ŠTEVILKA 6/2023 naš Stik 3 UVODNIK Pred nami so leta velikih izzivov Dogodki '24 Energetika in regulativa '24 Ženske v energetiki '24 Energetika in okolje'24 11. Vrh o novostih regulative, omrežij in trga za leto 2024 Ljubljana, 24. januar 2024 11. Vrh o novostih regulative, omrežij in trga za leto 2024 Ljubljana, 24. januar 2024 3. Vodilno srečanje Skupaj za pot iz krize Ljubljana, 7. marec 2024 13. Vrh zelene energetike Brdo pri Kranju, 10. april 2024 Energetika in finance '24 Energetika in regulativa '24 Inovacija energetike '24 Energetika in pravo '24 Brane Janjić urednik revije Naš stik 16. Vrh inovativnih v energetiki Brdo pri Kranju, 2. - 3. oktober 2024 15. Vrh energetikov in pravnikov 13. november, 2024 EU Regional Digital Energy Summit '24 Digitalisation Beyond Imagination V spričevalo o zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo lahko tudi letos zapišemo oceno odlično, pri čemer gre velika zasluga za to predvsem vzdrževalnim ekipam in njihovim podpornim službam, ki so ob letošnjih zimskih, poletnih in jesenskih ujmah znova dokazale, da so tudi v najtežjih delovnih razmerah pripravljene storiti vse, da bi odjemalcem čim prej zagotovili vsaj zasilno oskrbo z električno energijo. Ljubljana, December 4 – 5, 2024 1. Forum Energetika in finance Zelene naložbe: pot do donosne prihodnosti Ljubljana, 29. maj 2024 Z naprednimi znanji vas podpiramo pri vašem ambicioznem zelenem energetskem in digitalnem prehodu. Vabljeni. Srečno v 2024! Prosperia, d. o. o. I www.prosperia.si I e: info@prosperia.si I t: + 386 (0)1 437 98 61 I m: + 386 (0)31 717 599 Medletne primerjave sicer kažejo, da se pogostost in inten­ zivnost izrednih dogodkov povezanih z divjanjem narave povečuje, ter da je škode, ki ob tem nastaja, tudi v elektroener­ getskem sistemu vse več. Tako je ocenjena neposredna ško­ da samo na energetski infrastrukturi skupaj z intervencijskimi stroški po letošnjih poplavah presegla 32 milijonov evrov. Pri tem je bilo najbolj poškodovano distribucijsko omrežje, torej ravno tisto, v katerega bi po nekaterih ocenah do konca de­ setletja morali investirati celo trikrat več kot doslej in naj bi bilo nosilec zelene preobrazbe. Svetovni klimatologi že nekaj let opozarjajo, da se nam čas za ukrepanje in konkretna dejanja vse bolj izteka, ter da pod­ nebne spremembe postavljajo vse večje izzive tudi pred ener­ getske sisteme. Ocenjuje se, da je trenutno zaradi poplav ogroženih že 23 odstotkov svetovnih zmogljivosti za proizvod­ njo električne energije, pri čemer se pričakuje, da se bo ta de­ lež v primeru segrevanja ozračja za stopinjo in pol povečal na 37, v primeru dveh stopinj na 41 in v primeru treh stopinj in pol celo na 48 odstotkov. Še posebej naj bi bila ob tem iz­ postavljena hidroproizvodnja, ki je ta hip največji vir obnovljive energije na svetu, saj predstavlja približno 60 odstotkov vse proizvodnje obnovljivih virov in 16 odstotkov celotne proizvod­ nje električne energije. Navedene številke vsekakor niso dobra popotnica v priza­ devanjih za nujen podnebni preobrat, v katerem naj bi po­ membno vlogo odigrala prav energetika, ki naj bi bila tudi odgovorna za približno tretjino vseh emisij toplogrednih plinov. Zavedanje, da je treba ukrepati, in to takoj, sicer že nekaj časa obstaja in do konca desetletja smo si zastavili tudi celo vrsto ambicioznih ciljev. Do uresničitve teh pa nas čaka še dolga in zahtevna pot, na kateri bo v naslednjih letih treba pokazati vsaj toliko srčnosti in sodelovanja, kot ga je bilo videti ob odpravlja­ nju posledic letošnjih naravnih ujm. 4 vsebina naš Stik POGOVORI 5 Mag. Klemen Dragaš, ELES Razvojni načrt je preplet znanj vseh področij v Elesu 6 Mag. Blaž Dobravec, Elektro Gorenjska Računalništvo in energetika z roko v roki 10 Dr. Sreten Davidov, Elektro Ljubljana Razmah e-mobilnosti bo krojil navade posameznika 14 Dr. Nevena Srećković, Elektro Maribor Načrtovanje omrežja postaja vse kompleksnejše 18 Matjaž Klančnik, Elektro Celje Razvoj omrežij v luči sodobnih trendov 22 DOGODKI LETA 2023 DOGODKI LETA 2023 POGOVORI 26 Dr. Anamarija L. Mrgole, Dravske elektrarne Maribor Tudi vetru moramo dati priložnost 50 Jan Lokar, GEN energija Prihodnost energetike je v kombinaciji virov energije 54 Dr. Polona Batagelj, GEN-I Ključ uspeha je v trajnostni prihodnosti 58 Peter Jan, Nuklearna elektrarna Krško Projektne spremembe so prava jedrska politehnika 62 Mag. inž. el. Luka Zidarič, Elektroinštitut Milan Vidmar Simulacijski modeli so naše najmočnejše orodje 66 Alja Planinc, Hidroelektrarne na Spodnji Savi Nikoli se ne nehamo učiti Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjić Novinarji: Polona Bahun, Katarina Prelesnik in Mare Bačnar Lektorica: dr. Alenka Čuš Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici in zadnji strani: iStock Naklada: 2.007 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 15. februarja 2024, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 31. januarja 2024. ČASOPISNI SVET Predsednica: Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) ČLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Majna Šilih (DEM) Jana Babič (SEL) 70 Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovičič ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Tamara Kos (HESS) Martina Merlin (TEB) Mateja Pečnik (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivančič (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Rok Istenič (GEN-I) 6 naš Stik besedilo in fotografija: Polona Bahun Razvojni načrt je preplet znanj vseh področij v Elesu Mag. Klemen Dragaš je bil že na začetku poklicne kariere v Elesu potisnjen v razvojne vode. Z delom v Elesu je začel leta 2007 v Službi za razvoj elektroenergetskih sistemov v takratnem Sektorju za obratovanje sistema. Njegovo delo je obsegalo vse, kar je bilo povezano z razvojnim načrtom, z dolgoročnimi analizami in s sodelovanjem z Evropskim združenjem sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja (ENTSO-E) na področju načrtovanja prenosnih omrežij. Ob reorganizaciji leta 2013 je ta služba prešla v takrat novoustanovljeno Področje za upravljanje s sredstvi in projekti ter se preoblikovala v Službo za načrtovanje omrežja. Marca 2013 je postal vodja te službe, v letu 2021 pa je prevzel še dodatne odgovor­ nosti kot pomočnik direktorja področja. Delo vodje Službe za načrtovanje omrežja je opravljal do oktobra letos, ko je prevzel vodenje Področja za upravljanje s sredstvi in projekti. V vsem tem obdobju je bil aktivno vključen v načrtovanje omrežja, iskanje re­ šitev in odgovorov na izzive prihodnosti ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z električ­ no energijo. ELES MAG. KLEMEN DRAGAŠ Služba za načrtovanje omrežja je zadolžena za izdelavo Razvojnega načrta prenosnega sistema RS. Naloga je precej zahtevna, kako se sploh lotiti priprave takšnega dokumenta in kakšna znanja so potrebna? Vloga te službe pri pripravi razvojnega načrta je ključna in obsežna, sama priprava pa je izredno zahtevna in običajno zahteva več kot eno leto dela. Pri tem pa velja omeniti, da razvojni načrt obnavljamo vsaki dve leti in je plod skupnega dela več oddelkov v Elesu. Razvojni načrt je namreč multidimenzionalen in posega na različna področja energeti­ ke, to je obratovanja omrežja, informacijskih tehnologij, področje financ in podobnega, zato brez skupnega napora z drugimi področji v Elesu takšnega dokumenta ne bi bilo mogoče pripraviti. Dokument se tudi stalno dopolnjuje z aktualnimi vsebinami. Tak pri­ mer je vidik trajnostnega vlaganja Elesa in vidik razvojno raziskovalnih aktivnosti Elesa, ki so enako pomembna kot vsa druga vlaganja za družbo. Poleg notranjega sodelova­ nja je za razvojni načrt bistveno tudi partnerstvo z zunanjimi deležniki, kot so proizvodna in elektrodistribucijska podjetja ter veliki odjemalci. Z vsemi deležniki tesno sodelujemo, da vključimo in uskladimo tudi njihove razvojne načrte z našimi cilji. 7 8 naš Stik Če smo se v preteklosti v procesu izdelave razvojnih načrtov osredotočali predvsem na tehnično znanje, povezano z delo­ vanjem omrežja, smo v zadnjem obdobju dosegli znaten na­ predek. Danes razvojni načrt ni več zgolj tehnično delo, temveč združuje tehniko s finančnimi oziroma ekonomskimi vidiki. Prav tako smo razširili svoje znanje na okoljske vidike, ki so postali eden ključnih segmentov pri načrtovanju. Sodobno na­ črtovanje omrežij zahteva multidisciplinarno znanje, še posebej zdaj, ko se pojavljajo nove tehnologije in koncepti. jo pri pripravi. Še vedno pa vidim možnosti nadgradnje doku­ menta, kar bomo zasledovali pri pripravi naslednjih razvojnih načrtov. Kaj vse je potrebno zagotoviti, da je pripravljen kakovosten razvojni načrt? Eden izmed najpomembnejših dejavnikov so zagotovo kakovo­ stni vhodni podatki. Slednje na primer vključuje od stanja opreme do tega, kaj se je z opremo skozi njeno življenjsko dobo dogaja­ lo, za kar lahko razvijemo kazalce in izdelamo primerno oceno ter Kaj je namen tega dokumenta in kaj vse je pri njegovi ukrepe. Prav tako so pomembni kakovostni podatki, na osnovi pripravi treba upoštevati? katerih lahko pripravimo napoved porabe. Zelo pomembno je še, Z razvojnim načrtom želimo vsem deležnikom predstaviti razvoj kaj se bo dogajalo s proizvodnjo, predvsem v smislu lokacij, tipa omrežja, ki bo v prihodnosti vsem uporabnikom omogočal dol­ in količine. Vitalen del zgodbe so tudi podatki iz distribucijskega goročno zanesljivo napajanje in prenos ter kakovostno električ­ omrežja. Spremembe na distribucijskem omrežju bodo namreč v no energijo. prihodnosti vplivale tudi na prenosno omrežje, zato sta poznava­ Sam proces priprave razvojnega načrta lahko precej dob­ nje njegovega stanja in možnosti razvoja nujna. ro spoznamo iz samega dokumenta Razvojni načrt, ki ga javno Izjemno velikega pomena je sodelovanje v ENTSO-E, saj tam objavljamo vsaki dve leti, saj so poglavja dokumenta razvršče­ dobimo tudi razvojne modele naših sosedov. Dogajanje v sose­ na na način, ki sledi procesu priprave. Tako je za informacijo ščini namreč bistveno vpliva tudi na razmere v Sloveniji, zato je o tem, kakšno omrežje potrebujemo, najprej treba napoveda­ poznavanje razvoja v tujini nujno. Angažma, ki ga vlagamo v so­ ti odjem električne energije v bodoče, pri čemer je že sama delovanje z ENTSO-E, se nam poplača na dolgi rok. Ekipa Službe napoved odjema svojevrsten iz­ za načrtovanje omrežja je vključena ziv. Slednje še posebej velja v da­ v številna razvojna delovna telesa v našnjih razmerah, ko živimo v času ENTSO-E, kar je le za štiri zaposlene, obsežnih sprememb in smo na poti ob množici drugih nalog, zelo zahtev­ zelenega energetskega prehoda. no. Ključni so dobri in prijazni odnosi ter Pomemben dejavnik, ki ga je treba Za kakovosten razvojni načrt je vzgledna klima med sodelavci, s čimer upoštevati, je tudi razvoj proizvod­ potrebna ocena količine investicij v v Področju za upravljanje s sredstvi in nje in kako se proizvodnja elek­ omrežju, prav tako pa tudi podatek projekti že do sedaj nismo imeli težav. To trične energije veže na odjem. V kje in kdaj. Pri tem je zelo pomemb­ energijo bi radi ohranjali tudi z drugimi preteklosti je bilo v Sloveniji pešči­ na izbira primernih simulacijskih oro­ področji, saj le takšno okolje omogoča ca večjih centraliziranih proizvodnih dij. V zadnjem času smo prešli na enot, zato je bila naloga napovedo­ prvovrstne rezultate. modernejša analitična orodja, ki so vanja bistveno lažja. Za prihodnost sposobna izvajati poglobljene in mul­ obstajajo zelo različne napovedi: od tiscenarijske analize, saj omogočajo, gradnje drugega bloka jedrske elektrarne, do masovne proiz­ da z orodjem preverimo množice različnih stanj odjema in proiz­ vodnje iz OVE, predvsem iz sončnih elektrarn, pri čemer se vodnje za vsako uro v letu za stanje v prihodnosti. Na podlagi tega bodo pojavljali različno visoki presežki poleti ter njihov manj­ dobimo vpogled v možno prihodnje dogajanje, pričakovani čas ko v zimskem času. Omenjena scenarija sta popolnoma različ­ obremenjenosti posameznih elementov in kateremu delu omrež­ na in zahtevata precej drugačno omrežje, zato je scenarijska ja dati večjo pozornost. To je bistvenega pomena za načrtovanje obravnava razvoja nujna. vlaganj, pomembno pa je tudi ustrezno finančno ovrednotiti pot­ Ključno vlogo pri investicijskih odločitvah ima tudi stanje ob­ rebna vlaganja. Slednje je v zadnjem času zaradi obsežnih gibanj stoječega omrežja. V PUSP za izbrane elektroenergetske ele­ cen ter drugih okoliščin precej težka naloga. Stalno pa pri ocenje­ mente redno ocenjujemo dejansko stanje izbranih elementov, vanju višine vlaganj težimo k temu, da poskusimo razvojni načrt kakšna je še njihova pričakovana preostala življenjska doba in čim bolj podrobno oceniti. Gre za pomemben korak, saj so od kakšno tveganje lahko pričakujemo, če bo opazovani element tega odvisni nadaljnji koraki, ki jih mora narediti ELES. izpadel iz omrežja. Ta nabor se vsako leto postopoma širi, iz­ Ali in kako bi se dalo ta dokument še izboljšati? boljšujejo pa se tudi metode in načini ocenjevanja stanj, izjem­ no pomembno je tudi sodelovanje z našimi kolegi na terenu. Izboljšave so bile že sedaj stalnica priprave razvojnih načrtov. Ob Če zaznamo potrebo po zamenjavi elementov, se tovrstno vla­ njegovi vsakokratni prenovi namreč vedno poskrbimo za aktua­ ganje na primeren način umesti v razvojni načrt. Celoten na­ liziranje vsebin, pa tudi po potrebi podpornih in organizacijskih bor vlaganj v razvojnem načrtu tudi finančno ocenimo. Zelo aktivnosti, ki prispevajo k učinkovitejši izdelavi dokumenta. Ver­ pomemben del celotne sestavljanke je prav tako predstavi­ jamem, da bomo določene izboljšave uvedli tudi pri izdelavi nas­ tev dokumenta javnosti, zato tudi temu delu namenjamo veliko lednjega dokumenta, ki bo dokončan v prihodnjem letu. pozornosti in v zadnjih letih skrbimo tudi za oblikovanje doku­ Tak primer je natančnejše ocenjevanje vrednosti investicij menta. Ko se ozrem nazaj na opravljeno delo, sem ponosen, v luči razmer na svetovnih trgih. Dodano vrednost bo pred­ prav tako tudi na vse sodelavce, ki so ali še vedno sodeluje­ stavljalo tudi vključevanje več vsebin upravljanja s sredstvi, saj je planiranje ena najpomembnejših faz v življenjskem ci­ klu sredstev z velikimi tveganji, ki jih je potrebno obvladovati. Prav tako pa pričakujemo dodajanje novih vsebin, tudi v po­ vezavi z vzpostavljanjem polnilne infrastrukture, infrastrukture za priključevanje proizvodnje iz OVE ter v povezavi s potreb­ nim razvojem distribucijskega omrežja. Te predstavljajo sodo­ ben pogled na prihodnje dogajanje v omrežju in možen razvoj omrežja, predvsem tudi s stališča dopolnitve in podpore vla­ ganj v klasično infrastrukturo. Poudarek bo tudi na še tesnej­ šem sodelovanju različnih služb Elesa v pripravi razvojnega dokumenta, čeprav je to sodelovanje na visoki ravni že sedaj. Verjamem pa, da je vedno še prostor za izboljšave. Kateri projekti so v ospredju zadnjega razvojnega načrta za obdobje od leta 2023 do leta 2032 in koliko sredstev naj bi porabili zanje? ELES v razvojnem načrtu prenosnega sistema za obdobje do leta 2032 načrtuje investicijska vlaganja v skupni vrednosti 826 milijo­ nov evrov. S tem nadaljuje svoj največji investicijski cikel od svoje ustanovitve, pri čemer v ospredje postavlja dokončanje vrste ve­ likih investicijskih projektov in raziskovalno razvojne aktivnosti ter razvoj projektov s področja pametnih omrežij in razvoj koncep­ tov povečevanja izkoriščenosti obstoječega prenosnega omrež­ ja. Izmed večjih projektov naj izpostavim rekonstrukcijo 2 x 110-kV daljnovoda Gorica-Divača, 110-kV kablovod med Koprom in Izo­ lo, obnovo 110-kV daljnovoda Divača-Pivka-Ilirska Bistrica, vzpo­ stavitev 2 x 110-kV daljnovoda Brestanica-Hudo in obnovo 110-kV voda Kočevje-Hudo. Na 220-kV nivoju bo pomembna povezava proti Ravnam in nova RTP, s čimer bomo zagotovili dolgoročno zanesljivost obratovanja tega dela Slovenije ter dokončanje za­ menjave velikih energetskih transformatorjev za napajanje različ­ nih slovenskih regij. S področja pametnih omrežij je najvidnejše vlaganje v projekt GreenSwitch, ki postopoma prehaja v svojo na­ jintenzivnejšo fazo. Posebna pozornost je v aktualnem razvojnem načrtu namenjena razvoju infrastrukturnih projektov, ki bodo nuj­ ni za priklop večjih sončnih elektrarn in bodo s tem nudili močno podporo razogljičenju Slovenije. V kolikšni meri so se uresničili predhodni razvojni načrti? V službi za načrtovanje omrežja smo v sklopu pregleda predhod­ nih razvojnih načrtov izdelali primerjalno analizo, katere glavni namen je bil ravno pregled uresničitve predhodnih razvojnih na­ črtov in preteklih predvidenih scenarijev razvoja porabe in pro­ izvodnje električne energije. Razvojni načrti so namreč že več kot 15 let zasnovani na scenarijskem modelu, pri čemer pa ve­ lja upoštevati, da scenariji niso plani in ne napovedi, ampak so ocene, ki se uporabljajo kot indikativne vrednosti, s katerimi opi­ šemo, kakšno bodoče dogajanje in razmerja smemo pričakova­ ti, če bodo uresničene temeljne predpostavke posameznega scenarija. Pri tem so bili pretekli razvojni scenariji vedno postav­ ljeni na način, da so obsegali različno stopnjo pričakovanega prihodnjega razvoja, to je od scenarijev s pretežno bolj inten­ zivnim razvojem določenih vplivnih dejavnikov, na primer več električnih vozil, več ogrevanja na elektriko ipd., do scenarijev z nižjo pričakovano stopnjo prihodnjega razvoja. Slednje priprav­ ljamo tako, da poiščemo zmerno možnost napredka Slovenije ob trenutnih danostih in ob trenutnem poznavanju, kam se lah­ ko še premaknemo. 9 Primerjalna analiza na področju sprememb odjema električne energije je pokazala, da je bila Slovenija do sedaj vedno naj­ bližje prav scenarijem zmerne rasti, najbolj oddaljena pa od scenarijev, ki so sledili ambicioznim energetskim politikam. Ugo­ tavljamo prav tako, da so zmerni scenariji uspešno napovedali tudi razvoj večjih proizvodnih enot, ki smo ga doživeli v Sloveniji. Sem pa po drugi strani izjemno zadovoljen, da je Eles uspeš­ no izpeljal večino projektov, ki so bili v preteklosti uvrščeni v ra­ zvojne načrte oziroma so trenutno še v izvajanju. To priča o tem, da je nabor projektov v razvojnih načrtih stabilen, kar je s stali­ šča procesa vlaganj izredno pomembno. Je pa razvojni načrt živ dokument, ki se odziva na nove potrebe in se zato v nabor vla­ ganj dodajo vlaganja, za katere zaznavamo dodatno potrebo. S 1. oktobrom ste prevzeli vodenje Področja za upravljanje s sredstvi in projekti. Kakšne cilje ste si zastavili za svoje delo in kaj so bile prve delovne naloge? Prve delovne naloge so bile povezane predvsem s prilagodi­ tvijo dela Področja za upravljanje s sredstvi in projekti, tudi v povezavi z novimi in obsežnimi nalogami, ki smo jih z oktob­ rom prevzeli s pripojitvijo družbe SODO. S sodelavci se tudi ak­ tivno pogovarjamo o oblikovanju prihodnjih aktivnosti področja in prioritet našega dela za prihodnjih pet let. Zelo aktivno na­ meravamo delati na zastavljenih vsebinah Strateškega plana upravljanja s sredstvi, ki je bil pred kratkim potrjen, in v skladu z njim tudi izvajati aktivnosti na različnih področjih. Pomembno se mi zdi tudi aktivno komuniciranje vsebin dela področja. Kar si želim in bom podpiral še naprej, je tesno sodelovanje z drugimi področji, saj smo povezana celota. Razvojni načrt je lepa zgod­ ba, ki kaže, kako so prepletena čisto vsa področja. Brez tega so­ delovanja razvojni načrt v takšni obliki ne more nastati. V našo sredino želim privabiti mlajše kadre, saj se bomo v področju v kratkem soočili z valom upokojevanj, zato je treba poskrbeti za dodatne okrepitve. Kje vidite prihodnje izzive in kje so še možnosti za razvoj tega področja? Trenutni pogled je usmerjen predvsem v oblikovanje našega sred­njeročnega plana aktivnosti in dela, pri čemer del aktivnosti že izhaja iz omenjenega strateškega plana upravljanja s sred­ stvi. Zagotovo se je treba premakniti na področjih odločanja o infrastrukturi na podlagi vseh dostopnih podatkov. Podporo od­ ločanju bomo dopolnili s sistematičnim in bolj celovitim zbira­ njem potrebnih podatkov ter pripravo informacij za odločanje na uporabniku prijazen način, za kar bo ključno aktivno sodelova­ nje z drugimi področji. Na področju načrtovanja omrežja so za­ gotovo potrebne dodatne metodologije, s katerimi bomo lahko še bolj podrobno simulirali, kaj se lahko zgodi v omrežju. V diagnostično analitskem centru (DAC) načrtujemo vzposta­ vitev stičišča poslovnih, tehničnih rešitev in vizualizacij, prav tako pa tudi postavitev ločenega SCADA sistema za sprotno spre­ mljanje stanja naših elementov v omrežju. Sliši se le kot nekaj besed, vendar je v ozadju veliko aktivnosti, kar bo zahtevalo zelo veliko truda in seveda sodelovanja z drugimi področji. 10 naš Stik besedilo in fotografija: Mare Bačnar Računalništvo in energetika z roko v roki Globoka strast in osredotočenost na razvoj umetne inteligence sta zaznamovali pot Blaža Dobravca. V družbi Elektro Gorenjska deluje kot podatkovni znanstvenik. Po njegovem mnenju bodo napredki v podatkovni znanosti in umetni inteligenci ključni za izboljšanje obvladovanja različnih sistemov znotraj energetike. Zadnja tri leta je svoje znanje in veščine usmeril v elektroenergetiko kot raziskova­ lec v Elektru Gorenjska, kjer se poglobljeno ukvarja z globokim učenjem, Pythonom, React.js in vpeljevanjem novih tehnologij v distribucijo. Svojo strast do razumevanja sveta nadgrajuje z doktoratom iz računalništva na Fakulteti za računalništvo in infor­ matiko, Univerze v Ljubljani, pred tem pa je magistriral iz matematike in računalništva na Fakulteti za matematiko in fiziko. Kako pomembni za napredek so podatki v elektroenergetiki in s čim se trenutno ukvarjate na Elektru Gorenjska? Osebno se ukvarjam s podatkovnimi sistemi, vključno z geografskimi informacijskimi in sistemi IT. Moje osrednje delo je podatkovna analitika, pri čemer so podatki ključ­ ni, ne pa vzpostavitev samih sistemov. Vendar pa brez ustreznih sistemov podatki ne morejo nuditi prave vrednosti. Govorimo o energetiki, kjer so izboljšave bistvene. Čeprav velja energetika za precej konzervativno panogo, se v zadnjem obdobju raz­ vija zelo intenzivno. Velik napredek je tudi še mogoč, še posebej z uporabo podat­ kov za spremljanje in odločanje v realnem času. ELEKTRO GORENJSKA MAG. BLAŽ DOBRAVEC Kaj omogoča inovacijsko orodje »Housing Capacity« in kakšen pomen ima za vas prejeto bronasto priznanje na natečaju za inovacije v energetiki v Zasavju? To orodje ima dve glavni funkcionalnosti. Prvič, omogoča nam, da v nekaj minutah pri­ demo do izračuna, kako veliko sončno elektrarno lahko posamezni uporabnik posta­ vi na streho, ob upoštevanju omejitev omrežja. Avtomatizirali smo postopek tako, da ga lahko enostavno uporablja uporabnik sam. Na portalu Moj Elektro smo vzpostavili obrazec, ki uporabniku omogoča, da izračuna informativno oceno zmogljivosti sonč­ ne elektrarne na svoji strehi sam. Prejeto bronasto nagrado na natečaju za inovacije v energetiki vidimo kot priznanje za inovativnost tega orodja in poenostavitev, ki jo 11 12 naš Stik ta prinaša uporabnikom. Zame predstavlja potrditev, da gremo v pravo smer. Gre za več kot le lovoriko; ta nagrada nas spod­ buja ter nam daje večji zagon in motivacijo za nadaljnje delo. Naš cilj je še večji trud, še boljši rezultati in nadaljnje inovacije. algoritmov, sistematičnega pristopa ter logičnega razmišljanja. Slednje mi omogoča, da razumem kompleksne koncepte v energetskem sektorju ter prepoznavam povezave med različ­ nimi sistemi. S to osnovo lažje analiziram podatke, optimiziram procese in modeliram sisteme na področju energije. Kateri so še primeri inovativnih energetskih projektov, v Posebno prednost vidim v tem, da matematiki nismo «ome­ katerih ste sodelovali v Elektru Gorenjska? jeni« na specifična področja, kot je na primer bančništvo ali V okviru raziskav in razvoja znotraj Elektro Gorenjske se in­ energetika. Ta prilagodljivost mi omogoča, da s sistematič­ tenzivno ukvarjamo z inovativnimi nim pristopom razmišljamo o pro­ projekti, predvsem v začetnih fazah blemih na povsem drugačen način razvoja. Naš oddelek se osredotoča in prinašamo inovativne rešitve. S na testiranje in uvajanje novih tehno­ takšnim pogledom se lahko hit­ logij v energetiko (s poudarkom na ro naučim osnov energetike ter distribuciji električne energije). Ko uporabim svoje znanje matema­ V večini primerov pri uporabi sem se pridružil leta 2022, smo za­ tike in računalništva za analizo in algoritmov strojnega učenja je ključni čeli projekt, ki je preučeval različne izboljšanje energetskih sistemov. izziv dejanska uvedba sistemov v tehnologije strojnega učenja ter nji­ Kombinacija mojega ozadja v ra­ procesno okolje. Te metode pogosto hovo morebitno uvedbo v obstoječe čunalniški znanosti in matematiki delujejo na podlagi verjetnosti, kar procese električne distribucije. Po­ s pridobljenim znanjem s področ­ v energetiki, kjer zahtevamo visoko leg tega smo razvili projekte za avto­ ja energetike mi omogoča, da se stopnjo zanesljivosti, lahko predstavlja matizacijo procesov, kot je Housing s svežim in kritičnim vidikom lotim težavo. Capacity, ki predstavlja korak naprej izzivov v energetskem sektorju, še k večji učinkovitosti in avtomatizaciji posebej na področju distribucije določenih procesov znotraj podjetja. električne energije. Od lani ste tudi član Svetovnega energetskega sveta. Kakšno vlogo imate tam? Svetovni energetski svet, katerega član sem postal lansko leto, je fokusiran predvsem na oblikovanje energetske politike, ne le na lokalni ravni, temveč tudi na ravni Slovenije, Evrope in sveta. Moja vloga v tem svetu ni zgolj operativna in omejena na Elektro Gorenjsko, temveč obravnava tudi sodelovanje pri oblikovanju inovativnih projektov z različnimi partnerji po Evro­ pi in širše. Gre za priložnost za razvijanje novih projektov, ki segajo preko domene distribucije električne energije, in vklju­ čujejo tudi druge energetske vire. Kateri so primeri vašega sodelovanja v Svetovni energetski skupnosti in katere dejavnosti ste tam izvajali? V sklopu svetovne energetske skupnosti smo sodelovali v dveh projektih oziroma svetih. Prvi svet, v katerem sodelujem tudi jaz, se osredotoča na reševanje energetske krize v Evropi. Tam so dejavnosti manj operativne in bolj usmerjene v analizo zakono­ daje ter možnosti njene izvedbe. Sodelujemo pri razumevanju, kako Evropa rešuje dilemo glede energetske krize, ter razisku­ jemo možnosti, ki jih omogoča obstoječa zakonodaja. Kako vaše ozadje v računalništvu in matematiki vpliva na vaše razumevanje in razvijanje rešitev za energetski sektor? Moje izobraževanje v računalništvu in matematiki je bistve­ no vplivalo na način, kako pristopam k razumevanju in snova­ nju rešitev na področju energetike. Kot posameznik s temeljitim ozadjem v matematiki sem razvil sistematičen način reševanja kompleksnih problemov. Ta pristop, ki temelji na analitičnem raz­ mišljanju, mi omogoča, da se hitro naučim in prilagodim novim področjem, v tem primeru energetiki. Matematika in računalni­ ška znanost sta me naučili reševati težave s pomočjo natančnih Kako je umetna inteligenca vključena v projekte Elektra Gorenjska na področju energetike? Elektro Gorenjska je vključena v več projektov, ki uporabljajo umetno inteligenco na različnih področjih. En primer takšne­ ga projekta je razvoj modela strojnega učenja v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za računalništvo in in­ formatiko ter Elektro Gorenjska, ki ga podpira tudi Agencija za raziskovalno dejavnost Slovenije (ARRS). Konkretno, pro­ jekt je bil osredotočen na avtomatizirano upravljanje s fleksibil­ nostjo končnih uporabnikov za izboljšanje napetostnih razmer v omrežju. Projekt je bil usmerjen v uporabo umetne inteli­ gence za reševanje izzivov v elektroenergetiki. Osrednji cilj je bil izboljšanje kakovosti električne energije v omrežju z upo­ rabo naprednih algoritmov strojnega učenja. Znotraj tega je bilo razvito avtomatizirano upravljanje s fleksibilnostjo končnih uporabnikov. Projekt je vključeval identifikacijo in upravljanje z elementi pri končnih uporabnikih (sončne elektrarne, hranilni­ ki električne energije). Ta identifikacija je omogočila boljši pre­ gled nad obremenitvami in potencialnimi viri nestabilnosti v omrežju. Z uporabo algoritmov strojnega učenja, še posebej koncepta spodbujevalnega učenja, je bil razvit sistem, ki avto­ matizirano upravlja z delovanjem aktivnih elementov. Ta sistem je bil naučen izvajati določene akcije, ki so izboljšale kakovost električne energije, zlasti v smislu izboljšanja napetostnih raz­ mer v omrežju. Kakšne prednosti prinaša ta projekt Elektru Gorenjska in odjemalcem? Z uporabo takšnih inovativnih rešitev je Elektro Gorenjska pri­ dobila orodja in tehnologije, ki ji omogočajo boljši nadzor nad omrežjem, kar vodi v stabilnejše delovanje in manjše možnosti za izpade električne energije. Končni uporabniki, naročniki Elek­ tra Gorenjska, imajo koristi zaradi bolj stabilnega in zanesljivega dobavnega omrežja, kar omogoča boljšo kakovost elek­trične energije in manjše težave z napetostnimi razmerami. 