Prusijo, del Mte v > Poleg seveda Južne Tirol-Vv , znački je še geslo «Wir sind bi n„ft*k» (smo eno samo ljudstvo), hi» rkv tako takoj prikliče v spo V( h '"c prijatelje. Teh pa srohivo ne "l°gočc razkrinkati. (If) (Telefoto ANSA-UPI) da sobarica, ki je našla spalno i sobo prazno in razmetano. Preiskovalci, ki so nemudoma prišli v rilo, so ugotovili, da so domnevni ugrabitelj« med drugim prerezali telefonske žice, v razmetani spalnici pa niso našli sledove krvi, čCf prav je jasno da so zločinci presenetili De Andreja in Ghezzijevo' med spanjem, nato pa se oddaljili s popevkarje vi ni avtomobilom. Po natančnem pregledu kmetije so karabinjerji tudi ugotovili, da so domnevni ugrabitelji odnesli s seboj tudi De Andrejevo lovsko puško, ki jo doslej popevkar, kot zatrjujejo sorodniki, ni nikoli uporabil. Skoraj ni dvomov, da gre za ugrabitev in to v tradicionalnem smislu besede, saj so preiskovalci mnenja, da so jo izvedli krajevni zločinci. Kljub vsemu pa tudi ta dogodek nj še docela pojasnjen, saj se ugrabitelji še niso oglasili. Morda čakajo na bolj primeren čas, saj vlada sedaj na Sardiniji velika zmeda in se kot gobe po dežju dnevno oglašajo i'azne «sxevolucio-narne* skupine, ki si prevzemajo odgovornost za to ali ono ugrabitev. Zabeležiti moramo, da je včeraj popoldne v tej zvezi neznani moški telefoniral rimskemu uredništvu agencije ANSA in izjavil, _ da je De Andreja in njegovo zaročenko ugrabila samozvana «orgarytza-cija za glasbeno protirevolucijo*, preiskovalci ne dvomijo, da je tudi to telefonsko sporočilo delo ne-uravnovešnega človeka ali pa neokusna šala. Dogodek je zelo pretresel italijansko javno mnenje, saj je Fabrizio De Andre zelo znan popevkar, Dori Ghezzi pa je zaslovela predvsem pred nekaj leti, ko je nastopala skupno s pevcem Wessom. De Andre velja za samotarja, ki se je pred leti izogibal neposrednemu stiku s publiko in je izdajal samo plošče, po prvem koncertu v javnosti pa je tako rekoč prodrl v glasbeno areno in sedaj spada med boljše in najbolj priljubljene italijanske popevkarje. Naj omenimo, da De Andre izhaja iz premožne genovske družine, njegov oče Giuseppe je namreč zelo znan v tamkajšnjih gospodarskih krogih, trenutno je predsednik in pooblaščeni upravitelj največje italijanske sladkorne industri- Fabrizio De Andre in Eori Ghezzi Eridania, popevkarjev brat pa eden najbolj uglednih genovskih odvetnikov. Znano pa je, da je živel De Andre nekoliko odmaknjeno od družine in, kot zatrjujejo njegovi o-žji prijatelji, osebno ne razpolaga z veliko vsoto denarja, katerega večji del naj bi investiral v samotno kmetijo pri kraju Tempio Pausania. Sardinija je sedaj v pravem obsednem stanju, saj so po včerajšnjem dogodku prispele na otok nove policijske sile, preiskave o zadnjih ugrabitvah pa vodijo sodniki in funkcionarji, ki jih je imenoval minister Rognoni. O usodi ugrabljencev pa doslej ni še nobenih točnih vesti, kot tudi o angleški družini Schild, za katero pa preiskovalci niso še popolnoma prepričani, da je bila ugrabljena. Pekoče vprašanje stopnjevanja zločinske dejavnosti na Sardiniji torej dramatično trka na vrata ne samo policijskih ampak tudi političnih oblasti, (st) godbi dvignil tretji obrok podkupnin, je Rossi namreč izjavi!, da ni bil demokrščanski minister, ki je vodil obrambno ministrstvo pred Mariom Tanassijem, i pa izključeno, da je bil član KD. Signori zahteva takojšnjo ugotovitev istovetnosti osebe, ki je vnovčila 500 milijonov lir, ker si država ne sme privoščid dvojne mere v pravici. Senator Signori o škandalu Lockheed RIM — Senator PSI Signori je v zvezi z intervjujem bivšega predsednika ustavnega sodišča Paola Rossija izjavil, da besede bivšega predsednika opravičuje obnovitev sodne preiskave o škandalu Lockheed. O «neznancu», ki po sklenjeni po- Razbitine Mour.thattenove jahte na bankini pristanišča v Mullagmoru KITAJSKO AMERIŠKI POGOVORI V PEKINGU PREDSEDNIK HUA SPREJEL M0NDALA PEKING — Podpredsednik ZDA Walter Mondale se je včeraj sestal s predsednikom kitajske vlade Hua Guofengom in mu izročil povabilo šefa Bele hiše, naj obišče Ameriko. S Hua Guofengom, ki je vabilo sprejel, se je Mondale pogovarjal približno dve uri, nakar je imel tiskovno konferenco, na kateri je obravnaval predvsem ameriško-kitajske odnose in položaj v Indokini. Mondale je predvsem poudaril, da prijateljstvo med ZDA in LR Kitajsko ni vperjeno proti nikomer, temveč da obe državi skušata prispevati k boljšemu in bogatejšemu svetu. Omenil je kulturni in hidro-električni sporazum, ki sta ga pod pisala z Deng Xiaopingom ter skorajšnje odprtje ameriških konzulatov v Kantonu in Šanghaju ter kitajskih v Houstonu in San Franciscu. Kar zadeva prodajo ameriškega o-rožja Kitajski, je podpredsednik ZDA dejal, da obe državi nimata ni ne bosta imeli vojaških stikov. V zvezi s Kampučijo je Mondale izrazil upanje, da se bo položaj kmalu normaliziral in da se bodo vse tuje sile umaknile z njenega ozemlja. Vietnamske vlade pa ZDA nimajo nobenega namena priznati, dokler bo Hanoi nadaljeval s svojo politiko izgonov in zasedbe kampučijskega ozemlja. Freda osumljen tihotapljenja valute Še vedno brezuspešen lov zn industrijcent, ki je omogočil beg neonacistu CATANZARO — Sodnik Ledon-ne, ki skupno z namestnikom catan-zarskega državnega pravdnika Vec-chiom vodi preiskavo o pobegu Franca Frede, je predoinočnjim poslal sodno sporočilo padovanskemu neonacistu in ga osumil, da je skrivaj zapustil državo s ponarejenim potnim listom. Poleg tega sporočilo o-pozarja osumljenca, da sodstvo vodi preiskavo tudi o domnevnem ti-hotapljanju valute. Iz sodnikovega ukrepa jasno izhaja, da bo dr. Ledonne zaslišal odvetniškega pripravnika, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri pokolu na Trgu Fontana, kot obtoženca in ne kot pričo kot je kazalo sprva. Najbrž sta ca-tanzarski sodnik in namestnik državnega pravdnika na podlagi zbranega dokaznega gradiva ugotovila, da je Freda aktivno sodeloval pri organizaciji bega. Medtem ko dr. Ledonne in dr. Vec-chio preučujeta zaolenjene dokumente (teh je bilo za štiri končke) policija še vedno vneto išče industrij-ca, ki je poma'_l Fredi na begu in ki je priporoči neonacista kostari-škim somišljenike . Gre za treviške-ga industrijca in veleposestnika Marca Barnaboja, za katerega naj bi catanzarska sodnika, kot kaže, že podpisala zaporni nalog. Po pričevanju svojcev pa naj bi Barnabo že pred čaaom odpotoval y tujino. Marco Barnabo, ki je star 40 let, je sin premožne družine iz Veneta, ki je med drugim znatno prispevala k industrializaciji Marghe-re. Marcov ded Marco Barnabo senior je bil prvi predsednik beneškega kluba Rotary, po vojni je bil odlikovan z redom viteza dela, pa-dovanska univerza pa mu je podelila diplomo inženirja riionoris causa*, Družina Barnabo ima danes interese v številnih gospodarskih dejavnostih Zanimivo je, da je Marco Barnabo pred nekaj meseci prodal večji del svojih posestev in ohranil le manjšo kmetijo. Kaže, da naj bi se nato preselil v Kostariko. Pred do brim tednom je bil spet doma, nato pa je odpotoval neznano kam. Preiskovalci sumijo, da se je vrnil v Kostariko, ali pa se je naselil v neki drugi latinskoameriški državi. Sodniki so pred nekaj leti po aretaciji Giovannija Venture že zaslišali Barnaboja kot pričo v zvezi z dejavnosti padovanske neonacistične celice. Kaže, da mu tedaj niso dokazali nobene krivde, (vt) Logika profita v energetski krizi NEW YORK — Energetska kriza prizadeva vse, od gospodinje do industrije in storitvenih sektorjev gospodarstva širom po svetu, razen petrolejskih družb, ki so v veliki večini v rokah ameriškega kapitala. Nasprotno, te kujejo na pomanjkanju nafte in na spretnem izkoriščanju težav na svetovnem tržišču ob špekulacijah pri povišanju petrolejskih cen čedalje mastnejše profite. Po uradnih podatkih so se dobički 25 naj večjih petrolej skih družb v ZDA v prvem polletju 1979 povišali kar za 63 odstotkov v primerjavi z enakim razdobjem v lanskem letu, mnogo bolj kot povprečni dobički vse ostale ameriške industrije, ki so dosegli 15 odstotkov In kam so šli in kam grejo taki pretekli in sedanji ogromni profiti? Po najbolj grobi logiki špekulacije v smotru kopičenja nadaljnjih velikih dobičkov, brez najmanjšega posluha za splošnejše in daljnosežnejše koristi ameriškega, kaj šele mednarodnega gospodarskega in družbenega razvoja. Sam predsednik Carter je bil ob takih podatkih prisiljen negativno oceniti obnašanje bogatih petrolejskih družb, ker niso uporabile dosedanjih o-gromnih profitov za povečanje razpoložljivosti energetskih sredstev v korist vseh, temveč so na veliko kupovale verige motelov in veleblagovnic. Zdaj pa, ko je zaradi podražitve nafte «gospodamo* tudi črpanje vrelcev v ZDA, vlagajo petrolejske družbe velik del dobičkov v raziskovanj« in izkoriščanje naftnih polj doma, pod geslom: zase bomo poskrbeli. ostali svet pa naj si pomaga, kot more in zna. TEHERAN — Ajatolah Homeini je včeraj ponovno poudaril, da je treba uničiti kurdske upornike, kar pomeni, da je praktično zavrnil pogajanja s prepovedano Ljudsko stranko Kurdistana. Verski voditelj je med drugim poslal v Kurdistan svojega sodelavca Hosina Kermani-ja, ki naj se na lastne oči prepriča o položaju na tem območju. Hermani bo moral v sodelovanju z vojsko in policijo ponovno vzpostaviti red. Najnovejše Homeinijeve izjave so razblinile upanje v uspešnost sedanjih pogovorov med kurdskimi predstavniki iz Mahabada in vladnimi funkcionarji. Vodja vladne delegacije ajatolah Mohamad Behešti je včeraj za 180 stopinj spremenil «svoje» zadržan« dc kurdskega . vprašanja. Izjavil je, da ie Homel-i ni sklenil, da se lahko Kurdom da ' toliko kot ostalim manjšinam. Behešti je obenem tsvetoval*' Kurdom, maj ne vsiljujeio svoje volje ostalemu Iranu*, -sMi — je pripomnil Behešti — smo večkrat izjavili, _ da ne nasprotujemo avtonomiji, Ljudska stranka Kurdistana pa je skušala zavzeti deželo s silo*. Šef iranske delegacije je tudi pozval Kurde, naj se vrnejo domov, le tako jim bo Homeini odpustil; noudaril pa je, da bo skušala vojska s silo zavzeti Mohabad. Medtem je namestnik ministra za revolucionarne zadeve Mustafa Čamran izjavil nekemu teheranskemu dnevniku, da bo reševanje kurdske krize dolgotrajno in težavno zaradi zadržanosti vojske, ki je brezbrižna, neprizadeta in nima čuta za lastno odgovornost.* V podporo takim izjavam je časopis «Etelat» objavil vest, da so v Sa-kezu usmrtili devet iranskih vojakov, ki naj bi podpirali kurdske gverilce. V istem mestu naj bi včeraj po uradnih vesteh usmrtili deset Kurdov, neuradni viri ua trdijo, da revolucionarna sodišča ženejo na morišča vse, ki so se ude'e-žili bo ev proti rednim četam: do-raščajoio mladino in celo ranjence. (voc) Na sliki (telefoto ANSA-UPD: eksekucijski vodi streljajo uporne Kurde v Sakezu. DAMASK —Iz dobro obveščenih diplomatskih krogov se je izvedelo, da je Sovjetska zveza poslala Siriji prvo pošiljko svojih najsodobnejših tankov T-72, ki so jih do sedaj imele le članice varšavskega paktg. Zahodni izvedenci smatrajo, da so tan-T-72 oboroženi s 125-milimetrskimi topovi, da imajo lazerske merne naprave in so sodobnejši od izraelskih tankov ameriške in britanske proizvodnje. Palestinci vabijo Andrewa Younj>a BEJRUT — Palestinska tiskovna agencija «Wafa» je včerr j sporočila, da je «A1 Fatah* povabil na srečanje s palestinskimi voditelji bivšega veleposlanika ZDA pri OZN Andreua Younga in druge ameriške črnske voditelje. Sklep so sprejeli na pred-sinočnji seji vodstva, ki ji je načeloval Jaser Arafat. Pred novim umikom izraelske vojske s Sinajskega polotoka KAIRO — Tretja faza izraelskega umika s Sinajskega polotoka se bo po pisanju kairskega lista «A1 Gum-hurija* začela 10. septembra. Egiptu bodo vrnili največji del ozemlja, na katerem se nahajajo ležišča nafte, rudniki mangana in obširne poljedelske površine. Egiptovsko-izraelski vojaški odbor se bo sestal prihodnji teden v Biršebi (Izrael), da bi določil končne podrobnosti tega umika. ODLOČNA ZAHTEVA TREH ORGANIZACIJ STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV Občina, prefektura in dežela morajo takoj rešiti problem sodnih izgonov Od 10. septembra izvedljiv izgon 13 družin, drugih 70 družin sme ostati pod streho do konca decembra - Prihodnji teden javna razprava Organizacije stanovanjskih najemnikov SUMA. SICET in UIL-Innui-lini priredijo v petek, 7. septembra, v delavskem rekreacijskem krožku CRAL na tržaški pomorski postaji javno razpravo o vprašanju žrtev sodnega izgona. Potem ko so bile prizadete družine tri tedne utaborjene na Trgu Unita, je sedaj treba najti primerno bivališče nadaljnjim 13 družinam, za katere so omenjene organizacije dosegle od stanovanjskih lastnikov odložitev izgona do 10. septembra. Tem trinajstim je dalje treba prišteti še drugih 70, ki bodo prisiljene zapustiti svoja stanovanja do konca letošnjega decembra. Kljub kočljivemu položaju, v katerem so se znašle žrtve stanovanjskega izgona, se niti občinska niti deželna uprava in niti ne prefektura niso dovolj potrudile, da bi za rešitev žgočega problema sprejele ustrezne ukrepe. Zaradi lagodnosti so ti dejavniki osredotočili svojo pozornost tgolj na zavod za ljudske hiše IACP, ki je v smislu zakona št. 93 z dne 31. marca 1979 in na podlagi posebnih prednostnih lesivic dal na voljo »izgnancem* nekaj nad 60 stanovanj. Tržaška občinska uprava je vse doslej pokazala, da je docela nesposobna učinkovito ukrepati; izkazalo se je tudi, da ji je povsem tuja politična volja za sprejetje na-tankih in konkretnih obvez, saj je celovito breme za nastanitev žrtev sodnega izgona na!ožila na pleča sindikalnih organizacij stanovanjskih najemnikov. Tržaška občina je že več kot leto dni od tega, in sicer brž po uveljavitvi zakona o pravični stanarini, prejela vabilo (pismeno, septembra 1978), naj se udeleži širšega sestanka, na katerem bi proučili učinke tega zakona na problematiko sodnih izgonov. Postavljena je bila zahteva, da se na prefekturi ustanovi posebna komisija za reševanje te pekoče problematike, kateri bi pred sedoval prefekturni predstavnik. Občina je bila naprošena, da s poizvedovanjem ugotovi, koliko je pravzaprav v Trstu neoddanih, torej praznih stanovanj; prošnjo je bilo treba še in še ponoviti, dokler se ji občinski možje niso odzvali ter izpeljali ne ravno natančno anketo, iz katere izhaja, da je bilo tedaj v mestu 4.000 takih stanovanj. Toda večji del teh je bil nevselji-vih, vsekakor pa se jih je nekaj nad 200 le dalo najeti. In vendar ni občina pokazala nobene volje ,?a„ rešitev problema, saj je večina v občinskem svetu odklonila predlog o zasegi prostih stanovanj (dejansko bi bilo treba kupiti stanovanja, ki jih nihče ni hotel nabaviti očitno zaradi previsokih cen). Resolucijo v tem smislu bo sicer mogoče uveljaviti čez kakšen mesec, toda medtem bo ostalo več sto družin na cesti. Uvodoma omenjene organizacije stanovanjskih najemnikov so mnenja, da bodo zastopniki pristojnih oblasti na bližnji tiskovni konferenci morali enkrat za vselej pojasniti svoja gledišča na vso zadevo, oziroma ponazoriti, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti. novila podporo tudi tistim, ki so je bili deležni lani. