LETO XXI. — številka 86 Ustanovitelji: občinske konference SZD1 Jisenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. *> redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALIST IČNE ZVEZE DEL O KRANJ, sreda, 6. II. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltedmk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotab ZA GORENJSKO Je gorenjskemu »turističnemu sodu« izbito dno? Leto dni bo tega, ko smp v našem časniku pisali o precej razdrobljenih sredstvih za turistična vlaganja na Gorenjskem. Takrat smo opozorili, da zapiranje za zidove, občanske meje idtt. več ško-•* kot koristi razvoju tu-nzrna oziroma turističnih objektov na Gorenjskem. Prav ta zaprtost oziroma ozkost povzročata, da tu-rističnd razvojni programi Posameznih gorenjskih področij visijo v zraku in čakajo na lepše čase. Precejšnja razdrobi je-**ost se je še do pred krat-kazala pri odnosu občinskih skupščin do tega skupnega vprašanja. Gorenjska turistična zveza s turističnimi društvi je večkrat opozarjala na sila ozko pojmovanje turističnih in drugih organizacij na gorenjski turistični razvoj. Danes o tem ne pišemo Pono\TX) zato, da bd bili Pflat zvona turlizmu toa Gorenjskem. Gre za povsem drug dogodek. Kaže, da je bilo pred kratkim delu gorenjskega »»turistič- nega soda« izbito dno. V mislih imamo članek, objavljen v četrtkovi številki našega časnika, ki govori o razcvetu turističnih objektov v Kranjski gori. Jeseniška občinska skupščina, turistične in gospodarske organizacije v občini so se pred kratkim odločile, da z združenimi sredstvi začno gra-ditti II. fazo turističnih objektov v Kranjski gori. Predsednik jeseniške ob činske skupščine Franc Žvan je v ponedeljek sklical o tem tiskovno konferenco. Udeležili so se je predstavnika republike, poslanci in časnikarji. Iz izvajanja tovariša Žvana in ostalih, ki so posegli v razpravo, lahko ugotovimo, da je Gorenjska po. stala zadnje čase vse bolj turistično zanimiiva — predvsem za tuje goste (Italijane, Avstrijce, Nemce). Podatki za Kranjsko goro kažejo, da so vsi objekti v zimski sezoni preobremenjeni. To in izredni pogoji za razvoj turizma v tem delu pa so spodbudili gospodarske in turistične organizacije ter občinsko skupščino, da so se odločili za ta skupen korak. Pa ne le v jeseniški, tudi v radovljiški občini so ta minuli teden tekle podobne razprave. Trenutno so programi v zgornjem delu Gorenjske zelo spodbudni iin napovedujejo dobršno mero optimizma na področju turističnega razvoja. Pri tem moramo posebej poudariti, da ne gre le za uresničevanje tolikokrat poudarjene potrebe, marveč za spoznanje, da so končno tisti, ki bi od takega razvoja imeli lahko največ koristi, spregledali irn se dejansko zavzeli zanj: in to ne le z besedami in sklepi, mar. več z načrtnimi vlaganji. Kaže torej, da je končno le prišlo do preobrata, ki bo prav gotovo tudi širšo družbeno skupnost opozoril na turistič-no-ekonomske zaloge na Gorenjskem A. Žalar iiiiiiii(iiiiriii!iiiiiiHiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifii;uii!iiifiiiniiuiiiiiiiiiniiHiifi!Mt**ifiitiiiiiir j Znižane cene zimski konfekciji! 1 = BLAGOVNICA KOKRA KRANJ SPOROČA KUPCEM, E = DA LAHKO KUPIJO KVALITETNE ŽENSKE IN = I MOŠKE ZIMSKE PLAŠČE PO | I 25 - 501 znižanih cenah | ženski plašč ženski plašč ženski plašč ženski plašč stara cena 425,00 N din nova cena 180,00 N din stara cena 425,00 N din nova cena 220,00 N din imitacija krzna stara cena 780,00 N din nova cena 560,00 N din imitacija krzna stara cena 600,00 N din nova cena 450,00 N din IZKORISTITE UGODEN NAKUP' Za obisk se priporoča KOKRA — Blagovnica KRANJ = V Radovljici zahtevajo utemeljila za gradnjo kliničnih bolnišnic o-----■» ^vnem redu seje obeh 22 rad«vljiške 8redo) občinske (bila je minulo . sicer niso razpravljali lia„ ^anciranju gradnje ljub-ve h kliničnih bolnišnic, ndar je predsednik skup- bornitUVOdoma seznanil od~ obeh ° razPravi na šČi— *Dorov kranjske skup bil kot v Kranju je zastavljeno vprašaji je res, da je v Slove-kot o zboro me. Podobno >lo tod **i ali Jt nUi dovolj zmogljivost zatrjujejo nekateri Nravstveni delavci. Prav ta-*• je bilo sproženo vprašanje. bo po izgradnji ljubljanskih kliničnih bolnišnic t bolnišnicami na Gorenjskem? K" na vprašanji na seji n> bil0 odgovora, so odborniki sklonili, da radovljiška ob- činska skupščina za določen čas odloži plačevanje anuitet. Zahtevali so podrobno in točno utemeljitev gradnje ljubljanskih bolnišnic. Ko bo občinska skupščina dobila utemeljene odgovore na ta vprašanja, bodo o sofinanciranju gradnje ponovno razpravljali. Po podatkih, ki so bili za sofinanciranje ljubljanskih kliničnih bolnišnic dani v razpravo na zadnji seji odbornikom kranjske občinske skupščine, bi morala radovljiška občinska skupščina v prihodnjih treh letih prispevati 14 milijonov starih dinarjev dotacij in dati za okrog 21 milijonov starih dinarjev kredita. A. t. Ov • v v ciscene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj Tiitiiiiiiiiiiiuiiuiiii«iiu*iHiiit>iHiauHiiuiiitiiiiituatiu:iiiiiiiattitiiiiii.....................mm Obisk iz italijanskega mesta Collegno Kranj, 4. novembra — Danes so obiskali Kranj predstavniki mestnega sveta in člani študentske mladine iz italijanskega mesta Collegno. Obisku je botrovalo oktobrsko posvetovanje predstavnikov mednarodne organizacije FMVJ v Pragi, kjer so razpravljali o temi Evropa komun. Na tem posvetovanju je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar kot član izvršnega sveta te organizacije predaval o vlogi občine v našem samoupravnem sistemu in sistemu samoupravljanja v delovnih organizacijah. Zupan italijanskega mesta Collegno (mesto leži blizu Tu-rina in ima okrog 40 tisoč prebivalcev) Ruggero Bertotti se je na tem posvetovanju zelo zanimal za značilnosti našega samoupravnega sistema. Takrat je tudi izrazil željo, da bi se podrobneje seznanil o njem. Tako je prišlo do današnje-, ga obiska, kjer so se pred-« stavniki