13 ostaja ključni del energetike. Sedaj se avtomatizacija premika bolj proti podatkovni znanosti, kjer se odločitve sprejemajo na podlagi analize podatkov. Ta premik kaže, kako podatkovna znanost spreminja energetiko. Zmožnost pridobivanja infor­ macij in sklepanje na podlagi vzorcev omogočata boljše po­ slovne odločitve. Pa vendar je pomembno opozoriti, da kljub temu, da stroj ali koncept umetne inteligence poda mnenje ali akcijo, končna odločitev še vedno ostaja v rokah ljudi. Kako vidite vpliv umetne inteligence na prihodnost energetskih praks, še posebej glede na vaše strokovno znanje na tem področju? V večini primerov pri uporabi algoritmov strojnega učenja je ključni izziv dejanska vpeljava teh sistemov v procesno okolje. Te metode pogosto delujejo na pod­ lagi verjetnosti, kar v energetiki, kjer zahtevamo visoko stopnjo zaneslji­ vosti (navadno 100-odstotno), lahko predstavlja težavo. V primerih, ko je stopnja zanesljivosti nekoliko nižja, V večini primerov pri uporabi recimo 99,8- ali 99,9-odstotna, se algoritmov strojnega učenja je ključni pojavlja vprašanje, kako se bo uredi­ izziv dejanska vpeljava teh sistemov lo preostalih 0,1 odstotka. V zadnjem v procesno okolje. Te metode pogosto času se intenzivno ukvarjamo tudi delujejo na podlagi verjetnosti, kar s tem področjem, še posebej, kako v energetiki, kjer zahtevamo visoko reagirati na ta majhen odstotek in ali stopnjo zanesljivosti; navadno obstajajo rešitve za takšne situacije. 100-odstotno, lahko predstavlja Poskušamo ohranjati varnost znotraj težavo. V teh primerih, ko je stopnja dinamičnih sistemov, četudi se zgodi zanesljivosti nekoliko nižja, recimo v tem majhnem deležu kaj nepred­ 99,8 ali 99,9-odstotna, se pojavlja vidljivega. Ali bi lahko razpravljali o nedavnih razvojih oziroma prebojih na področju obnovljivih virov energije, ki so pritegnili vašo pozornost in obetajo za prihodnost? Nedvomno. V zadnjem času opa­ žamo pomembne premike na po­ dročju obnovljivih virov energije. Z vključevanjem teh virov v naša energetska omrežja vpeljujemo potencial za čistejšo energijo v na­ ših energetskih sistemih. A je ključ­ no poudariti, da kljub temu izzivi ostajajo. Izključno sončne elektrar­ ne na primer še niso dovolj, da bi vprašanje, kako se bo rešilo preostalih dosegli popolno preoblikovanje v 0,1 odstotka. Kako vidite vključitev tehnologij nizkoogljično ali brezogljično druž­ globokega učenja v prispevanju bo. Potrebni bodo nadaljnji tehno­ k napredkom na področju loški napredki in razvoj, zlasti na energetike, zlasti pri Elektru Gorenjska? področju shranjevanja energije. Trenutno se soočamo s po­ Tehnologija globokega učenja je del širšega koncepta stroj­ manjkanjem dolgoročnih tehnoloških rešitev za shranjevanje. nega učenja, ki se uporablja v dinamičnih sistemih, kot je av­ Izziv predstavljajo tudi potencialni, še čistejši načini generiranja tomatizirano upravljanje nizkonapetostnega distribucijskega energije. Ključ do uspeha bo pametno premišljena in uravno­ omrežja. Vendar pa ni izključno glavna komponenta, ki se upo­ težena zmes različnih tehnologij. Zdi se, da lahko ta kombi­ rablja v tem kontekstu. V Elektru Gorenjska na primer obsta­ nacija tehnologij prinese zeleno prihodnost, bo pa za dosego ja kompleksen nadzorni sistem, ki se sooča z več deset tisoč tega cilja ključnega pomena nenehno inoviranje in razvoj no­ alarmi. Pametno procesiranje podatkov je ključno in na tej toč­ vih tehnologij. ki lahko metode strojnega učenja bistveno prispevajo. Kako pa se ti koncepti strojnega učenja specifično uporabljajo v Elektru Gorenjska? V Elektru Gorenjska se v nadzornem sistemu srečujemo s številnimi alarmi. Pametno procesiranje teh podatkov lahko izkorišča različne koncepte strojnega učenja. Med njimi so spodbujevalno učenje, kjer se uporablja za pridobivanje flek­ sibilnosti omrežja, nadzorovano učenje, ki se osredotoča na doseganje ciljev s podatki, ter nenadzorovano učenje, ki se uporablja, ko podatki niso povezani s specifičnimi cilji. Kako menite, da bodo napredki v podatkovni znanosti in umetni inteligenci izboljšali energetiko ali pa vplivali na njen nadaljnji razvoj? Napredki v podatkovni znanosti in umetni inteligenci bodo, včasih že tudi so, po mojem mnenju ključni za izboljšanje ob­ vladovanja različnih sistemov znotraj energetike. Učinkovito vključevanje teh naprednih tehnologij v energetska omrežja omogoča boljše upravljanje z dobavo in porabo energije. Po­ dobno pa tudi avtomatizacija, ki se je razvijala že zadnjih 30 let, 14 naš Stik besedilo: Polona Bahun, fotografija: Miha Fras Razmah e-mobilnosti bo krojil navade posameznika Dr. Sreten Davidov se je v družbi Elektro Ljubljana zaposlil novembra 2019. V Službi za tehnološki razvoj je najprej pomagal pri uvedbi novega sistema vodenja na distribucijskem omrežju SCADA/ADMS, ki so ga v družbi uvedli leta 2021, nato pa se posvetil e-mobilnosti, natančneje polnilni infrastrukturi za električna vozila. Leta 2018 je doktoriral na temo optimalnega načrtovanja polnilne infrastrukture, za doktorsko delo Načrtovanje polnilne infrastrukture za cestna vozila na električni pogon pa leta 2019 prejel Vodovnikovo nagrado, ki jo Fakulteta za elektrotehniko podeljuje za odmevna doktorska dela. Je tudi avtor izuma, za katerega je Elektro Lju­ bljana, kot prvo distribucijsko podjetje, letos prejelo patent, ki ga podeljuje Urad RS za intelektualno lastnino. ELEKTRO LJUBLJANA DR. SRETEN DAVIDOV Kako ste prišli do ideje za svoje doktorsko delo in kakšen je bil v raziskavi vaš glavni cilj? Po končanem magistrskem študiju na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko leta 2014 sem se prijavil na razpis za mladega raziskovalca in dobil delovno mesto pri prof. Milošu Pantošu v Laboratoriju za elektroenergetske sisteme ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, kjer sem bil zaposlen do leta 2019. Temo raziskovalne naloge je vnaprej postavil prof. dr. Miloš Pantoš. Doktorat sem zaključil maja 2018. Po enem letu sem objavil tudi že prvi strokovni članek na temo optimizacije izbire lokacij polnilnih postaj, ki uvaja nekaj novosti, in je tudi moj najbolj citirani članek. Pozneje sem napi­ sal še pet člankov na to temo. Znanstveno-raziskovalna naloga se ukvarja z optimizacijo polnilne infrastrukture z vidika zanesljivosti obratovanja omrežja, vzdrževanja in stroškov postavitve polnilnic ter s socialnega vidika, kar pomeni dostopnost polnilnic, udobje, pričakovanje vozni­ kov in drugo. V njej sem izdelal model, ki zajema vse razsežnosti in pripomore k op­ timalni izbiri lokacij glede postavitve polnilnih postaj za električna vozila. Do kakšnih zaključkov ste prišli pri doktorskem delu? Lokacijska optimizacija je novo področje pri postavljanju polnilne infrastrukture. Uporabil sem klasične metode za izbiro lokacije, potem pa to preslikal na področ­ 15 16 naš Stik je polnilne infrastrukture in prišel do zelo zanimivih rezultatov. Zaključek je, da moramo polnilno infrastrukturo postavljati po določenih kriterijih na način, ki je upravičen in jasen. Če nima­ mo jasnega izhodišča, zakaj to delamo, je vsaka investicija ne­ upravičena. To, ali upoštevamo prostorski ali električni ali pa socialno-politični model, mora biti povezano. Polnilnice morajo biti postavljene na za električna vozila dosegljivi razdalji in mo­ rajo večini uporabnikov zagotavljati visoko kakovost storit­ve polnjenja, ki je povezana z razpoložljivim časom polnjenja vo­ zil. Uvedel sem polnilno zanesljivost infrastrukture, kar pome­ ni izbiro vsaj ene lokacije v dometu električnega vozila. Drugo so kakovostne storitve polnjenja in tretje uvedba stohastič­ ne metode za modeliranje vhodnih spremenljivk v optimiza­ cijskem modelu. To je raziskovalni pogled – praktični pogled pa je, da moramo vzpostaviti nek jasen model, ki bo izhodi­ šče za načrtovanje polnilne infrastrukture, njeno vključevanje v omrežje, prostorsko umeščanje in navade voznikov, kar je zelo pomembno. Hkrati pa moramo upoštevati razvoj tehnologij za shranjevanje energije, saj se doseg prevožene razdalje vozila z enim polnjenjem povečuje, kar pomeni, da se bo sčasoma spremenila optimizacija že obstoječih polnilnih postaj. Tehnologije napredujejo, kar pomeni, da se doseg električnih vozil povečuje, zato v prihodnje ne bomo več optimalno izko­ riščali že obstoječih polnilnic. Slednje pomeni, da jih bomo mo­ rali začeti zapirati in ponovno izbirati nove optimalne lokacije ter tam postavljati ustrezne tehnologije. Ali bodo to počasne ali hitre polnilnice, pa bo odvisno od zmogljivosti omrežja in vpli­ va polnilnic na omrežje. Izkazalo se je, da moramo v prihodnje izkoriščati tako merilno infrastrukturo kot tudi strojno opremo, v tem primeru pametne števce, da dobimo čim več uporabnih podatkov za napredne sisteme vodenja, kot je SCADA ADMS. Na tak način iz meril­ nih podatkov pridobimo za nas vredne podatke. Verjamem, da to ni edina novost izkoriščanja merilnih podatkov v prihodnje, ampak bo teh še več. Za vaš izum Fazne identifikacije enofaznih odjemalcev iz meritev napetosti je družba Elektro Ljubljana prejela patent. Kakšen je bil vaš največji izziv pri razvijanju in uvajanju te inovativne rešitve? Namen patenta je omogočiti natančno določanje fazne pripad­ nosti enofaznih odjemalcev v nizkonapetostnem distribucij­ skem omrežju. Gre za korak naprej v razvoju pametnih omrežij in predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju učinkovitosti in zanesljivosti distribucijskih omrežij. Fazna identifikacija enofaznih odjemalcev iz meritev nape­ tosti je zasnovana kot kompleksen postopek, ki združuje več ključnih korakov za zagotavljanje natančnih podatkov o fazni pripadnosti. Prvi korak vključuje pridobivanje meritev napetosti iz različnih virov, vključno s sumarnim števcem v transformator­ ski postaji na napajalni strani in enofaznimi števci pri odjemalcih. Sledi kritičen korak sinhronizacije meritev in ustrezne obdelave meri­ tev za nadaljnjo analizo. Ali je ta inovacija že pripravljena za delovanje v realnem okolju? Že s pridobljeno patentno zaščito je inovacija pripravljena na delovanje v realnem okolju, kjer bo imela ključno vlogo pri optimizaciji delovanja distribucijskih omrežij. Sistem namreč preverja fazne spremembe in s tem povezane postopke po zaključku fazne identifikacije (simetričnost sistema, pravilne razporeditve) in tako naprej obvešča o morebitnih nesimetrič­ nostih faznih sprememb. Komu je ta model, ki ste ga razvili, namenjen? Seveda distribucijskim podjetjem, ki so upravljavci distribucijskega omrežja, saj se večina električnih polnilnic vključuje neposredno na srednje- in nizkonapetostno omrež­ Nova rešitev za fazno identifikacijo je. Namenjen je sistemskim operater­ enofaznih odjemalcev v jem prenosnega in distribucijskega nizkonapetostnih omrežjih predstavlja omrežja, občinam, ki skrbijo za razvoj korak naprej v razvoju pametnih lokalnega prometa, ter drugim delež­ omrežij ter pomemben prispevek k nikom. V Sloveniji se že vzpostavlja izboljšanju učinkovitosti in zanesljivosti institucija, ki bo skrbela za prostorsko umeščanje in vključevanje polnilnih distribucijskih omrežij. postaj na omrežje. Ali je ta model v praksi že zaživel? Model se lahko integrira v večjih sistemih. Uporablja se diskre­ tizacija cestne infrastrukture, kar je splošna metoda. Tako mo­ delira omrežje z javno razpoložljivimi podatki. Zaenkrat sem ta model v okviru raziskav apliciral na določenih delih nizko­ napetostnega omrežja Elektra Ljubljana. V nadaljevanju sem samo metodologijo za optimalno izbiro lokacije polnilnih po­ staj uporabil kot izbiro merilnih mest za izboljšanje natančnosti ocenjevalnika stanja. Iz tega sem zasnoval metodologijo, ki bo aplicirana na drugem področju mojega doktorata. Kateri so prihodnji izzivi na tem področju in kakšne so še možnosti za izboljšave? Pred kratkim smo v Službi za tehnološki razvoj sodelovali pri razpisu v konzorciju za optimalno postavljanje polnilne infra­ strukture. Šele zdaj so vsi videli dodano vrednost teh modelov; v Elektru Ljubljana že imamo znanje na to temo in bomo seve­ da sodelovali pri novih razpisih, ki prihajajo. Z zunanjimi inte­ resnimi skupinami v Evropi pa sodelujemo pri razvoju orodij za načrtovanje polnilne infrastrukture za splošno širjenje e-mo­ bilnosti. Do kakšnih zaključkov ste prišli pri tej inovativni rešitvi? Napredni sistemi vodenja so posta­ li ključni element za učinkovito de­ lovanje in nadzor omrežij. Pojavilo pa se je ključno vprašanje identifi­ kacije fazne pripadnosti enofaznih uporabnikov, saj standardni postop­ ki niso zagotavljali dovolj natančnih in zanesljivih podatkov. V omrežju Elektra Ljubljana je veliko enofaznih odjemalcev. Pri nekaterih je integriran pametni števec, ki zna poročati, na kateri fazi je povezan. Pri nekaterih je integriran pametni števec, ki ne zna povedati, na kateri fazi je oziroma meri samo moč; ostali pa ni­ majo pametnega števca. Trenutno ima v Elektru Ljubljana prib­ ližno 85 odstotkov odjemalcev pametne števce. Ključni del postopka je fazna identifikacija, ki združuje specifično množico postopkov, kot so kreiranje značilnih izvlečkov, indeks podob­ nosti ter fazna razporeditvena simetrija. Te kritične naloge za­ gotavljajo visoko zanesljivost in natančnost pri določanju faz­ne pripadnosti enofaznih odjemalcev. Do zdaj ni bilo uveljavljenega standarda za zbiranje podat­ kov o faznih pripadnostih, kar je predstavljalo oviro za učinko­ vito delovanje in nadzor omrežij. Zahteva po trifaznem modelu nizkonapetostnega omrežja v naprednih sistemih vodenja je sprožila potrebo po natančnih podatkih za vsako fazo. To je posebej pomembno za zagotavljanje uravnoteženosti obre­ menitev in proizvodnje v omrežju. Klasične metode niso bile zmožne zagotoviti teh podatkov, zlasti v povezavi z enofaznimi odjemalci. Izum tako predstavlja inovativno rešitev za to teh­ nično dilemo. 17 ter politične in druge družbene okoliščine. Vse to bo vpliva­ lo na to, ali bodo ljudje spremenili svoje navade in se odločali za e-mobilnost. Vse je odvisno od posameznika, zato ne mo­ rem reči, da bo e-mobilnost široko sprejeta in bomo zares vi­ deli več električnih vozil. Dejstvo je, da politika spodbuja večjo e-mobilnost, kar pa še ne pomeni, da bo res široko sprejeta. Zato sem mnenja, da tudi postavitev ustrezne infrastrukture še ne pomeni porasta e-mobilnosti – četudi so izpolnjeni vsi zah­ tevani pogoji. Kako lahko raziskave na področju e-mobilnosti in polnilne infrastrukture pripomorejo k bolj trajnostnemu in učinkovitemu energetskemu sistemu? Če ocenjujemo lokalno, nimamo toliko izpustov, torej imamo čistejše okolje. Če lokalno proizvedeno električno energijo iz OVE čez dan porabimo za polnjenje električnega vozila, je to zelo učinkovito in tudi ne povzroča težav v elektroenerget­ skem sistemu. Problem nastane, ko se vozila polnijo na drugih lokacijah, kjer neposrednega vira ni. Slednje je zelo obre­ menjujoče za sistem, saj moramo omogočiti zahtevano moč polnilnice. To pa seveda prinese drugačno razporeditev elek­ trike v omrežju, kar lahko zahteva več virov s stališča vodenja omrežja, konfiguracije in tudi človeških virov. Kakšne prednosti to prinaša za distribucijska podjetja in kakšne za odjemalce? Za distribucijska podjetja kot upravljalca distribucijskega omrežja prinaša informacijo, na kateri fazi je povezan odje­ malec. S tem lahko zagotavlja fazno razporeditev oziroma si­ metričnost omrežja. Distribucijsko podjetje »spozna« svoje odjemalce, s čimer lahko bolje izkoristi napred­ ne funkcije v ADMS in lahko najde tudi lokacijo okvare. Izboljšuje iz­ Širjenje javne polnilne infrastrukture račune pretoka moči in daje boljšo bo odvisno od več dejavnikov. Prvi oceno stanja, tako na nizki kot na je verjetno prostorsko umeščanje in srednji napetosti. zakonodaja na tem področju. Drugi je Prednost tako za distribucijska cenovna dostopnost električnih vozil ter podjetja kot tudi za odjemalce pa politične in druge družbene okoliščine. bo izvajanje t. i. fazne fleksibilnosti omrežja. Vse to bo vplivalo na to, ali bodo ljudje Kaj vam osebno pomenita Vodovnikovo priznanje in priznanje, ki ste ga dobili za inovativno rešitev? Vodovnikova nagrada mi pomeni veliko. Gre za priznanje, da smo na­ redili nekaj pomembnega za zna­ nost, za raziskovanje. Je priznanje fakultete, kar pomeni, da kolegi na fakulteti in širše priznavajo moje raz­ iskave oziroma dosežke, objavljene znanstvene članke in konferenčne spremenili svoje navade in se odločali Kako se distribucijska podjetja članke pa tudi druge različne stro­ za e-mobilnost. soočajo z izzivi glede rasti kovne objave na temo e-mobilnosti. povpraševanja po električni Veliko mi pomeni tudi podelitev energiji zaradi povečanega števila električnih vozil patenta, saj smo s tem v Elektru Ljubljana postavili vzorec tudi na cestah in kako vaše delo prispeva k reševanju teh za druge prijave patentov. Pričakujem, da bo v prihodnje GIZ izzivov? prepoznal patent kot izhodišče, da se ta metoda razširi kot nek V distribucijskih podjetjih nimamo točno določenih kriterijev za standardni način, po katerem bomo ravnali. Pa tudi v širšem načrtovanje omrežja. Prepričan sem, da pri vseh analizah sle­ kontekstu moramo vse to, kar počnemo med delom, prepo­ dimo smernicam in delamo kratko-, srednje- in dolgoročne na­ znati kot dodano vrednost. Ne samo kot posamezniki, ampak črte, ki sledijo temu, kaj vse se bo v prihodnjih letih vključevalo tudi kot podjetje na tak način prispevamo več k boljši družbi. v omrežje (od razpršenih obnovljivih virov, toplotnih črpalk do Podelitev patenta pomeni vzpostavitev poti, kam moramo iti. električnih polnilnic) in kako bo to nanj vplivalo. Se pravi, ali Spodbujati moramo inovacije in usvajanje novih znanj. Poka­ se bodo povečale izgube ali se bo spremenil portfelj ali se bo zati moramo, kaj je novega in kaj se še da narediti. zmanjšala zmogljivost omrežja. Menim, da bo v prihodnje večji izziv soočiti se z novimi orodji načrtovanja. Kako vidite prihodnost polnilne infrastrukture za električna vozila in kakšne inovacije pričakujete v tem sektorju v naslednjih nekaj letih? Širjenje javne polnilne infrastrukture bo odvisno od več dejav­ nikov. Prvi je verjetno prostorsko umeščanje in zakonodaja na tem področju. Drugi je cenovna dostopnost električnih vozil 18 naš Stik besedilo in fotografija: Brane Janjić Načrtovanje omrežja postaja vse kompleksnejše Dr. Nevena Srećković Distribucijska omrežja naj bi bila nosilec zelenega prehoda, pri čemer se srečujejo z vse večjim številom zahtev za priključitev novih razpršenih virov v omrežje, elektrifikacijo ogrevanja in prometa. Na drugi strani se večajo tudi zahteve po povečanju učinkovitosti obstoječih daljnovodov, zagotovitvi robustnosti in zmanjševanju izgub, kar pred načrtovalce omrežij postavlja velike izzive. Za dr. Neveno Srećković bi lahko v kulinaričnem žargonu dejali, da je prišla iz vrta na mizo, saj je v Elektro Maribor prišla neposredno s Fakultete za elektrotehniko, raču­ nalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Tam je bila najprej mlada raziskovalka, potem asistentka in hkrati raziskovalka na področju elektroenergetike, bolj natančno električnih omrežij, pri čemer se je ukvarjala z modeliranjem in razvojem algoritmov analize obratovanja in optimizacije delovanja distribucijskih omrežij. Leta 2020 je doktorirala na temo optimizacije delovanja distribucijskih omrežij z vključevanjem ak­ tivnih elementov. Kot pravi, je že ves čas bolj naravoslovno-matematično usmerjena, pri čemer jo še posebej privlači aplikativna matematika, ki se je pozneje dobro povezala z elek­ trotehniko. Zanimanje zanjo ji je bilo delno položeno že v zibko, saj se je tudi njena mama ukvarjala z elektroenergetiko in jo je poučevala na srednji šoli. ELEKTRO MARIBOR DR. NEVENA SREĆKOVIĆ V Elektru Maribor ste slabi dve leti. Kaj vas je vodilo, da ste zapustili akademsko sfero in prestopili v gospodarstvo? Že v času zaposlitve na Fakulteti sem z Elektrom Maribor sodelovala pri različnih pro­ jektih, v družbo pa me je pripeljala predvsem želja, da bi teoretične ugotovitve lahko preizkusila tudi v praksi. Delo sem začela kot načrtovalka omrežja in se na začetku ukvarjala z izdelavo analiz možnosti priključitve razpršenih virov, potem pa sem se preusmerila tudi na različne vidike razvoja omrežij ter pri tem dobila možnost vpogle­ da v delo in delovanje drugih služb. Ker je bilo v podjetju prepoznano, da lahko do­ ločene zadeve avtomatiziramo, sva z vodjo službe naprednih storitev in digitalizacije, Denisom Duhom, izdelala aplikacijo za avtomatizirane izračune možnosti priključitve razpršenih virov. To idejo so sicer naši načrtovalci začeli razvijati že odkar se je zače­ lo povečevati število razpršenih virov, jaz pa sem dodala ustrezne algoritme, da smo 19 20 slednje lahko vpeljali. Pozneje sem se začela ukvarjati tudi z izdelavo razvojnih načrtov in s študijami razvoja distribucijske­ ga omrežja. Pred kratkim sem prevzela vodenje razvojnih ak­ tivnosti znotraj službe za načrtovanje omrežja, standardizacijo in tipizacijo ter koordinacijo izdelave Razvojnega načrta distri­ bucijskega omrežja in študij REDOS za geografsko območje oskrbe Elektra Maribor. Z analizami delovanja distribucijskega omrežja sem se sicer ukvarjala že proti koncu magistrskega študija, ko sem delala v laboratoriju za energetiko na Fakulteti. Že tam smo proučevali različne postopke in metode ovrednotenja delovanja distribu­ cijskih omrežij. Potem se mi je ponudila priložnost, da delo na tem področju nadaljujem tudi kot mlada raziskovalka, pri če­ mer sem bila vključena v postopke modeliranja distribucijskih omrežij, razvoja algoritmov ovrednotenja obratovanja, optimi­ zacije delovanja omrežij in vključevanja aktivnih elementov. Že takrat sem sodelovala tudi z Elektrom Maribor, saj so nam za­ gotavljali potrebne podatke, tako da se z nekaterimi sodelavci poznamo že od takrat. naš Stik ja, strnjenem podeželskem ali denimo o tipično pohorskem, kjer se pojavlja veliko izredno dolgih izvodov do posameznih odjemalcev. Pri prvih je treba zagotoviti, da ne prihaja do ter­ mičnih preobremenitev vodov, pri slednjih pa omiliti težave s prevelikimi padci in dvigi napetosti. Dodatno je treba naslovi­ ti tudi izzive pri zagotavljanju ustreznih napetostnih razmer pri omrežjih, kjer se izvodi iz ene transformatorske postaje lahko bistveno medsebojno razlikujejo in so eni lahko pretežno po­ rabniškega, drugi pa proizvodnega značaja. Pri novem razvojnem načrtu bodo tako prvič uporabljeni tudi referenčni modeli distribucijskih omrežij Fakultete za elek­ trotehniko, Univerze v Ljubljani, ki jih pripravljajo skupaj z distri­ bucijskimi podjetji in naslavljajo ravno to problematiko. Razvojni načrti omrežja se vsaki dve leti osvežujejo, pri čemer pa se že nekaj časa ugotavlja, da za investicijskimi načrti posodabljanja distribucijskega omrežja nekoliko zaostajamo – v prihodnjem desetletju naj bi vrednost investicij morali celo potrojiti. V kolikšni meri so ti načrti sploh izvedljivi? Načrtovanje razvoja omrežja Cilji morajo biti usklajeni z NEPN se je v zadnjih letih verjetno in drugimi razvojnimi energetskimi precej spremenilo, zlasti glede dokumenti, v realnosti pa se lahko zahtev po optimizaciji stroškov pojavijo izzivi pri njihovi učinkoviti Nahajamo se v času, ko bo treba in pritiskov za zagotovitev realizaciji. Najprej je treba smiselno vzpostaviti tudi nove poglede na priključevanja vse večjega števila zagotoviti finančne vire, ki so prav­ prihodnost omrežja. Če bi želeli v proizvajalcev. Kako se s temi zaprav že določeni z zagotavlja­ omrežje vključiti vse nove elemente z izzivi soočate pri vas? njem ciljev. Cilje pa je potem treba obstoječimi mehanizmi naenkrat, bi to Trenutno je eden izmed večjih iz­ tudi izvesti. In ravno pri izvedbi je še pomenilo, da je treba krepko ojačati zivov, s katerimi se soočajo dis­ veliko prostora za razvoj nekih bolj omrežje, kar je nesmiselno. Zato tribucijska podjetja veliko število optimalnih in učinkovitih modelov in je potrebno več delati predvsem na prihajajočih vlog za priključitev sa­ pristopov za investiranje v omrežje, zagotavljanju prožnosti proizvajalcev in mooskrbnih proizvodnih enot. da bodo potem tudi učinki teh in­ odjemalcev in na bolj aktivnem pristopu Dejstvo je, da je te na nek način vesticij večji. V to je usmerjeno tudi k načrtovanju razvoja omrežja, ki pa ga potrebno priključiti na omrežje in moje delovanje s sodelavci, s kate­ omogočiti zeleni prehod, v okvi­ rimi skušamo kvantitativno določiti, bo treba še razviti. ru katerega se veliko govori o ra­ kje je učinek investicij največji oz. zogljičenju, e-mobilnosti, toplotnih katere investicije so, glede na izbra­ črpalkah, opolnomočenju odjemalcev, aktivnih odjemalcih in ne kazalnike zdravja omrežja, bolj prioritetne. Poznejša fizična podobno. Prav tako pa je dejstvo, da naše omrežje, pa tudi re­ realizacija pa je odvisna tudi od drugih dejavnikov, vključno gulativno okolje, v celoti še nista pripravljeni na kaj takšnega. s politično-ekonomskimi, na katere niti nimamo nujno vpliva. Tako smo v nekak­šnem razkoraku med potrebami in realnim S katerimi službami znotraj podjetja pri tem tesneje stanjem. Navodila, ki jih imamo za načrtovanje omrežja, namreč sodelujete? Kako gledate na povezovanje izobraževalnih še vedno ne vključujejo novih elementov in storitev. Tako se na­ ustanov in gospodarstva? hajamo v trenutku, ko bo treba vzpostaviti tudi nove poglede Pri oblikovanju razvojnih načrtov so vključene praktično vse na prihodnost omrežja. Če bi želeli v omrežje vključiti vse nave­ službe znotraj podjetja, največ pa sodelujemo s službo inve­ dene nove elemente naenkrat z obstoječimi mehanizmi, bi to sticij. Večina mojega raziskovalno-razvojnega dela, vključno z pomenilo, da je treba krepko ojačati omrežje, kar je nesmisel­ razvojem in testiranjem lastnih programskih rešitev in orodij, no. Zato je treba delati več predvsem na zagotavljanju prožnosti predvsem za olajšanje dela načrtovalcem omrežja, poteka v proizvajalcev in odjemalcev in na bolj aktivnem pristopu k vklju­ sodelovanju s službo za napredne storitve in digitalizacijo. čevanju rešitev pamet­nih omrežij, ki pa ga bo treba še razviti. Znanje je vsekakor smiselno ves čas nadgrajevati in tudi Elektro Maribor sodi med tista podjetja, ki imajo zelo vzgajati nov kader; pri obojem je lahko v veliko pomoč ravno razpršen odjem. Kako to dejstvo vpliva na samo zasnovo sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami, predvsem skozi omrežja? delo na konkretnih projektih. Fakultete lahko razvijajo teoretič­ Dejansko bi morali pri postavljanju meril razvoja omrežja, ne pristope in metodologije določenih postopkov, ki pridobijo bolj upoštevati tudi razlikovanje med različnimi tipi omrežij. praktično vrednost s tem, da se študije primerov nato izvedejo Ni namreč isto, če govorimo o nekem urbanem tipu omrež­ na realnih primerih iz gospodarstva. V službi za načrtovanje omrežja, standardizacijo in tipizaci­ jo nas je zaposlenih dvajset, pomagamo pa si tudi s študenti, med drugim tudi z namenom, da kakšnega pritegnemo k po­ znejši zaposlitvi pri nas. 21 Kako pa tudi drugače poteka sodelovanje z drugimi distribucijskimi podjetji? Ste vključeni tudi v kakšne mednarodne organizacije? Izmenjava izkušenj in priprava nekaterih skupnih predlogov poteka na ravni GIZ distribucije električne energije. Pri mojem delu so mi večkrat v pomoč tudi kolegi iz drugih distribucij pri izmenjavi izkušenj o reševanju različnih izzivov, s katerimi se srečujemo, kot tudi pri razumevanju zgodovine poteka razvoja omrežij. Osebno pa sodelujem v