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na sedeže hranilnice. Basaglia o napovedani premestitvi v lacij Znani psihiater prof. Franco Basaglia je včeraj odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je zastavil u-rednik tiskovne agencije Ansa v zvezi z njegovo premestitvijo v deželo Lacij. S premestitvijo je zadovoljen, delo pa bo vsekakor zahtevalo mnogo truda; sicer vprašanje še ni bilo rešeno, to morata storiti lacijska deželna uprava in tržaška pokrajina. Basaglia meni, da je zelo spodbudno dejstvo, da se o vsem tem tako na dolgo in široko govori; zlasti dobrodošla pa je okoliščina, da bo novi zakon o psihiatriji v Italiji slonel na tržaških izkustvih. V Laciju bo prof. Basaglia v bistvu nadaljeval delo, ki ga je začel v Trstu, tako tudi v ideološkem smislu. V neprestano spreminjajočih se družbenih odnosih trpečih sploh ni več mogoče «zdravitis> z njihovim zapiranjem in mučenjem, ampak so potrebni novi prijemi, ti pa bodo v bodoče pomenili pomembno organizacijsko in juridično osnovo za psihiatrično oskrbo drugod v Evropi. GLAVNA TEMA VČERAJŠNJEGA TEČAJA O PREVOZIH Razvoj sovjetskega ladjevja očitno zaskrblja zapadni svet Poročilo ravnatelja na ministrstvu za trgovsko mornarico v ZR Nemčiji Christiana Woelkerja Na Zapadu, zlasti v državah Evropske gospodarske skupnosti so iz dneva v dan bolj zaskrbljeni zaradi naglega razvoja, ki ga beležijo v Sovjetski zvezi na področju pomorskega prometa. Sovjetsko ladjevje je namreč tako narastlo, in se tako posodobilo in izpopolnilo, da postaja vse bolj konkurenčno. Ta ugotovitev je bila osnovna tema včerajšnjega dela XX. mednarodnega tečaja o prevozih v združeni Evropi, ki ga prireja tržaški Inštitut za proučevanje prometnih vprašanj v EGS. Sedanji položaj sovjetskega ladjevja je številnim izvedencem orisal ravnatelj na ministrstvu za trgovsko mornarico ZRN in predsednik komisije za prevoze v OZN Christian Woelker. Sovjetsko trgovsko ladjevje obsega trenutno 20 milijonov bruto registrske tonaže in se bo v teku pri- Štipendij« Tržaške hranilnice Tržaška hranilnica je razpisala natečaj za denarne podpore revnim srednješolcem, ki bi radi nadaljevali študij na višjih šolah. Tudi u-niverzitetni študenti bodo deležni podpor. Prošnje lahko vložijo le potrebni dijaki, ki so uspešno zaključili tretji razred srednje ? >le. Nadalje je Tržaška hranilnica sklenila, č . bo ob- HIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIini llllllllll lili IMI Ml III llllll Milili lllllllllllllllll lili IIIII lili IIIII MII Hill >11 lili II MII lil IIIIMIIHIIIIIIIM MIH lllllllll III Hill IIIIIH V MIRAMARSKEM CENTRU ZANIMIV MEDNARODNI SIMPOZIJ Tudi burjo bi lahko izkoristili kot alternativen vir energije Nad 200 znanstvenikov iz vseh krajev sveta bo preverjalo razne možnosti uporabe alternativnih energetskih virov Tudi tržaško burjo bi se dalo izkoristiti kot alternativni vir energije — misel se zdi na prvi po nih in cenenih metod izkoriščanja raznih naravnih energetskih virov, tudi v ožjih krajevnih merilih, med gled izvita iz kakšnega znanstveno-1 katerimi je, kot že rečeno, lahko fantastičnega filma, kakršne smo gledali na začetku poletja na Gradu sv. Justa. In vendar ni tako. Gre namreč za možnost, ki je najbolj kvalificirani znanstveniki ne odklanjajo. Nasprotno — posvečajo ji vso pozornost, kot priča simpozij, ki se je včeraj pričel v centru za teoretsko fiziko pri Miramaru. Mednarodni tečaj, ki bo trajal do 21. septembra in ki se ga udeležuje nad dvesto znanstvenikov z vseh strani sveta, obravnava ravno alternativne vire energije, kot je na primer sončna energija, ali kot je v našem primeru energija vetra. Vprašanje je le, kako bi se dalo na najbolj učinkovit, predvsem pa na najbolj cenen način izkoristiti te vire. O tem že vrsto lot potekajo proučevanja v raznih pomembnih znanstvenih centrih križem sveta. Z e-nimi raziskavami so že precej napredovali, z drugimi pa ne gre kar tako od rok. Vse, kar so doslej na tem področju ugotovili' in 'preizkusili, pa bodo na tržaškem simpoziju primerjali, preverjali ter skušali izpopolniti. Končni cilj vseh znanstvenih prizadevanj je seveda ta, da zagotovijo človeštvu nove energetske vire, ki bodo v bližnji ali daljni prihodnosti lahko zamenjali tradicionalne naravne vire, ki se naglo izrabljajo. Simpozij v Miramaru je priredil mednarodni center za teoretsko fiziko v sodelovanju z mednarodnim inštitutom za aplicirano fiziko v Catanii. To študijsko srečanje je v prvi vrsti posvečeno znanstvenikom in raziskovalcem iz držav v razvoju in bo obsegalo vrsto znanstvenih razprav. Zaključke le-teh bodo obravnavali na posebni okrogli mizi, ki bo 12. septembra, in ki se je bodo udeležili tudi znanstveni načrtovalci raznih pomembnih raziskovalnih centrov, kot so Eura-tom in podobni. Glavni predmet znanstvenih o-bravnav bo seveda sončna energija. V bistvu gre za proučitev možnosti, če se da iz golih raziskav preiti tudi že na praktično uporabo znanstvenih izsledkov. Običajno so glavna ovira pri tem zlasti preveliki stroški. Simpozij bo tudi v tem pogledu priložnost za raziskovalce, da iz primerjav različnih tehnik prispevajo k izdelavi bolj izpopolnje- tudi veter, in v Trstu ga prav gotovo ne manjka. Služba pri pokrajinskem zdravstvenem konzorciju Pokrajinski zdravstveni konzorcij bo v smislu odlokov predsednika republike št. 264 z dne 11. februarja 1961 in št. 1518 z dne 22. decembra 1967 sprejel v službo nekaj splošnih (generičnih) zdravnikov in specialistov (okulistov in zobozdiav-nikov) z delovnim umikom od 8. do 12. ure. pirju) najpozneje 15. septembra in sicer v Ul. Torino 8, soba 11. Priložijo naj ji vso potrebno dokumentacijo. Opozorilo vrtnaricam Dne 1. septembra se ponovno od-pro državni otroški vrtci. Vrtnarice, ki so imele v minulem šolskem letu enoletno pogcdbo ter jim je bila ta v smislu zakonskega odloka št. 235 z dne 25 junija 1979 podaljšana še za šolsko leto 1979/80, naj se zato čimprej javijo didaktičnim ravnateljem. • Vzdolž Ul. Monte Cengio je bilo uvedeno novo parkirišče za potniške avtomobile in sicer na obeh straneh ulice pred poslopjema s hišnima številkama 7 ter 11. hodnjega leta povečala še za nadaljnjih pet milijonov. Skupno imajo v Sovjetski zvezi 2.533 ladij različnih tipov, od katerih je dobra polovica namenjenih linijskim službam. Samo na mednarodnih progah potuje 240 ladij. Promet je skratka v -žadnjem času desetkrat večji. Sovjetska konkurenca pa se odraža tudi v kontejnerskem prometu po transibirski železnici, ki povezuje Moskvo, Skandinavijo, ZRN ter Francijo z Japonsko ter drugimi pomembnimi lukami Daljnega vzhoda. Zahodne države bodo morale o vsem tem resno razmisliti, je bil zaključek Christiana Woelkerja, ter ustvariti nove pogoje, da bi vsaj delno nevtralizirale sovjetsko konkurenco. Julija več tovorov skozi tržaško luko Julija letos se je tovorni promet v tržaškem pristanišču povečal za 2 od sto v primerjavi z lanskim julijem. Natovorili in raztovorili so vsega 3,665.079 ton blaga, od česar pa je 2,311.618 ton odpadlo na izkrcano nafto za čezalpski naftovod Trst - Ingolstadt. V vseh prvih 7 mesecih tekočega leta pa so v naši luki pretovorili po podatkih tržaške trgovinske zbornice skupno 23,886.048 ton (od »ega je bilo 18,599.727 ton nafte) proti 20,843.005 t. (15,753.769 (on nafte) v obdobju januar-julij 1978 Natečaj trgovinske zbornice Tržaška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za dve mesti svetovalca na poskušnji za vodilno mesto (pogoj je obvladanje nemščine) ter za tri mesta dodatnega pripravnika na poskušnji za izvršilno delo. Rok za vlaganje prošenj zapade 19. septembra; pravilniki so na razpolago v uradih zbornice. • Zaradi položitve podzemeljskih vodnih, plinskih in grezničnih cevi ostaneta začasno zaprta za avtomobilski promet tisti odsek Zugnanove rebri, ki leži med ulicama Pagano in Frescobaldi ter odsek Ul. Pagano, ki se nahaja med omenjeno re-brijo in Ul. Costalunga. X OKVIRU «GLASBENEGA SEPTEMBRA* V BAZILIKI SV. SILVESTRA Splitska pianistka Ranka Kragic - Cuzzi nekoliko razočarala ljubitelje glasbe Njena sicer tehnično izdelana klavirska igra je največkrat izzvenela togo lin butan je dokončno strl njuni mladi življenji. Vest o tragediji se je razvedela šele v včerajšnjih jutranjih urah, ko so iz bolnice obvestili policijo o smrti dveh otrok. Na kraj nesreče so nato prispeli agenti miljske-ga komisariata javne varnosti pod vodstvom marešala Kobaua, izvedenci znanstvenega oddelka policije pa so opravili vse potrebne izvide. P,< mnenju policijskega strokovnjaka dr. Odda je po vsej verjetnosti zaradi velike količine vodnih hla- IIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIHIHHM Mlada Tržačanka utonila v Kalabriji Mlada Tržačanka, 25-letna Marina Roccia Iz Ul. Catraro 2, je v soboto ponoči utonila v morju ob kalabrijski obali v bližini kraja Tropea pri Catanzaru. Dekle je bilo že nekaj dni prej v Kalabriji na letovanju skupno s petimi ali šestimi prijatelji, med katerimi je bil (udi neki tržaški zdravnik, v kampingu »La sco-gliera* na rtu Vaticano. V soboto zvečer je vesela družba odšla na sprehod po obali, med sprehodom pa se je Marina z enim od prijateljev oddaljila od ostalih ter se odločila za kopanje, kljub precej rezbur-kanemu morju. Komaj se je pognala v morje, jo je zakril visok val in jo odplavil na visoko morje. Kljub takojšnjemu posegu prijatelja in drugih znancev, ni uspelo Tržačanom iztrgati Marine iz objema valov. Njeno truplo so našli približno pol ure kasneje, potem ko so z žarometi avtomobilov razsvetlili morsko gladino in na njej ugledali truplo dekleta. Tržačanko so takoj prepeljali v bolnico v Tropei, kjer pa ji niso mogli zdravniki več pomagati. V ponedeljek so opravili obdukcijo trupla, ki je potrdila, da je dekle umrlo zaradi zadušitve po utonitvl. Še istega dne so prispeli na kraj nesreče Marinini starši, da bi poskrbeli za prevoz trupla v rodno mesto. pov ugasnil plamen v grelcu, tako da je začel iz grelca uhajati plin. Možno pa je tudi, da se je izredno majhen prostor kmalu nasičil z vodnimi hlapi in da so prav vodni hlapi najprej povzročili slabost dvema bratcema, plin pa naj bi začel na njiju učinkovati šele pozneje. Preiskavo o tragični smrti Alessandra in Manuela je prevzel v svoje roke'namestnik državnega tožilca dr. Brenči, točni vzroki smrti pa bodo verjetno znani šele po obdukciji trupelc obeh otrok. Alessandro in Manuel Benedetti sta bila živahna fantiča, kot so sicer živahni otroci njunih let. Alessandro je letos končal učenje na o-snovni šoli v Miljah, septembra bi prvič prestopil prag nižje srednje šole. Na mlajšega bratca je bil zelo navezan. Manuel je prav teden dni pred tragedijo, 21. avgusta, dopolnil tretje leto starosti. Praznovanje njegovega tretjega rojstnega dne je bilo verjetno eden od zadnjih veselih trenutkov, ki ga je skupaj preživela družina Benedetti. (šč) nih primerih uspela preprečljivo raziti, tako da je njena klavir®? igra največkrat izzvenela v **“ togi, akademski bledici. j Kragičeva se je najavila z Liszta, Schumanna, Lidaviča, 1 ‘ čeviča in Debussyja. Namesto uvodne Lisztove skiaau» bi si želeli morda neko tehtne? delo klavirske literature, recimo natno delo klasike, saj je tovrs literature v izobilju. Vsekakor je pianistka z Lisztovo skladbo , nerailles (iz zbirke Harmonies Ft tique et religieuses), ki ji ne, manjkuje efektnih zvočnih *?*\ slekov, tako značilnih za ■. klavirske romantike, z lahkoto F tegnila hvaležne poslušalce. , . .. še v največji meri nas je p ka prepričala s Schumannovim najskim karnevalom op. 26, s ** rim je zaključila prvi del sP?v^ Ta Schumannova skladba, k* formalno oddaljuje od prejšnji® torjevih plesnih ciklusov ter žuje glasbene zamisli v večje ®n tako da učinkuje kot petstavčna .. ta, je predstavljala nekako osr# del sporeda. Kragičeva jo je s*^ smiselno podala, vendar njen® .j terpretacija, zaradi ne vselej *®* intenzivnega oblikovanja §la?Sj ga tkiva, ni zapustila globlje® vtisa. .j. Izbira Tajčevičevih «Sedem * kanskih plesov* je lepo osve^.,®JLli gram ter predstavila eno naj , glasbenih del jugoslovanske kim f ske literature. Marko Tajčevic•.$ njih z iskrenim in globokim P05 hom združil pisano bogastvo no ivei" ših skladateljskih pridobitev z tivi domačega glasbenega -■ * Izvedba te Tajčevičeve skladbe . bila morda najzrelejša interpret ja ponedeljkovega recitala. Nokturno hrvatskega avtorja * da Lidaviča (1798-1878), nekdaj P cej priljubljenega skladatelja rC"L ljubnih pesmi («Još Hrvatska propala* itd) pa bi prav lahko stal. Pianistka z njegovo >zV menda ni napravila usluge hrv? klavirski literaturi, ki šteje tu*1 snknvrpftna fflashpna dela. kar r. sveta- o Lidavicevi skladen, ktjuu k* » do domače skladateljske preteJd°*a ne bi mogli trditi, saj je s0 izmed poplave glasbenih del, 10 - se v prejšnjem stoletju zgledn% po mojstrovinah Chopina in dru® velikanov glasbene romantike- { Spored je pianistka zaključi** )e znano Debussyjevo skladbo »P.011. ^ piano* ter zlasti v Sarabandi niansirala barvito zvočnost. Klavirski rfecital je izzvenel prisrčnem razpoloženju navdus poslušalcev, kar je pianistko *n dlo, da je izven programa do® še Chopinov Preludij in Skrj*b*^L etudo iz op. 8 (žal v precej okm ni obliki). Gojmir De®*** Družina Schild v Zagrebu? Ali so trije člani angleške družine Schild, ki so pred dnevi skrivnostno izginili na Sardinji, v Zagrebu? Vest je včeraj približno ob 14. uri sporočil neznanec po telefonu deželnemu sedežu agencija Ansa v Trstu. Neznani glas mladeniča je dobesedno dejal: »Govorim iz Zagreba. Trije Angleži so danes prispeli v Zagreb in z njimi je vse v redu. Obvestite angleški tisk, hvala*, nakar je neznanec prekinil'zvezo. Novinarji agencije Ansa so o telefonskem pogovoru takoj obvestili funkcionarje tržaškega Digosa. Slednji pa so o vsej stvari zelo skeptični in dvomijo v verodostojnost sporočila, saj med Zagrebom in Trstom ni mogoče vzpostaviti neposredne telefonske zveze. Goljufi konjskih stav prihajajo s Sicilije Skupina goljufov, ki se v nedeljo zvečer prikradla na tržaški hipodrom na Montebellu z namenom, da bi si z »napačnimi* stavami in z zvito mahinacijo prislužila več milijonov lir, po vsej verjetnosti prihaja s Sicilije. Takega mnenja so namreč preiskovalci, ki pa se zavedajo, da bo zelo težko iztakniti spretne manipulante konjskih stav. Ista skupina je baje pred približno kakim mesecem ogoljufala Ustanovo za konjske dirke na hipodromu v Padovi za več stotin milijonov lir. Poziv narodnim nošam Zadruga »Na* Kras* vaj*' vse, ki so v posesti narod* noš, da se v kar največje številu udeležijo letošnje »Kr® ke ohceti*, in sicer v nedelj > 2. septembra. Zbirališče noš je ob 9.30 *8 prostoru pred repentabrs* cerkvijo. Če nimate prevo* ’ sporočite vaš naslov na J®1 fonsko številko 767-303 (*r svetna zveza). Če sc želite PI\ obleči na kraju samem, so v*. na voljo prostori Kraškega ** turnega centra (poleg Kras* hiše v Repnu). Avtomobilski miši so zalotili pri delu V noči med nedeljo in ponedeljki so agenti letečega oddelka trz*^ kvesture v Ul. Cadoma zalotil* delu* dve mladi avtomobilski rt‘-ng 19-letnega Maria Mora iz Nat*1'^-173 in 22-letnega Giovannija 0 tija iz Nabrežine-Kamnolomi sta si prizadevala, da bi kar * ^ taktom električnih žic prižgal* ^ tor tam parkiranega fiata 500- (eIii raj so ju prijavili sodnim obla? pod obtožbo tatvine v obtežil**1 koliščinah. Deželni svet avtonomne dežel® - ^ lanije - Julijske krajine z (F*^ žalostjo sporoča, da je umrl se® Giacomo Pellegrini bivši podpredsednik deželne 8^jj$ ščine v prvi in drugi zakone* dobi. Trst, 29. avgusta 1979 Deželni odbor Furlanije - J* ' -ji' krajine in predsednik Comelli *e L|i družujeta žalovanju družine z*. |t-smrti sen. Giacoma Pellegrinij*' * šega podpredsednika deželnega s Člani godbe Viktor Parma 1* ^r0drammatico 14.45—22.00 «Femmi oe calde per super maschi bol-tenti» in »Fantasie erotiche». Pre Povedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.30 Veliki detektivski fil-!?i: «Gangster story». W. Beatty, c- Dunaway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, “oderno 16.00 «Oggi il Bel Paese*. Paolo Villaggio. Barvni film. aurora 17.00 «La časa del peccato Portale*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mpitol 16.00 «Assassini i sul Nilo*. Aghata Christie. Barvni film. Vittorio Venet« 17.00 »Una squillo scomoda per 1’ispettore Newman». Barvni film. Prepovedan mladini B°d 18. letom. Jutri začetek Kraške oheeti gr s**. * M V SOBOTO SE ODPREM OTROŠKI VRTCI Koncerti V baziliki sv. Silvestra bo ju-~1> 30. avgusta koncert Slovenskega Kvarteta, ki ga sestavljajo: Gorjan košuta (violina in viola), Črtomir “lškovič (violina in viola), Miloš Rejnik (čelo) in Janko Šetinc (kla-yjr)- Na sporedu skladbe Schuberta, Mozarta in Faureja. Prosveta SPD TABOR - OPČINE V soboto 1. septembra se začnejo z bespremenjenim umikom vaje za Vse tri folklorne skupine. V otroških vrtcih manjše število otrok -najmlajšega prebivalstva je vedno manj V goriški občini se je število najmlajših prebivalcev zelo skrčilo - Podoben položaj tudi v drugih krajih na Goriškem ■ Vrtcem in osnovnim šolam grozi v prihodnjih letih pomanjkanje učencev Razstave v občinski umetnostni galeriji na frgu Unita bodo septembra na spo-J®du naslednje razstave :od 4. do 11. Maura Israel in Beatrice Movia, od **• do 19. Raoul Cenisi, od 20. do 27. Giulia Pacor, od 28. do 5. oktobra P® Aldo Cecchetti. Šolske vesti Havnateljstvo Državnega znanstve-Bega liceja «France Prešeren* v Tr-fu sporoča, da se popravni izpiti za *°lsko leto 1978/79 tako na znanstve-nem, kot na klasičnem od' .cu pričajo v soboto, 1. septembra tl., ob ”•30 s pismeno nalogo iz slovenščine. * Priključeno vzgojiteljsko, šolo .jav-. ‘1®, da se bodo popravni in •vstopni 'zpiti pričeli dne 1. septembra $.!