Collegna in kranjske občinske skupščine pogo-« varjal? o izkušnjah občine in delovnih organizacij na področju samoupravljanja. Ob tej priliki je župan Collegna izrazil željo, da bi nekatere delovne organizacije v prihodnje sodelovale na njihovem tradicionalnem letnem sejmu. Ta sejem, na katerem vsako leto sodelujejo podjetja iz različnih držav, je znan predvsem po navezovanju komercialnih odnosov med gospodarskimi organizacijami. Predstavniki mesta Collegno so si med dvodnevnim obiskom ogledali tudi tovarni Sava in Tekstilindus, šolo France Prešeren in Zdravstveni dom v Kranju. Pogovarjali pa so se tudi s predstavniki komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj. A. 2. hilM0 Erjavšek — novi predsed-m* izdajateljskega sveta Glasa CoiLn'j j*star»ku predsednikov občinskih konferenc SZDL za sk' sv-, ? ,V Preteklem tednu so izvolili tudi novi izdajatclj-frdahi asa> ki 11111 predseduje Vlado Erjavšek iz Tržiča. ncz Vari , lu'm Svetu s": C'"' -'elovšek, Slavko Kalan, Ja-< Jozc Vidic, Slavko Svetel j, Jože Konc in Igor Janhar. 8+- Kratkoročni akcijski program Otroško varstvo, osebni dohodki, življenjski stroški Predlog predsedstva kranjskega sindikata — Pri vsem pa gre za objektivnost in strpnost Na podlagi razprav in akcijskih programov, ki so jih v kranjski občini izdelale vse občinske družbenopolitične organizacije, razen tega pa ga je na predzadnji seji sprejela tudi občinska skupščina, je bilo pred kratkim izdelano prečiščeno besedilo programa. V dokončnem dolgoročnem akcijskem programu so namreč upoštevane vse pripombe, priporočila in mnenja, ki so jih posamezne organizacije dale na osnutek akcijskega programa. Na večini dosedanjih razprav o akcijskem programu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pri razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov v občini, ki izhaja iz smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK zveze ko munistov Jugoslavije, resolucije 10. plenarne seje CK ZKJ in drugih dokumentov, je bilo poudarjeno, da je dolgoročni program v občini treba konkretizirati oziroma narediti kratkoročni akcijski pro gram. To pomeni, da bi bilo treba narediti nekakšen prioritetni red najpomembnejših akcij oziroma nalog ter vprašanj, ki bi jih bik) treba začeti reševati. Prav o slednjem je pred kratkim razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Kranju, čeprav bo o predlogih oziroma vprašanjih, za katere so menili člani predsedstva, da bi jih bilo treba začeti čimproj obravnavati, razpravljal še širši sestav občinskega sindikalnega sveta (razen tega bodo podobno storile tudi druge družbenopolitične organizacije v občini), pa vseeno kaže, da bodo v kratkoročni program zajeta prav tista vprašanja, za katera v kranjski občini že dlje ugotavljajo, da so problematična. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta meni, da bi bilo prvenstveno treba obravnavati otroško varstvo, zdrav, stveno in pokojninsko zavarovanje s posebnim poudarkom na trošenje sredstev, izobraževanje, obveščanje, osebne dohodke in življenjske stroške, spoštovanje družbenih dogovorov in še nekatera druga. Pričakujemo lahko, da se bodo podobno odločile tudi druge družbenopolitične organizacije, vendar bodo v kratkoročni program prav gotovo zajeta tudi še nekatera druga vprašanja. Za vprašanja oziroma probleme in naloge, ki jih predlaga sindikat, pa se bo le-ta tudi zavzemal tako to kot tudi prihodnje leto. Ob k ran j skem akcij sk cm programu (podobne programe pripravljajo oziroma so jih sprejeli tudi v drugih gorenjskih občinah), pa bi zeleh' opozoriti na dvoje objektivnih dejstev. 9 Vsi do sedaj sprejeti akcijski programi so povečini dolgoročni in bo njihovo uresničevanje potekalo prav gotovo dlje časa. Zaradi dejanskega (ne kampanjskega) reševanja posameznih problemov pa ti programi terjajo konkretizacijo oziroma izdelavo kratkoročnih programov. O Drugo, kar je pomembnejše, pa je, da bi bilo ne- pravilno in neobjektivno pričakovati, da bo vrsta vprašanj rešenih naenkrat. Tudi kratkoročni programi bodo namreč pokazali, da z nekaterimi vprašanji dosedanje stare prakse v našem družbenem življenju ni mogoče prelomiti čez noč. Tu se bo prav gotovo odprla cela vrsta neznanih vprašanj, ki bodo terjala daljše in poglobljene analize in seveda tudi nekaj več časa. Zakaj? Res je, da naša dosedanja družbena praksa in samoupravna pot kažeta na vrsto nepravilnosti, vendar bi zaha. janje v skrajnosti pri reševanju leten lahko prav tako pomenilo kampanjo in veliko škodo. Vsekakor sta zale-tavost in reševanje »čez noč« lahko nevarna. To pa ni namen akcijskih programov. Gre namreč za temeljito in sistematsko reševanje nepravilnosti, kar pa tudi terja določen čas in strpnost. A. žalar \ Cistilko — kurirko za nekaj ur dnevno in Primer jeseniškega zdravnika Tisti, ki so ga poznali, so zatrjevali, da ga politika ne briga. Še več: trdili so celo, da mu je kaj malo mar usoda domovine. Pa je prišla novica o okupaciji Češkoslovaške. Globoko se je zamislil v tragedijo bratskega naroda. Naslednji dan je bral v časopisu sklepe predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ. In tam je pisalo, da se bomo Jugoslovani uprli vsaki agresiji, pa naj pride od kjerkoli. In če do tega res pride? Kam potem? Spo)?inil se je, da nima vojnega razporeda. Ni čakal, ni omahoval. Potrkal je na vrata odddelka za narodno ob' rambo pri občinski skupščini in vprašal: »Tovariši, kaj mi ne zaupate. Zakaj nimam v vojaški knjižici vojnega razporeda? Kam naj grem, če bo . . .? Besede vojna si ni upal spregovoriti. Preveč sveli so spomini in grobovi zadnje vojttš. In vsak dan ista poročila o irtvah v Vietndmu, Afriki in drugod po svetu. Na oddelku za narodno obrambo so mu dali vse podatke, ki jih je zahteval. Zdelo se mu je, da se mu je kamen odvalil od srca, ko je zapuščal stavbo občinske skupščine. Zadovoljno se je vrnil na svoje delovno mesto. Bil je to jeseniški zdravnik