CIRED-ovi mednarodni študij­ ski delovni skupini, ki se ukvarja z uporabo prožnosti pri načr­ tovanju omrežja. V zadnjem času smo priča povečanju števila izrednih vremenskih dogodkov. Ali pri načrtovanju omrežij upoštevate tudi te dejavnike? Zmanjševanje vpliva zunanjih dejavnikov upoštevamo sko­ zi zahteve po povečanju robustnosti omrežja, povečevanjem deleža kabliranega omrežja, zagotavljanjem rezervnega napa­ janja in podobnim. Iz določenih kazalnikov je mogoče prepo­ Z naslednjim letom se pripravljajo spremembe pri znati tudi na kakšen način in kje je bolj smiselno in potrebno obračunavanju omrežnine, katerih cilj je med drugim poseči v omrežje, da s tem dosežemo večje učinke. Vedeti tudi vplivati na obnašanje odjemalcev, da bi ti bolj sledili je treba, da je kar tri četrtine naših naložb namenjenih okre­ razpoložljivosti omrežja. Se vam slednje zdi pravi korak v pitvi nizko in srednjenapetostnega omrežja. Pri odločitvah o smeri spodbujanja večje odzivnosti odjemalcev? tem, kam in v kaj vlagati, pa ne smemo pozabiti niti na opazo­ Vsekakor gre v smeri spodbujanja prožnosti odjemalcev, ven­ vanje in ugotovitve obratovalcev, ki imajo neposreden dostop dar le na impliciten način, in lahko le upamo, da se bodo odje­ do dogajanja na terenu. S temi podatki lahko obogatimo že malci pozitivno odzvali. Je pa veliko pridobljene kvantitativne kazalnike vprašanje, ali bo temu res tako ozi­ zdravja omrežja, za zagotavljanje roma ali bodo predvideni mehaniz­ bolj učinkovitih ukrepov. Občas­ mi dovolj spodbudni za spremembo no pride seveda tudi do odstopanj sedanjih navad prebivalcev in go­ in se pojavijo druge prioritete od Želimo si čim več razpršenih virov, spodarstva, ter bodo peljali k ne­ prvotno načrtovanih, zato se je pot­ elektrifikacije ogrevanja in prometa, in kim večjim premikom. A samo na rebno sproti prilagajati novonasta­ vse to se pospešeno spodbuja. Hkrati to nikakor ne gre računati; pri tem lim razmeram. pa se na vse to tudi še pripravljamo in bo storitev prožnosti v polnosti zaži­ distribucijska omrežja še niso povsem Elektro Maribor se srečuje z vela šele, ko bodo spodbujeni tudi pripravljena na vse te številne nove izjemnim številom prošenj za nekateri drugi za to potrebni meha­ izzive. Smo v nekem zelo turbulentnem priključitev razpršenih virov na nizmi. obdobju; pravo vprašanje, ki se zastavlja omrežje. Katere so poglavitne pa je, ali smo sposobni vse te spremembe Kakšna pa je vaša vizija težave v zvezi s tem? tudi učinkovito izpeljati. Na povečanje števila vlog za izda­ prihodnjega razvoja službe? Razvojne aktivnosti znotraj naše jo soglasja za priključitev proizvod­ službe morajo biti osredotočene na nih virov na omrežje smo se odzvali celostno in podatkovno utemeljeno reševanje izzivov, s kate­ z razvojem lastne rešitve za avtomatizirano izdelavo elektro­ rimi se soočamo. Distribucijska podjetja danes razpolagajo z energetske analize preverjanja možnosti priključitve novega veliko količino podatkov o omrežju ter merilnih podatkov, ki vira v obstoječe omrežje, ki je bistveno pospešila postopek nam omogočajo ovrednotenje določenih kazalnikov stanja izdaje soglasja. omrežja in so lahko osnova tudi za naprednejše metode načr­ Dejstvo, da vsi ne morejo dobiti pozitivnega soglasja, pa je tovanja omrežja. Aktivni elementi omrežja ter rešitve pametnih posledica predvsem tehničnih omejitev obratovanja omrežja. omrežij morajo imeti prednost pred pasivnimi ukrepi ojačenja Prvi kriterij, ki je največkrat presežen in kaže na veliko zasiče­ obstoječega omrežja, za uspešno realizacijo tega pa je pot­ nost omrežja, so še dovoljene napetosti omrežja, pri čemer rebno posodobiti tudi kriterije načrtovanja omrežij. Dodatno je so te presežene zaradi prenizkih kratkostičnih moči (posledi­ treba zagotoviti še sodelovanje s preostalimi službami znot­ ca šibkih in/ali dolgih vodov) ali velikega števila že priključenih raj podjetja v izogib razvoju delnih rešitev. Pri vsem tem pa še proizvodnih naprav. Z obratovanjem velikega števila proizvod­ naprej ostaja na prvem mestu zagotavljanje kakovostne in za­ nih virov, ki časovno ne sovpada z odjemom, se približujemo nesljive oskrbe z električno energijo. skrajnim, še vedno dovoljenim obratovalnim stanjem, ki pa niso optimalna, saj lahko povzročajo obrnjene pretoke ener­ gije, povečanje izgub itn. Z novimi kriteriji načrtovanja nizkonapetostnega omrežja, ki so jih pripravili na EIMV, so bila podana podrobna navodila, kaj je treba storiti za zagotovitev kakovostnega odjema. Presega­ nje teh tehničnih omejitev pa je do zaživitve prožnosti in drugih rešitev pametnih omrežij, mogoče rešiti le z načrtovanjem no­ vih omrežij ali s posodobitvijo in nadgradnjo že obstoječih, kar največkrat predstavlja ekonomsko manj ugodno rešitev. 22 naš Stik besedilo in fotografija: Katarina Prelesnik Razvoj omrežij v luči sodobnih trendov Razvoj elektroenergetskih omrežij je zahteven izziv, saj smo se v času bliskovitih sprememb v panogi, ko se pojavljajo vedno novi proizvodni viri, poraba pa nenehno raste, znašli na novih tleh, ki niso vedno ravna. Pa vendar gre za izzive, ki navdihujejo in spodbujajo inovativnost ter iskanje vedno novih rešitev. Med tistimi, ki jih energetika navdihuje, je tudi Matjaž Klančnik, ki je v Elektru Celje zaposlen kot razvojni inženir v službi za razvoj. Z velikim zanosom in energijo razlaga o svojem delu v družbi Elektro Celje in pos­ lanstvu na področju razvoja omrežij, o izzivih, s katerimi se srečujejo in o prihodnosti panoge, ki je pred temeljnimi odločitvami o prihodnosti. Matjaž Klančnik je predstav­ nik mlajše generacije energetikov, ki jih je panoga navdušila; s svojimi dozdajšnjimi izkušnjami, strokovnim znanjem, zanosom in navdušenjem pa svoje izkušnje že pre­ naša tudi na mlajše kolege. Matjaž, delate v službi za razvoj – kakšne so vaše naloge? Ukvarjamo se z načrtovanjem nizko- in srednjenapetostne mreže, izvajamo analize za priključitev proizvodnih virov energije, skrbimo pa tudi za druge dokumente za posege v prostor, ki jih izdajamo v okviru službe. Sam se v največji meri ukvarjam z razvojem nizko- in srednjenapetostnega omrežja ter z izdelavo analiz za priključitev proizvodnih virov v distribucijsko električno omrežje. ELEKTRO CELJE MATJAŽ KLANČNIK Kakšna je bila vaša pot do tega področja, ki je izjemno aktualno – še posebej danes, ko se potrebe po energiji povečujejo? Na Elektro Celje sem zaposlen šesto leto, zadnja štiri leta v službi za razvoj. Pred tem sem prvo leto krožil po podjetju, da sem dobil čim boljši vpogled, s čim se podjetje ukvarja in kaj dela, bil sem tudi v službi za obratovanje, kjer sem spoznal ta vidik na­ šega omrežja, delal sem tudi na celjski distribucijski enoti, kjer sem spoznal nepos­ redno izvajanje projektov, nato pa sem nadaljeval v službi za razvoj. Tu sem v začetku pripravljal le dokumente o poseganju v prostor, nato pa sem se usmeril tudi v analize in danes sodelujem tudi že pri načrtovanju omrežja. 23 24 Verjetno je to, da ste imeli možnost spoznati različne vidike delovanja podjetja, znatna prednost za vaše delo danes. Praktično spoznavanje delovanja podjetja od montaže naprej je izjemnega pomena. Teoretično znanje, ki ga pridobimo v šoli in s katerim pridemo na delovno mesto, je sicer nujno, ven­ dar če ne vemo, kako sistem deluje v praksi, nam slednje ne pomaga veliko. naš Stik Danes, ko pa sem tu v službi in del tega kolesja, pa je še veliko bolj zanimivo, saj razumem delovanje in medsebojno povezo­ vanje sistema – kaj pomeni, če se ena spremenljivka spremeni in kakšne posledice ima to za sistem. Tu tudi opažamo, kaj bi še lahko storili na določenih področjih, da bi omrežje bolj prožno delovalo, čeprav smo še daleč od dejanske uresničitve tega. Ravno prožnost in krepitev omrežij je področje, ki mu bomo morali v prihodnje namenjati precej pozornosti. Svoje teoretično znanje ste pridobivali na študijski poti – In ravno vaša generacija je tista, ki vstopa na področje ali vas je energetika zanimala že od malega ali pa je šlo razvoja omrežij prihodnosti. Kje se torej tu soočate z za naključno odločitev? največjimi izzivi? Že od malega so me zanimale tehnične vede, zato sem se Na nekaterih območjih se zares soočamo s težavami na po­ vpisal na Elektro in računalniško šolo v Velenju, pot pa nada­ dročju nizkonapetostnega omrežja. Vendar pa sistem, kot ga ljeval na mariborski Fakulteti za elektrotehniko. V času študija danes poznamo, ni bil grajen v tolikšni meri za proizvodnjo ele­ sem pri Elektru Celje opravljal obvezno prakso v službi zaščite ktrične energije, ampak predvsem za enostransko napajanje. in daljinskega vodenja. Način dela v podjetju mi je bil izjemno Torej, na eni strani imamo večje proizvodne vire energije in na všeč, zato sem se po diplomi tu zaposlil. drugi strani odjemalca. Tako je bil do sedaj zastavljen naš ce­ lotni elektroenergetski sistem. Da­ Na katerem področju je v procesu nes pa se pojavljajo tako mali kot vključevanja v delovni proces nekoliko večji novi proizvod­ni viri, Elektro Celje na vas naredil delujejo pa v obratni smeri. Naša največji vtis? naloga je, da skušamo to v čim več­ Zagotovo moramo delati na Predvsem bi izpostavil ravno pro­ ji možni meri omogočiti, težava pa rekonstrukciji in razvoju omrežja, saj ces uvajanja mladih kadrov preko se pojavi, ker infrastruktura ni na tak se odjem povečuje. Moje mnenje je, da spoznavanja podjetja in dejavnosti, način zgrajena. nujno potrebujemo drugi blok krške ki jih podjetje izvaja. Ko sem se za­ Naj ponazorim. Mi lahko predvi­ nuklearke oziroma še en velik zanesljiv poslil in so mi omogočili vpogled v devamo in omejujemo proizvodnjo in stabilen proizvodni vir. Že zdaj različne vidike delovanja podjetja, hidroelektrarn ali TEŠ6 – proizvod­ nismo samozadostni na tem področju, so tudi v podjetju spoznali in oce­ nje malih proizvodnih virov, kot so brez novega velikega vira pa bomo še nili mene ter nato našli zame pra­ male sončne elektrarne, pa na dru­ vo delovno mesto, kjer sem se nato gi strani ne moremo nadzorovati. manj. tudi našel. Menim, da je to dobra Kaj bi torej morali storiti na tem praksa, ki je meni, kot mlademu za­ področju? Prilagoditi omrežje ali še kaj več? poslenemu, omogočila širše poznavanje delovanja podjetja, ki Tako je, posodobiti omrežje ter vzpostaviti komunikacijo z vse­ je zelo koristno tudi za moje današnje delo. mi števci električne energije ter vsemi vmesnimi RTP-ji, trans­ Kljub svoji mladosti ste si v zadnjih nekaj letih v podjetju formatorskimi postajami, urediti bi morali tudi sistem, s katerim nabrali precej izkušenj, tako da že sodelujete tudi pri bi lahko omejevali moč elektrarn. Tu se sicer že pojavljajo pre­ uvajanju mlajših kadrov. miki in upamo, da bomo kmalu uvedli nove rešitve tudi na tem Res je, letos sem bil mentor že dvema sodelavcema, ki sta se področju. na novo zaposlila in sta k nam prišla neposredno s fakultete, Energetika se torej spreminja, tako z novimi proizvodnimi uvajal pa sem tudi sodelavce, ki so k nam prišli na novo z izku­ viri kot prilagoditvami omrežja. Kako sami vidite razvoj šnjami v drugih podjetjih. energetike, v katero smer bi morali delovati v prihodnje? Ali vaše zanimanje za energetiko še vedno raste? Zagotovo moramo delati na rekonstrukciji in razvoju omrežja, Še vedno in vedno bolj. Namreč, bolj ko poznamo pano­ saj se odjem povečuje. Pred desetletjem ali več ni bilo toliko go, več nas zanima. Že v času srednje šole smo spoznavali električnih porabnikov, danes pa se vse hitreje povečuje osnovne koncepte, vendar smo se usmerjali bolj na tehnično število električnih avtomobilov in toplotnih črpalk – že to sta področje. Na fakulteti smo slednje že nadgradili, spoznavali dva velika porabnika, ki jih pred leti ni imel nihče, zdaj pa ju pa smo tudi povezave med posameznimi področji, spozna­ srečujemo vsepovsod. vali smo podjetja in druge akterje na tem področju, bili smo Zagotovo pa moramo spodbujati tudi prožnost in delati na sis­ že bolj zreli in smo se vedno bolj zavedali razmer na podro­ temu prilagajanja, saj se bo moralo prilagoditi tako omrežje kot čju energetike. odjemalci. Na ta način bomo lahko izboljšali tudi pretoke moči. Menite, da se odjemalci tega zavedamo? Poraba se namreč nenehno povečuje – še posebej gospodinjska raba se je v zadnjih letih znatno povišala. Menim, da o tem niti ne razmišljamo. Elektrika je danes namreč postala samoumevna. Tako samoumevna kot pitna voda. Če nimamo elektrike na vtičnici, je že nekaj narobe. 25 v območju tega RTP-ja tudi porabila. Danes lahko že ugotovi­ mo, koliko energije ob kateri uri proizvajamo na katerem ob­ močju, in to moramo znati izkoristiti. Tak sistem vodenja je sicer izjemno zahteven, vendar verjamem, da moramo razmišljati v tej smeri. Na razvoj omrežja torej vpliva tako odjem kot proizvodnja Kaj pa področje samooskrbe z električno energijo – električne energije. Ravno na tem področju nas čakajo predvsem z vidika sončnih elektrarn? Ravno na tem ključne strateške odločitve, ki bodo še desetletja vplivale področju sodelujete z investitorji v samooskrbo. ne le na razvoj omrežij, ampak na življenje v državi. Običajno se investitorji odločajo za sončne elektrarne, ko je Razprava o izbiri virov energije je živahna, kakšno pa je to finančno rentabilno. Vendar pa tovrstne investicije niso tako vaše mnenje? Moramo se zavedati, da imamo v Sloveniji danes dva proizvod­ enostavne, saj je treba upoštevati, da se ne izvajajo v vakumu, na vira, ki sta tudi frekvenčna stebra – Nuklearno elektrarno ampak gre še vedno za del širšega omrežja. Mi zato prejme­ Krško in Termoelektrarno Šoštanj. Ta dva vira nam zagotavljata mo enotno vlogo, na podlagi katere z analizami in ogledom stabilno in varno energijo 24 ur na dan, vse dni v letu. S son­ preverimo možnosti priklopa ter razpon moči za ohranjanje cem smo omejeni. Delno tudi z vodnimi viri, čeprav manj kot s stabilnosti omrežja. S temi analizami se v naši službi ukvarja­ soncem. Kljub temu je dobro, da imamo veliko sončnih elek­ mo kar štirje zaposleni. Soočamo se denimo s problematiko trarn, z njimi bomo rešili tudi dnev­ predimenzioniranih sončnih elek­ no porabo, kadar sonce sveti – kar trarn – kar pomeni, da če se na pa v najboljšem primeru predstavlja omrežje priključi več predimenzio­ čas med 9. in 17. uro. Moramo pa se niranih samooskrbnih elektrarn, os­ zavedati, da za vsak kilovat sončnih taja manj prostora za druge. Letos Običajno se investitorji odločajo za elektrarn potrebujemo nadomestni smo denimo do konca septembra sončne elektrarne, ko je to finančno proizvodni vir, ki se bo vklopil tak­ prejeli 5.330 vlog za izdajo soglasja rentabilno. Vendar pa tovrstne rat, ko sonca ne bo. Moje mnenje za priključitev proizvodne naprave investicije niso tako enostavne, saj je je, da nujno potrebujemo drugi blok za samooskrbo, od tega smo izda­ treba upoštevati, da se ne izvajajo v krške nuklearke oziroma še en ve­ li 4.200 soglasij, zavrnjenih zaradi vakumu, ampak gre še vedno za del lik zanesljiv in stabilen proizvodni tehničnih omejitev ali z omejitvijo širšega omrežja. vir. Že zdaj nismo samozadostni na delovne moči pa je bilo 836 vlog. tem področju, brez novega velike­ Ste del širše ekipe zaposlenih v ga vira pa bomo še manj. vaši službi in vzdušje, kot pravite, je odlično. Vzdušje je fenomenalno, delo je dobro organizirano in vsi poz­ Enemu od omenjenih trenutnih velikih proizvodnih virov, Termoelektrarni Šoštanj, se izteka čas. namo svoje zadolžitve ter jih usklajeno izvajamo. Odlično so­ Tako je, in ravno novi blok nuklearke bi lahko zapolnil primanj­ delujemo tudi z drugimi službami v podjetju, skupaj rešujemo kljaj, ki bo na tem področju nastal, čeprav z večletnim zami­ težave in se pogovarjamo o razvoju omrežja. Tako se naše po­ kom, ki ga bomo morali nekako preživeti. bude tudi izvedejo, če je to finančno in plansko možno. Kako pa vidite svojo nadaljnjo pot v energetiki? Zagotovo si želim nadaljevati svojo pot na področju razvoja omrežja, nameravam sodelovati tudi pri uvajanju novih tehno­ logij in rešitev, kot so inovacije na področju prožnosti in prila­ gajanja sistema. Živimo v času sprememb v energetiki, ko se pojavljajo novi proizvodni viri, proizvodnja je vse bolj razpršena, poraba raste, omrežja pa morajo vse te spremembe prenašati in uravnavati. Kako vidite prihodnost na tem področju? Menim, da bomo morali povečati prenosne zmogljivosti, saj to zahteva večja poraba. Hkrati pa menim, da bomo morali uvesti rešitve, da se bo energija porabljala tudi lokalno. Slednje po­ meni, da se bo energija, proizvedena na določenem območju, 26 01 dogodki leta 2023 naš Stik 27 januar NEK DOBIL OKOLJSKO SOGLASJE ZA PODALJŠANJE OBRATOVANJA DO LETA 2043 Ministrstvo za okolje in prostor je 13. januarja Nuklearni elektrarni Krško izdalo okoljsko soglasje za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let, s čimer se je končal zahteven postopek presoje vplivov na okolje, ki so ga v NEK opravili po lanskem remontu. Navodila za izvedbo presoje vplivov na oko­ lje za podaljšanje življenjske dobe NEK-a je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. V okviru postopka presoje vplivov na okolje so bile naslovljene vse okoljske tematike, preučile so se izboljšave za zagotavljanje varnosti, zmanjševanje verjetnosti za okoljske nesreče, odpornost na podnebne spremembe in zunanje dejavnike ter vpliv na vode v luči trenda segrevanja vodotokov v vzhodnem delu Slovenije. Ker leži NEK na potresnem območju, je bil dan pomemben poudarek tudi potresni varnosti. Okoljevarstveno soglasje ugotavlja, da je NEK pripravil Program ukrepov za zagotavljanje jedrske varnosti in izvedel vrsto velikih investi­ cij za izboljšanje varnosti (suho skladišče za izrabljeno gorivo) ter številne druge varnostne nadgrad­ nje. Pri presoji vplivov na okolje so bile upoštevane in predstavljene javnosti tudi vse ugotovitve Uprave za jedrsko varnost, ki že ves čas obratovanja redno izvaja periodične varnostne preglede vsakih deset let ter nadzira, kako NEK upošteva vsa mednarodna priporočila in izvaja priporočene izboljšave. ZARADI OBILNEGA SNEŽENJA IN VETRA ŠTEVILNI IZPADI DALJNOVODOV ZAČETEK GRADNJE GEOTERMALNE ELEKTRARNE ČENTIBA Sredi januarja so se s težavami zaradi podrtega drevja in pre­ velikih obtežitev daljnovodov srečevali na vseh koncih Slo­ venije. Na oskrbnem območju Elektra Maribor je bilo tako v določenem trenutku brez električne energije kar 6.600 odje­ malcev. Približno enako število odjemalcev je bilo brez napaja­ nja tudi na območju, ki ga oskrbuje Elektro Celje, pri čemer so največ težav zaznali na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini in v širši okolici Celja. Precej okvar so imeli tudi na območju Elek­ tra Ljubljana, kjer je izpadlo več transformatorskih postaj in v določenem trenutku bilo brez električne energije več tisoč od­ jemalcev na širšem območju Kočevja, Novega mesta in Loga­ tca. O težavah z zagotavljanjem oskrbe pa so poročali tudi iz Elektra Gorenjska, kjer je bilo brez električne energije približ­ no 400 uporabnikov in iz Elektra Primorska, kjer je brez elek­ trične energije začasno ostalo 230 odjemalcev v krajih okoli Cerknega. Vse vzdrževalne ekipe so šle nemudoma na teren in večina okvar je bila odpravljena v kratkem, a se je žal zgodba čez te­ den dni ponovila in so imeli vzdrževalci spet polne roke dela. V naselju Čentiba v občini Lendava so začeli z gradnjo pilotne geotermalne elektrarne, ki bo izkoriščala energetski potencial obstoječe plinske vrtine Pg-8. Prvotno je bilo načrtovano, da bodo prvo geotermalno elektrarno v Sloveniji poskusno zag­ nali že v poletnih mesecih, a so morali testne preizkuse zaradi nepričakovanih zapletov pri pripravi vrtine za nekaj mesecev preložiti. Pilotna geotermična elektrarna Čentiba bo imela na­ zivno moči 50 kW, na leto pa naj bi proizvedla 400 MWh elek­ trične energije. V primeru ugodnih rezultatov pilotnega pro­ jekta se bo lahko zasnovan koncept, ki je plod slovenskega znanja, uporabil tudi na drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi drugod po svetu ter kot takšen pomeni pomemben mej­ nik za razvoj geotermične energije in možnost izrabe opušče­ nih vrtin. Vrednost naložbe, ki poteka pod vodstvom Dravskih elektrarn, pri njej pa sodelujejo tudi drugi partnerji, je ocenjena na 1,2 milijona evrov. Z DELOM ZAČELO MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO SPREJET NOVELIRAN DESETLETNI RAZVOJNI NAČRT DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Novoustanovljeno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi prispevalo odgovore na izzive sodobne slovenske druž­ be na področju okolja, energetike in podnebja ter poskrbelo za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih ener­ getskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem pove­ čevanju deleža obnovljivih virov energije. Mag. Bojan Kumer je na zaslišanju pred matičnim odborom med drugim napovedal, da bo eden ključnih izzivov tudi preo­ brazba rabe energije v prometu, predvsem pa naj bi novousta­ novljeno ministrstvo čakala priprava oziroma posodobitev cele vrste zakonov in tudi priprava novega NEPN, s čimer naj bi Slo­ veniji zagotovili razvojni zeleni preboj in pospešeno uvaja­nje novih tehnologij. SODO je pridobil soglasje Agencije za energijo na Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032, ki je bil izdelan v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, in vključuje izzive, ki jih prinašajo razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije v prometu in ogrevanju. Po ocenah naj bi za uresničitev predvidenih vlaganj v distribucijsko omrežje potrebovali 3,5 milijarde evrov, pri če­ mer pa bo uresničitev investicijskih načrtov odvisna ne le od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od zmožnosti fizične izpeljave tako širokega obsega naložb. Glavnino investicijskih vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju sicer predstavljajo vlaganja v nizko in srednjenapetostno omrežje, katerih delež znaša 72 odstotkov predvidenih vlaganj ali natančneje 2.553 milijonov evrov. Delež v 110-kV objekte naj bi znašal 12 odstot­ kov vseh predvidenih vlaganj, osem odstotkov pa bo name­ njenih za posodobitev sekundarne opreme. Foto Vladimir Habjan 28 02 dogodki leta 2023 naš Stik 29 februar TERMOELEKTRARNO BRESTANICA OBISKAL GOSPODARSKI MINISTER Na obisku v Termoelektrarni Brestanica se je mudil minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han s sodelavci. Vodstvo termoelektrarne z direktorjem Tomislavom Malgajem in po­ slovnim direktorjem GEN energije, Danijelom Levičarjem na čelu, mu je predstavilo elektrarno in njeno vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije ter izpostavilo odprta vprašanja, pri ka­ terih pričakujejo tvorno sodelovanje ministrstva. Termoelektrarna Brestanica s svojo specifično tehnologijo, plinskimi bloki skupne moči 406 MW, zagotavlja vse temeljne sistemske storitve v elektroenergetskem sistemu Slovenije. TEB lahko tako s svojimi prilagodljivimi agregati in ustrezno infrastrukturo proizvaja električno energijo in omogoča primarno, sekundarno in terciarno regulacijo delovne in jalove energije, zagotavlja otočno obratovanje in napajanje določenega števila porabnikov na območju Posavja in Dolenj­ ske ter rezervno napajanje za varno zaustavitev NEK v primeru razpada elektroenergetskega sistema. Poleg tega pa proizvaja električno energijo tudi iz lastnih sončnih elektrarn in omogoča skladiščenje tekočih goriv. SPREJET PREDLOG ZAKONA O INFRASTRUKTURI ZA ALTERNATIVNA GORIVA DRUŽBE SKUPINE HSE UKRAJINI PRISKOČILE NA POMOČ Z ELEKTRO OPREMO Vlada je sprejela predlog Zakona o infrastrukturi za alterna­ tivna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Gre za predlog zakona, s katerim se določa pravni okvir za vzpostavljanje, razvoj, širitev in varno uporabo inter­ operabilne in uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne in­ frastrukture za alternativna goriva v prometu. Kot so zapisali na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je v novi predlog zakona vključen cestni, zračni in pomorski promet, velja pa za tri vrste energentov – električno energijo, vodik in zemeljski plin. Ključni cilj zakona je vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, ki je interoperabilna, varna, razpoložljiva, dostopna in preprosta za uporabo. Ob tem želijo zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest in ne nazadnje povečati delež vozil na al­ ternativna goriva. Sprejeta zakonodaja naj bi v prihodnjih letih bistveno pripo­ mogla k razvoju področja in pozitivno vplivala na primerljivost Slovenije z drugimi državami članicami EU na področju elek­ tromobilnosti. Družbe iz skupine HSE so se pozitivno odzvale na vladno po­ budo za pomoč Ukrajini z elektroenergetsko opremo ter zbra­ le in v Ukrajino poslale več kosov elektro opreme, potrebne za delovanje države, podjetij in gospodinjstev v od vojne izčrpa­ ni državi. Dravske elektrarne Maribor so tako Ukrajini donirale štiri energetske transformatorje, deset tokovnih transformator­ jev, devet napetostnih transformatorjev, en odklopnik in en dizel agregat. Soške elektrarne Nova Gorica so v Ukrajino poslale dva usmernika, procesorsko opremo za krmiljenje dveh elek­ trarn in dva releja za električno zaščito, Termoelektrarna Šoštanj 27 zaščitnih relejev, HSE-Energetska družba Trbovlje pa tri šest-kilovoltne elektromotorje, oljni gorilec in štiri odklopnike. V HSE so odpremo pošiljke z navedeno zbrano elektro opremo pospremili z željo, da bi donirana oprema prišla v prave roke in da bo njena uporaba pomagala premostiti zahtevno obdobje, v katerem se je znašla Ukrajina ter ob tem dodali, da bodo z ve­ seljem in po najboljših močeh sodelovali tudi v vseh morebitnih podobnih akcijah v prihodnje. Sicer pa so elektroenergetsko opremo za pomoč Ukrajini doni­ rala tudi druga slovenska energetska podjetja. ODJEMALCEM GEN-I POPUST ZA VARČNO RABO ENERGIJE V KRŠKEM POTEKALO JUBILEJNO TEKMOVANJE MLADI GENIALCI V GEN-I so tudi v času reguliranih cen energentov svojim zves­ tim gospodinjskim odjemalcem omogočili znižanje mesečnih računov, saj so se odločili, da jih bodo vsake tri mesece dodat­ no nagradili s popustom, ki bo odvisen od skupnega zmanj­ šanja porabe energije. Ker so od začetka oktobra do konca decembra 2022 gospodinjski odjemalci v primerjavi s pretek­ lim letom skupaj zmanjšali porabo električne energije za tri od­ stotke in zemeljskega plina za 22 odstotkov, jim je GEN-I za privarčevano energijo na februarskih računih skupno namenil za skoraj milijon evrov popustov. V GEN-I so si sicer zadali ambiciozen družbeno odgovoren cilj, da s spodbujanjem varčne rabe energije pri gospodinjskih od­ jemalcih dosežejo deset-odstotno skupno zmanjšanje porabe energentov glede na predhodno leto. Prvi izračuni so potrdili, da je mogoče največje zmanjšanje doseči pri ogrevanju in po­ rabi tople vode, zmanjšanje porabe pa ni zanemarljivo niti pri varčni uporabi gospodinjskih aparatov. V Kulturnem domu v Krškem je konec februarja potekalo že deseto tekmovanje Mladi Genialci, s katerim v skupini GEN mlade že vrsto let spodbujajo k poglobljenemu proučevanju celovite zgodbe o energiji, trajnostnih in obnovljivih virih, pod­ nebnih spremembah ter jedrski energiji kot temeljnemu viru nizkoogljične mešanice prihodnosti. Med 21 ekipami z 18 sred­ njih elektrotehniških in strojnih šol ter tehniških gimnazij iz vse Slovenije je na odru Kulturnega doma v Krškem v napetem fi­ nalu največ znanja o energetiki pokazala ekipa Šolskega cen­ tra Novo mesto, smer tehnična gimnazija. Drugo mesto so zasedli dijaki Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, smer elektrotehnik, tretje pa ekipa elek­ trotehnične smeri Šolskega centra Krško-Sevnica. Direktor družbe GEN energija, dr. Dejan Paravan, je v uvod­ nem nagovoru izpostavil, da je kviz Mladi genialci eden od na­ činov, s katerimi skušajo mladim energetiko približati nepo­ sredno in jih hkrati navdušiti za morebitno izbiro poklica na tem področju. Energetika, je dejal, ponuja mnoge priložnosti za razvoj in osebno rast, predvsem pa mladim omogoča, da s svojim delom uresničujejo svoje poslanstvo in pomembno pri­ spevajo k reševanju največjih izzivov prihodnosti. Foto arhiv Termoelektrarne Brestanica 30 03 dogodki leta 2023 naš Stik 31 marec ZA ZMANJŠANJE NAŠE ENERGETSKE ODVISNOSTI NUJNE NOVE INVESTICIJE Na posvetu o stanju slovenske energetike so mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES, dr. Dejan Paravan, direktor družbe GEN energija, in dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor družbe HSE izpostavili, da se je slovenska energetika v zadnjem letu kljub bojaznim izognila najhujšim scenari­ jem, kar pa še ne pomeni, da smo lahko v prihodnje brez skrbi. Če želimo v prihodnje zmanjšati odvisnost od tujih virov in povečati vpliv na ceno elektrike, bomo morali čim prej speljati ključne investicije v nove proizvodne enote in omrežje. Kot je dejal mag. Aleksander Mervar, analiza od­ jema kaže, da smo bili v preteklem letu rekordno odvisni od uvoza električne energije, saj je delež uvoza v letu 2022 znašal kar 32,6 odstotka. Poleg tega smo bili uvozno odvisni kar 98,3 odstotka ur, kar ne pomeni le, da smo pomanjkljivo energetsko samooskrbni, temveč da smo posledično odvisni tudi od cen na evropskih trgih. Da moramo za večjo samooskrbo in s tem tudi bolj vzdržne cene povečati lastno proizvodnjo, je opozoril tudi generalni direktor HSE, dr. Tomaž Štokelj in dodal, da s tem ciljem HSE načrtuje nadaljnje projekte na področju sončnih elektrarn, obnovo in gradnjo hidroelektrarn na Savi, gradnjo vetrnih elektrarn, pilotni projekt na področju geotermalne energije ter razvojne projekte na področju vodika in biomase. Generalni direktor Gen energije, dr. Dejan Paravan, pa je izpostavil, da ima pridobitev okoljskega dovoljenja za podaljšanje obrato­ vanja NEK do leta 2043 velik pozitiven ekonomski učinek na dolgoročno stabilnost oskrbe z elek­ trično energijo ter dodal, da je samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem prava pot in edina prava smer kot odgovor na aktualno energetsko in podnebno krizo. DISTRIBUCIJSKA PODJETJA IZVEDLA PRVO SKUPNO VAJO POSTAVITVE HAVARIJSKIH STEBROV NA ENAJSTEM POZIVU ZA VSTOP V PODPORNO SHEMO IZBRANIH 43 PROJEKTOV V Volčah pri Tolminu je potekala dvodnevna vaja vseh petih elektrodistribucijskih podjetij v postavitvi havarijskih stebrov, katere namen je bila osvežitev znanja projektantov in montaž­ nih skupin pri njihovem postavljanju v primeru izrednih razmer. Gre za montažne stebre iz aluminija, ki so zložljivi in se hitro sestavijo, so prilagodljivi različnim terenom in posledično lah­ ko ob večjih nesrečah hitro zagotovijo ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo. Njihova vloga se je še posebej pokazala ob žledolomu leta 2014, ko so se havarijski stebri izkazali kot univerzalna celovita rešitev za zagotovitev čimprejšnje oskrbe odjemalcev z elek­ trično energijo s pomočjo vzpostavitve začasnega daljnovod­ nega stebra do izgradnje novega. Zato so se distribucijska podjetja odločila, da vsako nakupi nekaj havarijskih stebrov in primerno usposobi ekipe, ki lahko priskočijo na pomoč pri sa­ naciji večjih okvar. Agencija za energijo je marca objavila rezultate enajstega jav­ nega poziva za prijavo projektov za vstop v podporno shemo, ki je bil objavljen oktobra lani. Na voljo za podpore izbranim projektom je bilo tudi tokrat na voljo deset milijonov evrov, a je bil odziv potencialnih proizvajalcev precej skromen. Kot so sporočili iz Agencije, so zato, ker je bilo v skupino ena prvega kroga javnega poziva uvrščenih premalo projektov, da bi bil vsaj en projekt iz skupine v izbirnem postopku nekon­ kurenčen, skladno z veljavno uredbo vse projekte iz skupine ena prvega kroga javnega poziva in nerazporejena sredstva te skupine prenesli v drugi krog. Na koncu je bilo tako iz sku­ pine ena izbranih 40 projektov, med njimi večinoma sončne elektrarne ter dve hidroelektrarni in dve soproizvodni enoti, ter že v prvem krogu še trije soproizvodni projekti iz skupine dve. Skup­na nazivna moč vseh 43 izbranih projektov sicer znaša nekaj več kot 12 MW. ZAČETEK SELITVE IZRABLJENEGA JEDRSKEGA GORIVA IZ BAZENA V SUHO SKLADIŠČE USTANOVLJENO EVROPSKO PARTNERSTVO ZA OKREPITEV ZNANJ S PODROČJA OVE V Nuklearni elektrarni Krško so uspešno končali skoraj 100-mi­ lijonsko investicijo v suho skladišče, za katerega so januarja dobili tudi uporabno dovoljenje, s čimer se je lahko začel pre­ nos prvih izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za mokro skladiščenje. Objekt v velikosti 50 x 70 x 20 metrov in s kar 1,75 metra debelo armirano betonsko temeljno ploščo omo­ goča pasivno hlajenje s prostim pretokom zraka, v njem pa je prostora za 70 skladiščnih zabojnikov, ki ščitijo izrabljeno go­ rivo pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi vplivi. V vsa­ kem zabojniku je prostora za 37 gorivnih elementov, letos pa načrtujejo selitev 16 zabojnikov s skupno 592 gorivnimi ele­ menti. Do letos so vse izrabljeno gorivo krške nuklearke sicer hranili v bazenu za izrabljeno gorivo – od začetka obratovanja leta 1983 do konca leta 2022 je bilo teh elementov 1.432 ozi­ roma za 556 ton. Potrebe po usposobljenih in ustrezno izobraženih delavcih na področju uvajanja tehnologij proizvodnje iz obnovljivih virov hitro naraščajo, do leta 2030 pa naj bi se število delovnih mest v tem sektorju skoraj potrojilo. Zato so predstavniki trgovskih združenj za energijo iz obnovljivih virov in predstavniki izvajal­ cev s področja uvajanja čistih tehnologij ob podpori Evropske komisije vzpostavili obsežno partnerstvo za okrepitev znanj in veščin s področja uvajanja energije iz obnovljivih virov. Par­ tnerstvo si bo prizadevalo, da bi delavci in delavke v Evropi pridobili znanja, potrebna za proizvodnjo in upravljanje tehno­ logij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bi doseg­ li energetske in podnebne cilje EU za leto 2030 in podnebno nevtralnost do leta 2050. Med poglavitnimi cilji partnerstva so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in poklicnih izobraževanj v Evropi, oblikovanje političnih priporočil za pospešitev usposobljenosti ter vključe­ vanje nacionalnih organov, izobraževalnih ustanov in platform za usposabljanje, pri čemer naj bi k delu na področju uvajanja čistih tehnologij pritegnili tudi več žensk. Foto Vladimir Habjan 32 04 dogodki leta 2023 naš Stik 33 april ELES DO LETA 2032 NAČRTUJE ZA 823 MILIJONOV EVROV NALOŽB ELES je izdal Razvojni načrt prenosnega sistema Republike Slovenije za obdobje 2023–2032, v okviru katerega v naslednjem desetletju načrtuje investicijska vlaganja v skupni vrednosti 823 milijonov evrov. Posebna pozornost je v njem namenjena izvedbi projektov potrebnih za razvoj infrastrukture, nujne za priklop večjih sončnih elektrarn in s tem za močno podporo k razoglji­ čenju Slovenije. Vrednost vlaganj za ta namen tako predstavlja kar 17 odstotkov celotnega zneska predvidenih vlaganj v prihajajočem desetletnem obdobju, pri čemer pa bo večina sredstev, okrog 70 odstot­ kov, namenjena vlaganju v elektroenergetske vode in RTP na vseh visokonapetostnih nivojih. Največji del potrebnega denarja za izvedbo razvojnega načrta naj bi Eles zagotovil iz lastnih sredstev (68 odstotkov), drugi največji vir so dolgoročna posojila, pomemben delež pa predsta­ vljajo tudi nepovratna sredstva v višini nekaj manj kot 122 milijonov evrov oziroma 14 odstotkov vrednosti vseh načrtovanih investicijskih vlaganj. SLOVENSKI ELEKTROGOSPODARSTVENIKI Z MINISTROM KUMROM V ŠPANIJI V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST NA VOLJO TUDI DENAR ZA KREPITEV DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Predstavniki slovenskega elektrogospodarstva so skupaj z ministrom za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojanom Ku­ mrom, obiskali Madrid, kjer so si med delovnim obiskom ogle­ dali primere dobrih praks s področja vključevanja novih tehno­ logij v elektroenergetsko omrežje. Španija je namreč v zadnjih letih močno osredotočena na razvoj obnovljivih virov energije, zlasti sončne in vetrne energije, pri čemer pa je treba vede­ ti, da so španske naravne danosti edinstvene. Sončna izpo­ stavljenost in vetrovnost države namreč omogočata postavi­ tev ambicioznega cilja, po katerem naj bi do leta 2030 že 74 odstotkov vse energije proizvedli iz obnovljivih virov. Pri zele­ nem prehodu bi lahko bilo ključno že letošnje leto, saj naj bi proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov po nekaterih napove­ dih dosegla že 50 odstotkov, s čimer bi Španija utrdila vodilno mesto na področju uvajanja obnovljivih virov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo nov javni razpis za sofinanciranje distribucijskih transformatorskih postaj in izgradnje nizkonapetostnih distribucijskih omrežij za obdob­ je 2023 do 2026, ki se financira v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Namen javnega razpisa je posodobitev nizkona­ petostnega električnega distribucijskega omrežja za potrebe priklopa proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, toplo­ tnih črpalk in e-mobilnosti, in sicer z: nadgradnjo distribucijske­ ga omrežja z novimi ali obstoječimi transformatorskimi postaja­ mi z vključenimi elementi pametnega omrežja ter za izgradnjo novega nizkonapetostnega omrežja. Skladno z načrtom je sicer predvideno sofinanciranje posta­ vitve 980 novih transformatorskih postaj in izgradnje 1.520 kilometrov nizkonapetostnega omrežja na območju Sloveni­ je. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje projektov po tem javnem razpisu v letih 2023, 2024, 2025 in 2026, pa znaša 80 milijonov evrov. PRVA OBLETNICA SONČNE ELEKTRARNE PRAPRETNO V ELEKTRU GORENJSKA RAZVILI INOVATIVNO ORODJE ZA IZRAČUN PRIKLJUČNE ZMOGLJIVOSTI Sončna elektrarna Prapretno, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, je 8. aprila obeležila prvo obletnico. V času svoje­ ga enoletnega delovanja pa je proizvedla že 3.507 MWh elek­ trične energije ali 5,7 odstotka več od sprva načrtovane. Proiz­ vedena električna energija v SE Prapretno zadošča za letno oskrbo približno 900 slovenskih gospodinjstev, pri čemer pa v HSE načrtujejo tudi njeno dograditev. Za projekt SE Prap­ retno 2 tako že potekajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, občina Hrastnik pa je konec lanskega leta v Urad­ nem vestniku Zasavja objavila tudi sklep o pripravi občinskega podrobnega načrta za SE Prapretno 3. SE Prapretno je sicer bila prva sončna elektrarna v Sloveniji z močjo večjo od enega MW, ki je dobila uporabno dovoljenje. Nanjo pa so v HSE še posebej ponosni, saj je v celoti plod iz­ kušenj, znanja in dela strokovnjakov družb skupine HSE. Elektro Gorenjska je v sodelovanju s podjetjem Aeterna raz­ vila novo inovativno informacijsko orodje za izračun priključ­ ne zmogljivosti proizvodnih naprav v distribucijskem omrežju. Orodje, ki so ga začeli uporabljati v aprilu, omogoča avtoma­ tizacijo izračunov pred priklopom proizvodnih naprav ter tako močno pospešuje obstoječe postopke za izdajo soglasij za priključitev proizvodnih naprav v distribucijsko omrežje. Prve izkušnje uporabe novega orodja že kažejo na pomembne ko­ risti, saj so vsi postopki priključevanja, ki se trenutno izvajajo na območjih, kjer omrežje Elektra Gorenjska še ni nasičeno s proizvodnimi napravami, z uporabo novega orodja zaključeni v občutno krajšem času. Orodje predstavlja edinstveno inova­ cijo na področju elektroenergetike, saj edino v celoti in pov­ sem avtomatizirano upošteva vse zahteve iz Sistemskih obra­ tovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije. Foto arhiv Elesa 34 05 dogodki leta 2023 naš Stik 35 maj NA BLEDU POTEKALA ŽE 16. KONFERENCA CIGRE-CIRED Na Bledu se je konec maja na največjem strokovnem srečanju elektroenergetikov zbralo okoli 600 udeležencev, ki so v treh dneh konference predstavili skupno kar 175 referatov. Dogodek je spremljal tudi bogat dodatni program s predstavitvijo sponzorjev in dobaviteljev ter institucij s področja elektroenergetike, na otvoritveni slovesnosti pa so zaslužnim slovenskim elektroener­ getikom podelili tudi priznanja za njihovo dosedanje strokovno delo. V okviru konference so or­ ganizatorji pripravili tudi tri panelne razprave, in sicer so prvi dan razpravljali o vlogi energetike v družbi, drugi dan pa sta sledili še razpravi na temo odpornosti elektroenergetskega sistema in o vodiku, kot ključnem energentu elektroenergetskega prehoda. Med drugim je bilo izpostavlje­ no, da ima elektrika že več kot sto let ključno vlogo pri razvoja človeštva. Bolj kot je družba raz­ vita, večjo vlogo ima električna energija v procesu razvoja in vsakdanjega življenja; s tem pa je tudi elektroenergetika vse bolj vpeta v razvojne, družbene in civilne tokove. V turbulentnih časih velikih družbenih sprememb se zdijo posledice vsake strateške odločitve nepredvidljive, zato tudi strokovne razlage odločitev na področju energetike velikokrat niso sprejete z razumeva­ njem širše družbe. Tako bo treba tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjati energetskemu opismenjevanju. STEKLE PRVE AKTIVNOSTI PRI PROJEKTU GREENSWITCH VODIKOVE TEHNOLOGIJE PRILOŽNOST TUDI ZA SLOVENIJO V Ljubljani so se na uvodnem sestanku srečali člani konzorcija projekta GreenSwitch, ki ga koordinira družba ELES. Konzor­ cij podjetij iz Slovenije (ELES, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana), Avstrije (KNG-Kärnten Netz GmbH) in Hr­ vaške (HOPS, HEP in ODS) je oblikoval skupni projekt, s ka­ terim bodo optimizirali uporabo obstoječe elektroenergetske infrastrukture ter omogočili vključevanje novih tehnologij in na­ prednih funkcionalnosti v prenosna in distribucijska omrežja v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Partnerji so ugotovili, da bodo izzive, povezane z vključevanjem vedno večje količine nepredvidljivih obnovljivih virov energije, lažje in ekonomsko učinkoviteje rešili s povezovanjem. Projekt GreenSwitch je petletni mednarodni projekt, ki bo tra­ jal od 1. marca 2023 do 31. decembra 2028. Njegova vrednost znaša 146,2 milijona evrov, od tega je 73,1 milijona evrov finan­ cirano s strani agencije CINEA. V Ljubljani je v organizaciji Slovensko-japonskega poslovnega sveta potekalo posvetovanje z naslovom Družba 5.0 – priho­ dnost z vodikom, na katerem so o razvojnih priložnostih, mo­ žnostih in dobrih praksah spregovorili japonski in slovenski strokovnjaki, politiki, gospodarstveniki in energetiki. Kot je bilo slišati, se razvoj na področju vodikovih tehnologij ob iskanju brezogljičnih virov energije vse bolj prebija v ospredje kot ena od možnih prevladujočih rešitev za prihodnost. Udeležence foruma je uvodoma pozdravil predsednik Sloven­ sko-japonskega poslovnega sveta, mag. Aleksander Mervar, direktor Elesa, ki je izpostavil, da si mora človeštvo v prihod­ nosti zagotoviti nove, dodatne vire energije, na kar nas vsak dan opozarja stvarnost, ključna energenta prihodnosti pa bos­ ta elektrika in vodik. Japonska ima na področju uvajanja vo­ dika bogate praktične izkušnje, ki že prodirajo tudi na trg, do­ sedanje tvorno in uspešno sodelovanje obeh partnerjev pri različnih razvojnih projektih pa je dobra podlaga, na kateri je mogoče zasnovati tudi konkretne pilotne projekte na področ­ ju vodika. PRVI PRIMER AGROFOTOVOLTAIKE TUDI V SLOVENIJI KARIERNI TEDEN NA FAKULTETI ZA ELEKTROTEHNIKO Družba HESS je v sodelovanju z ekološkim rejcem na obmo­ čje velike sončne elektrarne ob HE Brežice naselila 40 ovac. Gre za prvi primer t. i. agrofotovoltaike, v tujini že precej po­ goste prakse, ki je pri nas še v zametkih uvajanja. Agrofoto­ voltaika je sicer skupen izraz za kombinirano rabo zemljišč za proizvodnjo električne energije iz sončnih panelov ob hkratni rabi tal v kmetijske namene. V Evropi in svetu se vse intenziv­ neje širi, saj predstavlja izvrstno kombinacijo med fotovoltaič­ nimi sistemi in ohranjanjem kmetijske pridelave. Dvojna raba zemljišč tako predstavlja eno od učinkovitih možnosti energet­ skega prehoda. Raziskave kažejo, da lahko agrofotovoltaika s primerno tehnično zasnovo poveča učinkovitost rabe zemljišč, nudi varstvo rastlinam in živalim, omogoča večji hektarski do­ nos in zmanjšuje potrebo po namakanju do 20 odstotkov, pri čemer v tujini najdemo že veliko primerov dobrih praks agro­ fotovoltaike, ki se je izkazala za tehnološko izvedljivo in eko­ nomsko upravičeno. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so maja or­ ganizirali karierni teden, v okviru katerega so študentom in di­ plomantom ponudili vpogled v poklice prihodnosti, priložnosti za karierne preboje in omogočili bližnje spoznavanje vodilnih podjetij s področja elektrotehnike in multimedije. V Sloveniji se namreč že vrsto let soočamo s pomanjkanjem tehničnega ka­ dra, med drugim tudi inženirjev elektrotehnike in strokovnjakov za informacijsko komunikacijske tehnologije, zato je, kot pou­ darjajo organizatorji, ključno, da mladi pravočasno pridobijo in­ formacije o kariernih priložnostih na teh področjih. Na ljubljan­ ski Fakulteti za elektrotehniko že vrsto let tesno sodelujejo z različnimi uspešnimi podjetji, ki omogočajo, da študenti in štu­ dentke že v času študija pridejo v stik z najsodobnejšo tehno­ loško opremo in trendi v industriji ter pridobljeno znanje izpo­ polnjujejo na realnih projektih. Na ta način jim omogočijo, da se seznanijo s potencialnimi delodajalci in kariernimi priložnostmi ter posledično sprejmejo bolj informirano odločitev o nadalje­ vanju svoje poklicne poti. V okviru kariernega tedna je poteka­ lo več dogodkov, osrednji med njimi pa je bil Karierni sejem, na katerem se je predstavilo 33 vodilnih domačih in tujih podjetij v panogi, med njimi tudi iz elektrogospodarstva. Foto Brane Janjić 36 06 dogodki leta 2023 naš Stik 37 junij URADNA OTVORITEV SONČNE ELEKTRARNE BREŽICE Družba HESS je na prvi poletni dan izpeljala slovesnost ob otvoritvi velike sončne elektrarne Brežice, ki so se je udeležili številni ugledni gostje. Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je ob tej priložnosti med drugim izpostavil, da gre za pomemben korak v pridobi­ vanju zelene energije in k energetski neodvisnosti ter dodal, da moramo kljub postopni odpravi fosilnih goriv ostati odgovorni in sistem ohraniti zanesljiv. Direktor družbe HESS Bogdan Barbič je poudaril, da je sončna elektrarna Brežice, primer uspešnega povezovanja sončne in hidro­ energije. Tak način priključevanja je namreč izjemno ugoden, ker sončna elektrarna ob višku proizvedene energije čez dan, to energijo shrani za nočni čas, saj se v tem primeru zapornice na hidroelektrarni preprosto priprejo. Tako se zmanjša proizvodnja iz hidroelektrarne, ki se kom­ penzira s sončno. Posredno pa to pomeni, da imamo energijo shranjeno tudi za ponoči. Sončna elektrarna Brežice se sicer razprostira na šestih hektarjih ob reki Savi v bližini Brežic, s svojo letno proizvodnjo električne energije pa lahko pokrije potrebe okoli 1.800 gospodinjstev. Pri tem bo brez izpustov toplogrednih plinov zagotavljala čisto, okolju prijazno in neslišno pro­ izvodnjo električne energije vsaj še naslednjih 30 let. SKUPINA HSE USPEŠNO ZMANJŠUJE VPLIVE NA OKOLJE GZS ZA ENERGETSKO NEODVISNOST, PODNEBNO NEVTRALNOST IN JEK 2 V Holdingu Slovenske elektrarne, ki je največji proizvajalec ze­ lene električne energije v državi, obnovljivi viri že zdaj pred­ stavljajo približno polovico njihovega celotnega proizvodnega portfelja, na ravni Slovenije pa v povprečju proizvedejo več kot dve tretjini vse okolju prijazne električne energije. Poleg tega so v zadnjem desetletju za približno 1.400.000 ton oziroma za kar 30 odstotkov zmanjšali tudi izpuste emisij ogljikovega dio­ ksida ter za 75 odstotkov izpuste žveplovega dioksida in du­ šikovih oksidov. V HSE ob tem izpostavljajo, da so najboljši primer okolju prijazne proizvodnje električne energije njihove hidroelektrarne, ki jih je skupno že več kot 40 in nekatere že več kot stoletje uspešno sobivajo z naravo. Tako družbe, ki up­ ravljajo elektrarne na Dravi, Soči in Savi, nenehno izboljšujejo ekološki potencial akumulacij, revitalizirajo brežine akumula­ cij, zagotavljajo pitno vodo, urejajo izlivne dele pritokov, gra­ dijo habitate za ptice, prehode za vodne organizme, prodne pregrade, male čistilne naprave ter odstranjujejo plavje, s či­ mer prispevajo k naravnemu ravnovesju v okolju. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na prvi seji v novem mandatu obravnaval prihodnost energetske oskrbe v Sloveniji in v zvezi s tem sporočil, da bi morala vlada odloči­ tev o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško spreje­ ti čim prej, saj po njihovem mnenju, slovensko gospodarstvo brez dodatnih jedrskih zmogljivosti ne bo moglo preživeti. Ob tem so izpostavili, da načrti povezani s prihodnjo oskrbo z električno energijo, ki vključujejo le sonce in veter, niso dovolj ter da potrebujemo več energetske raznolikosti in višjo raven samooskrbe, še posebej v luči napovedi, da naj bi se potre­ be po električni energiji v Sloveniji do leta 2050 podvojile. Na Gospodarski zbornici so poleg nezanesljivosti obnovljivih vi­ rov opozorili še na pomanjkljivosti distribucijskega omrežja ter zamude pri umeščanju objektov v prostor. ELEKTRO GORENJSKA ZAGNALA POLETNO ŠOLO TRANSFORMATOR ŠE LETOS NAJ BI DOBILI PRVI SLOVENSKI FOTOVOLTAIČNI GIGAVAT Skupina Elektro Gorenjska želi z organizacijo Poletne šole Transformator aktivno prispevati k uvajanju inovativnih rešitev v slovensko energetiko ter mladim talentom omogočiti prido­ bivanje izkušenj in novih znanj. Poglavitni namen poletne šole je omogočiti sodelovanje med talentiranimi študenti in stro­ kovnjaki Skupine Elektro Gorenjska na področju inoviranja in iskanja rešitev za izziv razogljičenja energetike v Sloveniji. Kot pravijo na Elektru Gorenjska, so v Poletno šolo Transforma­ tor 2023 vključeni izbrani talentirani študentje tehničnih, nara­ voslovnih in družboslovnih smeri. Program bo trajal do konca septembra in bo vključeval praktično delo, mentorstvo, krože­ nje po oddelkih Skupine Elektro Gorenjska, študijske ekskur­ zije, terensko delo, timsko sodelovanje, strokovna predavanja ter individualno in skupinsko projektno delo. V okviru individu­ alnih projektnih nalog pa bodo sodelujoči študenti v sodelo­ vanju s strokovnjaki Skupine Elektro Gorenjska tudi inovirali in oblikovali rešitve na področjih umetne inteligence, strojnega učenja in napredne podatkovne analitike znotraj elektroener­ getske panoge. Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko je potekala 9. fotovol­ taična konferenca Slovenije, na kateri so si bili vsi razpravljavci enotni v tem, da je energija sonca energija prihodnosti. Prof. dr. Marko Topič je ob tej priložnosti izpostavil zanimive podat­ ke, in sicer da je bila Slovenija leta 2021 z okoli 170 W na pre­ bivalca iz sončnih elektrarn v spodnji polovici evropskih držav; že lani smo nato precej napredovali in presegli 300 W, letos pa naj bi bila ta številka še višja in presegla že 400 W, kar je zavi­ dljiv napredek. Da sončne elektrarne vse bolj dobivajo na ve­ ljavi, govori tudi podatek, da je bilo leta 2021 zgrajenih 6.000 novih sončnih elektrarn, samo lani pa še dodatnih 12.000, kar drugače rečeno pomeni, da so vse sončne elektrarne skupaj lani prispevale že šest odstotkov vse proizvedene električne energije v državi. Po njegovih napovedih naj bi že letos pre­ segli tudi 1 GW inštaliranih fotovoltaičnih elektrarn, kar so dobri obeti tudi za v prihodnje. Foto arhiv HESS 38 leto 2023 v številkah 10.764,9 GWh Domače elektrarne so v prvih desetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale 10.764,9 GWh električne energije, kar je bilo za 13,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer gre večino zaslug pripisati izjemni hidroproizvodnji. naš Stik 3.809,3 GWh Hidroelektrarne so v prvih desetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale kar 3.809,3 GWh električne energije in tako lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 56 odstotkov. Hidrološke razmere so bile vse leto nad povprečjem, k dobrim rezultatom hidroelektrarn pa je prispevalo tudi njihovo zgledno vzdrževanje, ki je ves čas omogočalo nemoteno obratovanje. 7.988,2 GWh Za dobrih devet odstotkov je bil v obravnavanem obdobju nižji od primerljivega lanskega tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so v prvih desetih letošnjih mesecih skupno prevzela le 7.988,2 GWh električne energije. 39 9.022 GWh Zmanjšan odjem obeh ključnih spremljanih skupin se je odrazil tudi v skupnem prevzemu, saj so slovenski odjemalci iz prenosnega omrežja v prvih desetih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli samo 9.022 GWh električne energije, kar je bilo za skoraj 11 odstotkov manj kot v enakem času lani. 4.616,9 GWh 2.219 GWh 331,9 GWh 2.257 Nuklearna elektrarna Krško je tudi v letošnjem letu ohranila sloves enega najbolj stabilnih proizvodnih objektov in v prvih desetih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddala 4.616,9 GWh električne energije, kar je bilo za 4,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, ko je sicer potekal redni remont. Celoletne rezultate naše edine nuklearke bo sicer pokvarila preventivna zaustavitev v začetku oktobra, pri čemer pa so zamenjavo cevovodov v Krškem izvedli v rekordnem času in je v drugi polovici novembra znova obratovala s polno močjo. Termoelektrarna Šoštanj je od začetka leta do konca oktobra v prenosno omrežje oddala 2.219 GWh električne energije, kar je bilo za 6,5 odstotka manj kot v enakem času lani. Zmanjšanje proizvodnje v Šoštanju je v prvi vrsti posledica razmer na trgu, pa tudi manjših potreb po električni energiji oziroma letošnjega občutno večjega prispevka hidroelektrarn. Edini pozitiven trend je bilo letos zaznati pri ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja v prvih desetih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzela 331,9 GWh in tako lanske primerjalne rezultate presegla za četrtino. Od začetka leta do konca novembra je bilo na izravnalnem trgu z elektriko sklenjenih 2.257 poslov v skupni količini 69.068,33 MWh, kar je bilo za dobrih 137 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2022. Najvišja cena za nakup izravnalne energije je bila dosežena po ceni 340 EUR/MWh, najnižja cena za prodajo izravnalne energije pa je bila dosežena po ceni -50 EUR/MWh. 7.350,8 GWh 701,8 GWh 102,72 € 3.634 Povprečna mesečna odstopanja (pozitivna in negativna skupaj) bilančnih skupin so v prvih osmih letošnjih mesecih znašala 58.361 MWh, kar je bilo v povprečju za 39,8 odstotka več od mesečnega povprečja v enakem obdobju leta 2022. Povprečna mesečna vrednost cen za odstopanja v letu 2023 je bila najnižja v maju, ko je dosegla 72,45 EUR/MWh, najvišja pa januarja, ko je znašala kar 147,24 EUR/MWh. Povprečna cena za odstopanja v letu 2023 sicer znaša 102,72 evra. Konec septembra je bilo v podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije v Sloveniji vključenih 3.634 enot s skupno nazivno močjo 392 MW. Za pokritje vseh potreb smo morali letos precej manj električne energije uvoziti, pri čemer je bilo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov v prvih desetih letošnjih mesecih prevzetih 7.350,8 GWh električne energije, kar je bilo za skoraj 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na drugi strani, pa se je za dobro petino povečala oddaja električne energije na tuje, kamor smo izvozili 8.787,7 GWh električne energije. Neposredni odjemalci so v prvih desetih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli le 701,8 GWh električne energije, kar je bilo slabih 65 odstotkov lanskih količin. Na občuten padec odjema je najbolj vplivala opustitev elektrolize v Talumu, zaradi visokih cen električne energije in plina pa se je v primerjavi z minulimi leti precej zmanjšal tudi odjem v Rušah in na Jesenicah. 