•» J* 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim Penim jezikom »žiga Zois* v Trstu °?vešča, da se pričnejo popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30 ? Pismenima nalogama iz slovenščine ln stenografije. Preostali razpored je razviden na oglasni deski zavoda. Izleti . Kriška sekcija VZPI-ANPI prireja 8. in 9. septembra dvodnevni 12let v Arezzo in Marzabotto. Ce-n® 46.000 lir. Vpisovanje in informacije pri Zofiji Sedmak (telefon 22-02 51) Združenje Union priredi dvodnev-B izlet dne 8. in 9. septembra na Rlitvička jezera in obenem sporoča, je še nekaj prostih mest za Dovje Mojstrano, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, y®ak dan od 10.30 do 12. ure in 17. do ™ 30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica spo-^a, da je zopet odprta za obiskovalce z neprekinjenim umikom od ®- ‘do 18. ure, razen sobote ko je Pdprta od 9. do 13. ure. V pripravah na «Kraško ohcet*, kise začne jutri z odprtjem osmič in otvoritvijo slikarske razstave, je angažirano celotno prebivalstvo repen-tabrske občine. Tudi dekleta so na delu, kot kaže gornja slika našega 'fotoreporterja iiiiiiiiiiiinuiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimmuiiiiiiiiiiiiminininniiHimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiin S PORODA SPOT OD BEL0PEŠKIH JEZER DO MATAJURJA VČERAJ NA MONTAŽE DANES PA V REZIJO Preko Trbiške škrbine v prekrasnem vremenu, včerajšnjo pot do Nevejskega sedla pa je motil dež Udeležencem že tradicionalnega pohoda Slovenskega planinskega društva iz Trsta, ki je bil tokrat zamišljen po slovenski vertikali od Belopeških jezer do Matajurja, vreme včeraj ni bilo naklonjeno, ampak deževno. Kljub temu naših strumnih planincev in planink oko- Drtavno učiteljišče A. M. ni1kakor . m saj so ohranili svojo običajno • zidano Vpljo. Povsem drugače je bilo v ponedeljek, ko : na nebu tako rekoč ni bilo oblačka, a ob takšnem sončnem vremenu je stikanje po gorah pravzaprav edinstveno doživetje. Po zasluženem nočnem počitku v koči Pellarini je ožja skupina nadaljevala pot po dolini, 35 članov pohoda, ki so bili terneljito opremljeni s cepini, vrvjo, sponkami ter vsem nujnim za zahtevnejše vzpone, pa se je v spremstvu dveh izkušenih alpinistov, s katerima so se Tržačani seznanili v koči, odpravilo preko Trbiške škrbine (2240 m) do koče Corsi. Vzpon ni bil ravno lahek, to pa zaradi obilice snega, ki pomeni v tem času Za hribolazce precejšnjo nevarnost; zaradi tega se je tudi ona manjša skupina že poprej odcepila in se rajši odločila za dolino, ker pač ni razpolagala z naipHmemješo opremo. S koče Corsi so se nekateri povzpeli na Viš, nakar so v omerijeni koči prespali ter včeraj zjutraj nadaljevali pot do planine Pecol ob južnem vznožju Montaža. Iz tam- Prispevki POZIV LJUBITELJEM KRASA Kraška ohcet je etnografska in folklorna manifestacija, ki jo prireja zadruga «Naš Kras* na amaterski osnovi in s prostovoljnim delom. Zato vabimo vse člane zadruge in vse ljubitelje Krasa, da v dneh kraške oheeti pomagajo organizatorjem bodisi z delom v osmicah bodisi kako drugače. Vse, ki bi se odzvali našemu vabilu, prosimo, da sporočijo svoj naslov na telefonsko številko 794-672 (Primorski dnevnik) ali 60 261 (Kravs). , V spomin na sestro Marijo daruje brat Marijo z družino 10.000 lir za Sodbo Parma iz Trebč, 10.000 lir za Primorec, 10.000 lir za PD Primorec in 10.000 lir za ŠZ Bor. ...................................................... Včeraj - danes Danes, SREDA, 29. avgusta JANEZ *>nce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50. — Dolžina dneva 13,28. — Lu-n® vzide ob 12.*1 in zatone ob 23.12. Jutri, ČETRTEK, 30. avgusta ROZALIJA J^eme včeraj: najvišja temperatura M stopinj .najnižja 17,2, ob 18. uri M stopinj, zračni tlak 1013,2 mb. nestalen, vlaga 49-odstotna, veter 14 ®to na uro vzhodnik, nebo s' oraj lasno • morje rahlo rr rbigano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili o SE: Alberto Fabrissin, Ambra Maturani, Lisa Emanuelli, Gabriel Pertot in Maurizio Ciani. UMRLI SO: 78 letna Car h Hove-8>ia vd. Milli, 94 letna Egidia Figel-*‘o vd. Lonza, 55 na Maria Covra Por. Cergnul, 59-letni Renato Tram-P>’ž, 77 letna Ema Žafran vd. Kuret, 67-letna Giovanna Colarich por. Pos-Sega, 60 letni Liro Papicchio, 86 letna Maria Fragiacomo vd. Conten-to, 57-letni Arrigo Celli. 59-letni Gior-gio Levi in 85-letni Giacomo Israel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet', štev. 732-627. kajšnje koče Brazza se je mala skupina podala na Montaž, nato pa so se naši planinci odpravili na Nevejsko sedlo, kjer so se združili s skupinico, ki se ni bila lotila Trbiške škrbine. Tu je bilo slovo od nekaterih udeležencev pohoda (predvsem žensk), ki morajo nazaj v Trst zaradi službenih obveznosti. Danes sd''prihod »adaljuje peš Reziji. (dg) Deželni odbor za pristanišča ponovno deluje Računski'>dvor je odobril odlok predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine o ponovni sestavi deželnega odbora za pristanišča in pomorski prorriet. Gre za pomemben organizem posvetovalne narave, ki je bil ustanovljen, v smislu zakona št. 2 z dne 13. januarja 1966 z nazivom deželni odbor za ladjarstvo in ki so ga z zakonom št. 34 z dne 30. julija 1974 preimenovali, kakor se glasi njegov naziv danes. Na novo pa ga je bilo treba sestaviti, ker traja mandat njegovih članov eno zakonodajno dobo, ta pa je zapadla, oziroma se je začela nova, zdajšnja, ki je četrta. Odboru predseduje deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi. Odbor daje mnenja med drugim o deželnem pristaniškem načrtu, o regulacijskih načrtih, o prista-niško-razvojnih programih, o pobudah za razmah pomorskih blagovnih tokov ter o deželnih, oziroma državnih zakonodajnih ali u-pravnih ukrepih, ki posredno in neposredno zadevajo pristaniško v ožjem smislu in pomorsko v širšem smislu. V odboru so poleg drugih Giuseppe Burlo kot sindikalni predstavnik, dr. Mediano v zastopstvu trgovinskih zbornic, predsednik tržaške avtonomne pristaniške ustanove dr. Zanetti in predsednik ustanove za tržaško industrijsko cono Ennio Antonini. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 NA OPČINAH se je izgubil siamski maček, -ki se oglasi na ime Capek, na vratu ima temnejše znamenje. Kdor ga je videl se naproša, da sporoči na telefonsko štev 213233 od 19. ure naprej. PRODAM FIAT 850 šport za 200.000 lir. Telefon 228682. IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini Telefon 228116. HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam v najem starejšemu paru brez o-trok. Ponudbe na upravo Primor skega dnevnika pod šifro »Prosek*. PRODAM rosto stanovanje v 5 nad stropju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica WC. Telefon 226216 od 12. do 13. ure. Plačevanje ugodna. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO V soboto, 1. septembra, se od-pro vrata otroških vrtcev v vsej državi. Za Goriško velja to tudi za slovenske otroške vrtce, tako za tiste, ki so državni ali občinski v Gorici. Izjemo predstavlja občinski vrtec v Števerjanu, ki ga odprejo najbrž čez tri tedne. Kar se slovenskih vrtcev tiče, beležimo letos razveseljivo dejstvo, da se prvič odpre sekcija državnega vrtca v Ronkah, da sta se ohranili dve dodatni sekciji otroškega vrtca v Ulici Vittorio Vene-to v Gorici in v Štandrežu. Na drugi strani pa moramo beležiti negativno dejstvo, da bo letos v slovenskih vrtcih manj otrok kot lani, to zaradi splošnega padanja števila otrok. Tako v Gorici kot'na našem podeželju. To sicer ne velja samo za slovenske vrtce. Gre za splošen pojav, ki so ga zabeležili v vseh tistih krajih Goriške, kjer ne beležijo porasta prebivalstva. Gre tudi za splošen pojav v vsej državi. V Gorici beležijo močan padec vpisa otrok v prve razrede italijanskih osnovnih šol; to pomeni, da bo letos precej učilnic praznih. Prav take je manj otrok v vseh otroških vrtcih. V naselju Sv. Ane otvorijo 6. septembra novo stavbo j otroškega vrtca, v kateri naj bi smislu vsedržavne enotne konven-Me tn državne sekcije. Doslej so cjj dasti fe da nash otroke le za dve sekciji, tre- j gtujejo ter venskih krajih. In najbrž se bo pojav še poslabšal v naslednjih letih. Treba bo torej stvar temeljito preučiti, kajti manjši priliv v vrtce pomeni v prihodnjih letih tudi manjši priliv v osnovne in srednje šole. V vseh otroških vrtcih, razen v števerjanskem, bodo pričeli z delom v soboto, 1. septembra. Vrtci bodo ta dan odprti samo v dopol danskih urah. Prav tako bodo odprti samo dopoldne še nekaj časa. dokler se ne uredijo stvari z opoldanskim kosilom, še vedno se lahko starši-zamudniki pozanimajo za vpis svojih otrok v naše vrtce. Za ureditev delovanja bolnišniških ambulant Deželni odbornik za zdravstvo in higieno Antonini je včeraj sprejel delegacijo deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki mu je predočila nekaj nerešenih vprašanj v zvezi z delovanjem aktivnih, generičnih in otroških zdravnikov v bolnišniških sprejemnih ambulantah. Sindikalisti so zahtevali, da se varovancem bolniških zavarovalnih zavodov prizna pravica do zdravniške oskrbe v tja .je za sedaj prazna. V 27 sekcijah, slovenskih in italijanskih, ki jih neposredno upravlja občina, bodo letos imeli 650 otrok, kar je približno sto manj. kot so jih -tneli pred nekaj leti, ko je bilo razre dov celo manj. Že pred nekaj dnevi smo v našem časopisu objavili vznemirljive podatke o stanju prebivalstva v goriški občini. Iz teh podatkov izhaja. da se število tukajšnjih prebivalcev med desetim in dvajsetim letom giblje med 500 in 600 za vsak letnik. Pri mlajših letnikih pa se je nekaj zataknilo. Goriških občanov do enega leta je komaj 300. do dveh let 375, do treh let 340. do štirih let 427, do petih let 478, do šestih let 500, do sedmih let pa 504. Imamo torej zelo malo mladih someščanov in to se bo seveda poznalo v obiskovanju otroških vrtcev in osnovnih šoi v tem in v prihodnjih letih. Seveda nismo Slovenci izvzeti. Kakšen je torej položaj v otroških vrtcih tik pred začetkom no- še strogo spo-izvajajo pogodbene klavzule te konvencije, kakor izhajajo iz besedila zakona št. 349 z dne 29. junija 1967. Denarni prispevki v korist izobraževalnih ustanov Pokrajinska uprava bo tudi letos porazdelila denarne prispevke v smislu deželnih zakonov št. 13 iz leta 1966 in št. 62 iz leta 1975. Gre za prispevke v korist ustanov, ki skrbijo za tehnično izobrazbo, za glasbeno in umetniško vzgojo, vzgajajo socialne asistente in bolničarje. Prošnje je treba poslati pokrajinski upravi do sobote, 27. oktobra, s potrebno dokumentacijo. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago tajništvo pokrajine. Prijaviti zaloge starega vina Vinogradniki se te dni že pripravljajo na skorajšnjo trgatev, kljub temu pa morajo opraviti še nekaj obveznosti na račun lanske letine. Tako poteče 6. septembra rok, do katerega morajo prijaviti zalogo vina, ki so jo, oziroma je bodo imeli na dan 31. avgusta. Prijavo je treba napraviti na za to predpisanih obrazcih, ki so praviloma na razpolago na županstvih. Za podrobnejša pojasnila pa je na voljo urad Kmečke zveze v Gorici. TISKOVNO POROČILO OBČINE ŽE DVE OBČINSKI OBRTNICI ZA PRODAJO ČASOPISOV Po prvi v naselju Sv. Ane še ena v severnem delu mesta - Kaj nameravajo sedaj prodajalci časopisov ? V tukajšnjem časopisu se nadaljujejo polemike o trgovskih obrtni-cah za prodajo časopisov. Sindikat prodajalcev časopisov meni, da je goriška občinska uprava prekoračila svoje pristojnosti, ker je izdala dve trgovski dovoljenji za prodajo časopisov, prvo v naselju Sv. Aro, drugo pa, to pred nekaj dnevi, v severnem delu mesta. Doslej so namreč veljali omejeni zakoni in število časopisnih kioskov je bilo strogo omejeno. Sedaj pa so občine pričele izdajati trgovinska dovoljenja, enako kot za druge trgovske panoge, potem ko je državni svet izdal tozadevno razsodbo V znak protesta proti takemu tolmačenju so prodajalci časopisov v Gorici že stavkali eno nedeljo v začetku letošnjega avgusta. Včeraj smo iz tajništva goriške občinske uprave dobili tiskovno poročilo. Občina v njem tolmači svoje stališče in pravi, da pripada samo njej, po razsodbi državnega sveta z dne 24 . 7. 