in zlata izjema. Veliko je tovarišev brez vojnega razporeda, a nihče drug v jeseniški občini ni vprašal, kam bo šel, če bo domovina v nevarnosti. Kje je njegovo mesto. Le zdravnik je zahteval pojasnilo. Ob tem primeru sem se spomnil učinka vojaške vzgoje rezervnega starešinskega kadra. Na Jesenicah 60 rezervnih oficirjev in podoficirjev lani tu prisostvovalo niti enemu predavanju. Zaradi tega se je letos 56 rezervistov zagovarjalo pred sodnikom za prekrške. Sodnik za prekrške jeseniške občine je povedal, da lahko te starešine glede na zago- uličnega prodajalca — j kolporterja j zaposlimo takoj. Prednost imajo oni, ki imajo sta- \ £pV™iV^Kra,njU' Ponudbe sprejema podružnica | Cr-DLLO Kranj v -------L-------------J 48 novih članov ZK v Kamniku gah komunistov smo postavljali v ospredje vprašanje pomlajevanja Zveze komunistov. Čeprav so bile naše razprave večkrat preveč načelne, pa smo v zadnjem času začeli opažati zanimanje mladih za vstop v Zvezo komunistov, že spomladi smo sprejeli 22 novih članov, večin orna študentov in dijakov-Takrat smo tudi ustanovili aktiv mladih komunistov in to predvsem z namenom, da idejno politično usposablja nove člane ZK in jih skuša vključiti v družbenopolitično delovanje.« MED ZAPOSLENIMI ZELO MALO KOMUNISTOV Prejšnji mesec pa so v Kamniku sprejeli 26 novih članov — iz vrst delavske mladine in srednje strokovnega kadra. Kaj je ugotovil občinski komite v svojem akcijskem programu vključeva-, nja mladih v ZK? »Ko smo preučevali P1"0" gram vključevanja mladine v vrste ZK, smo ugotovili velike rezerve glede na strukturo zaposlenih. Več deloviun organizacij ima zelo malo komunistov v primerjan s številom zaposlenih, število Z* poslanih in odnos članov ZK se v kamniškem gospodarstvu giblje med 3 in 10 odstotki, v družbenih službah pa je to razmerje od 4 do 1* odstotkov. Zanimivi so tudi podatki, da smo imeli v Kamniku do zadnjega sprejemanja v ZK le 33 komunistov, ki so bi M mlajši od V> let. Lota 1966 smo sprejoJi Je 4 nove člane, lani pa šest/ med tem ko je lotos bistve- Na eni izmed zadnjih sej občinske Ikoniference ZK v Kamniku so med drugim ugotavljali, da je vse premalo mladih članov v Zvezi komunistov. Takrat so tudi kritično pripominjali, da komunisti ne znajo najti stika z mladimi in da vse preveč podcenjujoče gledajo na mladino oziroma mlajšo generacijo nasploh. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s sekretarjem občinskega komiteja ZK v Kamniku Jožetom Št ehom, smo iz njegovih besed lahko razbrali, da je ktitika, izreče, na na zadnji seji konference ZK v Kamniku, zalegla. »V vseh razpravah o nalo vor razdelimo v tri skupine: Prvi so se zagovarjali, da niso dobili vabila oziroma poziva. Takšen zagovor so navajali predvsem rezervisti, ki stanujejo v barakah ali pa samskih domovih. Vabilo so namreč dobili brez povratnice, tako da je težko dokazati, ali je to res ali ne. Drugi so se zagovarjali, da so obvestilo dobili, da pa niso vedeli, da je to tako pomembno in obvezno. V tretji skupini so bili rezervisti, ki zaradi bolezni ali daljše odsotnosti opravičeno niso mogli priti na predavanja. So pa tudi izjeme: neki rezervist je sodniku dejal, da mu je vseeno, če mu takoj vzamejo čin. Pri tem je godrnjal, ker ga nadlegujejo z obvestili za vojaško vzgojo. Morda bi bilo res dobro, da se temu rezervistu vzame »nadležni« čin. Nehote pa se ob tem primeru človek spomni na zdravnika, ki ga je skrbelo, kje je njegovo mesto, če bo domovina v nevarnosti. J. Vidic no drugače.« »In kje lahko iščemo vzro- ke za takšen pozitiven Pr okret?« A »Odziv pri mladih je naj« zaradi noliiične situacij . niice/ politične zlasti kar zadeva sme na drugi strani pa niU* V,t. votli v ZK želja po op«f* vi.« Vili C Pri vsaki enoti GORENJSKE kreditno bank« f« U 3 H H mesec žrebanie NAVADNIH HRANILNIH VLOG ki porastejo za 100.—NO Mesečno dobi io srečnih Izžrebancev ROČNE URE DARVVIL Kamniške industrije dopusti niso Podatki o devetmesečnem gospodarjenju kamniških de-ovnih organizacij so marsikoga presenetili, vendar pa kamnini gospodarstveniki teh podatkov niso preveč s preseneče-7JCI? sPreJeu\ kajti takšno proizvodno rast so predvidevali. ? kakšno presenečenje torej gre? Že nekaj let je znano dej-vo, da naše delovne organizacije zaradi dopustov dosegajo v retjem tromesečju slabše proizvodne rezultate. Toda kamni-, . Industrija je s svojimi rezultati to dejstvo povsem ovrgla, ajtl v devetih mesecih je povečala svojo proizvodnjo za 12,2 stotka. Največjo proizvodnjo so zabeležili v tovarni kova-ega orodja, v Titanu in v kamniški tovarni usnja. Se boljši pa so izvozni rezultati kamniškega gospodarstva, ^aJ je do konca septembra izvozilo za 37,8 odstotka več kot v akem lanskem obdobju. To povečanje se v vrednostnem Tuslu kaže v 3,4 milijona dolarskem iztržku. Kot že vrsto let Ž* ^tol še vedno najmočnejši kamniški izvoznik — v septem-ru je presegel en milijon dolarjev izvoza. Dobre izvozne rezul-su •*? dosegla tudi kamniška tovarna usnja, ki jc od lani oraJ potrojila izvoz. Ob tem ne gre pozabiti drugega dejstva, Je skoraj celoten izvoz kamniškega gospodarstva usmerjen a konvertibilno tržišče, kjer je konkurenca prav gotovo večja na drugih tržiščih. fakšni ugodni rezultati so seveda vplivali na to, da se brez-v j n°st v kamniški občini ni povečala, temveč se je pove-_ °. stevilo zaposlenih za 3,1 odstotka. Potrebe za odpiranje ve i ^e^ovnm mest v kamniškem gospodarstvu se še kažejo, uar vrsta kamniških delovnih organizacij ne more dobiti ueiavcev z ustrezno kvalifikacijo. Vili G. P^HHiHir»H«uMiiummiiimm V jeseniški bolnišnici ne bodo plačevali nadur g 13. aprila letos je kolektiv jeseniške bolnišnice praz- e 5 r?„Va* 201etnico delovanja te prepotrebne zdravstvene p 5 lse. če je po ljudskem izročilu številka 13 nesrečna, e 3 Potem bo letos glede finančnega položaja jeseniške bol- £ g n,snice to kar držalo. 20 let bolnišnica ni poslovala z iz- = § pUk.