40 dogodki leta 2023 07 naš Stik 41 julij POLETNA NEURJA POŠTENO ZAGODLA DISTRIBUTERJEM V prvi polovici julija so o občasnih prekinitvah dobave električne energije poročali iz različnih koncev Slovenije, poglavitni vzrok za motnje pa so bila večinoma podrta drevesa in posledično potrgani vodniki na daljnovodih. Tako je na območju Elektra Maribor, kjer je bilo največ škode, začasno ostalo brez električne energije kar okrog 50.000 odjemalcev. Novice o težavah zaradi močnega neurja so prihajale tudi iz Elektra Primorska, Elektra Gorenjska in Elektra Celje, vzdrže­ valne ekipe pa so na nekaterih območjih okvare odpravljale še več dni. Ravno ko so zagotovili vsaj zasilno napajanje vseh odjemalcev po Sloveniji, pa je narava v prvih dneh avgusta znova pokazala svojo moč, pri čemer so bile tokratni glavni razlog za motnje z os­ krbo poplave oziroma narasli hudourniki, ki so pred seboj odnašali vse, v veliko primerov tudi cele odseke kablovodov. Najhuje je bilo na območju Elektra Celje, a so se tudi tokrat vzdrževal­ ne ekipe distribucijskih podjetij odlično odrezale ter v najkrajšem možnem času in kljub izjemno zahtevnim razmeram, zagotovile električno energijo vsem odjemalcem. PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU PRI GRADNJI SONČNIH ELEKTRARN HSE USPEŠEN TUDI V ARBITRAŽNEM POSTOPKU GLEDE TE UGLJEVIK Soške elektrarne Nova Gorica in Družba za avtoceste Repu­ blike Slovenije sta v Novi Gorici podpisali dogovor o postavi­ tvi sončnih elektrarn ob primorskem kraku avtocestnega križa, ki je postal prvi tovrstni in s tem tudi vzorčen primer medsek­ torskega sodelovanja, poleg tega pa tudi pomemben korak na poti zelenega prehoda Slovenije. Generalni direktor Soških elektrarn Nova Gorica, Mitja Gorjan, je ob tej priložnosti iz­ postavil, da se je SENG v preteklosti v večji meri osredotočal predvsem na izkoriščanje hidro potenciala, vendar pa klimat­ ske spremembe od nas terjajo prilagoditve in širši pogled na izkoriščanje obnovljivih virov energije. Med razvojnimi projek­ ti družbe je tako kot najrealnejše izpostavil izgradnjo sončne elektrarne Kanalski vrh ter sončnih elektrarn ob primorskem kraku avtocestnega križa, ki bodo neuporabno degradirano površino spremenile v koristno, in sicer gre za potencial dob­ rih 20 MW električne energije. Član uprave DARS-a, mag. Andrej Ribič, pa je poudaril prizadevanja te družbe, da na dol­ gi rok postanejo samooskrbni, pri čemer imajo projekti, kot je postavitev sončnih elektrarn na neuporabnih zemljiščih, ki jih ima družba DARS v upravljanju, velik energetski potencial in lahko veliko prispevajo k uresničitvi podnebnih in trajnostnih ciljev Slovenije. Arbitražni tribunal s sedežem v Beogradu je po skoraj desetih letih izdal delno odločbo, da je družba Elektrogospodarstvo Slovenije (EGS-RI) upravičena do izplačila 67 milijonov evrov nadomestila iz naslova nedobavljene električne energije iz Termoelektrarne Ugljevik v Republiki Srbski v obdobju od ju­ nija 2011 do decembra 2021 ter zamudnih obresti od 1. janu­ arja 2022 do dneva plačila. Družbo EGS-RI je v arbitražnem postopku ves čas uspešno zastopal Holding Slovenske elek­ trarne, za katerega je to po večmilijonski odškodnini v zvezi s projektom TEŠ 6 že drugi velik uspeh pred mednarodnim so­ diščem. V nadaljevanju postopka bo arbitražni tribunal odločal še o vi­ šini obresti za obdobje med 12. junijem 2011 in 31. decembrom 2021. Odprto pa ostaja tudi še vprašanje nedobave električne energije od 1. januarja 2022 dalje ter arbitražni postopek zo­ per državo BiH pred mednarodnim sodiščem v New Yorku, v katerem se bosta ugotavljala temelj odškodninske terjatve in, nadalje, višina škode iz naslova kršitev pravil o zaščiti tujih in­ vesticij. SLOVENIJA IN HRVAŠKA ZA TESNEJŠE SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE VZPOSTAVLJEN PORTAL Z INFORMACIJAMI O NOVEM OBRAČUNU OMREŽNINE Predsednik slovenske vlade z delegacijo se je sredi julija mudil v hrvaški prestolnici, kjer se je s kolegom Andrejem Plenkovi­ čem med drugim pogovarjal tudi o možnosti poglobitve sodelo­ vanja na področju energetike, zlasti na področju zagotavljanja alternativnih poti za dobavo zemeljskega plina in nadaljnjega izkoriščanja jedrske energije. Minister za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojan Kumer, in hrvaški minister za gospodar­ stvo in trajnostni razvoj, Davor Filipovič sta ob robu obiska v Banskih dvorih podpisala tudi sporazum o ukrepih za zagotovi­ tev zanesljivosti oskrbe s plinom, ki ureja tehnične, pravne in fi­ nančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Dr. Robert Golob je ob tem poudaril, da z ome­ njenim sporazumom Slovenija dobiva dodatne alternativne poti za oskrbo s plinom, pri čemer je Slovenija zainteresirana tudi za sodelovanje v projektu nadgradnje terminala LNG na Krku. Glede prihodnjega sodelovanja na področju jedrske energije pa je izrazil prepričanje, da lahko državi najdeta ustrezne rešit­ ve na področju shranjevanja nizko- in srednje-radioaktivnih od­ padkov, ki bodo v korist obeh držav, ter Hrvaško povabil tudi k udeležbi pri načrtovanem projektu JEK 2. Ker prihodnje leto v veljavo vstopa prenovljeni obračun omrež­ nine električne energije, so na Agenciji za energijo vzpostavili poseben portal Učinkovita raba omrežij, da bi tudi na ta način odjemalcem omogočili kar največ informacij o reformi obraču­ na, tarifnih postavkah, časovnih blokih, omrežju, možnostih ak­ tivnega odjema, računih in drugih tematikah, ki se navezujejo na spremembo obračuna omrežnine. Poleg informacij o novem načinu obračunavanja omrežnine, portal ozavešča tudi o pomenu elektroenergetskega omrežja v zelenem prehodu in vlogi odjemalcev, ki lahko z že majhnim spreminjanjem navad prispevajo k bolj učinkovitemu in pospe­ šenemu zelenemu prehodu. Vsebine spletne strani bodo si­ cer ves čas dopolnjevali in posodabljali – številni odgovori na konkretna vprašanja in informacije, ki so pomembne za prihod­ nje aktivnosti in ravnanja odjemalcev, pa so na voljo že zdaj. Foto arhiv Elektra Gorenjska 42 08 dogodki leta 2023 naš Stik 43 avgust TEŠ BO SODELOVAL PRI PREOBRAZBI SISTEMA OGREVANJA V ŠALEŠKI DOLINI Komunalno podjetje Velenje je z občinami ustanoviteljicami in Termoelektrarno Šoštanj skleni­ lo sporazum o sodelovanju pri načrtovanju preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za postopen prehod na obnovljive vire energije. Skupni koncept prehoda vključuje toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, razdelilno postajo za ločitev veje na del Šoštanj in del Velenje, toplotno črpalko na Centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Prva faza preobrazbe obstoječega sistema ogrevanja, ki oskrbuje več kot 35.000 odjemalcev, in pos­ topna energetska sanacija stavb sta že v teku in bosta prinesli 25.269 ton manj izpustov CO2 in 21.150 ton manj porabljenega premoga, kar pomeni letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh (trenutno je povprečna letna poraba 320.000 MWh). Kot je bilo izpostavljeno ob podpisu sporazuma, morajo v Šaleški dolini v desetih letih preiti na čist vir energije, zato je treba čim prej določiti investicije in ukrepe, ki bodo iz naslova Sklada za pravičen prehod prednostno naslavljali prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja. Pri tem je TEŠ edinstvena energet­ ska lokacija, ki jo velja tudi v prihodnosti dobro izkoristiti. V POPLAVAH ŠKODO UTRPELI TUDI OBJEKTI PRENOSNEGA OMREŽJA POTEKALE SKUPŠČINE DISTRIBUCIJSKIH PODJETIJ Obilno deževje, ki je v začetku avgusta zajelo vso državo, je s poplavami, kot jih še ni bilo, povzročilo ogromno škode na vsej infrastrukturi. Pri tem je bilo še posebej poškodovano dis­ tribucijsko omrežje, čeprav poplave in pozneje še plazovi niso prizanesli niti prenosnim objektom in daljnovodom. Tako je med drugim reka Meža v celoti poplavila 110/20 kV RTP Dra­ vograd, zaradi poplavnega vala Savinje je škodo utrpel tudi 110/20 kV RTP Laško, v osrednji Sloveniji pa je 110/20 kV RTP Trbovlje ogrožala Sava. Zaradi razmočenosti tal je plaz poru­ šil tudi daljnovodni steber na 110-kV daljnovodu Vuhred-Pod­ velka in s tem ohromil del prenosnih povezav v Dravski dolini, zaradi plazovitega terena pa je bilo ogroženih še nekaj drugih daljnovodnih stebrov zlasti na Koroškem, pri čemer so Elesovi vzdrževalci skupno zaznali kar 13 potencialnih nevarnosti zara­ di plazenja tal. Ne glede na vse nastale razmere pa je Eles ves čas zagotavljal nemoten prenos električne energije do vseh razdelilnih transformatorskih postaj. V poletnih mesecih so potekale skupščine vseh petih distribu­ cijskih podjetij, pri čemer so na vseh izpostavili, da je bilo po­ slovanje v letu 2022 močno zaznamovano s sprejetim inter­ ventnim Zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Tako je večina podjetij kljub iz­ vedenim ukrepom za obvladovanje posledic interventnega zakona poslovno leto 2022 sklenila z negativnim poslovnim izidom. V Elektru Primorska je ta znašal dobrih milijon in pol evrov, v Elektru Gorenjska 1,9 milijona, v Elektru Celje 4,2 mi­ lijona in Elektru Ljubljana nekaj manj kot 6,9 milijona evrov. Elektro Maribor je leto sklenil brez rdečih številk oziroma s čistim poslovnim izidom v višini 4,1 milijona evrov, pri čemer pa je k pozitivnemu zaključku leta prispeval predvsem zaključni postopek prodaje poslovnih deležev v višini 51 odstotkov v hčerinski družbi Energija plus Holdingu Slovenske elektrarne. OBJAVLJENE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA DRUGO ČETRTLETJE USPEŠNO SPELJAN ŠE EN POLETNI TABOR INOVATIVNIH TEHNOLOGIJ Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je razkrilo podatke o cenah električne energije za drugo četrtletje 2023. Po zbra­ nih podatkih so se cene elektrike precej dvignile, in sicer pred­ vsem za gospodinjstva. Povprečna cena za gospodinjstva se je tako zvišala za sedem odstotkov in dosegla vrednost 194 EUR/MWh, ki je najvišja do zdaj. Za podjetja ni bilo večjih spre­ memb, saj se je cena za povprečnega negospodinjskega od­ jemalca ustavila pri 246 EUR/MWh, kar je bilo primerljivo s ce­ nami v prvem četrtletju. V obravnavanem obdobju je delež postavke energija v struk­ turi maloprodajne cene povprečnega gospodinjskega od­ jemalca presegel polovico in je znašal 53,5 odstotka, delež omrežnine je dosegel 29,5 odstotka, preostanek pa so znašali prispevki in dajatve. Pri povprečnem negospodinjskem odje­ malcu je delež postavke za dobavo energije znašal 84,5 od­ stotka, delež omrežnine pa 10,1 odstotka. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je potekal že 24. Poletni tabor inovativnih tehnologij, ki je v ospredje pos­ tavil svet sodobne elektrotehnike ter privabil 104 otroke na kar 11 različnih delavnic. Udeleženci so se pod vodstvom izkušenih mentorjev poglobili v raziskovanje električnih sistemov, tehno­ logij in inovacij ter spoznavali ključne vidike tega dinamičnega področja. Vse tehnološko naravnane delavnice so poudarja­ le praktične vidike elektrotehnike, med njimi pa je še pose­ bej izstopala delavnica Od elektronov do zvezd, na kateri so se udeleženci spoznali z osnovami elektronskih vezij, pravi­ li fizikalnega delovanja in celo z eksperimentalnim delom na področju jedrskega reaktorja. Delavnica Vitez brez volana pa je udeležencem odprla vrata v področje avtonomnih mobilnih sistemov in umetne inteligence. S pomočjo robotov, opremlje­ nih z vgrajenim sistemom Raspberry Pi in kamero, so se uči­ li upravljati in programirati avtonomne mobilne sisteme. Tudi druge delavnice so udeležence obdarile z novim znanjem o bogatem svetu elektrotehnike, organizatorji pa upajo, da je med njimi tudi veliko njihovih bodočih študentov. Foto arhiv TEŠ 44 09 dogodki leta 2023 naš Stik 45 september STARTALI VROČI ZAGONI NOVE PLINSKO-PARNE ENOTE V LJUBLJANI Z začetkom vročih preizkusov je Energetika Ljubljana prešla v zaključno fazo izgradnje plinsko­ parne enote, ki bo omogočila umik večine premoga iz enote TE-TOL. V času vročih zagonov bodo preizkusili nameščeno opremo in delovanje nove plinsko-parne enote, ki predstavlja naj­ večjo energetsko-okoljsko naložbo Energetike Ljubljana doslej. Zamenjala bo dva od treh pre­ mogovnih blokov v enoti TE-TOL in omogočila 70-odstotno zmanjšanje porabe premoga. Pri­ marni energent za proizvodnjo toplote in elektrike bo tako postal zemeljski plin, premog pa se bo uporabljal le še v najmlajšem premogovnem bloku, v katerem uporabljajo tudi lesno bioma­ so. Poleg večje kakovosti zraka zaradi zmanjšanja izpustov in zagotavljanja potrebne toplotne energije za daljinsko ogrevanje v Ljubljani, bo nova enota omogočila tudi večjo proizvodnjo vi­ soko učinkovite električne energije. V družbi ocenjujejo, da bo predvidena letna poraba plina znašala okoli 1,56 GWh. V PORTOROŽU POTEKALA ŽE 32. KONFERENCA NENE2023 STARTAL PROJEKT VZPOSTAVITVE SEVERNOJADRANSKE VODIKOVE DOLINE Slogan letošnje tradicionalne mednarodne konference o jedr­ ski energiji, ki se jo je udeležilo okrog 280 jedrskih strokovnja­ kov iz 20 držav sveta, je bil Jedrska energija – najzanesljivejša pot v svetlejšo prihodnost. Z njim so organizatorji želeli pouda­ riti vlogo jedrske energije kot ključnega trajnostnega vira, ki dr­ žavam omogoča, da izpolnijo svoje mednarodne in nacional­ ne podnebne in energetske cilje. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, dr. Tomaž Žagar, je ob dogodku izpostavil, da konferenca že več kot trideset let utrjuje vlogo Slovenije kot pomembnega igral­ ca na globalnem jedrskem področju in dodal, da je jedrska energija eden najbolj trajnostnih virov, saj izpolnjuje vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, hkrati pa ima tudi zelo dobre energetske lastnosti. Generalni direktor Gen energije, dr. Dejan Paravan pa je dejal, da se v družbi tega še kako zavedajo in tako poleg vlaganj v obnovljive vire nadalju­ jejo tudi s postopki za pospešitev izvedbe projekta JEK2. Na uvodnem sestanku projekta Severnojadranske vodikove doline (NAHV – North Adriatic Hydrogen Valley) v Portorožu se je zbralo več kot sto udeležencev iz Hrvaške, Italije (Fur­ lanije-Julijske krajine) in Slovenije. Gre za čezmejni evropski projekt, ki bo trajal šest let, v tem času pa bodo ključni indu­ strijski akterji iz vseh treh držav razvili 17 pilotnih projektov za proizvodnjo več kot pet tisoč ton obnovljivega vodika na leto. V partnerstvo, ki mu je organizacija The Clean Hydrogen Part­ nership Joint Undertaking podelila 25 milijonov evrov, vodi pa ga Holding Slovenske elektrarne, je vključenih 37 organizacij: podjetij, univerz, inštitutov in drugih javnih ustanov iz vseh treh sodelujočih držav. Projekt vključuje celotno vrednostno veri­ go uporabe obnovljivega vodika, od proizvodnje, skladiščenja in distribucije do njegove končne uporabe v različnih sektor­ jih, zlasti v industriji ter v kopenskem in pomorskem prome­ tu. Part­nerji na projektu bodo razvili pilotne projekte za letno proizvod­njo do 5.000 ton obnovljivega vodika, namenjenega shranjevanju, distribuciji in uporabi energije. Pričakuje se, da se bo med sodelujočimi državami izmenjalo približno 20 od­ stotkov obnovljivega vodika, pri tem pa bo nastal tudi primarni regionalni trg za ta energent. NA ŽE ENAJSTEM ELEKTROFESTU OPISMENJEVALI MLADE USTANOVLJENA ENERGETSKA ZADRUGA SONČNI KROG Štiri elektro institucije – družba Eles, Fakulteta za elektroteh­ niko Univerze v Ljubljani, Gen energija in Elektroinštitut Mi­ lan Vidmar – so tudi letos pripravile tradicionalni znanstveni festival Elektrofest, na katerem so znova energetsko opisme­ njevale mlade. Pri predavanjih in delavnicah na štirih »elek­ tro-postajah« oziroma strokovnih sklopih je sodelovalo preko 350 dijakov. Eles je zanje pripravil predstavitev dela vzdrže­ valcev razdelilno transformatorskih postaj in daljnovodov, ki poteka tudi na višini in v ekstremnih vremenskih pogojih, ter pregled in nadzor daljnovodov in razdelilno transformatorskih postaj z droni. Na Fakulteti za elektrotehniko so mlade sez­ nanili z nastankom in značilnostmi električnega kolesa, v Gen energiji pa so jim predstavili interaktivni orodji, in sicer ener­ getsko-podnebni simulator En-ROADS in simulator Energetska mešanica, ki omogočata vpogled v vplive različnih energentov na proizvodnjo električne energije. Strokovnjaki iz Oddelka za vodenje in delovanje energetskega sistema na EIMV so dija­ kom podrobneje predstavili delovanje Sistema za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev – SCALAR in jih sezna­ nili s pojavom strel. Gre za platformo namenjeno povezovanju lastnikov površin s potencialom proizvodnje sončne energije, porabnikov ele­ ktrične energije in varčevalcev, ki želijo s sodelovanjem pri in­ vesticijah v sončne elektrarne oplemenititi svoje prihranke. Po­ budo za ustanovitev energetske zadruge je dala skupina 23 strokovnjakov z različnih področij, ki izpostavljajo, da moramo, če resnično želimo ublažiti vpliv podnebnih sprememb in se ubraniti pred volatilnostjo energetskih trgov, ukrepati takoj, saj brez aktivne vključitve vseh zeleni prehod preprosto ni izve­ dljiv. Z namenom omogočiti čim večjemu številu ljudi, da se pridružijo prizadevanjem za zmanjšanje ogljičnega odtisa, so zato oblikovali platformo, ki omogoča vključitev v zadrugo na več načinov, in sicer z oddajo površin primernih za namestitev sončne elektrarne, s sodelovanjem pri izgradnji sončnih elek­ trarn in uporabo proizvedene električne energije ali s financi­ ranjem naložb v sončne elektrarne zgolj z namenom opleme­ nitenja finančnih sredstev. Foto arhiv Energetike Ljubljana 46 10 dogodki leta 2023 naš Stik 47 oktober ZASEDANJE MEDDRŽAVNE KOMISIJE ZA NEK Člani Meddržavne komisije za NEK so se v začetku meseca srečali na 17. zasedanju, na kate­ rem so obravnavali poročilo o poslovanju nuklearke in druga aktualna vprašanja, povezana z rabo jedrske energije. Komisija je v zvezi s tem ugotovila, da nuklearka deluje varno in zaneslji­ vo, njeno obratovanje pa prispeva k energetski stabilnosti regije. Hkrati je komisija opozorila na zamudo pri gradnji odlagališč za nizko- in srednje-radioaktivne odpadke in pozvala k čimprej­ šnji izgradnji. Vodja slovenske delegacije, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, je ob robu zasedanja izpostavil, da se je še posebej v preteklem letu, ko je bila Evropa, z njo pa tudi Slovenija in Hrvaška, v primežu hude energetske krize, znova izkazalo, kako po­ membna je stabilna, varna in konkurenčna oskrba z električno energijo, pri čemer je ravno krška nuklearka kot izjemno stabilen, varen in konkurenčni energetski vir veliko pripomogla k stabilni energetski oskrbi obeh držav. Člani komisije so obe državi pozvali tudi k pospešitvi izgradnje odlagališč za nizko- in srednje­ radioaktivne odpadke v obeh državah, da bosta z načrtovanim prevzemom lahko začeli najpo­ zneje v začetku leta 2028. NUKLEARKO PREVENTIVNO ZAUSTAVILI VLADA IZDALA UREDBO O DOLOČITVI CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PLINA Krško nuklearko so morali v začetku oktobra preventivno zau­ staviti, saj je operativna posadka preko nadzornih parametrov zaznala povečano puščanje primarnega hladilnega sistema znotraj zadrževalnega hrama. Po zaustavitvi so ugotovili, da je bila vzrok puščanja luknjica v velikosti šivankinega vboda na zvaru reducirnega dela cevovoda priključnega sistema primar­ nega kroga, meter od vboda v reaktorsko posodo. Puščanje ni imelo vpliva na zaposlene, prebivalstvo in okolje ter je bilo pod vrednostjo, ki jo kot mejno določajo tehnične specifikaci­ je. V Krškem so se tudi takoj lotili vzpostavitve razmer za na­ tančne preglede cevovoda priključnega sistema primarnega kroga ter začeli s korektivnimi deli, v okviru katerih so odstranili dela obstoječih cevovodov in jih zamenjali z novima. Vsa sanacijska dela so potekala po načrtih, tako da je bila v drugi polovici novembra nuklearna elektrarna Krško znova v omrežju. Vlada je sporočila, da bodo omejitve cene za električno ener­ gijo za gospodinjstva veljale še naslednje leto, do konca kuril­ ne sezone oziroma konca aprila pa je vlada zamejila tudi cene plina. Po navedbah vlade so sicer cene električne energije na veleprodajnih trgih v letu 2023 padle, pri čemer pa je na pod­ lagi borznih cen v letih 2023, 2022 in 2021 zelo težko ugotovi­ ti, kakšne so dejanske nakupne cene dobaviteljev za energijo v letu 2024, saj je zaradi nihanja slednje v veliki meri odvisno od trenutka izvedbe nakupov. Jasno je le, da so veleprodajne cene še vedno precej višje od dosedanje vladne omejitve za gospodinjstva, ki je bila postavljena na 100 evrov za MWh, zato se je vlada odločila, da podaljša zamejitve cen še v nasled­ nje leto, pri čemer pa je cilj sedanjega predloga omejitev tudi postopna odprava regulacije, a brez cenovnega šoka. Ukrep omejitve cene bo zato veljal le za 90 odstotkov porabe odje­ malcev, deset odstotkov porabe pa bodo gospodinjstva pla­ čala po tržni ceni, ki jo bodo prosto določili dobavitelji. Na ta način naj bi po mnenju vlade spodbudili učinkovito rabo elek­ trične energije in omogočili konkurenco med dobavitelji, omo­ gočen pa bo tudi postopen prehod nazaj v prosti trg. Omenje­ na uredba o določitvi cen električne energije ne bo vplivala na gospodarstvo, saj se cene delno omejuje le za gospodinjstva. ŠALEŠKI RAZVOJNI FORUM O PROJEKTIH ZA DESETLETJE KORENITIH SPREMEMB ENERGETSKA ODVISNOST SLOVENIJE LANI 52-ODSTOTNA V Velenju je potekal regijski razvojni forum, na katerem so spre­ govorili o poslovni prihodnosti regije. Generalni direktor Premo­ govnika Velenje, mag. Marko Mavec, je uvodoma izpostavil, da je Premogovnik Velenje skozi celotno zgodovino sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, pri če­ mer so bila prav zaradi razvoja premogovništva v Šaleški dolini ustvarjena številna delovna mesta, rudarji pa so s samoprispevki in z lastnimi rokami pravzaprav zgradili sodobno mesto Velenje. Kot je dejal, so se razmere v zadnjem obdobju precej spreme­ nile, saj smo po obdobju velikih potreb po elektriki iz premoga danes v času zelenega prehoda. Evropa in Slovenija sta se od­ ločili za razogljičenje energetike, vendar odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na Šaleško dolino in jo dodobra predrugačila. V Premo­ govniku zato upravičeno pričakujejo, da bo skladno z zaveza­ mi pravičnega prehoda prestrukturiranje temeljilo na razvoju in vzpostavitvi novih delovnih mest. Ob tem je poudaril, da je tre­ ba čim prej sprejeti Zakon o postopnem zapiranju Premogovni­ ka Velenje, s čimer bo Premogovnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključuje zapira­ nje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko ipd. Za oskrbo z energijo je bilo lani po podatkih statističnega ura­ da na voljo 267,9 PJ. Razpoložljiva energija, namenjena končni rabi, je v letu 2022 znašala 201,4 PJ, kar je podobno kot pred letom dni. Končna poraba energije pa je znašala 200 PJ. Prib­ ližno 41 odstotkov energije za končno rabo je bilo namenjeno za rabo v prometu, slaba četrtina (22 odstotkov) energije pa za končno rabo v gospodinjstvih. Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2022 znaša­ la 131 PJ in je bila za osem odstotkov nižja kot v letu 2021. Naj­ večji delež je predstavljala jedrska energija s 47 odstotki, sle­ dili so ji obnovljivi viri (skupaj s hidroenergijo) z 32 odstotki in energija iz trdnih goriv (premog) z 21 odstotki. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 48 odstotkov potreb po ener­ giji, preostala potrebna količina pa je bila zagotovljena iz uvo­ za. Tako je bila lani energetska odvisnost Slovenije 52-odstot­ na, kar je bilo za pet odstotnih točk več kot leta 2021. Foto arhiv NEK 48 11 dogodki leta 2023 naš Stik 49 november HSE TARČA KIBERNETSKEGA NAPADA Skupina HSE je bila v drugi polovici novembra tarča resnega kibernetskega napada, pri čemer so zaznali potencialno nevarne aktivnosti v informacijskem sistemu, podrobnejša analiza doga­ janj pa je nato pokazala, da je šlo za vdor v njihov informacijski sistem. Strokovne ekipe s pod­ ročja IT in kibernetske varnosti v HSE so se nemudoma lotile reševanja težav, HSE pa je o tem takoj obvestil tudi vse pristojne državne organe in druge vpletene deležnike. Generalni direktor HSE, dr. Tomaž Štokelj, je ob tem incidentu poudaril, da je imel HSE ves čas nadzor nad elektrarnami skupine HSE, prav tako je bilo ustrezno poskrbljeno za varnost, nemo­ teno je deloval tudi sistem alarmiranja za visoke vode, neprekinjeno pa se je izvajalo tudi trgo­ vanje z električno energijo. So pa iz previdnosti nekoliko omejili izvajanje posameznih poslov, pri čemer so s pomočjo notranjih in zunanjih strokovnjakov kmalu vzpostavili pogoje za izvajanje vseh ključnih delovnih procesov. SLOVENSKI ENERGETSKI FORUM O TRAJNOSTNI PRIHODNOSTI PREDSTAVLJENI UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE V Ljubljani je potekala prva konferenca Slovenski energetski fo­ rum, na kateri so sogovorniki s področij države, stroke, industrije in nevladnih organizacij razpravljali o prelomnem obdobju, ko se usmerjamo v trajnost ter nujnosti sprememb na širokem podro­ čju energetike, od strateških odločitev do konkretnih ukrepov. Dr­ žavna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, je uvodoma poudarila, da smo v Sloveniji v zaostanku pri prehodu v nizkoogljično družbo, zato bo izgubljeni čas nujno potrebno nadoknaditi ter dodala, da se bo treba neha­ ti oklepati napačnih odločitev iz preteklosti in z njimi povezanih projektov, ki niso povsem podnebno nevtralni, in sicer tako na področju energetike kot tudi prometa in industrije. Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je dejala, da moramo izbrati med prihodnostjo, ki je obvladljiva, in prihodnostjo, ki je tvegana. Med tveganji podnebnih sprememb pa je izpostavila tako fizična tve­ ganja, med katerimi se lahko pojavljajo poplave, suše, plazovi ali nove bolezni, kot družbena z velikim porastom migracij in gospo­ darska s spremembami trgov in zalog, nihanjem cen in valut. Ne­ nazadnje pa gre tudi za velika politična tveganja z nestabilnostjo, vojnami za vodo in okoljskim terorizmom. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v Akcijskem na­ črtu za zmanjševanje energetske revščine določilo cilje, ukre­ pe in sredstva za zmanjševanje energetske revščine v Slove­ niji, pri čemer naj bi v ta namen v prihodnjih treh letih namenili skoraj 34 milijonov evrov. Prvi letošnji večji ukrep je nov javni poziv Eko sklada za subvencioniranje naložb energetsko rev­ nih gospodinjstev v višini pet milijonov evrov. Druga pomembna novost pa je prenos subvencioniranja projektov samooskrbnih sončnih elektrarn z Eko sklada na Borzen. V predlogu akcijske­ ga načrta so opredeljeni trije krovni cilji do leta 2030, ki so uskla­ jeni s predlogom posodobitve NEPN, in sicer zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev za 3,8 do 4,6 odstotka, izved­ ba naložb na področju učinkovite rabe energije in rabe obnov­ ljivih virov v najmanj 8.000 energetsko revnih gospodinjstvih ter kumulativni prihranek energije v energetsko revnih gospodinj­ stvih v obdobju od 2021 do 2030 v višini 573 GWh. Za izvaja­ nje ukrepov iz akcijskega načrta v obdobju 2024 do 2026 je zagotovljenih 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijonov za inve­ sticijske ukrepe URE in rabe OVE, pet milijonov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona za de­ lovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje. ELEKTRO LJUBLJANA KOT PRVO DISTRIBUCIJSKO PODJETJE PREJELO PATENT HESS SE ZAVZEMA ZA INOVATIVNE IZOBRAŽEVALNE PROJEKTE Družbi Elektro Ljubljana je Urad RS za intelektualno lastnino kot prvemu elektrodistribucijskemu podjetju v Sloveniji pode­ lil prvi patent. Izumitelj patenta, dr. Sreten Davidov iz Službe za tehnološki razvoj je pod mentorstvom in v sodelovanju z dr. Jurijem Curkom razvil inovativno rešitev, imenovano Fazna identifikacija enofaznih odjemalcev iz meritev napetosti, ki je zasnovana kot kompleksen postopek, ki združuje več ključ­ nih korakov za zagotavljanje natančnih podatkov o fazni pri­ padnosti. Postopek sta avtorja razvila z namenom omogočiti natančno določanje fazne pripadnosti enofaznih odjemalcev v nizkonapetostnem distribucijskem omrežju. Gre za pomem­ ben korak naprej v razvoju pametnih omrežij, ki predstavlja pri­ spevek k izboljšanju učinkovitosti in zanesljivosti distribucijskih omrežij. S pridobljeno patentno zaščito je inovacija pripravlje­ na tudi na uvedbo v realnem okolju, kjer bo imela ključno vlo­ go pri optimizaciji delovanja distribucijskih omrežij. Družba HESS je v partnerstvu z Osnovno šolo Artiče zagoto­ vila finančno podporo za izvajanje inovativnega projekta Ele­ ktronika z robotiko, ki letos prvič bogati izbirne predmete na omenjeni šoli. Cilj projekta je predstaviti učencem osnovne pojme elektrotehnike in jih motivirati za nadaljnje izobraževa­ nje v tehnični smeri. Poudarek je na praktičnih veščinah, ki jih učenci pridobijo ob izdelavi različnih elektronskih naprav, kot so učno-razvojne ploščice, novoletna smrekica, digitalizirana igra 3 v vrsto in robotski avtomobilček. S temi projekti se učenci naučijo spajkanja, tvorjenja elektro­ tehniških tokokrogov, risanja električnih shem, tiskanja vezij, osnov grafičnega programiranja ter 3D modeliranja. V druž­ bi HESS ob tem izpostavljajo, da se v zadnjem času soočamo s pomanjkanjem ustreznih profilov za zaposlitev in nezanima­ njem mladih za tehnične strokovne poti, zato se zavzemajo za prilagoditve izobraževalnih programov, ki bi sledili potrebam trga dela. Foto Brane Janjić 50 naš Stik besedilo in fotografija: Brane Janjić Tudi vetru moramo dati priložnost Pri postavljanju večjih vetrnih elektrarn smo v Sloveniji zaenkrat povsem na repu evropskih držav, a dr. Anamarija L. Mrgole, vodja projektov izgradnje vetrnic pri Dravskih elektrarnah, ostaja optimistična. Ob tem izpostavlja, da bomo brez ustrez­nega deleža vetrne energije zastavljene cilje o občutnem povečanju deleža obnovljivih virov energije, težko dosegli. Anamarija zase pravi, da je že od srednješolskih let rada raziskovala različna področja in se zato tudi nikakor ne vidi v vlogi rutinirane pisarniške delavke. Kot recenzentka že več kot desetletje sodeluje z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije na državnem tekmo­ vanju Mladi raziskovalci. Da je rada stalno v gibanju, potrjujejo tudi njeni sodelavci, o njenem nemirnem duhu pa priča tudi dejstvo, da je takoj po strokovnem študiju najprej odšla delat v projektivni biro na Irsko, da je skiper in ima izjemno rada jadranje, ki je nu­ jen del vsakoletnih počitnic, ukvarja se s preizkušanjem novih tehnologij, programira­ njem in oblikovanjem ter nenazadnje, da se je na svoji poklicni poti sedaj osredotočila na prizadevanja za postavitev prvih večjih vetrnic pri nas. Po raziskovalnem in akadem­ skem delu na primorski in mariborski univerzi, kjer je doktorirala s področja prometne­ ga inženiringa, jo je želja po novih izzivih iz akademske sfere odnesla v družbo 2TDK, kjer se je ukvarjala s projektom izgradnje drugega tira, da bi nato novo poklicno vlogo, tokrat v obliki vodje projekta izgradnje vetrnih elektrarn, našla na Dravskih elektrarnah. DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR DR. ANAMARIJA L. MRGOLE Kako se, glede na vaša specializirana znanja s področja prometnega inženiringa, vaša strokovna znanja prekrivajo z energetskimi projekti? Ali obstajajo kakšni specifični projekti, s katerimi se ta hip ukvarjate in združujejo obe področji? Skozi svojo dosedanjo kariero me spremlja raziskovalni duh in želja po izzivih; moje delo se je spreminjalo, vendar pristop do njega je vedno enak – raziskovanje neznanih tematik in reševanje nastalih izzivov. Projekt 2TDK je edinstven v Sloveniji in tako so tudi vetrnice, ki jih v Sloveniji skorajda ni. Med obema področjema sicer vidim precej podobnosti in povezanosti, saj je pri projektih povezanih s postavljanjem vetrnic, poleg umeščanja v prostor, eden ključ­ nih izzivov ravno prevoz. Ta je zaradi izjemno velikih in težkih sestavnih komponent 51 52 vetrnic izjemno zahteven, saj gre za tovor izjemnih dimenzij, ki presega osne obremenitve naših cest. Upoštevati je potrebno, da tako velikih turbin, kot jih mi načrtujemo na Ojstrici, Rogatcu in Paškem Kozjaku, na naših cestah še ni bilo videti in bo tako tudi njihov prevoz svojevrsten podvig. Ne vem, če si kdo izmed nas sploh predstavlja, kaj pravzaprav pomeni v resnici prevoz nekega takšnega tovora. Zahteve za cestno infrastrukturo sicer določi ponudnik, a pred začetkom prevoza moramo mi večkrat preveriti in v skladu z njegovimi zahtevami prilagoditi cestne ga­ barite, kar bo še ena zahtevna naloga. Vsekakor pa bo potreb­ no še predhodno vetrne projekte približati lokalnim skupnostim in jim predstaviti tudi prednosti, ki jih takšni projekti v lokalno okolje lahko prinesejo. A kot pravijo, kjer je volja je tudi pot, tako da se teh izzivov v resnici že veselim. Kaj pravzaprav obsega področje vašega dela v Dravskih elektrarnah in s čim se trenutno največ ukvarjate? Na ravni skupine Holdinga Slovenske elektrarne so bile v letu 2023 v skladu z razvojno strategijo ustanovljene posebne strate­ ške skupine, ki so v pomoč tudi drugim. Med njimi je bila ustanov­ ljena tudi strateška skupina za veter in jaz sem vodja te skupine. Na Dravskih elektrarnah pa sem vodja vseh vetrnih projektov. Tre­ nutno imamo aktivne štiri vetrne projekte na Ojstrici, Rogatcu in Paškem Kozjaku ter vetrno elektrarno Mali Log v Loškem Poto­ ku. Cilji, ki smo si jih na tem področju zastavili v Drav­skih elektrar­ nah so sicer zelo ambiciozni in namen je, da bi vsaj na Ojstrici leta 2026 že stala kakšna vetrna turbina, bo pa treba do tja premagati še kar nekaj ovir. Med njimi je tudi vzpostavitev pozitivne komu­ nikacije za vetrne elektrarne, kot tudi sam dostop do lokacije, saj analize kažejo, da bi bila najboljša rešitev za prevoz komponent na kraj postavitve preko avstrijske strani. V kakšni fazi so omenjeni projekti, sploh glede na to, da je od njihove prve predstavitve minilo že kar nekaj časa? Kot rečeno, smo najdlje glede realizacije na projektu VE Ojstri­ ca, pri čemer je bilo januarja razgrnjeno okoljsko poročilo – nato so se do marca zbirale pripombe in pobude, v nadaljevanju pa smo skupaj s koordinatorjem in pobudniki pripravljali odgovore na dopolnitve, ki so sedaj tudi javno objavljeni. Trenutno smo v fazi pridobivanja mnenja nosilcev urejanja prostora, ki se mora­ jo izreči, o ustreznosti okoljskega poročila, za zaključek je tu še uredba in sprejem DPN na vladi. Še nekoliko dlje smo pri vetrni elektrarni Mali Log, za katero že imamo gradbeno dovoljenje, ki smo ga prevzeli skupaj s projektom s strani Lesne zadruge Loš­ ki potok. Eno megavatno vetrnico bomo predvidoma postavili že v naslednjem letu. Čeprav gre za manjšo vetrnico, naj bi bil to dragocen primer, saj nam izkušenj s postavljanjem vetrnih elek­ trarn primanjkuje. Kakšno je sodelovanje z drugimi potencialnimi investitorji v vetrne elektrarne, glede na to, da se vsi srečujete s podobnimi težavami? Z Ministrstvom za naravne vire in prostor, ki je koordinator aktiv­ nosti in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo imamo in­ vestitorji in izdelovalci državnih prostorskih načrtov na področ­ju OVE vzpostavljene redne mesečne koordinacije in na teh sre­ čanjih izmenjamo informacije o tem, kako daleč smo pri po­ sameznem projektu in s katerimi težavami se srečujemo na naš Stik terenu, ter usklajujemo nadaljnje korake. Vsekakor bodo stvari, ko bomo enkrat pri nas zgradili večji vetrni park, zagotovo lažje. Pred kratkim je bila sprejeta zakonodaja, ki naj bi olajšala umeščanje energetskih objektov, med njimi tudi vetrnih elektrarn, v prostor in s tem pospešila prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev glede deleža obnovljivih virov. Se vam zdi, da je to korak v pravo smer? Za manjše vetrne elektrarne so se določene poti sprostile, za večje energetske projekte pa zadeve ostajajo bolj ali manj ena­ ke. Glede na poseg v okolje sicer to ni nič nenavadnega in podobni postopki se izvajajo tudi pri umeščanju prometne in­ frastrukture. Zdi se mi tudi prav, da imamo začrtane protokole in predpisano zaščito za ljudi ter živalske in rastlinske habitate. So pa na žalost naši postopki tudi takšni, da omogočajo zunanjim igralcem velik vpliv na posamezen projekt, hkrati pa od njih ne terjajo nobene odgovornosti. Če bi imeli uveljavljen tudi instru­ ment odgovornosti, sem prepričana, da ne bi v javnosti glede energetske infrastrukture krožilo toliko neresnic in zavajajočih informacij. Ko govorimo o izrabi vetrne energije na splošno, so načeloma vsi za, pri konkretnih projektih pa se zadeve hitro zapletejo in nastanejo cele skupine nasprotnikov. Menite, tudi glede na vaše pretekle izkušnje, da bi morali informiranju lokalnih skupnosti nameniti več pozornosti? V fazi priprave projektov postavitev vetrnih elektrarn je bilo s strani Dravskih elektrarn sicer že veliko predstavitev na različ­ nih ravneh. Ne vem sicer, zakaj so vetrne elektrarne pri nas do­ bile takšno negativno konotacijo. Na potovanju med Dunajem in Bratislavo vidimo več vetrnic kot hiš, in tudi sicer se v Avstriji in drugih evropskih državah pogosto srečujemo z vetrnimi elek­ trarnami, pri čemer jim je očitno uspelo doseči sobivanje. Odkar sem prevzela vodenje skupine za vetrne elektrarne, skušam lju­ di čim bolj informirati. Smo pa Slovenci po naravi takšni, da si ne želimo le nekih javnih naznanil in objav, ampak raje stisniti roko in videti obraz. Med vikendi grem zato tudi sama velikokrat na lokacije in spregovorim z domačini o pomislekih, s katerimi se ubadajo. Verjamem, da bomo v prihodnosti dali priložnost tudi vetrnim elektrarnam in ugotovili, da z njimi uspešno sobiva že večji del Evrope. Eden od pogostih argumentov nasprotnikov gradnje vetrnih elektrarn je tudi, da v Sloveniji tako ali tako nimamo omembe vrednega vetrnega potenciala. Kako je v resnici s tem? Na določenih območjih imamo zelo dober vetrni potencial, te­ žava pri tem pa je velika razpršenost slovenskih gospodinjstev, velike površine, ki sodijo v okvir Nature 2000, ali pa so hiše preblizu in razdelilne transformatorske postaje predaleč. Tako se srečujemo z vrsto omejitev in nimamo na voljo veliko strnje­ nega prostora za večje vetrne projekte. Dejstvo pa je, da mo­ ramo, če želimo izpolniti energetsko podnebne cilje, priložnost dati tudi vetru, saj jih bomo drugače zelo težko dosegli. Slove­ nija je zaradi nedoseganja deleža obnovljivih virov v končni rabi energije morala že dvakrat izvesti statistični zakup obnovljive energije pri drugi državi, kar nas je doslej stalo že več milijonov evrov. Če že porabljamo milijone za obnovljive vire, bi bilo zago­ 53 tovo bolj smiselno, da nekaj od tega tudi dejansko imamo. S po­ stavitvijo vetrne elektrarne Ojstrica naj bi po izračunih zagotovili dovolj električne energije za pokritje potreb okoli 1,4 odstotka gospodinjstev, ob zgraditvi vseh naših načrtovanih vetrnih polj pa ta številka presega že pet odstotkov, kar nikakor ni zanemar­ ljivo. Povedano še nekoliko drugače, samo vetrna elektrarna Paški Kozjak bo s svojo proizvodnjo pokrila za sedem let potreb po električni energiji celotne občine Vitanje. Dravske elektrarne so že v letu 2019 naročile študije vetrne­ ga potenciala za SV Slovenijo in natančne podatke za to območ­ je imamo. Obstajajo pa tudi druge preliminarne vetrne karte, denimo Windatlas, ki so danes že zelo natančne in omogoča­ jo dobre podlage za sprejem odločitev o investicijah v vetrne elektrarne, seveda, če je zanje izražen tudi interes. agregatov tako »malih« vetrnih agregatov ne proizvajajo. To nas je izučilo, da zdaj že v fazi priprave okoljskega poročila upošte­ vamo tudi možnosti namestitve močnejših agregatov. Vsekakor je smiselno, da se ob postavitvi vetrne elektrarne upošteva najnovejša tehnologija, saj je celoten postopek pripra­ ve investicije ne glede na moč praktično enak. Kljub tehtnim ar­ gumentom, pa nekateri tega še vedno nočejo razumeti. Kot ste dejali, upate, da se bo kmalu zavrtela vsaj tista vetrnica, ki je načrtovana v Loškem potoku. Ste mogoče že zbirali kakšne ponudbe, kako je s trenutnimi cenami vetrnih elektrarn in dobavnimi roki zanje? Trenutne cene vetrnic v EU se gibljejo med milijon in 1,1 milijona evrov za MW pri večjih vetrnih agregatih, pri čemer pa cena z manjšanjem nazivne moči vetrnega agregata narašča. Podaljša­ li so se tudi dobavni roki, in sicer z nekdanjih šest, na 14–15 me­ secev. Sam proces postavitve vetrnice je potem precej krajši, za večje le nekaj tednov. Problem je tudi, ker ne moremo v na­ bavo, dokler nimamo vseh potrebnih dokumentov, vmes pa na­ preduje tudi tehnologija, kar povzroča dodatne težave. Ko smo denimo pripravljali načrte za VE Ojstrica, so bili največji razpolo­ žljivi agregati velikosti 3,6 MW, danes pa večji ponudniki vetrnih Za konec, kateri pa so vaši ključni izzivi v prihodnje? Prvi je izpolnitev obljube, ki sem jo dala direktorju, in sicer da bo prihodnje leto portfelj Dravskih elektrarn povečan za vetrno elektrarno. Pozneje pa vzpostaviti pozitivnejši odnos do projek­ tov na veter, pri čemer bo najtežje prepričati ljudi v verodostoj­ nost in neodvisnost strokovnih podlag. Zdi se mi sicer prav, da ljudje dvomijo o nečem in se želijo še dodatno prepričati o ne­ katerih ugotovitvah, a brez večjega zaupanja v stroko se ne bo izšlo. In nekdo bo moral prerezati ta gordijski vozel, drugače ne bomo nikoli ujeli načrtovanega deleža obnovljivih virov v konč­ ni porabi energije. Iz vašega profila na Linkedinu je moč razbrati, da je uporaba umetne inteligence (AI) ena izmed vaših prednostnih področij zanimanja. Ali orodja povezana z uporabo AI uporabljate tudi pri svojem delu? S proučevanjem umetne inteligence in programiranjem sem se začela ukvarjati ljubiteljsko. Ko sem se vsak dan vozila iz Celja v Maribor, smo velikokrat na avtocesti stali brez pojasnjenega raz­ Področje izrabe vetra za proizvodnjo energije je novejša loga in me je v skladu z mojo raziskovalno žilico začelo zanima­ in precej specifična dejavnost. Ali imamo mi sploh dovolj ti, zakaj sploh prihaja do teh t. i. fantomskih zastojev. Zato sem ustreznega kadra za izvedbo takšnih projektov? v okviru doktorske naloge začela proučevati nevronske mreže Res je, da gre za precej novo panogo v Sloveniji, vendar v sve­ in po več neuspelih poskusih mi je z njihovo pomočjo in dina­ tu vetrne elektrarne stojijo že več desetletij. Ker pa vetrnih polj mičnih nelinearnih izračunov uspelo na koncu priti do natančnih v Sloveniji nimamo, je strokovnjakov napovedi o tem, kdaj natančno se in znanja iz tega področja izredno bo tak zastoj zgodil. Ko me je men­ malo, zato se je bilo potrebno pro­ tor vprašal, kaj bom zdaj s tem po­ jekta lotiti raziskovalno. Na ravni EU datkom, se je porodila zamisel, da bi sicer obstajajo priporočila in usmeri­ lahko pripravila simulacijo, kdaj bo Evropska unija objavlja veliko poročil tve, kako naj bi projekt umeščanja in do teh zastojev prišlo in bi nato lah­ dobrih praks povezanih s postavljanjem gradnje potekal, je pa vsak projekt ko vozniki na podlagi teh informacij vetrnih elektrarn. Te z veseljem tako specifičen, da ga ni mogoče ustrezno ukrepali ter jih tako prepre­ spremljam in raziskujem, je pa treba preprosto preslikati iz ene lokacije čili. Tako je nastala ta moja doktor­ vedeti, da je vsak projekt vetrnih na drugo. Povsod se pojavljajo neki ska naloga tudi s pomočjo uporabe elektrarn unikum in ni mogoče kar tako novi izzivi, bodisi, da gre za zahte­ nevronskih mrež. Tudi danes pri delu povleči vzporednic. Iz izkušenj drugih se ve lokalne skupnosti, plazovitost še vedno veliko uporabljam aplika­ sicer lahko učimo, moramo pa poiskati terena, ogrožene rastlinske in žival­ cije, kot je denimo Aomni, Fieldwire, ske vrste ali vodovarstvena obmo­ Openspace, Midjourney, pri čemer svojo pot. čja. Nanje sicer skušamo odgovoriti obstaja tudi cela vrsta drugih vtični­ s pomočjo strokovnih podlag, ki pa kov, s katerimi si lahko pri delu pre­ žal pogostokrat naletijo na nerazumevanja in očitke, da so bile cej pomagamo. Umetna inteligenca je v desetih letih močno izdelane po željah naročnika. Tako se težave pojavljajo že v fazi napredovala in se skokovito hitro razvija. Ta nam lahko velikok­ priprave projektov, v izvedbeni fazi pa je največji izziv zagotovi­ rat pomaga pri različnih področjih delovanja; od analize gore tev potrebnih dostopnih poti. Zato je vsekakor modra odločitev, podatkov, pa pomoči za ustvarjanje, do iskanja »igle v senu«, ki smo jo sprejeli na Dravskih elektrarnah, da začnemo z manj­ do drugačnega objektivnega pogleda na isto situacijo. Vseka­ šim projektom in nato pridobljeno znanje od tukaj prenesemo kor je to področje, ki se bo v prihodnosti zelo razvijalo in to me na večja vetrna polja. navdušuje. 54 naš Stik besedilo in fotografija: Katarina Prelesnik Prihodnost energetike je v kombinaciji virov energije Brežičan Jan Lokar je magister inženir energetike, zaposlen v GEN energiji kot inženir v službi inženiringa, svoje strokovno znanje pa deli tudi med študente na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Najinega pogovora pa nisva začela v energetskih vodah, ampak v športnih. Jan je namreč med drugim tudi zaprisežen atlet, ki je v metu kladiva dosegel že nekaj lepih uspehov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Jan, prihajate iz Posavja, kjer je doma tako energetika kot šport in obema ste zavezani. Brežiška atletika je že tradicionalno močna in vi ste kljub svoji mladosti del nje že mnogo let. Treniram v atletskem klubu Brežice, ki se lahko skozi zgodovino ponaša z mnogimi uspešnimi atleti, predvsem bi izpostavil Primoža Kozmusa, ki je osvojil dve olimpijski medalji ter tri medalje na svetovnih prvenstvih. On je tudi glavni »krivec,« da se danes ukvarjam z atletiko. Z njegovim trenerjem Vladimirjem Kevom sodelujem tudi sam. Ukvarjanje s športom na visoki ravni zahteva trdo delo in disciplino, ki pa sta verjetno dobrodošla tudi pri udejstvovanju v študijskem in poslovnem svetu. Tako je, šport me je izoblikoval kot osebo, saj sem pridobil delovne navade, znam si tudi razporediti svoj čas in vzdržujem disciplino. Ko spremljam mlajše atlete, opažam pozitivne učinke, ki jih ima šport na njihov razvoj na vseh področjih. GEN ENERGIJA JAN LOKAR Kot sva že omenila, Posavje ni močno le na atletskem, ampak predvsem na energetskem področju in tudi tu ste našli svoje mesto. Kaj vas je navdušilo za energetiko? Že v srednji šoli me je področje energetike zanimalo, predvsem to, kako s tehnične­ ga vidika delujejo energetski sistemi. Po zaključku srednje šole tako nisem preveč okleval, kje nadaljevati svojo pot, saj sem se odločil za Fakulteto za energetiko. K tej odločitvi je precej prispevalo tudi dejstvo, da imajo do študentov individualni pristop in vrhunsko opremljene laboratorije. Sem človek, ki ima rad praktični vidik, zato me je veliko število laboratorijskih, praktičnih vaj, pritegnilo k temu študiju. 55 56 Vaše izkušnje s študijem na Fakulteti za energetiko so bile torej očitno pozitivne, glede na to, da stik s fakulteto ohranjate še danes. Tako je, izkušnje so izjemne, saj me je že v drugem letniku na prvi stopnji k raziskovalnemu delu povabil prof. dr. Peter Vir­ tič, s katerim sva raziskovala področje obnovljivih virov ener­ gije in hranilnikov energije. Sodeloval sem tudi pri študentskih projektih, kjer smo v povezavi z industrijo izvajali konkretne raziskave. Sam sem se v času študija sicer bolj usmerjal na po­ dročje obnovljivih virov energije, čeprav sem hkrati spremljal tudi razvoj jedrske energetike. pogled v prihodnost gije. Definitivno se moramo zavzemati tudi za povečevanje de­ leža obnovljivih virov energije – sončnih in vetrnih elektrarn ter hranilnikov energije. Vse to seveda pomeni, da bomo morali nadgraditi tudi omrežje ter ob tem uporabiti neke nove tehno­ logije in rešitve, ki že prihajajo na trg, kot so denimo virtualne elektrarne ter prožnost. Da bi lahko vse to dosegli, bomo potrebovali ljudi, ki bodo znali to izvesti. Te pa bomo izšolali na tehničnih šolah in fakultetah. Sami ste med drugim še vedno del Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru, kjer sodelujete kot tehnični sodelavec pri laboratorijskih vajah. To delo me veseli, saj mi na eni strani omogoča prenos zna­ nja na študente, na drugi strani pa lahko tako spremljam razvoj študijskih programov in študentov. Med študijem ste raziskovali področje obnovljivih virov energije in hranilnikov in ravno to je eno tistih, ki bo v prihodnosti v dobršni meri zaznamovalo ne le slovensko, ampak občo energetiko. Kakšen je vaš pogled na razvoj teh tehnologij? To je zelo aktualno področje. Vsi se zavzemamo za čim več­ Kakšna so vaša opažanja pri delu s študenti – jih pritegne energetska stroka in njen razvoj, ali pa morda ji izkoristek teh virov, res pa je, da moramo biti pri tem racio­ tudi to, da so to poklici z visoko dodano vrednostjo, ki nalni. Shranjevanje presežnih količin energije je s tehničnega omogočajo zanesljivost zaposlitve in dobro plačilo? vidika možno, vendar pa je tu treba upoštevati ekonomski vi­ Zagotovo mlade najbolj pritegne možnost zaposlitve, pogo­ dik, ki nam podaja določene omejitve na področju shranjeva­ ji dela in nenazadnje tudi finančni vidik. V Sloveniji službe v nja energije. Po mojem mnenju so trenutno najučinkovitejši energetiki veljajo za dobre in za­ hranilniki električne energije črpal­ nesljive, kar v veliki meri preteh­ ne hidroelektrarne, v prihodnosti ta tudi pri odločanju za študij v tej pa mnogo ljudi stavi na vodik. Tovr­ smeri. Osebno opažam, da se na stno shranjevanje je sicer tehnično tem področju razvijamo in menim, izvedljivo, vendar trenutno shranje­ Energetiko vidim kot kombinacijo da se delež študentov povečuje. vanje energije s pomočjo vodika številnih dejavnikov: jedrske energije, Sicer počasneje, kot bi si želeli, pa z ekonomskega vidika še ni racio­ obnovljivih virov energije, hranilnikov, vendarle menim, da bi z ustrezno nalno. Sam sicer verjamem, da je prožnosti, virtualnih elektrarn in promocijo teh poklicev lahko do­ za energetsko prihodnost Sloveni­ podobno. Moramo pa najti optimalno segli še večje zanimanje. je optimalna oblika kombinacija je­ Če se ozrem konkretno na Fa­ drske energije in obnovljivih virov mešanico vseh dejavnikov. kulteto za energetiko, ki je relativ­ energije. no mlada fakulteta, saj šteje šele Ravno ta kombinacija jedrske energije in obnovljivih okoli 15 let, lahko povem, da se trudimo, da bi izpopolnili študij­ virov energije se najpogosteje omenja v strokovni ske programe in razvili rešitve, s katerimi bomo študente moti­ javnosti kot tista, ki je za slovenske razmere virali, da osvojijo čim več znanja. najprimernejša. Kakšen pa je vaš pogled na slovensko Je študentov danes dovolj, da pokrijejo vse potrebe? energetiko prihodnosti? Kje smo in kam bi morali v Že danes namreč kadre potrebujemo tako prihodnje? Energetiko vidim kot kombinacijo številnih dejavnikov: jedrske v proizvodnem sektorju kot na področju prenosa in distribucije energije. Hkrati pa se bodo te potrebe energije, obnovljivih virov energije, hranilnikov, prožnosti, vir­ v prihodnosti še povečevale. tualnih elektrarn in podobno. Moramo pa najti optimalno me­ Glede na intenzivni razvoj v zadnjih letih, je študentov še ved­ šanico vseh dejavnikov. Pa se ozriva konkretno na razmere v no premalo in bi si želeli, da bi jih bilo več in bi bil kadrovski Sloveniji. Tu jedrska energija že danes igra pomembno vlogo. bazen večji. Ravno kadrovska problematika je tista, ki jo bomo Z izstopom iz premoga se bo naša energetska odvisnost po­ zagotovo morali še intenzivneje nasloviti v prihodnosti. večala. Mi pa potrebujemo stabilen, varen, zanesljiv in nizko­ gljičen vir za proizvodnjo pasovne energije. Optimalna rešitev Čeprav ohranjate vez s fakulteto, pa vas je poklicna pot za vse to je ravno jedrska energija. pripeljala do dela v GEN energiji. Pomemben delež nizkoogljične električne energije v Slove­ Z GEN energijo sem začel sodelovali po zaključku prvega le­ niji danes predstavljajo hidroelektrarne. Zato menim, da bi bilo tnika magistrskega študija, ko sem se prijavil na razpis za ka­ smotrno zaključiti verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, prav drovsko štipendijo. Delovanje podjetja sem sicer spremljal že tako pa zgraditi verigo hidroelektrarn na srednji Savi, Drava pa med študijem na fakulteti. Všeč mi je bila vizija celotne skupi­ je bolj ali manj energetsko že izkoriščena. ne GEN in že takrat sem ugotavljal, da bi si po zaključku štu­ S povečevanjem obnovljivih virov energije bi bilo smiselno dija želel delati tu. Tudi nadaljnje izkušnje so zelo pozitivne, zgraditi še kakšno črpalno hidroelektrarno kot hranilnik ener­ naš Stik saj sem zelo zadovoljen tako s svojim delom kot z delovnimi pogoji. Imam možnosti strokovnega in osebnostnega razvoja, med uvajanjem v delo sem imel nenehno podporo mentorja in drugih sodelavcev, zato sem se relativno hitro vključil v delovni proces. To se kaže tudi v tem, da so me vključili v različne pro­ jekte in mi zaupali veliko nalog, kar mi zelo ustreza. Dodana vrednost pa je ekipa ljudi, s katerimi sodelujem. Na katero področje se pri svojem delu najbolj osredotočate? Največ delam na projektu JEK2. Trenutno smo v fazi priprave na začetek umeščanja v prostor. Izdelujemo različne strokov­ ne podlage in analize, imamo intenzivni strokovni dialog s po­ tencialnimi dobavitelji tehnologije. Prav tako spremljam razvoj drugih jedrskih projektov po svetu ter razvoj novih jedrskih tehnologij, predvsem malih modularnih reaktorjev. 