1978, pravica izdajati trgovske obrtnice in da bodo tako prodajalci časopisov izenačeni vsem drugim trgovcem. Poleg tega pa menijo na župan stvu. da je bilo treba zadostiti zah te vam in potrebam prebivalcev periferije po časopisnem kiosku. Mar- nwi amiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiifMiiiiimiiiiiimiiittiiiiiiiMMiiiiiiimiiiiiMiiiHiiimiiiMiiHmiimitmiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiimtimitMiiiiiiiiiiiifHiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii , PRAKSA, KI POSTAVLJA V DVOM DEMOKRATIČNE IN HUMANE ODNOSE Vse odločitve o avtoportu z vrha kakor da bi Jeremitarjev ne bilo Herman Brajkovič: Iz okolice Štandreža se ne premaknem - Kje so strokovne organizacije Biti kmet danes ni lahko. Posebno v neposredni mestni okolici. Nikoli ne veš, kaj te doleti. Danes si še lastnik hiše, gospodarskega poslopja, zemlje, ki te preživlja in ki bom tam lahko počel. Kmet sem, težko bi zdaj prijel za drugo delo. Sicer pa. če bi se le dalo, ne bi rad zapustil tega doma Nihče ne gre rad iz kraja, kjer se je rodil. pa ti uradno sporočijo, da se moraš je preživljala nešteto rodov, jutri i Tu poznam vsak kotiček, vem, kje raste to ali ono, imamo drevesa okoli hiše ... Kaj mi ponujajo v Zameno. Pravzaprav nič, kajti niti občina, niti druge ustanove se za nas v vsem tem času niso zmenile Najbolj pa me boli, da smo tako prepuščeni samim sebi. Niti ena stranka, niti ena sindikalna organizacija, niti ena ustanova nam ni jasno povedala, kakšne pravice imamo in kaj smemo zahtevati. Najbolj pogost odgovor, ki sem ga in ki smo ga doslej dobili je ta: Če vas bodo razlastili, boste pač mora-!i iti. . . Nobenega konkretnega in tožnega nasveta, kako naj se ravnamo. Jaz sem zase že odločil. Osebno ne grem proč iz Štandreža. Rad bi •-'stal nekje v bližini. Iz hiše pa ne h: m šel, dokler ne bom točno vedel, kje in kako me bodo namestili, ro,'Tu da je v splošno korist: Ne vprašajo te za mnenje, kam bi najraje šel,, kaj bo s tvojo živino, kam boš? shranil kmetijske stroje. Taisti odločujoči krogi po drugi sireni z lažno zaskrbljenostjo ugotavljajo, kako nezadržno je propadanje kmetijske dejavnosti, prirejajo konference o kmetijstvu. To so grenki občutki, ki dan za dnem dušijo prebivalce Jeremitišča, devet hiš obsegajočega zaselka v Štandrežu, kjer bodo v prihodnjih letih zgradili veliko tovorno postajališče, družine pa nasilno izselili, zaenkrat še neznano kam. Marsikomu se bo morda zdela beseda nasilje neprimerna, vendar je to edini možni in najbolj točni izraz, ki ga je mogoče uporabiti v tem primeru. — O avtoportu govorijo že deset, petnajst let, v zadnjem času vedno pogosteje, a nas do zdaj še nihče ni vprašal, kaj mislimo, kam bi se radi izselili. Kakor, da nas ne bi bilo. Vse odločajo mimo nas. Tako pravi Herman Brajkovič, hišna številka 2, na Jeremitišču. Tako mislijo vsi, ali skoraj vsi v tem zaselku, predvsem pa tisti, ki se še vedno preživljajo izključno z obdelovanjem zemlje. — Ne boli me toliko, da bi se moral izseliti. Če je pač potrebno zgraditi tak avtoport, naj ga zgradijo, vendar moram imeti določena jamstva, kam me bodo preselili, kaj Če bo treba, se uležem pred «rušpo», pa naj me pregazijo. Podobno mislijo tudi Zavadlavovi, Makučevi, vsi. Sicer pa so bili Brajkovičevi v zadnjih štiridesetih letih že neštetokrat prikrajšani zaradi takih ali drugačnih urbanističnih predpisov. Najprej zaradi možnosti širjenja go-riškega pokopališča, na drugi strani državne ceste, zadnjih deset ali dvanajst let pa jim ne dovolijo popravljati ali graditi zaradi bodočega avtoporta. — Štalo imamo tako, da me je sram. Še do lani sem imel dvajset glav živine. Zdaj sem bil primoran število zmanjšati. Zasegli so namreč zemljišče, ki sem ga imel v najemu na področju mejnega posta- sekcijartii vpisanih 306 otrok. To je manj od lanskih 319 (nismo imeli sekcije v Ronjcah in v začetku leta niti drueč se&cij^ v štahdrežii) in manj od, predlanskih 333, .(takrat smo komaj dobili drugo sekcijo v Ulici Vittorio Veneto v Gorici). Imamo več sekcij, pa manj otrok. V državnem vrtcu v Pevmi bo letos samo 15 otrok, (lani 17, ored-lanskim 20). v državnem vrtcu v Podgori bo 14 otrok (22. 26), v dveh sekcijah državnega vrtca v štandrežu bo letos 42 otrok (lani v eni sekciji 30, predlanskim 30). V občinskih vrtcih v Gorici imamo letos 40 otrok v dveh sekcijah vrtca v Ulici Vittorio Veneto (lanj 42, predlanskim- 40), v eni sekciji v Ulici Torriana 23 otrok (25, 30) v onem v Ulici Forte del Bosco pa 25 (25, 30). V vrtcu v Sovodnjah bo letos 21 otrok (lani 30, predlanskim 30), v Rupi 24 (30, 28), v dveh sekcijah v Doberdobu bo letos samo 50 otrc* (lani jih je bilo 60, predlanskim 59). V Števerjanu bo letos 35 otrok (lani 38, predlanskim 40), Vsem tem moramo dodati še vrtec v Ronkah, kjer je doslej vpisanih 17 otrok. Kar se Doberdoba tiče. lahko povemo, da so ta vrtec obiskovali v prejšnjih letih tudi otroci iz Ronk in Tržiča. Kot vidimo, gre torej za padec šolskega prebivalstva tudi v slo- Ob jubilejih Pavletičevih v Gabrjah Danilo Pavletič iz Gabri), ki ga domačini in prijatelji bolj poznajo kot Tinkota, praznuje danes na svojem domu 90 let. Seveda to ni malo in še posebej smo tega njegovega jubileja veseli, ker je vedno čil in zdrav. Vidimo ga dan za dnem pešačiti okrog svoje velike hiše v Gabrjah, s prijatelji pa gre večkrat na več kilometrov dolge sprehode po kraških poteh in stezah. Pred nekaj dnevi, na veliki šmaren, so imeli v Pavletičevi družini še en jubilej. Tinkova soproga Meri je praznovala svoj 80. rojstni dan. Tudi ona je kljub visoki starosti vedno čila in zdrava. To razvidimo tudi iz fotografije, ki je bila posneta pred nekaj dnevi. Brez dvoma gre precej zaslug za njuno visoko starost vsakdanjemu prizadevanju, ki šta ga vložila dolga povojna leta v znano gostilno, ki sta jo upravljala v domači hiši v Gabrjah, ob glavni cesti iz Gorice v Trst. Šele pred nekaj leti sta šla v pokoj. Najprej sta gostilno oddala, novim upraviteljem pa najbrž ni bilo do trdega in prizadevnega gostilničarskega dela, zaradi tega so nov poklic kmalu o-pustili. Danes ni več znane gostilne, v katero so zahajati številni gostje iz vseh krajev naše dežele in tam pokušali dobrote, ki jih je pripravljala gospa Meri. Meri in Tinko Pavletič sta se poročila leta 1923. On je bil doma v Gabrjah, Meri pa je bila doma iz Renč. Tinko je študiral p mladih letih v Gorici, zatem je obiskoval še trgovsko šolo v Ljubljani. Tik pred prvo svetovno vojno je za kratek čas šel v daljno Ameriko, vrnil pa se je domov pravočasno, da so ga oblekli v vojaško cesarsko suknjo. Moral je v daljno Galicijo, tik pred koncem vojne se je vrnil domov, šest let po prvi vojni je bil zaposlen kot knjigovodja v tr-žiški ladjedelnici, kot zaveden Slovenec (sodeloval je v raznih tukajšnjih društvih ter v sokolski organizaciji) se je moral umakniti v Jugoslavijo. Več let je delal v gozd- nem gospodarstvu Jakil v Bošta-nju ob Sevnici. Ob prihodu nemških okupatorjev se je moral spet umakniti, po vojni se je vrnil na svoj dom, kjer sta z ženo prevzela upravo gostilne. Kot smo že omenili sta jo uspešno vodila dolgo let. Ob tako visokem jubileju jima prijatelji in odbor prosvetnega društva Skala želijo vse najboljše v nadaljnjem skupnem življenju. Iz srca se jima pridružuje Primorski dnevnik, saj smo v Pavletičevih vedno imeli in imamo prijatelje. jališča. Več kakor šest njiv. Da bi vsaj plačali. . Lani smo trpeli za mrazom. Posebno mama, ki je stara že preko 80 let. Kako naj vgradim centralno kurjavo, če ne vem, kaj bo čez leto dni? Spet nove obljube? Če bi imel deset, dvajset let'manj,'1Mloflrv8? rig bi -kmetoval! Dodatnega komentarja mislim, da kih propadanja kmeriistva, odveč konference o kmetijski dejavnosti v goriški občini. Ob koncu le skromna želja, da bi tale zapis vzdramil iz otopelosti pristojne organizacije, da bi tem našim ljudem dejansko priskočile na pomoč, da ne bodo več tako sami. Vlado Klemše sikdo se je doslej odpovedal časopisu, ker ni imel kioska pri roki. Zahtevo po bolj razširjeni mreži časopisnih kioskov so postavili tudi rajonski sveti. Ob zaključku izraža goriško županstvo željo, da bi se povečalo število prodajnih časopisov in revij. Verjetno se polemika ni zaključila. Prodajalci časopisov so stavkali, ker je občina izdala eno trgovsko obrtnico. Ko je sedaj dala še drugo, pride najbrž do druge protestne akcije. Furlanska folklora v števerjanskem gradu V števerjanskem Formentinijevem gradu bo v soboto, 1. septembra, nastop furlanske folklorne skupi~e «Sot la nape» iz kraja Villa Santi-na v Karniji. Gre za nastop, ki sodi v okvir širše zasnovane akcije kulturnih nastopov v raznih gradovih naše dežele. Nastop furlanskih folkloristov bo na dvorišču Formen-tinijevega parka, v primeru slabega vremena pa v prostorih restavracije v starem parku. Začetek ob 21. uri. Esperantisti za širjenje svojega jezika V Jesolu se v teh dneh vrši 50. italijanski kongres esperantistov. V okviru tega srečanja, ki se zaključi v nedeljo, so italijanski esperantisti predlagali, da bi ta jezik uvedli kot uradni jezik v poslovanje skupnosti Alpe-Adria, v kateri sodelujejo Ve neto in Furlani.ia-Julijska Benečija, Slovenija in Hrvatska, Koroška, Štajerska, Solnograška in Gornja Avstrija ter Bavarska. Dve Ciorifanki na izbirnih tekmah za miss Italia V znanem zabavišču La Bussola v Marina di Pietrasanta blizu Via-reggia bo od petka do nedelje mimohod deklet, ki so v raznih krajih Italije dobile razne deželne naslove najlepših deklet. Med temi sta tudi dve iz goriške pokrajine, ki sta sicer bili izvoljeni na letoviščih ob obali beneške pokrajine. To sta 16-letna Marina Furlan iz Gorice in 22-letna Viviana Visintin iz Ro-mansa. Obravnavi po hitrem postopku Zaradi poskusa kraje mamil in avtomobilskih delov Pred goriškim okrožnim sodiščem sta bili včeraj dopoldne dve kazenski obravnavi po hitrem postopku. Prvi je pred sodnike stopil 22-letni Claudio Basso, ki stanuje v San Gio-vanniju ob Nadiži, Ulica Delfino 6. Fant se namreč že dalj časa udaja mamilom in prav ta okoliščina, ga je privedla pred sodnike. Aretirali so ga 22. avgusta orožniki v Gra-dežu, zaradi poskusa kraje z obte-žilnimi okoliščinami. Fant se je najbrž znašel v trenutni stiski in brez mamila, pa je pomislil, da bi si ga oskrbel v bolnišnici. Presenetili so ga tako v garaži gradeške bolnišnice, kjer je iz rešilnih avtomobilov izmaknil precej doz pomirjevalnih sredstev. Takrat se mu je sicer posrečilo zbežati, na podlagi opisa pa so ga aretirali orožniki nekaj kasneje in poskrbeli za njegovo premestitev v goriške zapore, kjer bo, kakor je odločilo sodišče, presedel 15 dni, poleg tega pa bo moral plačati še denarno kazen, 50.000 lir. Po hitrem postopku so sodili tudi dvema jugoslovanskima državljanoma, in sicer Stanislavu Bariču iz Skopega pri Sežani ter mladoletnemu A.G. iz Ajdovščine. Barič bo moral odsedeti 20 dni, poleg tega pa bo moral plačati še denarno kazen 70 tisoč lir, medtem ko so mladoletniku kazen odpustili. Sodili so jima zaradi kraje dveh avtomobilskih vzmeti, ki sta jih odnesla iz delavnice Oskarja Primožiča, na Peči, v soboto, 25. t.m. Pripeljala sta se namreč z namenom, da kupita potrebni avtomobilski del, skladišče starih avtomobilov pa je bilo zaprto. Kljub temu sta se odločila, da zvmeti odneseta. To je opazil nekdo od sosedov ter obvestil orožnike. Fanta so prijeli na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Spominski ovitki filatelističnega društva v Novi Gorici V našem včerajšnjem poročilu ob 30-letnici filate'ističnega društva «Dr. Franc Marušič* v Novi Gorici smo pozabili omeniti, da je to društvo izdalo ob tej priliki spominski ovitek, že dvanajsti po vrsti. Že vnaprej pa lahko povemo, da bo isto društvo izdalo v kratkem še en spominski ovitek, ki bo posvečen dogodku iz narodnoosvobodilne borbe. Na Uazni je 15. in 16. septembra 1944, 155 odposlancev izvolilo pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst. Ob tej priliki bo v tem kraju večja manifestacija. Pokrajinska ur- va je odredila o-mejitev hitrosti na cesti Angoris -Medea - Versa in sicer na odseku v neposredni bližini Medeje. Tam je namreč večji kamnolom, iz katerega vozijo težki tovornjaki. Prav to pa predstavlja stalno nevarnost za mi-movozeče avtomobiliste. Odslej bo dovoljena maksimalna hitrost 70 kilometrov na uro. Padec z motornim kolesom Včeraj zjutraj so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnico 34-letno Silvano Strgar iz Moša, Ul. 24. maja 12, ki si je pri padcu z motornim kolesom zlomila levo roko. Ponesrečila se je na križišču ulic Brigata Re in delle Groppate, ko ji je neki avtomobil presekel pot. Zgubila je ravnotežje in padla na pločnik. Izleti Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem izleta na Kanjavec in v Dolino Triglavskih jezer, da bo odhod v soboto, 1. septembra, ob 13,30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Slovensko planinsko društ-.o v Gorici priredi v nedeljo, 23. septembra, družinski avtobi ' izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu. Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Prijave sprejemajo na sedežu društva, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. Kino (lonca VERDI 18.00-22.00 «H vizietto*. U. Tognazzi in M. Serault. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 »Terremoto de-cimo grado*. D. Fredman in S. Hayashi. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Emanuelle 1’antivergine*. Prepovedan mladini pod 18. letor Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Questo pazzo pazzo mondo*. PRINCIPE Zaprto J\ova Gorica in okolica SVOBODA «Plačilj za strah* SOČA 18.00-20.00 »Nemi šaolin*. DESKLE 18.00-20.00 »Otok zakladov* DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72 341. . j ; L. ^ VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA PREMOG ■ VIR ENERGIJE IA PROIZVODNI CIKLUS Volvo 343-varnost in udobnost Zavodi Crvena zastava V' Švedski avto srednjega razreda velja (ključi v roke) 6.672.900 lir Švedska avtomobilska tovarna Volvo je bila še do pred nekaj leti znan^ po svojih limuzinah višjega razreda, ki so se odlikovale predvsem po trpežnosti in varnosti. Z odkupom nizozemske Daf pa je Volvo posegla tudi v nižji srednji razred in na področje cenenih avtomobilov, najprej z nekoliko prenovljenimi modeli nizozemske hiše, katerim so nekoliko posodobili zunanjost, nato pa z na novo zasnovano limuzino 343. Od letos je limuzina, ki je bila najprej na predaj le s samodejnim brezstopenjskim menjalnikom, na veljo tudi z običajnim menjalnikom z ročnim pretikanjem. Med različicama smo se odločili za model s samodejnim menjalnikom, čeprav pri nas avtomatika ni zelo razširjena. Izbira ni bila naključna. V današnjem prometu samodejni menjalnik, kljub nekaterim pomanjkljivostim, lahko pomeni znatno psihološko razbremenitev za voznika, ki se mu ni treba več ubadati s pretikanjem in zato lahko posveti vso svojo pozornost vožnji. Po zunanjosti je volvo 343 (modela se razlikujeta zunaj le po napisu) svojevrstna limuzina, ki je nastala iz križanja klasične limuzine s polkombijem in kupejem. Zadek je namreč znatno krajši od nosa, tretja vrata v zadku pa spominjajo na palkombi. Vsekakor je vozilo že na prvi pogled prikupni in uravnovešeno, ve:iki odbijači in skrbna konstrukcija, poleg s veda znamke volvo, pa dajejo vtis solidnega in trpežnega avtomobila, pri katerem so poskrbeli za varnost potnikov. Omeniti velja nadalje, da je vozilo serijsko opremljeno z dvema zunanjima vzvratnima ogledalcema. K temu gre dodati, da so v zadku serijsko vdelane luči za vzvratno vožnjo in rdeče vzvratne meglenke, ki služijo vselej, ko je vidljivost majhna. Velika okna omegečajo vozniku dobro vidljivost, medtem ko je nekoliko bolj problematična vzvratna vožnja, ker voznik zadka sploh ne vidi. Notranjost vozila je prav tako skrbno izdelana kot' zunanjost, Prednji sedeži, v katere so serijsko vgradili vzglavnike, so sicer nekoliko trdi, a zelo udobni, tako da je človek odpočit U|di po dolgi vožnji. Le za dolgina' so za spoznanje prekratki. Nekoliko slabše je na zadnjem sedežu^Jti je bolj trd in kjer potniki nimajo veliko prostora za noge, če sta prednja sedeža pomaknjena v Izbirulna ročica Volvovega samodejnega menjalnika skrajno zadnjo lego. Spredaj visoki ljudje sedijo brez problemov, na zadnjem sedežu pa se z glavo dotikajo stropa. Armaturna plošča je dobro izdelana, vsebuje merilce hitrosti in temperature, uro ter vrsto kontrolnih lučk, ki opozarjajo voznika, če kaj ni v redu. Med temi naj omenimo lučko, ki opozarja, da je vključeno gretje zadnje šipe in Kako deluje samodejni menjalnik CVT Samodejni brezstopenjski menjalnik volva 343 je izpopolnitev dafovega samodejnega brez-stopenjskega menjalnika, ki prenaša moč s klinastima jermenoma in se samodejno brez-stopenjsko prilagaja trenutnim obremeniti^ je men;-1' novah down» in f&iiktt&tiriiači. kLOči. jači zaviralno moč motorja Sredobežna sklopka pri spe-Ijavanju prevzame navor motorja in čez gonilo iz stožčastih zobnikov žene dve jermenici. Jermenici sta sestavljeni iz dveh kolutov, ki se lahko razmikata in na ta način spreminjata obseg jermenic. Koluta se razmikata ali približujeta glede na hitrost vožnje s pomočjo sredobežnih uteži, glede na podtlak v sesalni cevi pa s podtlakom v vakuumskem valju. Močna klinasta