°' čeprav je bilo že v zadnjih treh letih precej tesno. S § enodični obračun za prvih devet mesecev letošnjega e g ^ta pa izkazuje »čudne stvari« kot je dejala tovarišica e g . autovičeva, upravnica bolnišnice. Te »čudne stvari« pa e g Je 19 milijonov S din poslovne izgube, pri tem pa ni | g °benega upanja, da bi se izguba pokrila s sredstvi zu- e 3* Ta.J kolektiva. Iz sredstev rezervnega sklada bodo sicer e g .riu izgubo v znesku 7,5 milijona S din, toda še vedno e g iQ vprašanje, kako pokriti ostalih 12 milijonov S din I g "zgube. e 5 ^ tem problemu je 29. oktobra razpravljal delavski e g svet bolnišnice. Uprava bolnišnice je delavskemu svetu g g Predlagala sanacijski načrt, po katerem naj bi se e g zntanjšali osebni dohodki zaposlenih v znesku poslovne e g izgube. I 1 ,,"*es€mška bolnišnica opravi 81 odstotkov zdravstve- g 5 storitev pacientom z Gorenjske. Letno se v jeseni- e g skl bolnišnici zdravi okrog 7000 občanov radovljiške = 5 ln jeseniške občine, v specialističnih ambulantah pa e 1 PoPrečno letno 1400 bolnikov iz teh dveh občin. Seveda e 1 Rn V DOmišnici zdravijo pacienti z vse Gorenjske. Prek e g_ " °dstotkov zdravstvenih storitev opravijo za paciente, e 9 za katere stroške zdravljenja plačuje zavod za socialno e g 2avarovanje Kranj. Letos pa z zavodom za socialno za- e g darovanje Kranj še ni sklenjena pogodba o višini cene e § Za oskrbni dan oziroma bolnišnične storitve na posa- e 1 ^eznlh oddelkih. Zato zavod za socialno zavarovanje e g Plačuje bolnišnici akontacijo v višini lanskoletne po- e 3 godbe. Ker ni prišlo do sporazuma med bolnišnico in E g1 Zavodom za socialno zavarovanje o višini letošnjega e g Pjevanja za zdravstvene storitve, je bil predmet do- e g stavljen arbitražni komisiji pri republiškem sekretari- e I atu za zdravstvo. e g » delavski svet bolnišnice ni sprejel sanacijskega na- e ^ crta uprave, je pa sprejel sklep, da se v novembru in e g decembru ukine plačevanje nadur. Nadure pa so v bol- e ^ nisnici nujne, saj nam je znano, da medicinsko osebje e ^ ™ zdravniki morajo dežurati na vseh oddelkih ne gle- e g ye na dan ali noč, na praznik, nedeljo ali delovni dan. e g -ato lahko razumemo, da je v jeseniški bolnišnici prek S g 'ela opravljeno toliko nadur, kolikor bi jih opravilo 50 e I "klavcev v rednem delovnem razmerju. Delavski svet je = g sKlenil, naj se nadure po možnosti zamenjajo za proste e g «neve, da pa pri tem standard pacienta ne sme biti e g Prizadet. i 5 V jeseniški bolnišnici je 320 zaposlenih, 324 postelj za e g Paciente pa je prek celega leta v celoti zasedeno, g še to: delavski svet bolnišnice meni, da ne bi bilo s g Pfav, če bi celotno breme izgube nosil na plečih samo e g kolektiv bolnišnice. J.Vldic e **>iiiitittiitexiiiiiiiiiitiiiiiiiii iiiiiitiiiiisiiiifiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiif iiiiiiiirimtiiiTT Predsednik jeseniške občinske skupščine Franc žvan je v ponedeljek sklical tiskovno konferenco o izgradnji in financiranju druge faze turističnih objektov v Kranjski gori. Pogovora so se udeležili tudi nekateri republiški poslanci. — Foto: F. Perdan Zbori volivcev podpirajo uvedbo samoprispevka Z zborom volivcev v Ravnah pri Tržiču so se prejšnji teden končali zbori volivcev v tržiški občini. Čeprav so bili dnevni redi vseh zborov volivcev usmerjeni k razpravi o predlogu za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo novih in popravilo obstoječih šolskih prostorov v tržiški občini, je prišlo na dan še vrsto drugih vprašanj in problemov, ki so pereči za prebivalce posameznih področij. Vsi zbori volivcev, če skušamo sedajle pogledati njihove sklepe, so si bili v eni točki enaki. Namreč vsi udeleženci teh zborov so podprli predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo novih šolskih prostorov, še več, niso ostali samo pri formalni potrditvi in pri soglasju s predlogom, temveč so z vprašanji in dodatnimi predlogi pripomogli, da bodo pristojni organi, ki referendum pripravljajo, lahko resnično predložili občanom takšne predloge, kot so jih sami zahtevali. Ker je marsikateremu Tr-žičanu še vedno pred očmi osnovna šola na Zalem rovtu — omenimo naj le to, da je bilo to šolsko poslopje vrsto let tržiški kamen spotike — ni čudno, da so na zborih volivcev zahtevali vpogled v načrte za nove šole. In ne samo to, zahtevali so, da naj bodo nove šole zgrajene v takšnem slogu in iz takšnega gradbenega materiala, ki bo najbolje ustrezal krajevnim vremenskim razmeram. Pri tem ne gre pozabiti še enega predloga, tega so sprožili volivci iz Zgornje Bistrice in Ročevnice. Volivci s tega območja so se namreč zavzeli, naj bodo v novih šolah tudi prostori, ki bi bili namenjeni krajevnim družbenopolitičnim organizacijam. Po mnenju občanov bi šola s tem še bolj postala kulturno in poli-tično središče, v katerem bi se občani zbirali ob raznih priložnostih. V. Guček 99&9999999—9m—9Q—9——m*99*999i UTOK izvozil že za milijon dolarjev Kamniški usnjarji so minuli četrtek dosegli pomemben delovni uspeh. Do konca septembra so namreč izvozili za milijon dolarjev svojih izdelkov. Pomembnost tega uspeha kaže med drugim tudi podatek, da so lani celo leto izvozili za 427.000 dolarjev, njihov letošnji izvozni načrt pa predvideva okoli 1,200.000 dolarjev. Kje je treba iskati vzroke za tako povečano iz- vozno vsoto? Nedvomno ▼ sami prizadevnosti kamniških usnjarjev, deloma pa tudi, kot sami priznavajo, v konkurenčnosti njihovih izdelkov in v delni konjukturi na tržišču. Celoten izvoz kamniške to-» varne usnja je usmerjen na konvertibilno tržišče, zato jo podatek o milijonu dolarjev izvoza še toliko bolj razveseljiv. vg Trgovsko podjetje Preskrba iz Tržiča je pred dnevi odprlo v kranjskem nebotičniku novo delikatesno trgovino, ki je namenjena prodaji prehrambenega blaga. Tako bodo lahko Kranjčani v preurejenem lokalu kupovali mleko, kruh, kavo in delikatesne proizvode, (vg) — Foto: F. Perdan Ob novem šolskem letu so Kamničani dobili tudi