57 elektrarno, zdaj pa smo razpon razširili do 2.400 MW. Sedaj to­ rej lahko razmišljamo o enotah razpona 1.100, 1.400, 1.600 MW ali dveh 1.100-MW enotah. Preden bo JEK2 ugledal luč sveta, bo preteklo še kar nekaj let. Možen je tudi scenarij brez nove enote. Ali imamo alternativo? Kakšne bi bile posledice takega scenarija? Po mojem mnenju bomo v primeru zavrnitve tega projekta ve­ liko bolj energetsko odvisni, kar predstavlja veliko tveganje tako z vidika varne oskrbe z energijo kot cen električne ener­ gije za končne odjemalce. Za energetsko neodvisnost namreč potrebujemo zanesljivo pasovno energijo, ki pa je ne moremo zagotavljati samo z obnovljivimi viri energije. Ko se pogovarjava o razvoju energetike, morava upoštevati, da je GEN energija s svojimi proizvodnimi Gre za živahno področje, ki se še posebej v zadnjem enotami eden ključnih deležnikov v panogi. Razvoj na času v evropskem prostoru hitro razvija. Države, kot so področju energetike torej odraža tudi razvoj celotne Češka, Slovaška, Francija, gradijo in načrtujejo nove skupine. V skupini GEN stavimo na kombinacijo jedrske energije in ob­ reaktorje, kje pa smo mi? Če primerjamo razvoj jedrske energetike v Evropi, pa tudi po novljivih virov energije. To sta tudi dva od treh stebrov novega svetu, gremo mi po isti poti. Čehi so denimo pred kratkim pre­ Strateškega razvojnega načrta Skupine GEN, na katerih bomo jeli tri ponudbe za gradnjo 1.100-MW gradili prihodnji razvoj in ki bodo reaktorja podjetij Westinghouse, delovali v sinergiji. Obnovljive vire KHNP in EDF. Ti ponudniki so v igri energije vidimo kot takojšnjo reši­ tudi za izgradnjo JEK2. tev, JEK2 pa je dolgoročni projekt. Na področju malih modularnih Naj zaključim, da bo JEK2 naj­ Menim, da je za zagotavljanje reaktorjev je razvoj zelo dinamičen, večji infrastrukturni projekt v energetske neodvisnosti ter stabilne so pa v teku šele prvi demonstracij­ Sloveniji, multidisciplinarni in več­ in varne oskrbe z električno energijo, ski projekti: obratuje šele ena pla­ generacijski projekt. Delo na takem projekt JEK2 nujen. Brez vlaganj v vajoča tlačnovodna elektrarna SMR projektu lahko mladim, zagnanim nove nizkoogljične proizvodne enote v Rusiji. Prve delujoče projekte SMR inženirjem predstavlja velik izziv. tako pričakujemo šele leta 2030. Tako je bilo tudi z mano, zato sem bo Slovenija še bolj odvisna od uvoza Na tem področju smo aktivni tudi se odločil, da si želim delati na tem električne energije. v Sloveniji, saj bo v prihodnosti iz­ področju. Za mnoge izmed nas bo delana izvedljivostna študija, kar to verjetno življenjski projekt, zato pomeni, da bi bili tudi reaktorji SMR čez desetletja lahko del sem zadovoljen in hvaležen, da imam možnost sodelovati pri naše energetske mešanice. Trenutno se osredotočamo na razvoju tega projekta že od začetka. Zdaj je pred nami sicer obstoječe energetske lokacije, predvsem lokacije termoelek­ izjemno intenzivno obdobje do leta 2028, ko naj bi bila spre­ trarn, ter še na nekaj drugih lokacij. jeta končna investicijska odločitev, in v tem času je pred nami ogromno izzivov. Ali menite, da je projekt JEK2 potreben za Slovenijo? Menim, da je za zagotavljanje energetske neodvisnosti ter sta­ bilne in varne oskrbe z električno energijo, projekt JEK2 nujen. Brez vlaganj v nove nizkoogljične proizvodne enote bo Slove­ nija še bolj odvisna od uvoza električne energije. Pa bo JEK2 dovolj? Ali pa bi morali ob napovedani zaustavitvi TEŠ ter naraščajočih potrebah po električni energiji razmišljati že o JEK3 ali celo JEK4? Poraba električne energije bo po vseh projekcijah v prihodno­ sti naraščala. To kažejo tudi megatrendi, kot so digitalizacija in elektrifikacija. Zagotovo bomo potrebovali večje količine elek­ trične energije, kot jo imamo danes. Ravno z vidika energetske krize in pomena zanesljivosti oskrbe z električno energijo smo v letošnjem letu naredili premislek glede strategije nadaljeva­ nja projekta JEK2. Do letos smo namreč obravnavali 1.100-MW 58 naš Stik besedilo in fotografija: Mare Bačnar Ključ uspeha je v trajnostni prihodnosti V družbi GEN-I že od vsega začetka veliko pozornosti namenjajo trajnostnemu razvoju, kar se odraža tudi v vseh njihovih strateških usmeritvah, internemu delovanju in poslovanju, kot tudi v samih produktih in storitvah. Tako med drugim odjemalcem dobavljajo izključno brezogljično električno energijo in so tudi osrednji promotor sončne energije, ambiciozne načrte na področju zagotavljanja trajnostnega poslovanja pa imajo tudi za naprej. Polona Batagelj je v družbi GEN-I vodja oddelka za trajnostno regulativo in skladnost poslovanja. Doktorica prava, poslovna ženska in športnica. Kot cestna kolesarka je bila dvakrat na olimpijskih igrah in devetkratna državna prvakinja v cestni vožnji. V podjetju GEN-I dela šele dve leti, v tem času pa je po besedah sodelavcev naredila toliko stvari, kot bi bila tam že desetletje. GEN-I DR. POLONA BATAGELJ Kako vaše športno ozadje in doktorat iz prava vplivata na vaše poslovno delovanje? Športno ozadje in pridobljeni doktorat iz prava sta stebra, ki sta močno vplivala na moj razvoj v gospodarskem svetu in delovanje v vlogi, ki jo trenutno opravljam. Moje športno ozadje me je naučilo številnih lastnosti, ki so pomembne tudi v poslovnem svetu. Šport me je naučil vztrajnosti, samodiscipline, timskega dela in sprejemanja iz­ zivov s prožnostjo ter odločnostjo. Ta izkušnja je razvila moj čut za sodelovanje, vo­ denje in reševanje problemov v dinamičnem okolju. Sposobnost hitrega prilagajanja, vztrajnost ter želja po doseganju postavljenih ciljev, ki sem jih pridobila iz športa, so se izkazali kot zelo koristni elementi pri delu v energetiki sploh v zadnjih dveh letih, ko je bilo v energetski krizi potrebno uspešno obvladovati časovni pritisk in doseči optimalne rezultate v kratkih rokih. Poleg tega sem se v športu naučila obvladova­ ti stresne situacije, kar je pomembno tudi v poslovnem okolju. Verjamem tudi, da mi ohranjanje dobre fizične pripravljenosti pomaga ohranjati visoko stopnjo koncentra­ cije, kar mi omogoča, da se lažje osredotočim na naloge in dolgoročne cilje. Doktorat iz prava pa je okrepil moje analitične sposobnosti, zmožnost razume­ vanja in tolmačenja kompleksnih regulatornih in zakonodajnih vprašanj ter razvi­ janja kritičnega razmišljanja. Priprava doktorata mi je prav tako prinesla znanje za 59 60 poglobljeno razumevanje različnih tematik, sposobnost ana­ lize in povezovanja kompleksnih vsebin ter strukturiranja do­ kumentov. Menim, da mi združitev teh dveh svetov, športa in prava, omogoča bolj celosten pogled na reševanje izzivov v poslovnem okolju. Sposobnost koordiniranja, prilagajanja, tim­ skega dela, analitičnega razmišljanja ter obvladovanje kom­ pleksnih izzivov so torej ključne spretnosti, ki jih izkušnje iz športa in pridobljeni doktorat, doprineseta v moje delo. Kako pa ste se odločili za poslovno sodelovanje s podjetjem GEN-I? Začela sem spoznavati, da akademski svet, v katerem sem za­ čela delati po končani športni karieri, ni tisto, kar si zares želim, zato sem se nameravala preizkusiti v gospodarskem okolju. Ker sem o GEN-I slišala veliko pozitivnih mnenj in priporočil, sem se prijavila na delovno mesto in kmalu postala del ekipe GEN-I. naš Stik vanju in poslovanju, kot tudi samih produktih in storitvah. Tako na primer dobavljamo izključno brezogljično električno energi­ jo in smo hkrati promotor sončne energije. Kljub nedavni ener­ getski krizi, trajnosti nismo zanemarjali, res pa je, da je bilo v tem času več pozornosti namenjene samemu reševanju krize. Zdaj pa je pravi čas tudi za poglobljeni pogled na trajno­ stni razvoj, vsa naša prizadevanja na tem področju do zdaj, ter za postavitev temeljev za še bolj pospešeno delovanje v tej smeri. Lahko delite z nami ključne točke trajnostne strategije, ki jo trenutno razvijate v vašem podjetju? V naših strateških dokumentih in usmeritvah seveda že naslav­ ljamo trajnostni razvoj, saj ta že dolga leta predstavlja sestavni del poslanstva in vizije GEN-I, posodobljena strategija pa bo sledila vse bolj ambiciozni evropski regulativi s tega področ­ ja. V tem kontekstu si bomo med drugim še naprej in še bolj Kaj so trenutno vaše naloge v podjetju? prizadevali za prispevek k obnovljivim virom energije, zmanj­ Zaposlila sem se v službi za regulativo in skladnost poslova­ ševanje našega ogljičnega odtisa kot tudi ogljičnega odtisa nja, pred kratkim pa sem po uradni širitvi same službe tudi na naših odjemalcev in partnerjev, razvoj inovativnih trajnostnih trajnostno področje, prevzela vode­ izdelkov in storitev, zanesljivo in nje oddelka za trajnostno regulati­ cenovno dostopno energijo, odgo­ vo in skladnost poslovanja. Glavna voren odnos do zaposlenih, strank naloga oddelka je spremljanje traj­ in samega upravljanja poslovanja. nostne regulative in zakonodaje, nji­ Naš cilj je torej združiti vsa dose­ Moja vizija trajnostnega razvoja je hova uvedba v poslovne procese danja prizadevanja v posodobljeni celostna in temelji na prepričanju, ter sooblikovanje strateških usmeri­ trajnostni strategiji, ki bo obenem da moramo ustvariti ravnotežje med tev poslovanja skozi prizmo trajno­ upoštevala nedavno sprejeto potrebami sedanjih generacij ne da stnega razvoja. Trenutno so naše evropsko regulativo, ki jo z optimiz­ bi pri tem ogrozili možnost za rast in aktivnosti osredotočene v izdelavo mom pozdravljamo. Strategija bo razvoj prihodnjih generacij. Ta pogled ocene dvojne bistvenosti ter posle­ temeljila na oceni dvojne bistve­ na trajnost povsem sovpada s pogledom dično konsolidirano posodobitev nosti, v okviru katere podjetje oce­ GEN-I, kjer trajnosti ne razumemo trajnostne strategije skupine GEN­ ni svoje vplive na okolje in družbo zgolj z okoljskega vidika, temveč tudi z -I. Moja vloga je torej v veliki meri ter obratno; oceni tudi, kako oko­ usmerjena v ustvarjanje trajnostne­ lje in družba vplivata nanj, da lahko družbenega in upravljavskega. ga okolja znotraj podjetja oziroma tako uspešno prilagodi svoje po­ skupine GEN-I. S tem ciljem želimo slovne modele za prihodnost. spodbujati zavest o pomembnosti trajnostnega razvoja med Kako točno pa vaše podjetje ocenjuje svoje vplive zaposlenimi ter spodbujati kreativnost in inovacije za dosega­ na okolje in družbo ter prilagaja svoje poslovanje za nje trajnostnih ciljev. Pri delu se sama zavzemam za močno prihodnost? povezovanje znotraj ekipe oziroma vseh relevantnih deležni­ Približujemo se zaključku letošnje ocene dvojne pomembnos­ kov v podjetju, saj verjamem, da je uspeh dosegljiv le s kolek­ ti, v okviru katere, kot že rečeno, analiziramo, kako podjetje tivnim prizadevanjem in skupnim iskanjem najboljših rešitev. vpliva na okolje in družbo ter kako okolje in družba vplivata Velik pomen dajem tudi stalnemu učenju. Menim, da je pre­ na nas. Slednje nam bo pomagalo razumeti, kako bomo na­ danost učenju in razumevanju novih konceptov v energetiki daljevali s poslovanjem v naslednjih letih in prilagodili oziro­ ključna za razvijanje in uvajanje inovativnih trajnostnih rešitev, ma nadgradili naše delovanje na vseh področjih trajnostnega sploh zato, ker je energetika eden izmed ključnih sektorjev v razvoja. V sam postopek so preko posebnega vprašalnika o katerem bo potrebno narediti spremembo v smislu večje rabe trajnostnih temah vključeni tudi naši zaposleni in zunanji delež­ obnovljivih virov energije in učinkovitosti. niki. S tem bomo pridobili njihov vpogled v to, katerim področ­ Pravite, da se nenehno učite. Je nov izziv pridobitev jem trajnosti je v bodoče smiselno nameniti največ pozornosti. znanja na področju trajnostnega razvoja? Končni rezultat procesa namreč predstavlja določitev bistvenih Od nekdaj se zelo rada učim, prav znanje s področja trajnosti trajnostnih tem, ki se jim bo GEN-I v prihodnje najbolj posvetil pa pridobiva na teži in bo vedno bolj pomembno. Odkar sem in upošteva vse tri vidike trajnosti, okolje, družbo in upravlja­ se pridružila podjetju, se je moje znanje o trajnosti občutno nje, za končno oblikovanje trajnostne strategije s kratkoročni­ nadgradilo, s čimer želim prispevati k nadgradnji naših praks mi, srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji. To nam bo omogočilo in strategij. Trajnostni razvoj je sicer že dolgo prisoten v GEN-I, izboljšati našo trajnostno usmerjenost in povečati pozitiven kar se kaže tudi v naših strateških usmeritvah, internemu delo­ vpliv na okolje in družbo. Kakšna je vaša vizija glede trajnostnega razvoja in kako se ta vizija odraža v podjetju GEN-I? Moja vizija trajnostnega razvoja je celostna in temelji na prepri­ čanju, da moramo ustvariti ravnotežje med potrebami sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrozili možnost za rast in razvoj prihodnjih generacij. Ta pogled na trajnost povsem sovpada s pogledom GEN-I, kjer trajnosti ne razumemo zgolj z okolj­ skega vidika, temveč tudi z družbenega in upravljavskega. Aktivno si na primer prizadevamo za zmanjševanje ogljične­ ga odtisa in razvoj zelenih produktov in storitev, vendar hkrati razumemo, da trajnost vključuje tudi odgovornost do družbe, tako znotraj podjetja kot širše, ter upoštevanje najvišjih etičnih in drugih standardov poslovanja. Ko govorimo o družbenem vidiku, si v GEN-I na primer prizadevamo za dobro počutje, ra­ zvoj, vključevanje, raznolikost, varnost in zdravje zaposlenih, velik pomen pa seveda dajemo tudi zadovoljstvu strank in nji­ hovemu opolnomočenju. Ali imate kakšne načrte za dvig ozaveščenosti o trajnosti med zaposlenimi in mogoče tudi uporabniki? Da, na tem področju smo že dosegli nekaj pomembnih mej­ nikov. Aktivno izvajamo različna notranja izobraževanja in de­ lavnice o trajnostnem razvoju. Verjamem, da je za dosego uspešnega trajnostnega razvoja podjetja in tudi širše gleda­ no samega sveta, ključno ozaveščati vse zaposlene o tem, kaj dejansko trajnostni razvoj pomeni, kako se kaže v našem podjetju in kako lahko vsak posameznik prispeva k njegove­ mu uresničevanju. Da koncepti, ki so navidezno novi, kot reci­ mo ESG, dejansko odražajo le nov način pogleda na to, kar že leta počnemo. S tem ciljem smo vzpostavili notranjo platformo, kjer predstavljamo trajnostno vizijo GEN-I, trajnostne projekte in dosežke ter možnosti, preko katerih se lahko zaposleni do­ datno vključujejo v sam trajnostni razvoj podjetja in skupine GEN-I. Eno izmed možnosti predstavlja tudi omenjen anketni vprašalnik o trajnostnih temah, preko katerega so zaposleni lahko izrazili svoja mnenja in stališča o nadaljnjem trajnostnem razvoju GEN-I. Hkrati v prvih mesecih zaposlitve za novoza­ poslene izvajamo poseben trajnostni program – ZEON, v okvi­ ru katerega spoznavajo trajnostne prakse in sodelujejo pri izvedbi trajnostnih projektov. Pri tem pa ne gre zgolj za interno ozaveščanje. S tem, ko spodbujamo naše zaposlene k razmi­ šljanju o trajnostnem razvoju, pravzaprav v tem spodbujamo tudi širšo skupnost. Prepričani smo, da lahko naše vrednote in način delovanja zaposleni prenesejo tudi v svoje domače okolje. Kaj pa ESG poročanje po načelih evropske regulative? Kako se v podjetju spoprijemate s prihajajočimi spremembami in zahtevami glede trajnostnega poročanja? Trenutno je trajnostno poročanje v fazi močne krepitve. Nova EU regulativa v primerjavi s trenutno prinaša veliko podrob­ nejše poročanje, v katerega bo postopoma vključeno vse več podjetij. Podjetja bodo morala obvezno poročati po evrop­ skih standardih za poročanje o trajnosti in razkrivati številne informacije. Osebno me to dejstvo ne skrbi, saj se v GEN­ -I že zdaj intenzivno pripravljamo na te spremembe. Izdelava ocene dvojne bistvenosti, ki predstavlja temelj za trajnostno 61 poročanje, je namreč v zaključni fazi. Poleg splošnih bomo namreč na njeni podlagi določili vse tematske standarde, po katerih bomo poročali. Tako svoje napore usmerjamo tudi v nadgradnje in izbiranje relevantnih podatkovnih baz, o kate­ rih bomo poročali. Hkrati pa GEN-I z zavedanjem o pomenu trajnosti zadnja leta že prostovoljno poroča po standardih GRI, ki so trenutno najbolj pogosto rabljeni standardi za poročanje o trajnosti. Ker so ti standardi zelo podobni novim evropskim standardom, menim, da nam bodo prav pridobljene pretekle izkušnje omogočile hitrejše nadgradnje in uspešno poročanje tudi v prihodnosti. To je zelo pomembno. Res je, zato tudi intenzivno delamo na tem področju. Zave­ damo se, da bo prav poročanje omogočilo primerljivost med evropskimi podjetji. Slednje bo kapitalskim trgom in recimo in­ vestitorjem v obveznice, tudi v zelene obveznice, kot jih izda­ jamo v skupini GEN-I, omogočilo lažje ocenjevanje trajnostne uspešnosti podjetja in sprejemanje odločitev na podlagi teh informacij. Da bi dosegli zastavljene evropske podnebne in energetske cilje, je namreč bistvenega pomena, da se nalož­ be preusmerijo v trajnostne projekte in aktivnosti, k čemur želi pripomoči tudi GEN-I. Kako pomembno pa je za vas ustrezno ravnovesje med službenim in zasebnim življenjem? Zagotovo je uravnoteženost med delom in zasebnim življe­ njem velikega pomena. Menim, da je ključno, da zaposleni to ravnotežje vzdržujejo, saj je zadovoljen in izpopolnjen zapos­ leni običajno tudi bolj produktiven. Poleg tega, ko posameznik vzpostavi meje med službenim in osebnim časom, lahko bolje skrbi za svoje najbližje, ter si vzame čas tudi za hobije in re­ kreacijo. Gre za pomemben družbeni vidik trajnosti, ki mu tudi GEN-I pripisuje velik pomen. Morda za konec še misel za naše bralce ob novem letu? Kar zadeva novo leto, zastavljanja novoletnih zaobljub ne ma­ ram. Raje zagovarjam trajne spremembe v našem življenju, ki jih lahko uvedemo kadarkoli in ne le ob začetku novega leta. Če se pri tem osredotočim na trajnost, sem mnenja, da je zelo pomembno, da se družba začne zavedati širšega pomena trajnosti, saj je slednje ključno za nas in prihodnje generacije. Podnebne spremembe in socialne neenakosti so namreč izzi­ vi, s katerimi se moramo aktivno spoprijeti, če želimo ustvariti boljši jutri. 62 naš Stik besedilo in fotografija: Katarina Prelesnik Projektne spremembe so prava jedrska politehnika Peter Jan je vodja projektnih sprememb v organizacijski enoti Inženiring v Nuklearni elektrarni Krško. Poklicno pot je začel na Institutu Jožef Stefan, nato ga je želja po delu v jedrski elektrarni leta 2009 pripeljala v krško nuklearko, v kateri je delal kot operater reaktorja, glavni operater reaktorja, inštruktor proizvodnje, inženir projektive, vodja projekta in inženir izmene. Od sredine leta 2021 vodi oddelek projektnih sprememb. Pravi, da je jedrska tehnika ena izmed najbolj naprednih tehnologij, a zaradi svoje spe­ cifike zahteva izredno odgovornost, predanost in integriteto, tako da je biti »nuklearec« način življenja. In kot nam zaupa med pogovorom, biti del nuklearke pomeni tudi zaupa­ ti sodelavcem in se zavedati, da so uspehi lahko le plod skupnega dela in prizadevanj. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO PETER JAN Ste vodja projektnih sprememb v Nuklearni elektrarni Krško. Kakšno je vaše delo? Jedrsko elektrarno sestavlja več kot sto sistemov. Namen sistemov je zagotavljanje pro­ jektnih funkcij, predpogoj, da to zmorejo, pa je, da so zgrajeni v skladu s projektnimi osnovami. Zagotavljanje omenjenega je neprenosljiva odgovornost oddelka projektnih sprememb. Da pa je vedno tako, je za spreminjanje osnovnega projekta elektrarne – od tod ime projektne spremembe – vpeljan proces, ki na predpisan način omogoča posodobitve obstoječih sistemov ali pa vgradnjo novih. Poznavanje načel, kako naj vsi ti sistemi de­ lujejo, kako vplivajo drug na drugega in kako se jedrska elektrarna kot skupek teh sis­ temov odziva, je pri teh aktivnostih ključno. Gre za inženirski posel s segmenti tehničnih disciplin, operaterskega znanja, obratovalnih izkušenj, industrijskih praks, mednarodnih standardov itd. – prava jedrska politehnika. Kompleksnim inženirskim izzivom so zato dodeljene projektne delovne skupine, ki jih vodijo inženirji projektnih sprememb, sestavljajo pa strokovnjaki iz ostalih oddelkov. Tako oblikovana multidisciplinarna ekipa, ki obvlada posebna področja, hkrati pa skupaj pokri­ va cel spekter zahtevanih znanj in veščin, pripelje projekt od idejne rešitve do obratova­ nja sistema v elektrarni. Oddelek se poleg modifikacij sistemov ukvarja še z inženirskimi analizami, ki so vezane na zasnove sistemov, poleg tega pa je zadolžen za vso doku­ 63 64 mentacijo, kot so načrti, izračuni, uporabniški priročniki, poveza­ no s sistemi. Kakšne zahteve morate pri tem upoštevati in kako vodite te spremembe? Modifikacije oziroma projektne spremembe so v jedrski industri­ ji eden najbolj kompleksnih procesov. Za modifikacijo je treba najprej pripraviti idejno rešitev. Ta predvidi različne možnosti re­ ševanja, nato pa sledi izdelava projektne dokumentacije, v kateri ne obdelamo le rešitev vseh podrobnosti, ampak tudi vpliv na vse deležnike v elektrarni. Na koncu ima lahko takšen dokument tudi več kot 30 podpisnikov. V praksi to pomeni, da moramo toliko nosilcev procesov v elektrarni prepričati, da je rešitev najboljša. naš Stik Vaš oddelek je eden izmed številnih v jedrski elektrarni, zato se pri svojem delovanju zagotovo povezujete tudi širše. Naš oddelek sam ne more delovati, saj je vsaka modifikacija zastavljena tako, da v njej sodelujeta odgovorni inženir in vodja projekta iz oddelka projektnih sprememb, potem pa se določi mul­ tidisciplinaren tim s člani iz oddelkov, na katere določena modifika­ cija vpliva. Ravno vključitev vseh deležnikov je eden od razlogov, da je v naši elektrarni prenos od ideje do izvedbe tako učinkovit. Oktobra ste v nuklearki zaznali puščanje cevovoda v bližini reaktorske posode, zaradi česar ste za dober mesec dni zaustavili elektrarno in izvedli potrebno sanacijo. Kako je to vplivalo na vaše delo? V vašem oddelku pa se ukvarjate tudi z analizami dizajna Ob zaznavi puščanja smo se najprej konzervativno odločili za oziroma zasnove elektrarne. preventivno zaustavitev elektrarne in nato za konzervativno za­ NEK ima Westinghousovo zasnovo in originalne projektne osno­ menjavo obeh delov cevovodov varnostnega vbrizgavanja, ve za to lokacijo se upoštevajo še danes. NEK je ameriška elek­ čeprav je bil poškodovan samo en cevovod. Ob tem velja pou­ trarna, zato smo zavezani k upoštevanju ameriških standardov. dariti, da je bil odziv originalnega dobavitelja opreme Westingho­ Tako večino varnostne opreme kupimo na ameriškem trgu, je pa usa kot tudi domačih partnerjev iz lokalnega okolja izjemen, tako res, da sodelujemo z dobavitelji in proizvajalci z vsega sveta, od da smo dela lahko opravili varno in kakovostno. Poškodovani del ZDA in Evrope do Južne Koreje. smo poslali v ZDA na metalografske preiskave, ki bodo določi­ Po 40 letih obratovanja se ne zamenjujejo samo genera­ le degradacijski mehanizem, ki je pripeljal do puščanja cevovo­ cije zaposlenih, ampak tudi tehno­ da. Čeprav smo v celoti zamenjali logije, in to bistveno: ob gradnji, na del cevovoda, pa v tem primeru ni primer, so bili praktično vsi sistemi šlo za modifikacijo, saj smo menjavo elektrarne analogni, danes pa se v je­ izvedli v okviru obstoječih projektnih drski industriji uporabljajo tudi digital­ zahtev. Kljub temu smo se za reševa­ Ko se bomo enkrat jasno odločili, ne rešitve. V zadnjem desetletju so se nje odstopanja projektno organizira­ po kateri poti gremo glede jedrskega – predvsem za odpornost na ekstre­ li, ker imamo v takšni postavi največ programa v Sloveniji, bo sledilo tudi mne zunanje dogodke – uvedle tudi izkušenj za obvladovanje komplek­ zanimanje za te poklice. Mladi težko tako imenovane razširjene projektne snejših izzivov. vidijo perspektivo v nečem fiktivnem, ki osnove, ki denimo zahtevajo delova­ Tu moram izpostaviti še zavzetost nje novih sistemov pri mnogo večjih vseh, zaposlenih in zunanjih partner­ bo, če bo, ko bo. potresnih obremenitvah ali pa morajo jev, ki so rešitev tega problema vzeli biti ti zasnovani tako, da so neranljivi za svoje poslanstvo, saj smo v dob­ na elektromagnetne motnje. rem mesecu odstopanje na varnostnem sistemu odpravili, kar je Naša naloga je tudi analizirati vse dogodke na elektrarni, ki so bil pogoj za ponovno obratovanje. Za reševanje podobnih prime­ povezani z zasnovo sistema. Če se v elektrarni zgodi prehodni rov so v tujini potrebovali do deset mesecev. pojav, inženirji projektnih sprememb pregledajo, ali je sistem de­ Omenjate zavzetost zaposlenih. Kako kultura na delovnem loval v skladu s projektnimi osnovami sistema. mestu vpliva na učinkovitost in strokovnost vašega dela? Poglobljeno poznavanje delovanja elektrarne je zato nujno Bistvo je v varnostni kulturi – pojem je nastal po nesreči v Čer­ – kdo torej lahko sodeluje v vašem timu? nobilu. Takrat so se vprašali, kako bi lahko razumeli to tehnologijo, Inženirji se prvi dve fazi (od štirih) vedno enako usposabljajo kot jo obvladovali in kaj bi spremenili v svojih ravnanjih, da ne bi pri­ operaterji. Po prvih dveh fazah nekateri začnejo z delom na na­ hajalo do nepopravljivih človeških napak. Rezultat tega je varno­ šem oddelku, drugi nadaljujejo šolanje na simulatorju in posta­ stna kultura. Ko postane posameznik zaposlen v NEK, se začne nejo operaterji z dovoljenjem ter kasneje prestopijo v ostale usposabljanje, ki je stalnica našega dela. Cele generacije kadrov oddelke. Dejstvo, da imamo veliko zaposlenih z dovoljenjem za so vzgojene z načeli varnostne kulture, zato imajo kritične misel­ operaterja reaktorja, je naša prednost, ker veliko ljudi razume de­ ne vzorce in vključujoče miselne procese, od koder tudi spošto­ lovanje elektrarne in zahteve operaterjev. vanje. Naša prednost je tudi v tem, da smo vsi znotraj iste ograje; Na našem oddelku je 50 zaposlenih. Razdeljeni smo po disci­ tako vsi razumemo izzive in iščemo skupne rešitve. plinah: elektro-skupina, I&C-skupina – skupina instrumentacije in Še ena posebnost jedrske industrije, ki ima podlago v pravil­ regulacije, strojna skupina ter gradbena skupina. niku o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v jedrskih objektih, V oddelku imamo tudi tehnike, ki skrbijo za koordinacijo modi­ je, da so za napredovanje na ključna delovna mesta potrebne de­ fikacij na objektu in preverjajo predpogoje za delo, skrbijo pa tudi lovne izkušnje glavnega operaterja reaktorja ali inženirja izmene. za koordinacijo z zunanjimi izvajalci, za nabavo drobnega materi­ Zato smo manj podvrženi zunanjim vplivom, ker glavni operater ala in enostavnejšo dokumentacijo. ali inženir izmene ne more postati vsak. Res pa je tudi, da smo pri svojem delovanju sami najbolj strogi do sebe, pri nas sta doma perfekcionizem in samokritičnost, kar mor­ da vsi nekoliko prenašamo tudi v zasebno življenje. Zato pravim, da je to v bistvu način življenja. Danes je nuklearka vaš način življenja, kako pa ste prišli do tu? Že v osnovni šoli sem želel nekoč delati v elektrarni, kateri koli elektrarni. Zato sem šel na tehniško gimnazijo v Velenju in potem na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. V svoji diplomski nalo­ gi sem obravnaval obratovalne in tehnično-tehnološke lastnos­ ti reaktorjev za drugo enoto jedrske elektrarne Krško. Nato sem se zaposlil na Institutu Jožef Stefan in po enem letu se je pojavila priložnost za prihod v nuklearko, torej iz znanstvenih vod v pravo jedrsko industrijo. Kako ocenjujete zanimanje za jedrsko energijo med študenti? Mislim, da je treba kadre v energetiki zelo spoštovati, ker jih bomo še zelo iskali. Zanimanje sicer raste, moramo pa upoštevati, da tu povpraševanje sledi ponudbi. Na primeru nemške jedrske indu­ strije lahko vidimo, da so ob najavi razgradenj nukleark vsi, ki so imeli manj kot deset let do upokojitve, zapuščali to industrijo. Podobno je pri nas. Ko se bomo enkrat jasno odločili, po kateri poti gremo glede jedrskega programa v Sloveniji, bo sledilo tudi zanimanje za te poklice. Mladi težko vidijo perspektivo v nečem fiktivnem, ki bo, če bo, ko bo. Z vidika obstoječe elektrarne imamo vedno potrebo po no­ vih kadrih, menjava generacij še ni končana. V prihodnosti pa mislim, da bo izziv mlajše generacije motivirati za nekaj, v kar bodo morali vložiti pet let življenja, da postanejo »nuklearno pi­ smeni«, tukaj ni bližnjic. Sorazmerno glede na dejanske potrebe bi bilo smiselno obravnavati jedrsko industrijo v šolah po če­ škem modelu. Energetika je danes nekoliko na prepihu, pogovarjamo se veliko, smo na pragu odločitve, kako naprej z JEK2, pa vendar se zdi, da odločne usmeritve nimamo. Kakšen je vaš pogled na trenutne razmere na tem področju? V Sloveniji bo treba spremeniti to permisivno obravnavo energe­ tike. Primera sta JEK2, ki bo, ko bo, če bo, in referendum o JEK2, za katerega vemo, da bo, ne vemo pa, kakšen bo in kdaj. Gre za odločitve, ki so ves čas v zraku. Narava takega projekta zahteva jasne odločitve. Glavna na­ pačna predpostavka je, da se moramo danes, tj. preden izpelje­ mo glavino procesov in postopkov, vnaprej odločiti, ali in kdaj v gradnjo dejansko gremo. V jedrski industriji obstaja t. i. postopek PPE »Plant Parameter Envelope«, za katerega je značilno, da se umeščanje v prostor, celovita presoja vplivov na okolje, varnostne analize in pregledi, vključenost javnosti (tudi referendum) izvede­ jo tako, da se upoštevajo mejni projektni parametri, ki vključujejo več opcij, več možnih dobaviteljev, celo različne tehnologije na isti lokaciji. S tem se glavnina priprav izvede vnaprej, s čimer se bistveno zmanjšajo tveganja investitorja, saj je ob dokončni odlo­ čitvi veliko več znanega. Trenutna permisivnost v energetiki ni ustrezna, izzivi niso nič manjši, če jih prepuščamo prihodnosti, ki sicer paradoksalno čaka na rešitve teh izzivov. 65 Ultimativna sprememba, ki bi jo glede jedrskega programa v Slo­ veniji morali izvesti, je, da se določi cilj, kdaj predvidoma naj se na omrežje priključi nova jedrska elektrarna; nato bi znane korake peljali v tej smeri. Tak cilj ne bi vnaprej določal končne odločitve, kar je prednost PPE-postopka, ki niti ni v konfliktu z zahtevo po re­ ferendumu, saj je vključenost javnosti del PPE; bi pa tak cilj jasno začrtal časovnico, ki bi vodila do zmožnosti, da bi se sploh imeli o čem odločati. Cilj, kdaj naj bi bila morebitna jedrska elektrarna prvič sinhronizirana, je strateški in se lahko sprejme le na najvišji državni ravni – in trenutek za to je zdaj! Poleg jedrske energije se kot priložnosti za razvoj panoge pojavljajo tudi obnovljivi viri energije, nove tehnologije in inovativne rešitve. Kakšen je vaš pogled na energetsko prihodnost Slovenije? Energetiki razumemo pomen raznolikosti virov, moramo pa ko­ rektno govoriti o številkah, o dejstvih. Drži, da med razvitimi drža­ vami obstajajo takšne, ki ne uporabljajo jedrske tehnologije, ker si lahko to zaradi naravnih virov tudi privoščijo. Slovenija jih toliko nima, slej kot prej bo to treba priznati. Na Fakulteti za elektrotehni­ ko so vedno učili, da je vir, pri katerem si karseda neodvisen, zelo težko oceniti, saj je skoraj neprecenljiv. Dokler ga imate, ne vidite njegove vrednosti, ko ga ni več, ste v resnih težavah. Slovenija bi morala izkoristiti prednost, da je že v klubu jedrskih držav, kar ji ne dopušča le rabe tega vira, temveč ima tudi tehnično-pravni temelj za rabo jedrske tehnologije, ki si ga nekatere tudi mnogo večje države lahko samo želijo, saj jim mednarodna skupnost rabe je­ drske tehnologije ne zaupa. Ob permisivnosti časovnega cilja pa je prihodnost JEK2 nego­ tova. Napredek sicer je, se pa še vedno sprašujemo o istih stva­ reh kot pred 15 leti, ko sem pisal diplomsko nalogo na to temo. Že takrat so bili mali modularni reaktorji – SMR-ji – popularna ideja za vgradnjo v odslužene jedrske elektrarne, danes se pojavljajo tudi ideje o vgradnji SMR-jev v odslužene premogovne termoe­ lektrarne, obstaja veliko zasnov novih proizvodnih enot s SMR-ji, nerodno pa je, da nobena od teh idej še ni bila nikjer realizira­ na; naklonjenost tem opcijam je trenutno lahko kvečjemu samo deklarativna podpora tehnologijam, ki bodo realno dosegljive ob neznanem času. SMR-ji bodo nekoč na razpolago, danes pa je zanašanje na te nepreizkušene rešitve implicitni tehnični nesmi­ sel, ki podpira nadaljevanje nesprejemanja odločitev v energetiki. Morda pa vendarle je prišlo do premika – še posebej ob nedavni energetski krizi, ki je razkrila našo ranljivost na področju zemeljskega plina in cen energije. Zagotovo se je naredil premik, nismo pa izkoristili trenutka, kot so ga Poljaki, ki jim je sprejemljivost jedrske energije poskočila. Pri tem se je nujno treba zavedati, da so za to potrebovali jasen ča­ sovni cilj v jedrskem programu. Kot pravi nuklearec živite svoj poklic, aktivni pa ste tudi v zasebnem življenju – čeprav tudi tega povezujete z nuklearko. Izkušnje, ki so mi nepričakovano prišle prav tudi v službi, izhajajo iz prostovoljnega gasilstva. Odkar v Sloveniji ni več obveznega služenja vojaškega roka, je gasilska zveza ena redkih organizacij, ki nauči timskega dela, hierarhije odločanja, odgovornosti za ljudi in ukrepanja, ko je to potrebno. 