jermena prenašata moč na zadnji jermenici, katerih koluta tišči skupaj vzmet. Pri majhnem podtlaku v sesalni cevi je CVT samodejno v najvišjem prestavnem razmerju. Medsebojni učinek sredobežnih uteži in podtlaka s spreminjanjem obsega jermenic spreminja prestavna razmerja. znacimi prisesam zauea voiva ni POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA O. R. A. LEVLAND - MINI • TRIUMPH • ROVER • AUSTIN MORRIS Ulica Bartoletti 4 - TRST - Telefon 761156 lučko, ki mežika, ko se šofer in prednji voznik nista privezala z varnostnimi pasovi. V sredi nad ročico za pretikanje so ročice za nastavljanje ogrevanja ali zračenja, ki so ponoči osvetljene. Kljub temu pa je nastavljanje nekoliko komplicirano in ventilator absolutno prehrupen za vozilo, ki je sicer zelo tiho. Prtljažnik je prostoren in lepo obložen, osvetljen z majhno lučko, ki se prižge ob odprtju zadnjih vrat. Če pa je potrebno več prostora, je dovolj, da voznik prevrne zadnji sedež, limuzina se spremeni v kombi. Čeprav ima mali volvo samo dvojna sprednja vrata se potnikom ni treba preveč zvijati, da pridejo na zadnji sedež. K temu pripomore tudi dejstvo, da se naslonjač prednjih sedežev upogne poševno, tako da je dostop lažji. Posebno poglavje pri vsakem volvu je varnost. Armaturna plošča je dobro oblazinjena, drog volana je razdeljen s križnimi skleci, varnostna karoserija, v katero so vgradili tudi drogove proti 'Ročnemu trčenju,'ščiti potnike. Pasovi so vgrajeni sČVijsko in tudi odbijači so videti kar solidni, čeprav ne tako kot pri večjih in seveda dražjih limuzinah iste hiše. Mali volvo poganja 1.400-kubič-ni Renaultov motor, ki premore 70 konjskih moči pri 5.500 obratih na minuto. Največji navor 11 kgm doseže pri 3.500 obratih na uro. Po moči sodi motor v poprečje, je pa zelo poskočen in se ne upira visokim vrtljajem. Tudi prožnost je dobra vsaj kolikor je mogoče soditi v vozilu s samodejnim menjalnikom. Avto doseže hitrost 150 km na uro. Sodobne obese (le v zadku ima stare listnate zmeti, vendar v okviru sodobne De Dionove sheme), dobra razporeditev teže, radialne pnevmatike jamčijo volvu dobro lego na cesti. Vozilo je v ovinku dokaj nevtralno, le pri divji vožnji, mu nekoliko spodnaša zadek. Pri speljavanju iz ovinka zmanjka motorju nekoliko moči, ker je pri samodejnem brezstopenjskem menjalniku «kick down» nekoliko počasen. Vendar v teh primerih, kot pri vožnji v klanec in pri prehitevanju si voznik lahko pomaga z reduktorjem moči, ki ga lahko vključi s posebnim stikalom. Pri normalni vožnji pa vsekakor voznik nima problemov in tudi manjše napake se mu ne maščujejo, pa čeravno bi bilo želeti, da bi samo- dejni menjalnik hitreje pretikal in bolje razporedil moč motorja. Pri vozilu z avtomatiko so zavore bolj obremenjene kot pri avtu z ročnim pretikanjem. Prednje kolutne zavore in zadnje bob-naste zavore malega volva dobro ustavijo vozilo, ki tehta skoraj eno tono. Tudi pri ostrem zaviranju ni opaziti vijuganja, le pri divji vožnji navzdol se zavore segrejejo in je zaznaven pojav «fadinga» Volvo niso znana kot zmerna vozila, vendar 343 ni ravno preveč žejen. Po podatkih avtomobilske hiše porabi 10 litrov goriva na 100 kilometrov; pri hitri vožnji «full gas* po avtocesti smo, po približnih meritvah porabili od 10 do 11 litrov bencina. Skratka, mali volvo je soliden družinski avto, ki sodi v vrh nižjega srednjega razreda in ki bo, zlasti s samodejnim menjalnikom, zadovoljil tiste, ki jim je všeč mirna, varna in udobna vožnja. TEHNIŠKI PODATKI MOTOR: štirivaljni, štiritaktni, vrstni motor; 1397 kubičnih cm; največja moč 70 KM pri 5500 o-bratih na minuto, nujvečji navor 11 kgm pri 3.500 ohrutih na minuto; kompresijsko razmerje 9,5:1; vodno hlajenje; PRENOS MOČI: samodejni brezstopenjski menjalnik s sredobežno sklopko; KOLESA: 155 SR 13, platišča 5JX13; VOZ IN OBESE: limuzina za pet oseb, troje vrat, samonosna varnostna karoserija, spredaj Mac Phersonove obese z blažilniki in vijačnimi vzmetmi, zadaj De Dio-nov most z listnatimi vzmetmi: ZAVORE: dvokrožne, spredaj ko- luti s servo napravo, zadaj bobni, mehanska ročna zavora deluje na zadnji kolesi: VOLAN: zobata letev, varnostni drog, rajdni krog 9,25 m; MERE IN TEŽE: dolžina 4205 mm, širina 1660 mm, višina 1392 mm, medosna razdalja 2395 mm, teža praznega vozila 1014 kg, dovoljena skupna teža 1400 kg, dovoljena teža prikolice z zavoro 900 kg: VZDRŽEVANJE: posoda za gorivo 45 I, hladilni sistem z grelcem 5,26 1. n m m varčevanje z energijo Ustanovili bodo poseben odbor, ki bo proučeval vprašanje varčevanja z energijo V obratih Crvene zastave že vrsto let skušajo sprejemati ukrepe, ki bi zmanjšali porabo energije, tako pri proizvodnem procesu samem, kot pri gorivu za avtomobilske motorje. Še prej ko bi nastopila sedanja energetska kriza, se je Crvena zastava opredelila za premog kot vir energije za svoj proizvodni postopek. Trenutno dokončujejo priprave za integracijo s premogovnikom Rembaš iz Resavice, kar je samo eden od ukrepov za trajno rešitev energetske krize v skladu s sedanjimi energetskimi potrebami Jugoslavije. Kot največji proizvajalec avto mobilov v Jugoslaviji so obrati Crvena zastava zainteresirani tudi za proučitev vseh možnosti za zmanjšanje porabe motorjev, ki jih izdelujejo. Na tem področju dela večje število tehnikov, ki so že izdelali nekatere predloge za izboljšave na Zastavinih vozilih. Tovrstni ukrepi gredo v dve smeri: predvsem na izboljšave v konstrukciji avtomobila, izbiri gum, olja in prilagajanju vseh elementov pogojem najboljšega izkorišče-vanja avtomobila. Niso pa zanemarili niti navodila odjemalcem, kako naj ravnajo s svojim vozilom. da bi dosegli naj večjo učinkovitost z najmanjšo porabo goriva. Veliko pozornost posvečajo motorjem, ki jih vgrajujejo v vozila Crvene zastave. Pri tem so že dosegli, pravijo izvedenci tozda •rZastava - Razvoj* vidna izboljšanja. Najpomembnejše je dejstvo, da so zmanjšali porabo bencina, medtem ko je motor pri tem o-hranil vse svoje prvotne značil- nosti. Ti motorji so sicer še vedno v poskusni fazi, lahko pa pričakujemo, da jih bodo kmalu začeli vgrajevati v vozila kragujevske tovarne. Vzporedno so v teku proučevanja za sprememoe v vplinja-ču ter priprave za prehod s klasičnega na elektronsko vžiganje motorja. Ne samo samostojno, temveč tudi v sodelovanju z izvedenci drugih znanstvenih inštitucij, proučujejo v Crveni zastavi tudi možnost izkoriščevanja drugih vrst goriva, ki bi lahko zamenjala sedanji bencin, dizlovo olje ali plin. V tem smislu je bilo. pravijo v Kragujevcu, že nekaj spodbudnih rezultatov in v kratkem bodo, tako vsaj obljubljajo, predstavili vozilo, ki bo koristilo novo gorivo. O pozornosti, ki jo v Kragujevcu posvečajo vprašanju energije, priča tudi načrt tega kolektiva, ki bo v kratkem ustanovil poseben odbor, ki se bo ukvarjal z vprašanji energije na znanstven način in dolgoročno. Priprave za ustanovitev odbora so že v teku in pričakujejo, da bo dal dokajšnji doprinos prizadevanjem za zmanjšanje porabe energije ne samo v proizvodnem ciklusu Crvene zastave, temveč tudi pri zmanjšanju porabe goriva avtomobilov. V obeh primerih gre za velike vsote, saj porabi tovarna 200 ton bencina in 300 ton nafte in naftnih derivatov mesečno. Japonska tovarna Isuzu (ki je delno last ameriškega velikana General motors) je sporočila, da je izdelala novo vozilo z dizlovim motorjem. Kubatura ne dosega 2.000 centimetrov, avto pa bo, kot kaže, porabil zelo malo. REVOLUCIJA V OPLOVI PROIZVODNJI Te dni so tudi v Italiji predstavili avto, ki predstavlja pravo revolucijo v proizvodnji nemške tovarne Opel. Gre namreč za prvi opel s pogonom na prednja kolesa. Ljubitelji kadetta bodo imeli na voljo celo vrsto različic, od kupeja, do kombija in limuzine. Predvidevajo tri različne motorje, s katerimi bodo novi kadetti dosegli hitrost 140, 150 in 160 kilometrov na uro. V prodaji bodo tam nekje sredi septembra ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton: Aurorina poroka 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Vabilo na party 18.20 Leteči zmaj — risanke 18.55 Hrumeča leta kinematografije: NESMRTNI — film 19.20 Furia: La cattura di Furia, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Racconti della frontiera: La moglie indiana, TV film 21.30 2. svetovna vojna: Prvi dan 22.20 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Koncert Banco del Mutuo Soccorso Program za mladino 18.15 Samo en sprehod: Opazovanje narave 18.40 Beg v mrzlo vas, risanka 18.50 DNEVNIK 2 - Šport 19.10 Srečanje s Tarzanom in Super man om Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Colombo: L'illusionista, TV film 22.00 Nekoč je bila oblast, 5. del 22.50 Obzorja znanosti in tehnike Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Mala čebelica, otroška od- daja 19.20 Ne prezrite 19.35 Obzornik 19.45 Od vsakega jutra raste dan: Domžale 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Tretja razsežnost: Pred šestim sestankom neuvrščenih v Havani Tokratna oddaja Tretja razsežnost je v dobršni meri posvečena — kar dobro uro, se pravi polovico oddaje — Kubi, gostiteljici šestega vrhunskega srečanja neuvrščenih. Pripravil jo je komentator zunanjepolitične redakcije TV Boris Bergant. 22.10 Sri Lanka 22.30 O manjšinskih pravicah Kurdov 23.00 Prcpaeandna oddaja 23.05 TV DNEVNIK Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Omar Gatlato, film Igrajo: Bovale Benani, F a-rida Genaneche, Aziz Vegga 23.00 športni dokumentarni film Zagreb 19.45 Glasbena oddaja 21.00 Poletje na Adi 22.30 Izbor v sredo 24.00 Dokumentarni film ŠVICA 20.15 La difesa del mare 21.35 Viaggio nella lingua italiana 22.35 Dogodivščine Philippa Ruovela TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 11.30, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Glasba za najmlajše; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Bodimo resni; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za . . . Obravnava posameznih vprašanj; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 «Sadami-chi Hirasavva* radijska kriminalka. KOPER (Italijanski program) Glasbena oddaja z Mino; 12.03 -13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 Di grasso o di magro?; 15.03 Ral-ly; 15.35 Errepiuno - Poletje; 17.00 Altalena; 17.30 Globetrotter; 18.00 Dylan: malo več; 18.30 Slučajno glasba; 19.15 Poslušaj, večeri se; 19.30 Chiamata generale: 20.00 Prava resnica; 20.35 Taxsicon; 21.03 Giochiamo a pietre: ljubezenska radijska drama; 21.35 Pio šče; 22.30 Poletje. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Fe-stivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Na čistem zraku; 15.10 Dalmacija -iBupjona 1MS| Z nami je...; 16.00 Ansambel Le- t&iSsmčSSiai Poje skupina Neoplanti; 18.00 Hi-fi magazine; 18.32 Glasbeni dnevi Grisignana; 19.32 Evergreen; 20.00 Zbori v noči. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drops mušic; 11.30 RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Zgodba o Geniju: 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki; 12.45 A ruota libera: 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.25 Radio uno - Poletje; 20.00 Spazio X; 21.00 Lažnjivka, proza. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dtfbč^-dah; 9.30 Počitniško popo-. tovanje od strani do strani; 9.45 .Pesmiee -na potepu; 10.05 Z radiom na poti: 11.05 Rezervirano za . . .; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo . ..; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.: 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Odskočna deska; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 21.00 Naš gost: 21.15 Koncert za dva godalna orkestra, klavir in tim-pane; 21.40 Devet izmed desetih komornih skladb za klavir Matije Bravničarja; 22.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere «Aida»; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo. Pred zimo ne smemo pozabiti na naše plovilo Dopusti se nam iztekajo, lepo poletno vreme bo kmalu le spomin, jesen neizogibno trka na vrata. Napočil je čas, ko večina dopustniških kapitanov pripravlja svoja plovila na prezimitev, saj si le redki «zagriznjenci» in najbolj izkušeni upajo na morje tudi jeseni in še zlasti pa pozimi. Že zadnjič smo dali nekaj napotkov za mala plovija, ki jih ne držimo v morju in jih shranimo v zaprtih prostorih. Pri vseh velja, da je treba trup skrbno oprati s primernih detergentom, da odstranimo vse maščobe. Obenem se izplača plovila že pred zimo prebarvati, če je barva načeta ali poškodovana. Za lastnike večjih plovil, takih, ki ostanejo, v pristanišču preko zime so skrbi večje. Samo po sebi umevno bo treba jadra skrbno spraviti doma; iz plovila bomo ■ vzeli tudi vse varnostne pripomočke (rešilne pasove in jopiče, protipožarno napravo, signalne rakete in druge zakonske «pritikli-ne»), navigacijske inštrumente in vse, kar bi v vlagi oksidiralo ali pa strohnelo. Posebno skrb je treba poveriti motorju in električni napeljavi. Če je mogoče, tudi te spravimo v domačo shrambo, vsekakor pa akumulator, da mu podaljšamo že preveč kratko «življe-nje*. Kovinske predmete, ki so trdno pripeti na trup bomo prevlekli s kakim lahko odstranlji-vim lakom, podobnim onim, ki jih rabijo severnjaki za svoja vozila na «posoljenih» cestah. Ne bo odveč svetovati tudi za taka plovila, da skrbno pogledamo barvo 'n morebitne odrgnine še sedaj prebarvamo in zbrusimo. Izplača se nam preveriti tudi podmorski del trupa- in s krtačo odstraniti morebitne alge in školjke. To lahko napravimo kar v morju, dokler ni še prehladno, če o-pazimo, da je antivegetativna barva v kakem kraju načeta, bi se nam izplačalo prebarvati podvodni del že sedaj, da imamo plovilo pred poletjem pripravljeno na plovbo, saj se rado zgodi, da so spomladi vsa mesta ob drčah zasedena. S tem pa se nismo rešili vseh skrbi. Plovilo bomo tudi v slabih .zimskih dneh občasno pregledovali in odstranjevali vodo iz pod-krovja; prav tako bomo preverjali učinkovitost naveza, da nas ne doleti kaka nevšečnost. Kot rečeno, bomo posebno skrb poverili motorju. Izvenkrmskega bomo spravili doma, ga očistili in premazali po napotkih proizvajalca. Težje bo z vgrajenim bencinskim motorjem; najboljše bi bilo, da bi ga vsaj enkrat tedensko pognali, če to ni mogoče, se bo kaj rado zgodilo, da bomo spomladi rabili pomoč mehanika za prvi vžig. To lahko vsaj delno preprečimo z zaščitnimi maščobami in laki. Nekoliko manj skrbi bomo imeli z dizlovimi motorji, a tudi tu je najboljši nasvet občasno vžiganje motorja. Ne bo *•'****...... Napeta jadra bodo kmalu le spomin na poletni dopust, jadrnice ob privezih bodo čakale nove sezone odveč, da odstranimo hladilno vodo iz motorja, kljub temu, da zmrzne šele pri kakih 5 stopinjah poa ničlo. Postopek je namreč skrajno enostaven: s prižganim motorjem zapremo dotok morske vode. motor pa ugasnemo ko preneha odtok vode. Samo po sebi umevno to velja le za odprti sistem vodnega hlajenja, pri zaprtem dodamo le protizmrzovalno sredstvo kot pri avtomobilih. ^MORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. avgusta 1979 iigSLAN JF SVETOVNO PRVENSTVO Danes slovesna otvoritev na Bledu !! Prvem dnevu ne bo tekmovanj - Bled že drugič gostitelj SP - Rekordna udeležba h1** k° M Bledu pred hotelom t'Dto0ntvena slovesnost 8. sveto?8 Prvenstva v veslanju. Le-Prvenstvo bo še posebej za-jjhjjL1 8aj. bo rekordno v vseh po-Hkj! štirinajst dni bo ob jjj*1 Julijcev merilo moči za ) j J; več kot 1500 veslačev iz K uv * vseh celin, kar je naj-evilna udeležba doslej. Za 3 w>'° velJa omeniti, da je na 13 leti na Bledu v 135 u « 31 držav startalo 524 ve-■ veslaškega dela olimpijskih (se tremi leti v Montrealu Bv.J® na primer udeležilo samo 'valcev in tekmovalk. I ^ skromni podatki dovolj zgo-j, h«ajo, kakšno organizacij-so s’ nalozili na rame-J^siaški delavci z Bleda, iz Slo-Kf l™ Jugoslavije, še nosebej, tokrat prvič v zgodovini športa hkrati na spore-H*ar ui prvenstva: za ženske, L veslače in elitne veslače. Do-C Vs’ ti tekmovali ločeno, z svetovnega prvenstva v pred dvema letoma, i * elitnih nastopih še lah-l,jsči. Nekateri zatrjejejo, da merjenje *4kf te Vrste merjenje moči prvo in ;o prezahtevno. Ne saj je orga-glede na to je Bled nared za svoje drugo svetovno prvenstvo. Tako velike športne prireditve so zanimive in vabljive iz več razlogov. Nesporno pomeni jo spodbudo. To so nazorno pokazala tudi prejšnja prvenstva, ki so zanimala tako rekoč vsakega mladega. Na drugi strani pomenijo prvenstva novo 28.8.