novo knjigarno ob Ljubljanski cesti. — Fo-o: F. Perdan Koordinacijski odbor za izgradnjo šol in varstvenih ustanov Na predzadnji seji kranjske občinske skupščine (3. oktobra) so odborniki obeh zborov razpravljali o programu razvoja otroškega varstva v kranjski občini. Kot smo že pisali, so takrat sprejeli sklep, da je ta program treba obravnavati skupaj z že sprejetim programom izgradnje šolskih poslopij. Sklenili so tudi, da je oba programa treba uskladiti in dopolniti ter hkrati izdelati program financiranja oziroma zbiranja sredstev. Na zadnji seji skupščine je bil zato imenovan poseben koordinacijski odbor, ki bo v prihodnje pripravil dokončen predlog za ponovno razpravo in potrditev na občinski skupščini. Takoj po tej razpravi pa bodo o programu razpravljali zbori volivcev in delovne organizacije. V koordinacijski odbor so na zadnji seji skupščine imenovali 44 predstavnikov iz vodstev družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, samoupravnih organov s področja vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva, poslance, nekatere direktorje večjih delovnih organizacij, samoupravne organe oziroma sindikalna vodstva, predstavnike krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL, predstavnike šol in vzgo, no-varstvenih ustanov in predstavnika Glasa. A. ž. tu ri stično prometno podjetje KRANJ Potujte z nami po Avstriji in Italiji LJUBELJ CELOVEC NIZKE TURE LIEZEN prelaz POTSCHENHOHE SALZKAMMERGUT Salzburg LINZ MAUTHAUSEN MELK ST. POLTEN Dunaj SCHONBRUNN SEMMERING BRUCK a. d. MUR LEOBEN JUDENBURG CELOVEC TRIDNEVNI IZLET PO AVSTRIJI 1. dan — 29. 11., petek Odhod iz Kranja od kina Center ob 6. uri zjutraj. Vožnja prek Ljubelja, Celovca, St. Georgna, po slikoviti gorski cesti čez Nizke Ture v dolino Enns, skozi Liezen, pod Dachsteinom čez prelaz Piitschen-hohe v Salzkammergut. Skozi Salzkammergut se peljemo mimo slikovitih jezer, kot so Hallstattersee, VVolfgangsee do SALZBURGA. Takoj po prihodu v Salzburg, ki je predviden ob 14. uri, je namestitev v hotelu. Po krajšem počitku je ogled starega dela mesta in trdnjave, nato večerja in prenočišče. 2. dan — 30. 11., sobota Po zajtrku prosto do 10. ure, ko je odhod proti Dunaju po novi avto cesti skozi Linz, kjer je krajši postanek za ogled mesta, nato vožnja do Mauthaus-na, ogled zloglasnega koncentracijskega taborišča. Po ogledu nadaljevanje poti po avto cesti ob Donavi skozi Melk, St. Polten na DUNAJ, kamor je predviden prihod v poznih popoldanskih urah. Takoj po prihodu je namestitev v hotelu, večerja, po večerji koncert in prenočišče. 3. dan — 1. 12., nedelja Po zajtrku je ogled Dunaja pod strokovnim vodstvom, ogled Schonbruna, cerkve sv. Štefana in drugih zanimivosti. Po ogledu prosto do 15. ure, ko je odhod proti domu prek Semmeringa, Bruck a. d. Mur, Leobna, Judenburga, Celovca, Ljubelja v Kranj. CENA IZLETA PO PROGRAMU 340 N din z všteto vstopnico za koncert 320 N din brez udeležbe na koncertu. V ceni so poleg tega vključeni še naslednji stroški: prevoz z modernimi turističnimi avtobusi, hotelske in gostinske storitve po sporedu, ogledi mest Salz-burga, Lien/.a, taborišča Mauthausna in Dunaja. V ceno je vračunana tudi vstopnica za koncert. Prijave sprejemajo poslovalnice Creina do 16. novembra. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 100 N din. Pridržujemo si pravico odpovedati potovanje v primeru višje sile. V primeru odjave do zaključka prijav zaračunamo 50 N din, od tega roka tla!je pa celotne akontacijo v višini 100 N din. - S NA ANDREJEV SEJEM v Gorico j 30. novembra 196S I Kot vsako leto bo tudi letos 30. novem- 2 bra v Gorici Andrejev sejem, fa dan w je Gorica izredno živa, ker ta sejem za- 1 radi svoje pestrosti privablja vsako t leto množico obiskovalcev. Poleg sejma 1 bo ta dan v Gorici poskrbljeno tudi za zabavo, ker gostuje v Gorici velik Luna park Istočasno je razstava in pokušnja vin ter razstava kmetijskih strojev. Dne 30. novembra organiziramo izlet v Gorico po programu: Odhod iz Kranja ob 6. uri zjutraj od kina Center skozi Ljubljano, Postojno, Ajdovščino v Gorico. V Gorici je ves dan ogled prireditev do 18. ure, ko je povratek v Kranj. Prihod v Kranj predviden do 21. ure. Cena izleta je 36 N din po osebi. Prijave sprejemamo do 25. 11. 1968 do 12. ure z veljavnimi potnimi listi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Turistična poslovalnica Kranj, Koroška 4 tel.: (064) 210-22 Turistična poslovalnica Tržič, Cesta JLA 2 tel.: (064) 71-268 mm Te dni po svetu "mm ATENE, 1. novembra — V grškem glavnem mestu je umrl grški poiMitična veteran, vodja umije oemitra Geoirge Papandreu. KAIRO, 1. novembra — Enota izraelskih komando-sov je vdrla na ozemlje ZAR ter razstrelila dva mostova ta elektrarno na Nilu. PEKING, 2. novembra — Na zadnjem razširjenem ple. »umu CK komunistične partije Kitajske so sprejeli sfctep o izključitvi liu Sao Cia iz centralnega komiteja. PRAGA, 2. novembra — Češkoslovaški novinarji so Protestirali proti pisanju Vzhoclnonemškega časopisa National Zeitung, da so v Pragi »našli skladišče orožja ^kontrarevolucijo v CSSR«. češkoslovaški novinarji v svojem protestu menijo, da n«Hemeljene obtožbe ne mo-Jo prispvati k normalizaciji odnosov. MM, 3. novembra — Severno Italijo je zajelo katastrofalno neurje, ki je po do-^edanjih podatkih terjalo več gpt sto življenj ter ogromno Materialno škodo. Nekateri toaji so povsem odrezani od sveta in edina zveza z njimi so vojaški helikopterji. TlTOGRAD, 3. novembra *~ Crnogorsko primorje, zlasti Kotor, Bar, Ulcinj in Tito. 8rad j© zatresel zgodaj zju-*j"*J močan potresni sunek, Je imel več kot sedem sto-*»J jakosti. Potres je zahte-Vftl eno smrtno žrtev, nad ?to ljudi pa je bilo ranjenih. Br«2 strehe je po približnih °cenah ostalo več kot tristo družin. TRST, 4. novembra — Pred. tednik italijanske republike £aragat je dopotoval v Trst, kjer se je udeležil zaključnih slovesnosti ob 504elnici zmage v prvi svetovni vojni in Priključitvi Trsta k Italiji. HANOI. 