66 naš Stik besedilo in fotografija: Polona Bahun Simulacijski modeli so naše najmočnejše orodje Luka Zidarič je zaposlen v Oddelku za vodenje in obratovanje elektroenergetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar. Njegovo področje dela so sistemske obratovalne analize z uporabo simulacijskih modelov, skrbi pa tudi za izdelavo in vzdrževanje dinamičnih modelov večjih elektrarn, kar od upravljalcev elektrarn zahteva sistemski operater. Ključni poudarki njegovega dela v raziskovalnih in razvojnih storitvah na področju obratovanja in vodenja elektroenergetskih sistemov so nudenje kakovostnih in za­ nesljivih rezultatov analiz, ki jih opravljajo za naročnike in interni razvoj, ter nenehno posodabljanje modelov, ki jih uporabljajo za analize. Kot poudarja, so simulacijski modeli njihovo najmočnejše orodje, v katerega neprestano vlagajo trud in sredstva. ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR MAG. INŽ. EL. LUKA ZIDARIČ Ste član strokovne skupine za dinamiko in stabilnost elektroenergetskega sistema Slovenije. Kakšna orodja uporabljate pri modeliranju elektroenergetskih omrežij in kako ta prispevajo k razumevanju ter izboljšanju stabilnosti in zanesljivosti elektroenergetskih omrežij? Najpomembnejša lastnost simulacijskega modela je verodostojnost. Ustrezno izde­ lan model dobro oponaša to, kar je z njim predstavljeno. Za ta dosežek potrebuje­ mo dobro programsko orodje in veliko znanja o tem, kar modeliramo. Vsak model mora biti vsaj v določeni meri verificiran, s čimer lahko potrdimo, da se obnaša kar se da podobno temu, kar predstavlja. Za bolj konvencionalne elemente energet­ ske opreme je navadno dovolj, če vnesemo nekaj parametrov, ki so opremi nazivni. Obnašanja daljnovoda ali generatorja ni treba verificirati, ker se njegovo obnašanje lahko zelo natančno opiše z izračuni vhodnih količin, kot sta tok in napetost, ki sta so­ razmerno povezana z njegovimi parametri. Če modeliramo celotno elektrarno, prej ali slej srečamo elemente (turbine, regulacija), ki se ne obnašajo linearno. To pome­ ni, da se njihovega obnašanja, glede na vhodne signale, ne da opisati s preprostimi enačbami oziroma z enačbami sploh ne. Tu verifikacija pride do pravega pomena. Ko izdelujemo model elektrarne, ga najprej izdelamo samo topološko in popolni­ mo z vsemi nazivnimi podatki energetske opreme. Sledijo meritve na terenu, kjer v nadzorovanih okoliščinah spremljamo ključne signale, kot sta napetost in frekvenca, 67 68 naš Stik ter v elektrarni »povzročamo« manjše ponovljive dogodke in spremljamo odziv. Zabeležene odzive nato primerjamo z od­ zivom modela na identične dogodke, dokler se odziva dobro ne ujemata; in s tem je model verificiran. Ker značaj omrež­ ja v glavnem določajo sešteti odzivi posameznih elektrarn, se lahko iz njih sestavi večji model, ki naj bi dobro opisoval zna­ čaj celotnega elektroenergetskega sistema nekega območja. Simulacijsko programsko orodje, ki ga sicer uporabljamo, je DIgSILENT PowerFactory, ki je eno izmed najsodobnejših in najzmogljivejših v sektorju. Velika prednost uporabe modelov je, da določenih do­ godkov zaradi neekonomičnosti ali problemov z varnostjo, ne moremo povzročati v živem sistemu, da bi lahko opazovali nji­ hove posledice. Če vemo, da je model dobro nastavljen, mu lahko zaupamo, da se bo verodostojno odzval na nek dogo­ dek, ki ga lahko varno spremljamo na računalniškem zaslo­ nu. Če imamo dobro umerjene modele, lahko z njimi ustrezno predvidevamo izide dogodkov, ki lahko ogrožajo stabilnost sistema. S tem imamo vpogled, koliko in ali sploh je sistem de­ jansko ogrožen. V preteklosti so uporabljali tudi simulacijske modele, ki pa so bili dejansko fizične miniaturne kopije energetske opreme. Sled­ nje se načeloma bistveno ne razlikuje od laboratorijskih vaj na fakulteti, kjer kot učilo dajo majhen transformator in nekaj žic na­ mesto daljnovoda. Zadeva postane zagonetna, ko je treba mo­ delirati večje dele sistema, ker število elementov narašča. Prav tako pa je treba z diskretnimi meritvami spremljati tiste signale, ki nas zanimajo. Spremljamo lahko le toliko signalov, kot imamo na zalogi merilnih inštrumentov. Enako lahko modeliramo le toli­ ko elementov, kot jih imamo na voljo v pomanjšani obliki. V digi­ talnem okolju je vsak nov element le klik stran, kar velja tudi za meritev signala. Omenil sem že, da je potrebno znanje o tem, kar modelira­ mo. To je najbrž še zadnja, bežna sorodnost s starejšimi mo­ deli, ki jo doživljam. Ko so me zaposlili, so me s sodelavci takoj poslali na teren v elektrarno, kjer sem lahko videl in doživljal točno tisto, kar sem potem moral spraviti v model, in to se mi zdi zlata vredno. Na fakulteti nas naučijo, da je generator v elektrarni lahko zelo preprosto pretvorjen v nadomestno vez­ je, ampak modeli morajo biti dosti bolj realni od tega. Samo na terenu se lahko naučimo o stvareh in pojavih, ki so energet­ skim elementom zares naravni in se dogajajo zaradi nepopol­ nosti materiala in meritev, zaradi zanemarjanja potankosti, ki se v bolj preprosti obravnavi smatrajo za nevplivne. Ti vidiki so sicer lahko predstavljeni v učbenikih, ampak po navadi kot te­ orija diskretnih znanosti. Lahko bi rekli, da je modeliranje lahko zelo dober primer uspešne mešanice teorije in prakse. Čemu se v skupini trenutno najbolj posvečate? V glavnem dinamičnim analizam ter vzdrževanju obstoječih mo­ delov. Preostali čas in energija se vlagata v dodelavo in izgra­ dnjo našega bolj dolgoročnega projekta, to je zelo podroben dinamični model Slovenije, ki ga uporabljamo za vse analize, ki se tičejo našega celotnega elektroenergetskega sistema. Ume­ stitve novih elektrarn imajo velik vpliv in zato lahko tovrstne ana­ lize s takim modelom izpeljemo z veliko natančnostjo. Primer preteklega uspešno zaključenega projekta so anali­ ze za nove HE na srednji Savi, kjer smo z modeli lahko izraču­ nali, kako bi umestitev novih elektrarn vplivala na naš sistem, tako statično kot tudi dinamično. Že od samega začetka sem na EIMV zadolžen za izdelavo dinamičnih modelov posameznih elektrarn, ki jih nato omrežni operater lahko uporablja za analize. Nekateri modeli so bili iz­ delani že pred več kot dvema letoma, zato smo v sodelovanju in ob podpori operaterja posodobili modele za morebitne pre­ nove elektrarn. Tako smo izdelali dinamične modele za prak­ tično vsako večjo elektrarno pri nas, pa tudi za nekaj manjših. Kako sodelujete s strokovno skupino pri vpeljevanju inovativnih storitev, rešitev in orodij v elektroenergetski sektor? Čedalje večji obseg analiz se opravlja z uporabo simulacijskih modelov, t. i. digitalnih dvojčkov, znanih tudi zunaj energeti­ ke. Modele lahko s pridom uporabljamo za simulacije scenari­ jev v prihodnosti. Energetika bodočnosti se ukvarja z vprašanji glede umeščanja velikih polnilnih parkov ter vetrnih in sonč­ nih elektrarn v sistem, z vprašanji velikih naprav, sestavljenih iz močnostne elektronike, glede tega, kaj se bo zgodilo, če sistem morda razpade. Na vsa ta vprašanja lahko vsaj delno osvetlimo odgovore z uporabo modelov. Model sam je vedno le matematično jedro različnih orodij, ki jih izdelujemo za namen analiz. Orodja morajo biti na koncu zelo namenska, modeli pa so navadno precej abstraktne nara­ ve. Vsakič, ko izdelujemo študijo, je količina izračunov preveli­ ka, da bi bilo to lahko ročno opravilo. Model pa bo izračunal to, kar od njega zahtevamo. Izziv je navadno avtomatizacija proce­ sa dela z njim in uvajanje metodologije, ki je najbolj primerna za določeno vrsto analize. Če nas zanima, kaj se v sistemu dogaja, ko nek daljnovod izpade, in nameravamo ugotoviti, kakšne so obremenitve ostalih daljnovodov v takem scenariju, lahko izklo­ pimo vsakega posebej in si ogledamo obremenitve na drugih. Lahko pa tudi napišemo algoritem, ki sam izklopi vsakega po­ sebej, zabeleži obremenitve vseh drugih in izpiše rezultate v ta­ belo. Temu energetiki precej skromno rečemo N-1 analiza, ki se zahteva v vseh bolj resnih statičnih analizah za umestitve novih elektrarn, zato spada v vsako orodjarno za sistemske analize. V kakšni meri se vaše delo osredotoča na uporabo tehnologij pametnih omrežij in informacijskokomunikacijskih tehnologij v elektroenergetskem sektorju? Energetika je v sodobni obliki postala precej multidisciplinar­ na. S svojim delom nekako povezujem stari in novi svet. Na eni strani so elektrarne, na drugi strani pa binarni zapisi na disku, ki mislijo, da so elektrarne. V kontekstu pametnih omrežij je moja vloga ista kot pri konvencionalnih napravah – preverja­ nje ustreznosti delovanja v omrežju in z njim. Pametna omrež­ ja vsebujejo čedalje večje število nelinearnih naprav, ki jih bo sčasoma treba zavzeti z modeli, da bomo lahko ocenili, kakšno vlogo igrajo pri dobrem delovanju in stabilnosti sistema. Kako se sodobne tehnologije odražajo na energetskem trgu in kako koristijo različnim deležnikom? Povpraševanje po storitvah, ki spremljajo digitalizacijo ener­ getike, je v nenehnem porastu. Simulacijski modeli elektrarn so postali tako rekoč izkaznice ustreznega delovanja. Sistem postaja vedno bolj kompleksen in z digitalno obravnavo do­ ločenih aspektov njegovega delovanja lahko bolj učinkovito analiziramo pojave in njegovo obnašanje. 69 poti. Navsezadnje je delo povezano z dinamičnimi pojavi v sis­ temu in to je področje, s katerim se ukvarjam v službi vsak dan. Vsak študent na stvari gleda z nedolžnimi očmi in spregleda kakšno točko, ki pojave postavi na realna tla. Vesel sem, da sem se v službi naučil še dosti več o tem, kar sem na trenutke morda nezavedno pisal v magistrskem delu. Nagrada, ki sem jo prejel za magistrsko delo, me opominja, da slednje ni bilo neopaženo. Pomeni, da je bil vsaj del vsebi­ ne relevanten za razvoj, četudi je bila to le kaplja v morje. Kakšne izzive vidite v prihodnosti glede vpeljave sodobnih tehnologij v elektroenergetski sektor? Elektroenergetski sistem je največja naprava, ki jo je človeštvo kdaj zgradilo in upravljalo. Že sama razsežnost tega stroja po­ meni, da je razvoj lahko le zelo počasen. To pa ne pomeni, da se nič ne dogaja, dogaja se pravzaprav ogromno. Smo v fazi Kakšne so ugotovitve vaše magistrske naloge in ali so eksponencialnega razvoja tehnologije in vsak dan lahko sliši­ bile že uporabljene v praksi? mo o novih prototipih ali izboljšavah, ki bodo v roku nekaj let Enostavno povedano, glavna ugotovitev je, da sta si lokalni spremenili svet. Uporabniki elektroenergetskega sistema pa in globalni značaj odziva sistema na motnje zelo različna. Na­ nismo samo strokovnjaki, ampak vsi ljudje, ki imamo dostop činov za uporabo v praksi je mnogo, je pa njihova vpeljava do električne energije. Zato razvoj ni odvisen samo od nas, ki stroškovno zelo zahtevna. Gre v glavnem za zelo natančno kaj razvijamo, ampak tudi od tistih, ki ga uporabljajo. Dejstvo merjenje frekvence po celotnem sistemu in spremljanje tega, je tudi, da večinski del sistema deluje s tehnologijami, ki so kako se po njem širijo elektromehanske motnje. Morda je upo­ starejše od stotih let: daljnovod, sinhronski generator in trans­ raba take teorije v praksi zaenkrat formator. Te tehnologije niso zasta­ namenjena prihodnosti. rele, izkoristki so zelo visoki in se z novo tehnologijo in procesi izdela­ Ali bi bilo mogoče to področje ve nenehno izboljšujejo. Prav tako raziskovanja še nadgraditi in pa take naprave delujejo v simbio­ Elektroenergetski sistem je največja kako? zi z najnovejšo digitalno tehnologi­ naprava, ki jo je človeštvo kdaj Vedno so možnosti za nadgradnje. jo. Elektrarne so avtomatizirane in se zgradilo in upravljalo. Že sama Po dovolj vloženega truda so le lahko regulirajo same. Celoten sis­ razsežnost tega stroja pomeni, da je rezultati navadno čedalje bolj ni­ tem je voden z veliko stopnjo digital­ razvoj lahko le zelo počasen. To pa ne šni in uporabni za ozko skupino ne avtomatizacije. pomeni, da se ne dogaja nič; dogaja ljudi. Moja samokritika v zaključku Neizogibno pa je s tehnološkim se pravzaprav ogromno. Uporabniki magistrskega dela je, da ni še no­ razvojem sistema povezana tudi po­ elektroenergetskega sistema pa nismo bene analitične metode, ki bi lah­ litika in tukaj se pojavi zelo močan samo strokovnjaki, ampak vsi ljudje, ko podajala rezultate, ki sem jih v dipol za informacije, ki nas obkroža­ ki imamo dostop do električne energije. delu izračunaval. Analitično orodje jo. Znanstveniki bi najraje videli, da Zato razvoj ni odvisen samo od nas, je super, ker je robustno. Idealno so ljudje soočeni s hladno in togo ki kaj razvijamo, ampak tudi od tistih, vanj vnesemo podatke o sistemu resnico o tem, kako sistem lahko de­ in dobimo podatke o tem, kako se luje in kje so njegove meje, politiki ki ga uporabljajo. sistem obnaša ob motnjah v vsaki pa zahtevajo, da bomo jutri vsi imeli poljubno določeni točki. Analize iz električna vozila in sončne elektrar­ mojega dela so bile numerične – način izračuna je bil prilago­ ne na strehi svojega doma. jen temu, kar smo v izračun dali. To pomeni, da metoda ni po­ Rekel bi, da je največji izziv ohranjanje primernih pričako­ ljubno razširljiva in splošno uporabna. vanj. Dosti tega, kar danes lahko slišimo in preberemo, sta dva Sicer podobna orodja od izdelave magistrskega dela že ekstremna konca zelo širokega spektra možnosti. Razvoj sis­ obstajajo, saj slednje ni ravno nova ideja, a so tudi ta podvrže­ tema do takšnega, kot ga poznamo danes, ni bil nikoli narav­ na nenehnemu razvoju. nan na enega izmed ekstremov. Morda sta bila ekstrema v preteklosti le drugače poimenovana, recimo na koncu 19. sto­ letja izmenični in enosmerni tok. Ker se sistem lahko razvija le zelo počasi, bo tudi naprej najbrž tako. Če bomo imeli ustrezna pričakovanja, kako sistem lahko razvijemo, bomo lažje prišli do ustreznih rešitev. Eksponentcialnost razvoja tehnologije bo delovala samo kot začimba, pojavnost potreb po rešitvah in kreativnosti bo pač malo večja. Za magistrsko nalogo z naslovom Vztrajnostne mase v elektroenergetskem sistemu Slovenije ste prejeli Bedjaničevo nagrado. Kako ta tematika vpliva na vaše trenutno delo in kaj vam pomeni nagrada? Upam, da nisem v manjšini ko to rečem – pisanje magistrske­ ga dela in delo v sklopu tega sta zelo koristila moji poklicni 70 naš Stik besedilo in fotografija: Mare Bačnar Nikoli se ne nehamo učiti Alja Planinc je inženirka O&V za strojno opremo v družbi HESS, v prostem času pa tudi operativna gasilka v PGD Kostanjevica na Krki. Že kot majhna deklica je bila navdušena nad delovanjem strojev in mehanizmov. To zanimanje je delno izviralo iz okolja, v katerem je odraščala – ima namreč starejšega brata, ki je bil vedno zaposlen s popravili in sestavljanjem različnih naprav, in očeta, ki je za hobi rad popravljal avtomobile. Ta družinska izkušnja jo je že precej zgodaj izpostavila tehnološkim izzivom in mehanskim delom. Skozi leta je spoznala, da jo področje tehnologije vedno bolj zanima. Med izbiro sred­nje šole in odločitvijo o študiju na univerzi je razmišljala o več možnostih, a njena radovednost in navdušenje nad tehnologijo in mehaniko sta jo vodila v smer stroj­ ništva. HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI ALJA PLANINC Kakšna je bila vaša študijska pot do energetike? Skozi gimnazijsko izobraževanje sem sicer razmišljala o različnih možnostih študi­ ja, vendar se mi je potem kot najbolj privlačna ponudila geodezija. Čeprav me je ta smer nekoliko manj zanimala, sem se odločila slediti tej poti. Med študijem geodezi­ je sem spoznala različne možnosti nadaljnjega izobraževanja in pridobitve dodatne­ ga znanja na področju energetske tehnike. To me je izjemno pritegnilo, še posebej zaradi širokega spektra, ki ga to področje nudi. Odločila sem se nadaljevati študij na področju energetske tehnike, kjer sem kot dekle med študenti strojništva sicer pred­ stavljala manjšino, a sem se kljub temu odločila slediti svojim interesom. Tako sem se vključila v študij na področju energetske tehnike, kjer je med študenti prevladoval moški spol. To je bila zame nova izkušnja, vendar sem kljub temu našla potrebno mo­ tivacijo in vztrajala v tem študijskem okolju, saj me je področje zelo zanimalo. Ključno pri mojih odločitvah je bilo spoznanje, da je študij na tem področju izjemno pokrit s teorijo in prakso, ter da lahko s pridobljenim znanjem dodam svoj doprinos v ener­ getskem sektorju ter se ukvarjam z obnovljivimi viri energije. Sčasoma sem dojela, da me strojništvo navdihuje in me pritegne na mnogih ravneh – od teoretičnega ra­ zumevanja do praktičnih aplikacij. Slednje me je vodilo k vpisu magistrskega študija, kjer sem se še bolj osredotočila na inovativne tehnologije, ki jih ponuja energetika. 71 72 To področje me je navdušilo s svojo raznolikostjo ter možnost­ mi za ustvarjanje inovativnih rešitev za trajnostno energetiko, kar je postalo moje osrednje vodilo pri delu, ki ga opravljam. vanju. To pomeni, da sodelujemo tudi z zunanjimi izvajalci ali specialisti s posameznih področij, če je to potrebno. Pri izva­ janju vzdrževalnih del izvajamo redne preglede in teste de­ lovanja, kjer spremljamo parametre in izvajamo analize stanja Kako ste začeli s poslovnim sodelovanjem v družbi opreme. S tem se osredotočamo na preventivno vzdrževanje HESS? ter preprečevanje morebitnih napak ali okvar, ki bi lahko vpli­ Med študijem sem se intenzivno vale na delovanje hidroelektrarn. ukvarjala s prakso, ki je bila obve­ Poleg tega aktivno sodelujemo pri zna za zaključek študija. Ta praksa je izobraževanju in usposabljanju za­ predstavljala vrata v realen svet, kjer poslenih, z namenom, da se vsi sem lahko aplicirala teoretično zna­ skupaj nenehno izboljšujemo in nje na praktičnih primerih. Med tem nadgrajujemo svoje znanje z naj­ Vzdrževanje in redna skrb za obstoječo časom se je pojavila tudi priložnost novejšimi praksami in tehnologijami opremo sta ključna dejavnika, saj je za zaposlitev, kar je bila zame izjem­ na področju vzdrževanja. pogosto težko uvajati nove tehnologije na priložnost. Ob zaposlitvi v družbi ali spremembe zaradi specifičnosti Kakšna je vaša vloga pri HESS sem dobila mentorja, ki mi je razmer, v katerih hidroelektrarne zagotavljanju varnosti in nudil dragocene vpoglede v speci­ obratujejo. zanesljivosti delovanja strojne fična delovna področja, ki jih sedaj opreme? pokrivam. Kljub intenzivnemu študi­ Naša vloga pri zagotavljanju var­ ju in velikemu naboru znanja, ki sem nosti in zanesljivosti delovanja strojne opreme je ključnega ga pridobila na fakulteti, sem ugotovila, da je realnost na tere­ pomena. S sodelavci skrbimo za nadzor in analizo parametrov nu precej drugačna in zahteva nenehno pridobivanje praktičnih delovanja opreme, kot so temperatura, tlak, ravni hidravličnih veščin ter specializiranega znanja za posamezno delovno mes­ tekočin in podobno. S tem pridobivamo podatke, ki nam omo­ to. Mentorstvo je bilo ključno, saj mi je omogočilo lažji prehod iz gočajo spremljanje stanja in učinkovitosti opreme. Poleg tega študentskega okolja v poklicno življenje ter razvoj spretnosti in izvajamo redne revizije in periodične preglede, ki so ključni za znanj, ki jih samo študij kot tak ni mogel zajeti. prepoznavanje morebitnih napak ali okvar v zgodnji fazi in za Kakšna je bila vaša vloga ob začetku zaposlitve? preprečevanje morebitnih večjih okvar ali izpadov v delova­ Na začetku sem se osredotočila na pridobivanje temeljnega nju elektrarn. Vsi ti ukrepi so ključni za zagotavljanje varnega razumevanja delovanja elektrarn in sistemov. Moj mentor, izku­ in zanesljivega delovanja strojne opreme v elektrarnah ter za šeni inženir za strojno opremo, me je postopoma vpeljal v raz­ ohranjanje visoke ravni učinkovitosti, zanesljivosti in varnosti lična področja dela. Začela sem z osnovnimi nalogami, obratovanja hidroelektrarn. ki so vključevale splošno delo v podjetju, nato pa sem se Kako optimizirate delovanje strojne opreme za počasi prebijala v razumevanje specifičnih vidikov svojega energetsko učinkovitost? področja dela. V tem procesu sem se učila o elektrarnah, nji­ Pri optimizaciji delovanja strojne opreme za doseganje več­ hovem delovanju, nujnih vzdrževalnih postopkih in sistemih ter je energetske učinkovitosti se osredotočamo na več vidikov. postopoma prevzela odgovornost za načrtovanje in vzdrževa­ Najprej sledimo načelu zmanjševanja porabe energije, kar nje strojne opreme. Moj razvoj je bil postopen in je zahteval vključuje stalno spremljanje in analizo ravni olja v sistemih. Z veliko truda ter kontinuirano učenje. uporabo filtracije natančno nadzorujemo kakovost olja, s či­ Ob vsem tem sem vedno imela podporo mentorja, kar mi je mer se zmanjšuje trenje in s tem poraba energije. Ta sistemati­ omogočilo kakovostno vključitev v delovno okolje ter lažji pre­ čen pristop k nadzoru olja in analiziranju parametrov omogoča hod iz študentskega življenja na poklicno pot. boljšo učinkovitost delovanja strojne opreme. Poleg tega vla­ Kako sodelujete pri načrtovanju in izvajanju vzdrževanja? gamo v raziskave in razvoj, ki ciljajo na inovativne metode za Naša vloga pri načrtovanju in izvajanju vzdrževanja je ključ­ povečanje učinkovitosti. Sodelujemo tudi z drugimi hidroelek­ nega pomena za nemoteno delovanje elektrarn. S sodelavci trarnami in se povezujemo z industrijskimi partnerji, da bi bili sodelujemo pri oblikovanju terminskih planov vzdrževanja, ki seznanjeni z najnovejšimi trendi, inovacijami ter tehnologijami zajemajo tako preventivno vzdrževanje kot tudi redne pregle­ v panogi. de in revizije opreme. Imamo jasno strukturirane postopke, ki Ali se vključujete v inovacijske projekte ali raziskave na vključujejo načrtovanje in koordinacijo vzdrževalnih del gle­ področju strojne opreme? de na potrebe in specifične zahteve posameznih strojev in Da, naša ekipa se aktivno vključuje v inovacijske projekte ter opreme v elektrarnah. Vsako leto izdelamo natančen pregled izvaja raziskave na področju strojne opreme. Slednje vključuje vzdrževalnih aktivnosti za vsako elektrarno, ki je prilagojen sodelovanje s sorodnimi domačimi in tujimi podjetji. Obiskuje­ glede na pretekle izkušnje, predvidene potrebe ter inovativne mo različne konference, se udeležujemo strokovnih dogodkov načine vzdrževanja. Pri tem upoštevamo tudi proizvodne pot­ in s tem pridobivamo informacije o novih trendih, tehnologijah rebe ter varnostne in okoljske standarde. in inovacijah v panogi. Naša zavezanost k raziskavam in ra­ Ko sestavljamo te načrte, se povežemo s strokovnjaki z raz­ zvoju vodi do stalnega izboljševanja delovanja opreme ter is­ ličnih področij, da bi lahko celovito ocenili potrebe po vzdrže­ naš Stik 73 kanja najboljših praks za doseganje energetske učinkovitosti. Vendar pa je treba poudariti, da je uvedba novih tehnologij in inovacij v takšnih kompleksnih okoljih, kot so hidroelektrarne, zahtevna in terja celovit in analitičen pristop, da bi se zagoto­ vilo, da so nove rešitve združljive in učinkovite v delovanju. Kakšno pa je trenutno stanje opreme? Trenutno stanje opreme v hidroelek­ trarnah je stabilno, vendar se ves čas soočamo z izzivi in specifičnostmi, ki vplivajo na opremo. Te specifičnosti izhajajo predvsem iz vedno ostrejših zahtev omrežja, kateremu se mora oprema (agregati) stalno prilagaja­ ti. Govorimo o sistemskih storitvah. Temu je potrebno prilagajati tudi na­ čin vzdrževanja, izvajati nadgradnje ter se osredotočati na spremljanje in izboljšave parametrov delovanja. Vzdrževanje in redna skrb za obsto­ ječo opremo sta ključna, saj je po­ gosto težko uvesti nove tehnologije ali spremembe zaradi specifičnos­ ti razmer, pri katerih hidroelektrarne obratujejo. sva se s sodelavcem udeležila mednarodne konference o di­ gitalizaciji hidroenergije v Švici, kjer smo udeleženci iz različ­ nih držav pridobili dragocene vpoglede v rabo tehnologije za optimizacijo procesov in obvladovanje podatkov. Tovrstni do­ godki (seminarji, konference) so za nas pomembni predvsem z vidika spremljanja novosti, sprememb in razvoja posameznih strokovnih področij ter navezova­ nja stikov z osebami enake stroke v drugih slovenskih in tujih podjetjih. Celovito izobraževanje, ki zdru­ žuje tehnično strokovnost, upravlja­ nje sistemov in spoznavanje dobrih Izobraževanje je ključno za moj domačih in mednarodnih praks, je osebni in poklicni razvoj, zato me ključno za naše stalno izboljševa­ veseli, da nam družba HESS nudi nje in prilagajanje spremembam v možnost stalnega izobraževanja in panogi ter za zagotavljanje varnega učenja. S sodelavci se udeležujemo in zanesljivega obratovanja hidro­ številnih izobraževanj, ki zajemajo tako elektrarn ter nemotene proizvodnje strokovna področja kot tudi mehke elek­trične energije. veščine. To vključuje različne tečaje, seminarje, konference in delavnice s področja inženiringa, informacijske tehnologije ter vodenja projektov. Poleg izobraževalnih vsebin, ki segajo od usposabljanj za upravljanje in vzdrževanje posebne opreme do razumevanja in obvladovanja informacijskih sistemov v našem sektorju ter tako pridobljenih tehničnih znanj, se osredotočamo tudi na nadgrajevanje spretnosti s področja komunikacije, vodenja ljudi in reševanja problemov. Kako se soočate z okoljskimi vplivi, zlasti v primeru poplav? Zagotavljanje varnosti pred popla­ vami je ena izmed najpomembnej­ ših zahtev, ki se jih upošteva pri načrtovanju, gradnji in obratovanju hidroelektrarn. Temu je najbolj iz­ postavljena hidromehanska opre­ ma, ki je v stalnem stiku z vodo in plavjem, posledično tudi najbolj ogrožena pred morebitnimi poškodbami. Med izrednimi razmerami, kot so visoke vode, se osredotočamo na varovanje opreme pred poškodbami, temu tudi v največji meri prilagajamo obratovanje. Tako stanje opre­ me kot tudi obvladovanje okoljskih vplivov predstavljata ključ­ na vidika našega dela, pri čemer se trudimo ohraniti stabilnost in učinkovitost delovanja ter hkrati zmanjšati vplive na okolje v skladu s trajnostnimi načeli. Kako se izobražujete ali nadgrajujete svoje znanje? Izobraževanje je ključno za moj osebni in poklicni razvoj, zato me veseli, da nam družba HESS nudi možnost stalnega izo­ braževanja in učenja. S sodelavci se udeležujemo številnih izobraževanj, ki zajemajo tako strokovna področja kot tudi mehke veščine. To vključuje različne tečaje, seminarje, kon­ ference in delavnice s področja inženiringa, informacijske teh­ nologije ter vodenja projektov. Poleg izobraževalnih vsebin, ki segajo od usposabljanj za upravljanje in vzdrževanje poseb­ ne opreme do razumevanja in obvladovanja informacijskih sis­ temov v našem sektorju ter tako pridobljenih tehničnih znanj, se osredotočamo tudi na nadgrajevanje spretnosti s področja komunikacije, vodenja ljudi in reševanja problemov. Nedavno Kje se vidite v tej panogi čez nekaj let? V prihodnosti si želim postati bolj samostojna in odgovorna pri svo­ jem delu. Moj cilj je obvladati vsako pod­ robnost svojega delovnega mesta, razumeti kompleksnosti obratoval­ nih procesov in vzdrževanja opre­ me ter prispevati k inovacijam in izboljšavam na tem področju. Vidim se kot aktivno vpleteno osebo pri uvajanju inovativnih rešitev ter teh­ nologij, ki bodo povečale učinko­ vitost hidroelektrarn ter omogočile varno in zanesljivo proizvodnjo ele­ ktrične energije iz obnovljivega vira – vode. Nameravam tudi nadaljevati z izobraževanjem in pridobivanjem novih znanj ter se vključevati tudi v kakšne mednarodne projekte, ki mi bodo omogočili nadaljnji razvoj in rast na strokovnem ter osebnem področju. Pomembno mi je, da ostanem odprta za nove prilož­ nosti in izzive ter svoje znanje in izkušnje delim s kolegi in v prihodnosti tudi novimi sodelavci, s čimer bomo lahko skupaj prispevali k trajnostnemu in inovativnemu razvoju področja, na katerem delamo. OSTANITE Z NAMI V STIKU TUDI V LETU 2024. srečno 2023 WWW.NAS-STIK.SI www.nas-stik.si