-9.S. FIS A mobilizacijo organizacijskih kadrov. Ob tako velikih prireditvah je potrebno vključevati vedno nove ljudi, mnogi med njimi pa potem o-stanejo v tem krogu in delujejo v telesni kulturi še naprej. Ne gre pa seveda zanemariti tudi turističnega pomena. Spričo sodobnih informacijskih sredstev, zlasti tele- vizije (velja poudariti, da bo lju-1 hotelom Park. Danes pa je ravno o-bljanska TV sliko z Bleda posredo- bratno. Pravi razcvet pa je Bled kot vala kar 28 državam) ob takih prvenstvih lahko kar najširši avditorij spozna lepote določenega kraja in ob tej priložnosti turistični biser Gorenjske. Čeprav se je tekmovalno veslanje po prvi univerzitetni regati osmercev Oxforda in Cambridgea v začetku prejšnjega stoletja iz Anglije dokaj hitro razširilo na druge dežele Evrope, od tu pa seveda po vsem svetu, so Bled (ki je s svojo jezersko gladino kot nalašč naročen za veslače, saj meri natanko toliko, kolikor terja ta tekmovalna proga in še iztek povrhu, torej nekaj čez 2000 metrov, odkrili razmeroma pozno. čeprav je bilo čolnarjenja, za zabavo in razvedrilo bržkone na pretek, saj je bil Bled s svojo čudovito lego in lepim jezerom dokaj znano evropsko letovišče, pa so prvo veslaško tekmovanje (pa še to je bilo bolj zabavne narave) pripravili šele leta 1905, Svoj veslaški krstov pravem pomenu besede pa je turistični biser ob vznožju Alp doživel šele leta 1930, ko so na Bledu pripravili državno prvenstvo in mednarodno regato. Takrat so na Bledu postavili tudi start tekmovanj. Cilj je bil takrat pred '"uiiiiiini,lllllllllmllll|llll||tM|llllllltl||lllll)llll,ninnu, ,i,i,ltl,1M,i,l„„,i,il,iIlli„i,l„nillllltIIIIIIIIIIIII|l||m|||t|||||m|||||mm|m||m|||||im") ^ESARSTVO MARATON PRIJATELJSTVA U PROGI OD KOKRICE 00 LONJERJA •NEDELJO VEČ KOT 200 KOLESARJEV ta večina je prispela do cilja - Slabo vreme - Prihodnje leto v obratni smeri C* stopetinosemdesetih kole-ti. v'®aratoncev v največjem na-i D bonjer v popoldanskih urah ilarlj tavljal zaključek prvega Prijateljstva*, ki se je M v ziutra.i pričel v Kokri-Kranju in na katerem je I kolesarjev in kolesark itt ~J11h krajev Slovenije, od Go-tL° Kranja. Ljubljane in Ma-tv j' Seveda so se 155 kilome-'C? °Jega maratona za rekrea-^“'feležilj tudi zamejski slo- kolesarski predstavniki. Za (,j, te bil nedeljski nastop, ki j J,^tekmovalnega značaja in ^1 kot '2raz3t namen približati še *HatjA doslej kolesarske delavce n* domovini .slovenskim.,za-. iSj11 delavcem v Trstu, nekaj k(tVa ^ega in praznika ni mogel 'hit mrzel dan in izred- II |Anabv. ki je karavano sprem- Vja Senožeč preko Sežane in Sla,.at Bazovice do Lonjerjn. ki se je pričel v suhem )ki iJ.u. v jutranjih urah v Ko-je naletel na množičen od-te v celoti uspel, do čeprav <0 ^anizatorja, KD Kokrica in računala, da se ga bo *e kakih petdeset tekmo- 1 0ii«l tlecie na to’ da je 'lil0 tre_ sllH na povratek. Toda odziv N Dj Jtepolnoma nepredviden, saj k . ,,e .dva dni pred startom nih-VjeJ/dejal, se bo toliko ljubi-k^.. kolesarjenja odzvalo in se kbjJ*vdo na startu v Kokrici. Ži-kd F118 karavana, ki je bila pov-^vi^dušeno sprejeta, je bila se-™5*!a iz pravih rekreativcev, iz . odličnih kolesarjev, olim-'n državnih reprezentantov, tujin- ev dirk po Jugoslaviji in |3 Prisotni so bili funkciona-Si ,Sarske zveze in društev, k lener.ii :n toliko takihi ki jih s -,rašil ne dež ne napor. Vsa-[i, l, te v nedeljo na naporni pro-^ vJe Bila še težja zaradi sla-/temena, lahko prepričal, ka-An0‘ak je kolesarski šport, isto-k»ipn 08. kakšno je zadoščenje, ko Prideš na cilj z lastnimi ^ t^'riki «Maraton prijateljstva* jjtdi] 0 še enkrat potrdil in še bolj JWVeri. ki spajajo zamejsko ko-fatepj dkPštvo Adria, tako s po-Hrjp® kolesarskima društvoma Stajj * 'n Grosuplje, kot z vsemi \ Prpri d™*tvi, ki so poslala svojce testavnike na progo od Ko-Dreko Kranja, Ljubljane. Ho-r n,ke, Logatca, Postojne do Lonierja. Na 155 ki-veljst • 80 se utrdila še stara pridig -Va. nastala so nova, še tes-? leu° P°stale vezi, ki so že dolguj b°vezovale športnike z obeh ideje, sestavili so nove na-. še plodnejše sodelovanje, dtij^te.je leto pa spet vsi na «Ma-l btejateljstva*, vendar pa terierja v Kokrico. It. Pečar ^JANJE ^moč Sovjetov publike Nemčije. Tretje mesto je osvojila Švica, četrto Švedska, peto Velika Britanija, šesto Francija, sedmo Poljska in osmo Italija. EKIPNA LESTVICA 1. Sovjetska zveza 103 točk, 2. ZRN 40, 3. Italija 31, 4. Francija 28, 5. Madžarska 27, 6. Poljska 21, 7. Švica 10, 8. Romunija 8, 9. Velika Britanija 3. NOGOMET DANES V PRIJATELJSKI TEKMI Pro Gerizia - Udinese Za dre višnje prijateljsko srečanje med Pro Gorizio in Udinesejem, ki bo ob 21. uri, vlada v mestu veliko zanimanje. Videmčani, ki bodo letos igrali v prvi zvezni ligi, so namreč dobro pričeli prvenstvo za italijanski pokal z dvema zaporednima zmagama. S to vizitko se bo torej Udinese predstavil Goričanom, kar bo vsekakor privabilo na Rojce veliko ljubiteljev nogometa. Pri Pro Gorizii se medtem nadaljujejo priprave za bližnje prvenstvo D lige. Trener Medeot je z dosedanjim delom precej zadovoljen, saj skoraj vsi igralci prihajajo v naj- boljšo formo. Sedaj bo treba izpiliti še skupno igro. Kar zadeva Modulo, goriškega Paola Rossija, je ta prav v zadnjem prijateljskem srečanju s Pierisom zadovoljil vodstvo. Igralec je namreč pokazal precej smisla za napadalno igro, manjka pa mu še večja učinkovitost pri streljanju na vrata. Drevi pa bo Modula pokazal, kako se zna kretati med igralci A lige. OBVKSTILO Košarkarska sekcij‘a ŠZ Bo obvešča, da bodo informativni sestanki pred pričetkom nove košarkarske sezone za razne ekipe, kot sledi: — 30.8. ob 18. uri za igralce letnikov 1967 in 1968 (po možnosti v spremstvu staršev) — 3.9. ob 18. uri za košarkarje letnika 1966 — 3.9. ob 18. uri za košarkarje letnika 1965 (pri tem ŠZ Bor vabi vse dečke tega letnika, ki jim ugaja košarka, da se zglasijo na tem sestanku) — 3.9. ob 19. uri za košarkarje letnikov 1963 in 1964. Vsi sestanki bodo na stadionu •Prvi. maj*. iiiiiiiiiinniimiimiimiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiii imun niiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiuniiiiiiiiiiiii ODBOJKA NA TEČAJU Slogašice so v Rovinju pridobile mnogo znanja Ob zaključku tečaja so opravile tudi testiranje $^OURNE Na letošnjem 35. s °iila6? sabljaškem prvenstvu je 7 S°vjetska zveza šest izmed WSlbVOV. *2meJ šestih naslovov, to a mečem ekipno, je osvo-%ia Vjetska zve7.ai potem ko je Kala reprezentanco Zvezne re- Kolajne j >• ik,h 51%£"“ . sviea Z 6 1 1 0 0 o 0 s 2 1 1 2 2 o 0 B 1 2 0 1 1 2 1 Pred dnevi so se vrnile v Trst odbojkarice ŠZ Sloga, ki so bile v Rovinju na odbojkarskem tečaju. V lem prijetnem istrskem mestu so trenirale igralke druge ekipe (bilo jih je skupno šestnajst), ki so vestno vadile 10 dni. Slogašicam je tako tabor kot i-grišče dala na razpolago uprava ljubljanske Visoke šole za telesno kulturo, ki je tako pripomogla k uspehu tečaja samega. Tečaj je vsestransko uspel. Igralke so pod vodstvom prof. Ivana Peterlina vadile dvakrat dnevno. Test, ki so ga opravile zadnji dan svojega bivanja v Rovinju, pa je dokazal, da so tehnično ogromno napredovale. Čeprav je vreme v zadnjih dneh nekoliko nagajalo, so mlade slogašice opravile dobrih 35 ur treninga. Če pomislimo, da trenirajo doma po trikrat tedensko, je takoj razvidno, da so v Rovinju v desetih dneh trenirale toliko, kot bi doma v mesecu in pol. Uspeh tako res ni mogel izostati in trener Peterlin je bil. kot nam je sam povedal, z delom svojih varovank povsem zadovoljen. Z odbojkarskim tečajem pa so bile v glavnem zadovoljne igralke, ki so se ga udeležile. V prvih dneh jih je sicer nekoliko mučila utrujenost, kasneje pa so to težavo premostile. Tako nam je na primer Franka Zoch povedala, da ji je bilo treniranje v Rovinju všeč. Trener je znal igralke navdušiti za delo, tako da so vse vestno trenirale. Franka pa je v taboru pogrešala več drugih športnikov, saj je bil v tem času tabor VŠTK malo obiskan. Po drugi strani pa je prav manjše število ostalih športnikov pripomoglo k temu. da so se mlade igralke Sloge bolje spoznale med seboj in navezale tesnejše stike, ki jih doma, med redno sezono, niso. Fran- ka je obenem tudi mnenja, da je prav, da bodo igralke sedaj v Trstu takoj nadaljevale s treningi, da pridobljeno znanje ne bo šlo v pozabo. Tudi Martina Repinc je bila navdušena nad odbojkarskim tečajem. Pripombo je imela le glede testa, ki so ga igralke opravile zadnji dan. «Taki testi so povsem pravilni, vendar bi jih morali imeti več tudi med letom doma. Tako bi postali nekaj povsem naravnega in bi pred njimi ne občutile nobene treme, verjetno pa bi na tak način tudi premostile tremo pred tekmo. Nastop pred domačim občinstvom je tudi neke vrste test, če bi ga pa bile vajene, bi bila trema pred nastopom verjetno odpravljena.* O življenju v taboru je Martina dejala, da so morda imele slogašice premalo časa za stike z ostalimi športniki. Vendar pa so se tako lahko pobliže spoznale igralke ekipe med sabo, čeprav je bila popolna enotnost težka zaradi razlike v letih. «Enotna ekipa, ki navezuje prijateljske stike tudi v prostem času, pa je tudi pogoj za močno igralno - tekmovalno ekipo*, je še dejala Martina Repinc. Obe, tako Franka, kot Martina, pa sta brez obotavljanja povedali, da bi na tak odbojkarski tečaj zelo radi ponovno šli. OBVKSTILO Začetniški tečaj za kotalkarje Športno društvo Polet z Opčin prireja od sobote, L, do ponedeljka, 17. septembra, začetniški tečaj za kotalkarje in kotalkaricc od petega leta starosti dalje. Zbor no mesto otrok in staršev bo v soboto, 1. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. veslaško središče doživel šele po drugi svetovni vojni, ko so leta 1949 marljivi domači veslaški delavci pripravili drugo državno prvenstvo. Leta 1956 je mednarodna veslaška or ganizacija FISA Jugoslaviji zaupala organizacijo evropskega prvenstva. Pri izbiri kraja ni nihče okleval. Prvenstvo je bilo enoglasno zaupano Bledu, da so se domačini in vsi športni delavci iz Slovenije lotili dela izredno skrbno. Pokroviteljstvo nad to veliko prireditvijo je prevzel predsednik Tito. Veslaška tekmovanja na Bledu so se potem kar vrstila. Leta 1966 drugo svetovno prvenstvo, pet let zatem drugo svetovno pr-vestvo za mladince, na Blejskem jezeru so doslej organizirali 12 državnih prvenstev (prvo leta 1930; zadnje pa lani), 20 prvomajskih regat (letos je ni bilo zaradi priprav na SP). Idealna blejska proga je postala znana po vsem svetu, Bled pa pravi pojem veslaškega športa. Med lahkimi veslači bodo na Bledu Nastopali Jugoslavijo četverec Arga iz Izole, skifist Grdovič iz Zadra in dvojni dvojec mariborskega Branika. Na svetovnem ženskem prvenstvu pa bo zastopala Jugoslavijo le ena tekmovalka, Iveta Volčič. Četverec Arga iz Izole, ki je letošnji državni prvak sestavljajo: Darko Petretič, Momir Sajinčič, Milan Kocjančič in Vlado Krulčič. Milan Kocjančič je med izolskimi reprezentanti za Bled najstarejši. Darko Petretič in Vlado Krulčič, ki sta letos v Portorožu končala tehnično šolo, sta dve leti mlajša. Momir Sajinčič, dijak piranske gimnazije pa je najmlajši član posadke. Od marca letos je četverec preveslal več kot 3000 km. Startal je na mednarodni regati v Luzernu in dosegel četrto mesto. Na mednarodni beograjski regati pa je zmagal. Naslov državnega prvaka pa je osvojil na regijskih regatah (Reka, Pulj, Koper, Izola, Limski kanal). Dvojni dvojec mariborskega Branika sestavljata dvojčka Branko in Borut Golob. Rojena sta leta 1959 in veslata že osem let. V dvojnem dvojcu med mladinci sta bila državna prvaka. Sedaj sta osvojila tudi naslov v članski konkurenci. Skifist Branko Grdovič, rojen leta 1961 v Zadru, se ukvarja z veslanjem že pet let. Na lanskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Beogradu je v clvojnem dvojcu o-svojil sedmo mesto. V skifu je zasedel deveto mesto, ko je tekmoval na letošnjem mladinskem SP v Moskvi. RovinjčaMa-^fveta Volčič, rojena leta 1960, je članica Arupiniuma iz Rovinja. Z veslanjem se ukvarja že pet let. Doslej pa je osvojila že dvakrat naslov državne prvakinje v skifu. KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSI VU Zlato za Thomsa (NDR) Prvi dan tekmovanj svetovnega kolesarskega prvenstva v. dirkali-ščnih disciplinah se je v Amsterdamu zaključil za Italijane pozitivno: med amaterji, ki so prvi stopili na dirkališče, so se najprej pomerili moški v kvalifikacijah zasledovalne vožnje. Italijan Maurizio Bi-dinost iz Cordenonsa pri Pordenonu je z odličnim finišem izločil v kvalifikacijah med drugim tudi lanskega svetovnega prvaka v tej disciplini Detlefa Macho. Bidinost se je tako prebil do polfinala, ki bo na vrsti danes. •Azzurri* so bili uspešni tudi v ženski konkurenci, kjer je Rossella Galbiati v hitrostni vožnji uspešno prestala kvalifikacije in se tako uvrstila v današnji polfinale. Včeraj so se kolesarji pomerili tudi v vožnji na en km v startom z mesta. Svetovni prvak je tudi letos vzhodni Nemec Lothar Thoms, ki je s časom 1’06”61 privozili prvi na cilj pred Kanadčanom Singletonom. Italijan Leonardo Giorlando je bil v tej disciplini štirinajsti. Danes bo na sporedu finalni del tekmovanja v zasledovalni vožnji za moške in v hitrostni vožnji za ženske. Pričelo se bo tudi tekmovanje v hitrostni vožnji za moške. KOŠARKA Med gostovanjem na Poljskem Nastop borovcev proti Kscieszyn Borovi košarkarji uspešno nadaljujejo svoje skupne priprave na Poljskem. Medtem so odigrali z gostitelji prijateljsko tekmo, ki je dala tak izid: Kscieszyn - Bor 88:83 (48:37) BOR: Oblak, Pegan 2, Koren 12, Štavar, Ražem 16, Mesesnel 6, Klobas 19, Perko 3, Raseni, Race 10, Košuta 15, Bajc. Srečanje je bilo za naše igralce zelo koristno, saj. igrajo nasprotniki v 3. poljski ligi, zato lahko rečemo, da je doseženi rezultat nad vse časten za naše fante. Poleg tega jim je bilo srečanje tudi v veliko vzpodbudo, saj so ga odigrali v zelo lepem ambientu, pred zelo številnim občinstvom. Poleg izključno športne aktivnosti so borovci izkoristili svoje bivanje na Poljskem še za dva izleta: prvega so opravili v nacistično uničevalno taborišče Oswiecim, drugega pa v Jaszovviec. V Trst se bo Borova ekipa vrnila v petek. B. L. ZSŠDI obvešča predstavnike vseh športnih društev na Goriškem, da bo danes, ob 20.30, na sedežu v Ulici Malta 2 v Gorici sestanek. NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA Zarja dokončno izločena Drevi srečanje Vesna - Portuale za vstop v polfinale Costalunga — Zarja 2:0 (1:0) COSTALUNGA: Mezzavilla, Bartole, Paoli, Tulliani (Sirotič), La Pasquala, Sciarrone, Brajnik (Bus-si), Petlanich (Mačehi), Rovatti, Palcini, Chiodini. ZARJA: Puzzer, Franko, Terčon, Petretič, Samese, Grgič, Krasna, Ražem, Gecchi, Kancjan, Fonda. STRELCI: v 28. min, Brajnik, v 58. min. Bussi. SODNIK: Sabo iz Trsta GLEDALCEV: 300. S klasičnim izidom 2:0 je i Costalunga, kot Primorje v svo, prvem nastopu na memorialu, pravila bazoviško Zarjo, ki je t dokončno izločena s turnirja. Zi govalca te skupine bo torej d čila tekma med Primorjem in stalungo. Tekmo med Zarjo in stalungo bi lahko ocenili kot najslabših tekem letošnjega tur ja. Obe ekipi sta prikazali dfl posameznimi sektorji. Čeprav Zarja igrala z dokaj okrnjeno postavo, manjkali so namreš Dana in Mikuš, (ki sta bila v teku Primorjem izključena) in, pa Od četrtka odbojkarski tečaj pri Banih Strokovno vzgajanje novega igralskega in trenerskega kadra je ena izmed poglavitnih nglog ZSŠDI, ki tudi letos prireja vrsto izpopolnjevalnih tečajev v raznih športnih panogah. Tak tečaj v odbojki se bo pričel v četrtek, 30. t.m., in se bo zaključil 8. septembra. Potekal pa bo, podobno kot zelo uspeli izvedbi iz zadnjih dveh let, v šolskem centru pri Banih. Tako je določila tudi odbojkarska komisija ZSŠDI, ki jo sestavljajo predstavniki vseh slovenskih društev, ki gojijo odbojko. Tečaj je namenjen začetnikom in začetnicam, ki bi se radi naučili odbojkarskih prvin. Posamezna društva so sicer že predstavila spiske prijavljenih tečajnikov, ki jih lahko še dopolnijo. Organizator pa javlja vsem zainteresiranim fantom in dekletom, ki niso povezani z nobenim društvom in se doslej še niso športno udejstvovali, da se lahko javijo tudi neposredno v četrtek na-licu mesta in začnejo obiskovati tečaj. Glavni vodja tečaja in organizator delavnega dne bo prof. Franko Drasič, treninge pa bodo pod njegovim strokovnim vodstvom vodili mladi domači trenerji, ki bodo vseskozi praktično delali z najmlajšimi, obenem pa bodo tudi obvezno obiskovali trenersko šolo. To je pravzaprav letošnja novost, da se bo vzporedno z igralskim odvijal pri Banih tudi trenerski odbojkarski tečaj in sicer v poznih popoldanskih urah, da bi se ga lahko u-deležili tudi tisti drugi trenerji oziroma, tisti, ki bi jih veselil trenerski posel, ki so sicer podnevi zaposleni. Napovedan je prihod znanega strokovnjaka z Raven na Koroškem prof. Filipančiča, ki bo vodil ta petdnevni trenerski tečaj. Za prehrano tečajnikov bo kot prejšnja leta l skrbeh tri-čhnska profesionalna kuharska ekipa, ki bo v soTskt' kuhinji pripravljala vsem nastopajočim čim slastne suhe in toplg ,fibx ^ ob 8.30 zbirališče od 9. do 11. ure trening po organskih skupinah. Temu pa bo do kosila sledila organizirana prosta zabava. Po kosilu bo obvezen počitek, ki pa ne izključuje raznih dejavnosti za ohranitev mentalne aktivnosti tečajnikov. Predvideno je namreč predvajanje filmov, razne družabne igre in predavanja izvedencev na aktualno tematiko. Popoldanski trening se bo pričel ob 15. uri, ob 17. uri pa je predviden odhod proti domu. Ob 17. uri pa bo tečaj za trenerje in vaditelje. Za prevoz tečajnikov bodo poskrbeh društva sama, za posameznike, ki se bodo sami prijavili v četrtek, pa bo organizator poskrbel prevoz takoj od naslednjega dne. B. S. je prepočasna, napadalna vrsta pa je popolnoma neprodorna. Tudi Costalunga je ob svojem krstnem nastopu na memorialu dokazala, da ni uigrana. Enajsterica Costalunge je v bistvu ostala nespremenjena od lanskega leta. Tržačani so letos zamenjali le trenerja Palotto, ki se je vrnil k San Marcu, člansko ekipo pa le- SPORED Primorje • Zarja 2:0 S. Marco - Kras 3:0 Portuale - Breg 2:1 Fortitudo - Primorec 1:1 Kras - Opicina 2:2 Breg - Vesna 0:2 Zarja - Costalunga 0:2 0 Primorec - Gaja 0:0 j DANES, 29. 8. a Vesna - Portuale (20.30) •r JUTRI, 30. 8. Opicina - S. Marco (20.30) 6 PETEK, 31. 8. a Costalunga - Primorje (20.30) s SOBOTA, 1. 9. Gtija - Fortitudo (20.30) NEDELJA, 2. 9. počitek a PONEDEUFK, 3. 9. počitek a TOREK, 4. 9. > Zmagovalec A - Zmagovalec C (20.00) SREDA, 5. 9. Zmagovalec B - Zmagovalec D (20.00) ČETRTEK, 6. 9. počitek PETEK, 7. 9. Finale za 3. mesto (20.00) SOBOTA, 8. 9. Finale za 1. mesto (20.90) tos vodi večletni igralec Costalunge Furlan. Tržačani razpolagajo z- dobrim napadom, šibka točka ekipe pa ostaja obramba in sredina igrišča. Costalunga v tekmi z Zarjo ni u-stvarila veliko priložnosti za gol. Oba zadetka, prvi v prvem polčasu, drugi pa tik pred koncem srečanja, sta bila zaradi napak Zarjine o-brambe. Danes bo na sporedu odločilna tekma A skupine med Vesno in Portualejem. Za osvojitev prvega mesta A skupine zadostuje Križanom le remi, saj imajo Križani boljšo razliko v golih kot Tržačani. Vesna je namreč v prvi tekmi premagala Breg s klasičnim izidom 2:0, Portuale pa le z 2:1. V sinočnji tekmi je Primorec igral z Ga jo neodločeno 0:0. H. W. TENIS NA TURNIRJU V MAHWAHU V finalu poraz dvojice Jaušovec -Maršikova MAHWAH — Tik pred začetkom odprtega prvenstva ZDA v Flushing Meadovvsu je jugoslovanska tenisar-ka Mirna Jaušovec dosegla na zadnjem mednarodnem ženskem teniškem turnirju v igrah dvojic dober uspeh. V finalu se je namreč uvrstila skupno s češkoslovaško reprezentantko Regino Maršikovo, tam pa je doživela poraz proti dvojici Austin (ZDA) - Stove (Nizozemska) s 6:7, 6:2, 4:6. Med posameznicami pa je zmagala Chris Evert - Lloyd (ZDA), saj je v finalu premagala Tracy Austinovo s 6:7, 6:4, 6:1. Memorial Žarka Raceta: Vesnin vratar je uspešno ubranil nevaren strel na srečanju proti Bregu •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiHiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimMiiiiiiiiimiiiMniiiiiHMiiiiuuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiA ZA POUK TELESNE VZGOJE PRI NAJMLAJSIH Koristen tečaj v Mozirju tudi za naše vzgojiteljice Tudi na Goriškem čutijo potrebo po kadrih za pouk otroške telesne vzgoje Od-26. julija do 4. avgusta se je v Mozirju mudilo kakih 100 oseb na vsakoletnem tečaju za otroško telovadbo. Že nekaj let se tečajev v Mozirju udeležujejo tudi mlade vzgojiteljice iz zamejstva in to prav ob nenehnem razvoju otroške telovadbe tudi v okviru naših prosvetnih društev, ter drugih podobnih organizacij. Letošnjega tečaja so se tako udeležile tudi mladinke iz Trsta in Gorice. To so Irena Zubalič, Loredana Kralj, Majda Boneta, Sonja Lazar ter Elizabeta Marušič. Z Elizabeto, ki je letos končala šolo za otroške vzgojiteljice, smo se malo pogovorili, kako ocenjuje mozirski tečaj in koliko ji je 10-dnevno izpopolnjevanje koristilo pri njenem nadaljnjem delu na področju otroškega vzgajanja. •Takoj moram pristaviti da smo se v 73 urah praktičnih vaj in predavanj naučili marsikaj. Dobili smo namreč osnovne informacije, kako mora potekati delo s predšolsko mladino v smislu telesne vzgoje. Na 10-dnevnem bivanju so r.as preda- bkupina zamejskih deklet, ki se je udeležila tečaja v Mozirju. Od leve proti desni so: Irena Zubalič, Loredana Kralj, Majda Boneta, Sonja Lazar in Elizabeta Marušič vatelji seznanili s telesnim razvojem otroka, z njegovimi težnjami ter potrebami glede telesne vzgoje. Informacije smo dobili tudi glede športne medicine in to predvsem tiste, ki govori o najmlajših. Skratka, moram reči, da mi je tečaj v Mozirju dal zelo koristne napotke pri delu z mladino,* •Sicer si ti letos končala šolo za otroške vzgojiteljice. To pomeni, da si že v treh letih šolanja dobila precej informacij o vzgoji otroka. V Mozirju si torej le nadaljevala šolanje.* •Ne bi tako postavila stvari. V šoli smo se sicer usposobili za vzgojo otrok, ki obiskujejo vrtec. Šolske informacije pa so bile bolj globalnega značaja in se niso poglobile v razne specifične probleme. V Mozirju pa smo predvsem s praktičnega vidika spoznali, kako se dela z otroki.* •Kako boš stvarno uporabila znanje, ki si si ga pridobila na tečaju; imaš kake načrte za bodočnost?* •Trenutno je stvar še na papirju. Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ter pri samem društvu «Vipava» na Peči, se namreč ogrevajo, da bi ustanovili tudi v teh krajih sekcijo za otroško telovadbo. Težave pa so s prostori. Na Peči namreč ne razpolagajo s primemo telovadnico ali z večjo dvorano, v kateri bi se naši najmlajši udejstvovali tudi v otroški telovadbi*. R. Pavšič OBVESTILO Odbojkarski odsek SZ Bor obvešča vse igralke prve in druge ženske ekipe, da bo v petek, 31. t.m., ob 19. uri na stadionu <1. maj* v Trstu informativni sestanek pred začetkom nove sezone. Prisotnost igralk je obvezna. JADRANJE NA DP RAZREDA 420 Vodita Martine?; in Reggio V tržaškem zalivu so izbrani jadralci iz vse Ital je opravili četrto in obenem predzadnjo regato v razredu 420. Tokrat je bilo vreme vseeno bolj prizanesljivo jadralcem (a-ko, da je br< . večjih težav skoraj vseh 48 posadk, kolikor se jih je predstavilo na startu, dobro opravilo četrto preizkušnjo. Od vseh pa sta se še najbolje izkazala Roberto Mar-tinez in Toni Reggio, doma iz Quar-ta v Liguriji, ki sta s svojo jadrnico presenetila vse ostale konkurente, obenem pa sta se na ta način oddolžila tekmovalni komisiji saj ju je prav ta izključila na dveh regatah, ki sta bili na sporedu predvčerajšnjim, obakrat pa sta odlična Li-gurca zasedla drugo mesto. Včerajšnja regata pa bo ostala še dolgo v spominu mladi posadki iz Genove Caponetto - Mondani, ki je med drugim osvojila drugo regato, s tem uspehom pa se je tudi povzpela na prvo mesto začasne lestvice. Njuno veselje pa je na včerajšnji četrti regati popolnoma splahnelo, ko -So jima sporočili odločitev stroge tekmovalne komirije, da sta diskvalificirana ker sta predčasno startala. Seved, sta s tem izgubila prvo mesto na skupni lestvici in zdrknila kar na šesto mesto. Danes bo še zadnja regata, n kateri bodo podelili naslov italijanskega prvaka. Lestvica četrte regate 1. «Massimo» — Mariine? - Reggio (Quarto) 2. «SN» — Zampora - Broccanello (Alassio) 3. «Crab» — Sina - Scaroni (Lago d’Iseo) 4. «Sir Brandotph* — Vigand - Viga-no (Milano) 5. «Phatos» — Sommarica - Som-mariva (Alassio) Skupna lestvica po štirih r"atah 1. Phatos. 2. Lučki Star, 3. Sir Brandolph, 4. Niki, 5. Crab. OBVESTILO Odbojkarska sekcija SZ Bor obvešča odbojkarice začetnice, da bo trening od 14. do 16. ure na stadionu <1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linlie) Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in oodjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS Oglasi 61000 Ljubilo* 43 mul Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st.. »#■ 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 J" ..sM Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furla"'|e'iu ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI. ., i j član itatij'an!^l Izdaja L J ITT zveze č**op*s^? 29. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel * Z a * Ia %r -flg •■ zveze in tiska V' 'lTrst založnikov rlw m PRETRESLJIVI STATISTIČNI PODATKI Heroin je letos zahteval že 67 mladih življenj Država doslej ni ukrenila ničesar, da bi zajezila pojav narkomanije RIM — S fantom, ki je včeraj I Cilj oktobrskih taborov je, da bi umri pri Riminiju, je število narkomanov, ki je letos v Italiji podleglo prekomerni dozi droge ali se je zastrupilo s snovmi, ki jih razpečevalci običajno primešajo mamilu, naraslo na 67. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je v Italiji umrlo za posledicami mamila več narkomanov kot lani, ko je pojav že dosegel zaskrbljujoč obseg. Skokovito naraščanje mrtvih (leta 1973 je umrl prvi narkoman, leto pozneje 8, leta 1975 25, leta '76 31, predlanskim 40 in lani 62) je odraz širjenja narkomanije, ki je sedaj zajela tudi manjša provincialna mesteca, medtem ko je bila še do pred dvema letoma značilen pojav velemest. To jasno izhaja iz statističnih podatkov policije in karabinjerjev, po katerih so največ smrtnih primerov zabeležili letos v Lombardiji, kjer je umrlo 25 narkomanov. V Laziu je umrlo 9 ljudi, v Toskani in v Emilii šest, v Venetu so umrle štiri osebe, v Piemontu, Liguriji, A-puliji. Furlaniji - Julijski krajini, na Siciliji in na Sardiniji sta umrli po dve osebi, v Kampanji in na Tridentinskem pa po en narkoman. Žrtve so vsi mladi fantje in dekleta. katerih starost ne dosega tridesetih let. ' V nasprotju z dokaj podrobnimi statističnimi podatki o smrtnosti narkomanov, so podatki o razširjenosti narkomanije skrajno pomanjkljivi. Državni organi, ki naj bi se ukvarjali s problemom, ki postaja iz leta v leto bolj žgoč, razpolagajo le s skromnimi in nerealnimi številkami, ki jih posredujejo maloštevilni in slabo organizirani centri ah pa policija. Skupno so centri in policija letos opozorili oblasti na 1.300 primerov uživanja mamil, v samem Rimu pa naj bi bilo po približnih računih izvedencev več tisoč narkomanov, v državnem merilu pa naj bi njihovo število presegalo 100.000. Doslej je država dejansko prepustila boj proti narkomaniji le organom pregona, ker terapevtska središča, ki naj bi pomagala narkomanom, da se odvadijo mamilu, niso bila ustanovljena, ali pa so imela na razpolago neustrezna sredstva in premalo osebja. Vse večje zaplembe mamila pa so po mnenju poznavalecv tudi dokaz, da je razpečevanje mamil vse bolj razširjeno. Poprečno organom pregona u-spe zapleniti le desetino razpečane droge in običajno ujamejo le majhne ali srednje ribe, ali pa onesposobijo manjše tolpe, ki niso povezane z mednarodnimi organizacijami tihotapljenja mamil in delujejo na lastno roko. Po presunljivem valu smrti pa se je ponekod nekaj vendarle premaknilo, javna zdravstvena telesa posvečajo problemu nekoliko več pozornosti. V Bologni so zdravniki na primer pripravili izčrpno študijo o kvarnih posledicah droge in snovi, ki jih razpečevalci primešajo mamilu, na človeški organizem (med drugim so večini narkomanov ugotovili virusno vnetje jeter). Sedaj seznanjajo javnost s svojimi ugotovitvami in si prizadevajo, da bi z boljšim obveščanjem vsaj omilili posledice uživanja mamil. Pri tem ’ gre poudariti, da so za organizem bolj negativne posledice primesi kot pa heroina. V Rimu pa si občinska uprava prizadeva, da bi ustanovila vrsto središč, kjer bi se mladina lahko zbirala, razpravljala o svojih problemih. Ta telesa naj bi imela znatno intervencijsko sposobnost in naj bi bila prisotna predvsem v tistih četrtih, kjer so pojavi emarginaci-je najbolj žgoči. Poleg tega skuša občina organizirati skupino zdravnikov prostovoljcev, ki naj bi skrbeli vsak za omejeno število narkomanov, s katerimi naj bi skušali vzpostaviti o-sebni in ne zgolj profesionalni odnos. Zaenkrat pa je še vse na ravni načrtov, medtem ko droga zahteva vsak dan svoj krvni davek. «De-janski problem — trdijo nekateri rimski izvedenci — je črna borza mamila, razpečevalska mreža lahko načne družbeno tkivo nekega mesta. Problem narkomanije bi rešili le, če bi iztrgali podzemlju nadzorstvo nad tihotapljenjem in razpečevanjem droge in če bi nam uspelo zajeziti težnjo mladih ljudi, da »rešujejo* z mamilom svoje proble-me.» polagoma na Koroškem ustvarili tako demokratično javnost, ki bi koroški deželni zbor pripravila do tega, da bi spet zavzel stališče, ki ga je imel takoj po vojni. Takrat je deželni zbor namreč sklenil, da 10. oktobra, obletnice koroškega plebiscita, v smislu demokratičnega sožitja Slovencev in nemškogov oračih Avstrijcev, ne bodo več praznovali. Vendar so 10. oktober pozneje razglasili za deželni praznik in kot tak predstavlja, kot že v predvojnih in medvojnih letih, praznik nemškega nacionalizma in hkrati vsakoletni vrh protislovenskih dejavnosti nem-škonacionalnih sil na Koroškem. Oktobrski tabor sam, ki je v zadnjih dveh letih našel močno podporo pri številnih demokratičnih, pro-tinacionalističnih in protifašističnih ljudeh na Koroškem in izven nje, že predstavlja nekakšno anticipacijo sporazumevanja, ki se zanj zavzema, saj bo celotna prireditev vseskozi