3. novembra — Predsednik DR Vietnama Ho ^ Minh je pozval vietnam- ski narod, naj poveča svojo pripravljenost za boj do oncne zmage'didat demokratske MraiD-slL ze dva odstotka pred.no-P'red republikancem Nixo. no. t ■ Hu,rn,Phrejeva popular-Jst je po ocenah institutov a Preučev SBlje javnega mne-v ZDA narasla prav v vi »2&dodl' saj je pred dne stotka §e NiX°n 23 dVa ^ ?actinij Ljudje Ob 25-letnici Tanjuga Medtem ko so delegati iz vse Jugoslavije hiteli proti Jajcu na zgodovinsko drugo zasedanje Avnoja, so po radijskih valovih odšle prve vesti o osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov: Javlja Tanjug ... Javlja Tanjug ... Prvo vest telegrafske agencije nova Jugoslavija — Tanjug so oddali 5. novembra 1913 iz Jajca. To je bilo vojno poročilo Vrhovnega štaba NOV in POJ. V teh dneh, ko so partizani kos za kosom osvobajali zasedeno deželo, je dobil Tanjug nalogo, da o vseh teh dogajanjih obvešča domačo in svetovno javnost z namenom, da se izve resnica o naši borbi. Majhna partizanska agencija, prva in edina v okupirani Evropi, je s tehničnimi sredstvi, ki jih je posodila vojska, nadaljevala svoje delo v Drvarju, potem na Visu, v Arandjelovcu in končno v Beogradu. Svet je tako prek Tanjuga izvedel, kaj se dogaja v Jugoslaviji, kakšne sklepe je sprejelo drugo zasedanje Avnoja, ka- ko je bila ustanovljena nova socialistična država. PARTIZANSKI SLOG Ustanovitelj Tanjuga je bil Moša Pijade, njen prvi direktor pa Vladislav Ribnikar, ki je umrl po vojni kot direktor Politike. Pijade in Ribnikar sta bila tako urednika kot redaktorja in vodje nove agenciT"\ Vesti je zbirala skupini sodelavcev, delali so podnevi in ponoči, po partizansko. »Večkrat smo delali več ponoči kot podnevi,« se spominja teh dni književnica Jara Ribnikar, ena od prvih sodelavcev Tanjuga. »Ciča Janko (Moša Pijade) je bil neumoren. Prosili smo ga, naj se odpočije. On pa nam je smeje odvrnil: »To je posledica zaporov — spim samo takrat, ko mi zaspi telo. Ni važno, kje sem in koliko je ura. Kaj hočete? Mene to ne moti...« »TOVARNA« INFORMACIJ Danes Tanjug spremlja dogodke doma in v svetu z več kot 50 stalnimi in honorarnimi dopisniki v naši državi in 27 dopisniki v raznih krajih sveta. Tanjug dobiva infor- Krajevna skupnost Kranj center Otroško igrišče zraven Prešernovega gaja Morda bi odgovor, zakaj so prebivalci KS tako »mlačni«, lahko dala analiza Med krajevnimi skupnostmi v kranjski občimi ima Kranj Center najbolj specifičen položaj. Ne le zato, ker leži v mestu, ampak tudi zato, ker se njeni problemi in naloge bistveno razlikujejo od drugih krajevnih skupnosti. Će pogledamo krajevne skupnosti na podeželju, opazimo v njihovih delovnih programih vrsto komunalnih in drugih nalog. Že nekaj let nam podatki kažejo, da te skupnosti porabijo denar, ki ga dobijo iz občinskega proračuna, za urejanje cest, javno razsvetljavo, kanalizacijo, preskrbo prebivalcev, kulturno dejavnost itd. Krajevna skupnost Kranj Center, ki leži med Savo in Kokro, na severu pa s cesto Staneta Žagarja in Stošičevo ulico meji na krajevni skupnosti Vodovodni stolp in Zlato polje, takšnih in podobnih nalog nima. Več ali manj so namreč komunalni in drugi problemi na tem področju urejeni. Ker bo čez dober mesec in pol končana akcija Leto krajevnih skupnosti, nas je zanimalo, kakšen je program te skupnosti. Ko smo se pogovarjali z njenim predsednikom inž. Borisom Valenči-čem, smo ugotovili, da tudi pri njih ne gre brez problemov. »Strinjam se, da ima naša krajevna skupnost specifičen položaj, vendar nam prav ta velikokrat povzroča precejšnje težave. Osnovno vprašanje, za katero menim, da v drugih krajevnih skupnostih ni tako pereče, je stik s prebivalci. Naša pisarna, ki je odprta vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, je tako rekoč neobi-skana. Podobno je na zborih volivcev itd. Na prvi pogled to kaže, da 2700 volivcev na področju krajevne skupnosti Kranj Center nima nobenih problemov oziroma predlogov; vsaj takšnih ne, ki bi jih spodbujali k aktivnosti.;. Vendar problemi so; ampak malce drugačni kot na terenu. Že dlje si na primer ta krajevna skupnost prizadeva, da bi tudi v centru dobili otroško igrišče. Prav v centru namreč ni vzgojno-varstvene ustanove, po drugi strani pa je precej upokojencev. Tako že nekaj let ugotavljajo, da bi potrebovali v mestu vsaj skromno otroško igrišče. »Kaže, da nam bo to vprašanje uspelo rešiti prihodnje leto. Južno od Prešernovega gaja (nasproti avtomatske telefonske centrale) je skupnost dobila zemljišče, ki ga bomo skušali še letos ograditi, prihodnje leto pa ga bomo še skromno opremili. Tako bodo tu imeli delno varstvo dve do tri leta stari otroci.« Kaj pa drugi problemi v mestu? macije tudi od 26 inozemskih časopisnih agencij in 15 radijskih postaj. Poleg tega se v Tanjug od časa do časa zliva na tisoče drugih informacijskih in publicističnih materialov. V redakciji v Beogradu danes dela okoli 150 novinarjev in prevajalcev, ki pišejo informacije, komentarje, prevajajo in prirejajo vesti svetovnih agencij in radijskih postaj. Za jugoslovansko javnost se tu vsak dan pripravi okoli 600 tipkanih strani. To je prava tovarna informacij, ki jih prek radia in drugih telekomunikacijskih naprav pošiljajo jugoslovanskim in tujim redakcijam. Teleprinterji 23 dnevnikov in radijskih ter televizijskih postaj naše države dobivajo Tanjugove vesti nepretrgoma vseh 24 ur na dan. MED OSMIMI NA SVETU Redakcija vesti za našo državo vsakodnevno pripravlja tudi posebne informacije za dnevne in večerne časopise, pokrajinski in tovarniški tisk ter športno časopisje. V samo dvoletnem obdobju Servisa za pokrajinski tisk je njegove usluge uporabilo več kot 60 časopisov. Tanjugove radijske oddaje v angleščini, francoščini, ruščini, španščini in nemščini poslušajo na vseh koncih sveta. Poleg svojih fotografij, ki jih pripravlja za jugoslovansko časopisje Foto Tanjug, pa Tanjug dobiva tudi fotografije od 40 inozemskih fotografskih agencij. Redakcija ekonomskih informacij vsak dan dobiva okoli 600 poročil iz inozem-siva in 100 iz naše države ter izdaja okoli 100 specializiranih publikacij in informativnega materiala, namenjenega jugoslovanskemu gospodarstvu ter raznim ekonomskim in trgovskim institucijam. Že po petih urah lahko jugoslovanski gospodarstveniki zvedo, kako je npr. s ceno bakra na londonski borzi ali kakšna je cena koruze v Frankfurtu. Po 25 letih svojega delovanja je danes Tanjug po količini sprejetega in oddanega materiala zavzel osmo mesto med največjimi svetovnimi časopisnimi agencijami. V. G. in dogodki Predvideno je, da bo prihodnje leto tod otroško igrišče. Foto: F. Perdan »Teh je prav gotovo dovolj. Lahko začnemo kar pri čistoči in nehamo pri javnih straniščih. Vmes pa so še tržnica, ureditev prostora pred Prešernovim gledališčem itd. Vendar na rešitev le-teh lahko vplivamo le posredno. Investicije, ki 90 za to potrebne, so namreč za krajevno skupnost prevelike. Zato na te probleme le opozarjamo, nekatere pa skušamo ublažiti z raznimi akcijami (akcija o čistoči v mestu). Več pozornosti pa posvečamo socialnemu vprašanju prebivalcev. Naša komisija za socialna vprašanja večkrat na leto obišče prebivalce. Nekaterim najbolj socialno ogroženim skušamo pomagati sami, za druge pa posredujemo na občini. V prihodnje pa bomo pripravili tudi več srečanj z upokojenci.« Ko sva se s predsednikom krajevne skupnosti razšla, se mi je v glavi še vedno motalo vprašanje, na katero nisem vedel odgovora. In še danes mi ni povsem jasno, zakaj se prebivalci krajevne skupnosti tako malo zanimajo za reševanje nekaterih, tudi komunalnih, vprašanj? Je kriv občutek, da je mesto urejeno? Morda?! Vendar ta videz tuda precej vara. Veliko je namreč še stvari, ki bi jih bilo treba urediti. Ali pa je morda vzrok nezainteresiranosti v občutku, da bodo tudi te probleme rešili drugi? Morda bi bilo prav, da bt v morebitni analizi ob koncu akcije krajevnih skupnosti skušali najti odgovor na ta vprašanja. A. žalar GLAS * 6. STRAN GLAS * 7. STRAN »Mislim, da imam nekaj pravice do tega, kajti če je Gage tu nekoga iskal, bi me bili morali o tem vsaj obvestiti. Ne bi želel imeti v klubu nekoga, ki se zanj zanima Scotland Yard in če bi bil to celo kak zločinec, bi mi bilo skrajno neprijetno, ako bi ga prijeli tu v mojem lokalu.« Nejevoljno je odrinil kozarec od sebe. »Koga je iskal Gage? Res bi vam bil zelo hvaležen, če bi mi povedali!« Peter mu je mirno od:rovo-ril: »Tega ne morem — ker ne vem! Vprašal ga nisem, sam pa tudi ni govoril o tem.« Dobro je opazil razočaranje, ki je odsevalo z Dargijevega obraza. Zmignil je z rameni. »Potem mi tudi ne basle hoteli povedati, kaj je vas danes pripeljalo sem?« »Cemu pa ne?« je odvrnil Peter. »Dobil sem nemig, da bo danes tu mož, ki me zelo zanima.« »In ste ga našli?« »Ne. Ce je bil tu, se mi je izognil.« Sive oči so se zabliskale. »Pa vendar ne Stacey?« »Ne. Za Marigolda gre,« je odvrnil Peter. »Za inšpektorja Marigolda.« »Marigold? Mož, ki ga je Scotland Yard odslovil? Zakaj pa se zanimate za tega človeka?« je radovedno vprašal Dargi. »Iz te zadeve bi se dalo napraviti učinkovito zgodbo,« je odkrito odvrnil Peter. Dargi je bobnal s prsti po mizi. »Pred leti sem ga bil nekoč videl, vendar ne vem, če bi ga še spoznal. Kje pa je zdaj?« »£aj to bi ravno rad zvedel,« je rekel Peter nejevoljno. Marigold je brez sledu izginil. Govorilo se je, da je odšel v inozemstvo, vendar slutim, da je še na Angleškem. Morda živi ped tujini imenom, kajti bil je zelo poznan človek.« »To je r-_s,« je potrdil Dargi, nato je umolknil in nekaj napeto premišljal. »Ali je trdi Gage iskal Marigolda?« Peter je odkimal. »Tega rkoro ne verjamem. Gage ima trenutno vse druge opravke, ki se ,' m je popolnoma posvetil. Kolikor mi je znano, zasleduje tolpo Sov in pri tem pač ne bo imel časa za kai drugega.« In tako je tudi bilo. Tolpa Sov se je tako razmahnila in postala tako drzna, da je povsod zbujala strah in trepet. Nalanko dve leti je poteklo od tedaj, ko je prvi roparski napad zbudil splošno pozornost. Pri belem dnevu so tedaj izropali dvornega dobavitelja draguljarja Drexlierija in odnesli dragocenosti za več kot sedemdeset tisoč funtov. Poslovodjo, ki se jim je skušal upreti, so tako surovo pobili na tla, da je naslednjega dne umrl v bolnišnici. Komaj mesec dni kasneje je prišla na vrsto družba Kylen s trideset tisoč funti in Scotland je prišel do prepričanja, da gre tu za doslej še neznane gangsterje, ki uporabljajo čisto nove, prevejane metode in ki so si ravno glavno mesto izbrali za področje svojih zločinov. Drugim zločinskim tolpam je bila policija kos in ji: h je kmalu onemogočila, Tolpa Sov pa je bila sila hud oreh in je delala kar napre-mostljive preglavice. Svoje ime so dobili zaradi velikih, črnih očal, kot jih rabijo motoristi, ki so jih uporabljali pri svojih drznih podvigih. Policiji se kljub vsem naporom ni doslej posrečilo prijeti niti enega teh zločincev, ki so se upravičeno lahko smejali v pest. Scotland Yar-du pa je smeh prešel in lotil se je zadeve z vso resnostjo. Dargi je potisnil pred Petra srebrno škatlico s cigarami in si je tudi sam prižgal. »Upam, da se moji radovednosti ne čudite preveč, Rae? Majčken smehljaj mu je poigral okrog ust. »Morda vam bom nekega dne lahko pomagal, kdo naj to ve?« Peter je prikimal. »Ze mogoče! Vi tu mnogo vidite in slišite. Ce bi takrat mislili name, bi vam bil zelo hvaležen, saj si s takimi vestmi služim svoj kruh.« Medtem je vstal in Dargi je pritisnil na zvonec. Na stopnicah so se zaslišali koraki in prikazal se je Moran. »Pospremite Mr. Raea dol, Moran,« je dejal Dargi, nato se je še enkrat obrnil k Petru. »Hvala vam, Rae! Sicer mi niste mogli kdove kaj povedati, toda tega tudi nisem pričakoval. Glede tega sem pesimist. Želim vam lahko noč!