v znaku dvojezičnosti in zavzemanja za pravice Slovencev v Avstriji, kar bo prišlo do izraza tudi pri sodelujočih v programu. Za sodelovanje so organizatorji tabora že pridobili številne slovenske in avstrijske umetnike in interprete, prizadevajo pa si, da bi poleg glavne prireditve 13. oktobra organizirali tudi še več manjših prireditev. (Sindok) Odložen proces proti domnevnim goljufom TRAPANI — Po krajšem posvetu so včeraj sodniki v Maršali odložili proces proti šestim osebam, ki so obtožene goljufije na račun večjega števila žrtev potresa v dolini Belice. Obtoženci, med katerimi sta tudi dva inženirja, so prejeli od države in od dežele večjo količino denarja za obnovitvena dela v nekaterih krajih, ki jih je poškodoval potres leta 1968, kljub denarju pa dela niso bila nikoli napravljena. V afero, ki je upravičeno vzbudila val ogorčenja v dolini Bebce, naj bi bile neposredno vpletene tudi nekatere krajevne občinske uprave. GOSTJE CENTRA RK SLOVENUE Letovanje mladih Benečanov na slovenski obali pri Kopru Plesalka Vlasova prispela v Moskvo Nadvse pestra zabavna in kulturna dejavnost otrok ob mentorstvu vzgojiteljev študijskega centra Nediža iz Spetra Slovenov KOPER - Nekaj streljajev od meje, pri Debelem rtiču dokončuje svoje počitnice, ki so jih pričeli 9. avgusta v Dolenjem Tarbiju, sto otrok iz Beneške Slovenije. Tudi tokrat so gostje RK Slovenije, ki jim je dal na razpolago svoje sodobne naprave. Za otroke pa je še najvažnejše okolje, ki ga niso navajeni: morje, sonce, park in seveda krajše ali daljše ekskurzije po okobci, tako peš kot z avtobusom ab pa s čolnom. Glavni cilj je Koper, kjer so starejši o-troci že obiskali krajevno radijsko in televizijsko postajo, mlajšim pa so razkazali mesto. Najmlajši so se v teh dneh pomerili tudi v veslanju pod budnim nadzorstvom vzgojiteljev, ki so «suhozemskim» pomorščakom pokazali lepoto našega morja. Letovanje Benečanov pa se razlikuje cd podobnih pobud, saj jim ob rekreaciji nudijo tudi organizirano dejavnost: telovadbo, plavalne vaje, bkovne tečaje in seveda pouk slovenščine. In prav ta dejav- nost vzgojiteljev študijskega centra Nediža iz Špetra Slovenov, nadvse pozitivno bogati letovanje »Barčica moja», kot prejšnje letovanje »Mlada brijeza», da otroci iz Beneške Slovenije lahko pokažejo svoje sposobnosti. Pri tej pcžrtovalni dejavnosti uspešno delujejo mladi absolventi višjih šol. Zadnji teden bodo napeli vse sile, da bi otrokom prikazali vse krajevne značilnosti slovenske obale. Poleg naravnih lepot bodo vzgojitelji posredovali tudi kulturne značilnosti tega področja, kjer se stikata itabjanska in slovenska kultura. Pred odhodom bodo sestavili svoj počitniški časopis, odraz enomesečnih spoznanj in doživljajev. Na tem turističnem stičišču sq se mladi Benečani spoznab tudi z drugimi narodi od Nemcev do Angležev in Hrvatov. Najvidnejši znak takih srečanj so bili nogometni turnirji, kjer so se najstarejši (Jurman, Kavčig, Simonebg, Trinko in drugi) dobro izkazali. Letovanje Benečanov «Barčica lllllllIlltllimiltllllllllllllllinulllllllllllllllllllllllllUlllllllllHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIinillllllllllMIIIIIlIlilUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllHIIKdlUllUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIflHIinillllllllll OBČINSKI PRAZNIK V SEŽANI Zahtevne obveznosti za bodoči razvoj Slavnostna seja občinske skupščine in podelitev plaket Srečka Kosovela (Od našega poročevalca) SEŽANA S slavnostno sejo občinske skupščine se je včeraj v Sežani svečano zaključilo praznovanje občinskega praznika, ki je dal krajevnim druž-bencpobtičnim delavcem priložnost, da so anabzirab opravljeno delo na raznih področjih javnega življenja in, kar je še najvažnejše, začrtali smernice za bodoči razvoj občine. Sežanska občinska skupščina in druge krajevne organizacije so ob letošnjem občinskem prazniku pripravile peste};, §Bp^pxjJC^jt^. med katerimi bi omenib zanimivo razstavo o delavskem gibanju na Primorskem do konca prve svetovne vojne ter razstavo gravur umetnika Adija Arzenška, poseben poudarek pa so dali izredni seji občinske skupščine v novi, moderno opremljeni dvorani. Ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi bi omenib tajnika za promet v skupščini SR Slovenije Jakomina, narodnega heroja Alberta Grudna - Bbska, predstavnike zamejskih občin, predsednika SKGZ Paceta ter predstavnike pobratenih občin Žalca, Gevgelje ter S. Am-brogia in Valpobcella (Verona), je predsednik občinske skupščine Boris Bernetič izčrpno orisal dosedanji razvoj sežanske občine ter se zaustavil predvsem pri sedanjem stanju. Govornik je omenil izreden razvoj, ki ga je ta obmejna občina doživela v zadnjih letih, kot zgovorno priča rast prebivalstva in pa narodni dohodek, ki postavlja Sežano v zgornji del lestvice med občinami v Sloveniji. Kmetijstvo in industrija sta bila in bosta tudi v bodočnosti glavna nosilca gospodarskega razvoja Sežanske občine, čeprav se v zadnjem času postopoma razvijajo tudi druge dejavnosti, kot n.pr. tekstilna industrija in to na manj razvitih področjih. Bernetič je nato omenil posebnost sežanske občine kot obmejne občine in pri tem poudaril, da je sodelovanje s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji na vseh področjih javnega življenja neobhcdno potrebno za obojestranski razvoj kot potrjuje osimski sporazum. Kar zadeva konkretno uresničitev tega sporazuma pa ie pre-^ednik sežanske i! Dogaja pa se ravno nasprotno: narkoman, ki se je v centru osvobodil sužnosti, največkrat znova zapade skušnjavi, ker mu družba ne nudi nobene perspektive in mu ne pomaga da bi premostil tiste probleme, zaradi katerih je segel po mamilu, (vt) V Celovcu priprave na Oktobrski tabor CELOVEC - Že tretjič bo letos v Celovcu v dneh okoli 10. oktobra dvojezična prireditev »Oktobrski tabor - Oktoberarena*. Kot je razvidno iz plakatov, ki so jih te dni začeli razširjati, se letošnji tabor zavzema za pravice manjšin, za nov oktober in proti spravljanju Koroške na slab glas (kar je v nemškem besedilu izraženo z besedno igro z naslovom heimatdienstovskega glasila »Ruf der Heimat»). Med slavnostno sejo občinske skupsčiuc Sežana občinske skupščine omenil okrepitev prometnih zvez s tovornim terminalom ter rekonstrukcijo mejnega prehoda pri Fernetičih, ki se bo začela že letos, končana pa bo predvidoma v enem letu. Med drugimi obveznostmi v bližnji bodočnosti pa je govornik omenil priprave na proslavo ob priliki 400-letnice lipiške kobilarne, katere pokrovitelj je sam predsednik Tito, gradnjo srednješolskega centra ter kulturnega središča, ki bo nosilo ime po Srečku Kosovelu. Naštel pa je tudi pomanjkljivosti in neuresničene načrte, ki jiH bo trčba nadoknaditi s sohdar-nim delom v okviru pravičnejših družbenih odnosov' ter soclabstič-nega samoupravljanja. Zatem so sežanske družbenopolitične delavce pozdravili predstavniki treh pobratenih občin in sicer Gevgelje, ki je tudi obmejno mesto in sicer ob grško jugoslovanski meji, Žalca ter italijanske občine. S. Ambrogio in Valpobcella s katero Sežana sodeluje na kulturnem in na gospodarskem področju. Kot je že v tradiciji občinskega praznika pa je včeraj predsednik občinske konference SZDL Jože Stegne podelil najzaslužnejšim občanom nagrade 28. avgusta za njihovo ustvarjalno delo na raznih področjih samoupravljanja. Letošnji nagrajenci so Roza Škrk, Jože Sedmak, Zvonimir Sila, Emil Soudat, Vinko Strle, krajevna skupnost Gorjansko ter delovna organizacija A-luminij iz Komna ter Kras Metal iz Sežane. Plakete Srečka Kosovela za aktivno dejavnost na področju kulture, prosvete in znanosti pa so podelili Ivanki Turšič, ki aktivno deluje med šolsko mladino, Borisu Slaviku za dolgoletno delovanje na področju glasbene vzgoje ter Kosovelovi knjižnici v Sežani za širjenje kulture med občani in za uspešno sodelovanje z zamejstvom. SANDOR TENCE Srečanje med bivšimi beneškimi in tolminskimi borci ČEDAD — Prejšnjo nedeljo je bilo v planinski koči na pobočju gore Kuk v bbžini Livka tradicionalno srečanje predstavnikov parti zanskih borcev tolminske občine in slovenskih organizacij videmske pokrajine. To srečanje, ki sta ga organizirala občinski komite ZZB iiiiiitiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniHiiiMiMiimiiiHiiiiHmiiMiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiitiiimiifiiiiiiiiiiniminiiHiMHiMiiiiiiMiiinimiiiHiniiH TUDI COSTA GAVRAS NEKOLIKO RAZOČARAL Filmski festival v znamenju poprečnosti (Poseben dopis) BENETKE — Filmski festival se nadaljuje brez posebnih dogodkov, vsaj do zdaj nismo videli še filma, ki bi se izkazal po ustvarjalnosti, ali po kakovosti. Prav tako nismo videli slabih del. Gre torej za prireditev, ki poteka v znamenju dostojnosti. Španski film «Soldados» mladega madridskega režiserja Alfonsa Un-grie, ki so ga priredili po romanu Maxa Auba «Las buenas intencio-nes», se dogaja med špansko državljansko vojno, leta 1939 in se nekoliko vleče. Včasih je prisotno vse- preveč dramatičnih situacij. Vzdušje španske tragedije je zajeto v opisu umika skupine republikanskih vojakov, ki skušajo doseči sredozemsko pristanišče Ali-cante. Struktura filma je zapletena, v njej pa se prepletajo osebne dogodivščine petih protagonistov, v katerih ima eros največjo vlogo. Državljanska vojna je nekje v o-zadju, v ospredju pa so zasebne prigode. Tudi v filmu *Clair de femme» režiserja Costa Gavrasa prevladuje posebno dogajanje, čeprav se je avtor doslej posvetil vedno izključno političnim argumentom. Tudi v tem primeru lahko govorimo o dostojnem, nikakor pa ne izrednem delu. Film govori o ljubezenski zgodbi med žensko in moškim, za katero se ne ve, kako se bo končala. Stalno sta prisotna smrt in norost, ki ju simbolizira kabaretist. Avtor filma razvija situacije, v katerih se stalno odraža sodobna ekzistenčna kriza, težave v osebnih odnosih, negotovost v vsakdanji u-sodi modernega človeka. Ne bi hoteli biti zlobni, zdi pa se nam, da se je Costa Gavras tokrat nevarno približal slogu Leloucha, ki velja, kar velja, še zlasti pa se mm slog zdi neprimeren za režiserja, ki s tako izvirnostjo obravmva politične teme. Tudi francoski film «Passe mon-tagne» režiserja Jeana Francoisa Stevenina se ukvarja predvsem z osebnimi problemi. Gre za mključ-no prijateljstvo med dvema 40-let-nima moškima, ki tri dni tavata po hribih in iščeta dolino iz sanj, ki pa jo ne najdeta. Povest je zgolj pretveza, da bi režiser lahko govoril o njunih mjglobljih problemih, ki nimajo rešitve. Prav tako ima režiser priložnost, da o-riše provincialnost francoskih gorskih vasi. Naj še na kratko omenimo ameriški film tMagician of Lublin*, režiserja Menehana Golana, ki ga je povzel po romunu Nobelovega nagrajenca Singerja. Gre za delo, ki skuša obnoviti življenje poljskih Židov konec prejšnjega stoletja. DARKO BRATINA in sociahstična skupnost iz Tolmina, omogoči lahko še tesnejše prijateljske odnose z deželo Furlanijo - Jubjsko krajino. Srečanju je prisostvoval tudi predsednik VZPI-ANPI naše dežele Federico Vincenti, predsednik sekcije ANPI iz Na-diških dohn Marko Bemjak, bivši župan Rezije Letič in predstavniki nekaterih slovenskih organizacij iz Benečije. Med jugoslovanskimi obiskovalci naj omenimo predstavnika medobčinskega sveta SZDL Vlada Uršiča, predsednika občinske skupščine iz Tolmina Stanka Kovačiča in še druge osebnosti. moja» je torej tudi letos uspelo, mladina se bo vrnila v svoje doline obogatena z novimi spoznanji in z željo, oa bi se čimprej vrnila. Umrl je senator Giacomo Pellegrini VIDEM — Po kratkotrajni bolezni je predvčerajšnjim umrl v Vidmu komunistični senator Giacomo Pelle-griui, antifašist in borec za pravice delavskega razreda ter član komunistične partije ol ustanovitve. Pellegrini se je rodil pred 78 leti v Osoppu in je že pri 25 letih postal član vsedržavnega vodstva KPI. Kot takega ga je fašistična policija zaprla in je enajst let preživel v režimskih zaporih. Med špansko državljansko vojno se je vključil kot večina delavskih voditeljev v mednarodne brigade. Po zlomu fašizma se je udeležil odporniškega gibanja, po vojni pa je bil izvoljen v ustavodajno skupščino. Do leta 1964 je bil senator, nato pa je bil izvoljen v prvi deželni svet Furlanije - Julijske krajine, kjer je vršil dolžnost podpredsednika. Trenutno je bil član osrednje nadzorne komisije KPI. Videmski federaciji KPI in svojcem pokojnika prihajajo sožalne brzojavke iz Italije in tujine. Med njimi sta tudi sožalni brzojavki predsednika deželnega sveta Collija in deželnega odbora Comellija. NA NIZOZEMSKEM Osem ljudi mrtvih v železniški nesreči UTRECHT — Osem potnikov izgubilo življenje in več jih je bilo ranjenih v železniški nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne v bbžini mesta Nimega. Predstavnik nizozemskih železnic je izjavil, da niso še ugotovih vzrokov nesreče, kaže pa, da je potniški vlak silovito trčil v ustavljeno kompozici-cijo. MOSKVA — S povratkom sovjetske plesalke Ljudmile Vlasove v Moskvo se je uradno zaključila sovjetsko-ameriška polemika glede njenega domnevnega namena, da ostane v Združenih državah. Na le-tahšču jo je dočakala mati, poleg nje pa še dokajšnja množica ljudi, ki so čakab na ostale potnike ilju-šina. Niti ameriške, niti sovjetske oblasti ne izhajajo iz vse zadeve kristalno čiste. Američani so tvegab, da povzročijo diplomatski incident in trmasto vztrajab, naj Sovjeti do-vobjo plesalki, da stopi iz letala in se pomeni z ameriškimi funkcionarji. S svoje strani pa Sovjeti o tem niso hoteli shšati, kar je bilo dokaj čudno, če že Ljudmila Vlasova ni imela namena ostati v ZDA. Niti ni popolnoma jasno, zakaj se ni odločila in zahtevala politično zavetišče skupaj z možem. Sovjetski tisk je vse tri dni, kar je bilo letalo priklenjeno yorškem letališču zelo oS“'0jar ? o ameriških «gusarjih», ,veT>^‘ ta polemika ostala zgolj er\“V na, kar dokazuje, da Ameriki * so bili stoodstotno prePnr“\ jt pravilnost svojega ravnanj*' ^ daj, ko se je vse zaključilo, kateri napadajo Carterjevo “j^vi češ da je izšla iz zadeve srss^sj^ism plomatsko zmago Sovjetske Po prihodu v Moskvo je. ^L^fr la Vlasova izročila tiskovni «*■’ ^ ji TASS svojo izjavo, v katej1. » vi, da je bil poskus amenš^ eTl ij blasti, da jo zadržijo v Zd državah nasilno dejanje do nje, temveč do vseh žensk in otrok, ki so bib na . vi Vlasova, je imel le en f Kdor je vso zadevo organ Uti odnose med Sovjetsko zvelfl Združenimi državami. založba borec ljubljana miklošičeva 28 Andre Lacaze: Predet knjiga franco-je čez noč po-najbolj branih Zanimiva in napeta skega avtorja, ki se vzpela na lestvico del (nekateri recenzenti pa celo govorijo o «evropski uspešnici«), pripoveduje o taboriščnikih v Podljubelju (podružnica taborišča Mauthausen), ki so jih Nemci nasilno vpregli za kopanje predora. Čeprav je delo napisano kot privlačen roman, sloni na objektivnih dejstvih in osebnih doživetjih. V tem taborišču so bili zaprti poieg Francozov še Čehi, Poljaki, Rusi, Slovenci in so seveda bili ilegalno povezani s slovenskimi partizani (kokrškim odredom) in zavednimi okoliškimi kmeti in je torej knjiga tudi prepričljiva podoba skupnega boja proti okupatorju. 591 strani NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo ANDR6 LACAZE — PREDOR — cena 360.00 ND Podpisani(a): Natančen naslov: Zaposlen(a); PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal tako| s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj) r-itum: Podpis: Naročilnice odpoSI|ite na naslov: .ALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28. Ljubljana Knjiga je na razpolago tudi v 7tiaitu knfoatni • Ul. sv. Frančiška 20, TRST