« »Lahko noč,« je odvrnil Peter in stopal spet za Mora-nom po stopnicah navzdol. Pri drugi stopnici se je Moran ustavil in se obrnil k njemu. Pri naslednji stopnici bodite previdni! Najbolje je, če stopite prek nje. Zvezana je namreč z alarmno napravo, ki sproži vse zvonce v hiši. Peter ga je ubogal. »Dargi je, kot vse kaže pripravljen na vse možnosti. Cesa P8 * boji?« Moran se je odhrkal. ' ste, v tem ima poP<*g prav, Mr. Rae. sprejemamo tu kar lePe -d« ke denarja, kar t» marsikaterega >>lezke^,e p ka« pripeljalo na neiu» sli. Sele pred enim n»e & so izropali klub Cinder, tovo se tega spomini**; tem so temeljito P»«f*% Pinelliju. Bolje je drži K lovi ga!« »To je prava besef*i, Ji nekim neugodjem P"1 ter. Videl je, da se P j, počasi prazni in je * •, »Dve je ura, Moran, P prinesite mi moj Pla5 Čakal je, da se jje vrnil z njegovimi sw j »Prosim, Sir, Moritf bo oskrbel taksi-« , Peter mu je stisnil . no napitnino. »Hvala, lahko noč! « Ko je stopil na cesto^i Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (5) (Nadaljevanje) Nekaj dni po zborovanju stoS*** g0'rici Ieta 1904 Je daiawVadrugo tudi deI<> J™ Jože Svetina iz Kam- zadifr,ce' ker so stopiji v IJarH °dtudi vsi nj'egovi žeb-j*, rrevzel je vse vožnje V-Zadrugo v Kamni gorici, dobival? Ca&U Je zadruga že železa .jonske pošiljke žeW 12 Jeseniške železarne; jo pV*,80 *W»vljaK na posta- Sto^SbT' °itam pa *a j'e *teiti v v S konJsko vprego r;eo JdS01"0 ali Kamno go" staj' T™ Pa nazaj na po b"o t da so lahko Naj ob tej priliki opišem še majhen utrinek iz mojega otroštva. Moj oče je delal v jeseniški tovarni že deveto leto, ko nam je nenadoma umrl in zapustil materi štiri nepreskrbljene otroke; najstarejši je imel komaj osem let. Mati je takrat delala žeblje pri delodajalcu Bajžeijnu, ki ga je po smrti mojega očeta okrajni glavar postavil za »jerofa«, danes bi rekli za oskrbnika oz. namestnika mojega očeta. Ta namestnik pa nas je samo izkoriščal in nas pretepal, ker mu nismo nikoli dovolj naredili, zakaj takrat smo morali tudi otroci že zelo zgodaj delati v vigenjcih. Vendar je prišlo tudi temu konec. Leta 1907, ko je brat ravno izpolnil dvanajst let, je prišel delodajalec Bajželj že zjutraj v vi-genjc. Ker smo otroci hodili delat nekoliko pozneje kot odrasli ljudje, je imel brat narejenih šele nekaj žebljev; delodajalec ga je zato zaiei pretepati. Brat pa se mu je na začudenje vseh postavil po robu in zakričal nad njim: »Od danes naprej nas ne boste več pretepali!« Potem je zalučal svoje kladivo skozi okno v vodo. Isto je storil tudi z materinim in z mojim kladivom ter dejal: »Od danes vas ne priznamo več za jerofa in tudi pretepali in udirali nas ne boste več!« Tako smo ta vigenjc za vedno zapustili. Na poti domov je brat naročil materi, naj se takoj preobleče, da bosta šla v Kropo v zadrugo prosit za delo. Ravnatelj zadruge Šolar jih je zadovoljen sprejel, sa je vedel, da je moja mati dobra žebljarka, ki je znala izdelovati mnogo vrst različnih žebljev. Ko mu je mati razložila vse dotedanje težave in povedala, po kaj sta prišla, je ravnatelj šolar rekel: »Mati Variova, od danes naprej ste članica naše zadruge, delali boste v tem in tem vigenjcu pri tej in tej ješi. Takoj bom uredil vse potrebno, da vam pripeljejo, kar potrebujete, da boste jutri že lahko pričeli z delom.« Naslednji dan smo že začeli delati v zadrugi. S tem dnem smo se tudi mi rešili dolgoletnega izkoriščanja, ki bi ga danes lahko imenoval celo kot neko vrsto suženjstva. Za nas se je začelo boljše življenje. Zadruga je namreč plačevala mnogo bolje in kar je bilo še važnejše — pošteno je plačevala. Napisal bom še en primer odvisnosti od delodajalcev. Zeb-ljar, ki je delal še pri privatnem delodajalcu, je v soboto popoldan prinesel iz Radovljice mali »štok« treh kilogramov sladkorja za svojo potrebo. To je videl tudii njegov delodajalec. Ko je prišel žebtjar v ponedeljek k delo dajalcu po železo, mu je ta zabrusil: »Tja, kjer si dobil sladkor, pojdi tudi po železo in delo!« (Delodajalec je imel — kot sem omeniiil že prej — tudi trgovino.) Seveda je bilo zdaj drugače, ker je bila zadruga. Delavec se je zaposlil v zadrugi, če pa te ne bi biilo, bi bil ostal s svojo številno družino brez kruha. Takrat se je pri privatnih delodajalcih delalo po 14 ali po 16 ur dnevno ali celo več, razen v sredah in sobotah, ko se je delalo od petih zjutraj do 13. ure popoldne. To je bila že dolgoletna tradicija, da so žebljarji v teh dneh popoldne lahko pripravljali drva za zimo in opravljali druga opravila, ker sicer ni bilo nikoli časa za to. Obenem z ustanovitvijo zadruge je zadružna zveza ustanovila v Kropi in Kamni gorici tudi konzumno društvo. Oba konzuma oz. trgovini je zadružna zveza zelo dobro založila z vsemi življenjskimi potrebščinami, z vse vrste blagom in tudi z alkoholnimi pijačami. Ti dve trgovini sta vplivali na popoln propad delodajalcev, ki so imeli svoje trgovine. Druga za drugo so začele propadati. Počasi pa so začeli propadati tudi kamnogoriški delodajalci, saj se je le en sam obdržal vse do druge svetovne vojne. Jože Vari (Naprej prihodnjič) Vaše razvedrilo pozimi Usodno šepetanfe Ure v srajčnih gumbih študent Collin iz Oxforda je šepetal nežne besede svoji izvoljenki na uho, ko se je nenadoma prijel za vrat in vzkliknil: »Draga, pogoltnil sem tvoj uhan!« Moral je oditi v bolnišnico, kjer so ga osvobodili zlatega •grižljaja«. Most čez Bospor V Turčiji pripravljajo načrte za gradnjo visečega mostu čez Bosporsko ožino med Carigradom in Usku dar jem. Most naj bi bil dolg 1500 metrov in naj bi povezoval evropski kontinent s tako imenovano azijsko cesto, ki jo pravkar gradijo. Pri gradnji mostu bo sodelovalo več strokovnjakov iz več dežel. Most naj bi veljal kakih 120 milijonov dolarjev. Predebela za zapor Odvetnik 44-letne Clare Bertoli, ki je bila pred tremi leti obsojena na šest let zapora, je prosil italijanskega predsednika Saragata, naj jo pomilosti. Prošnjo je utemeljil z njeno telesno težo. Ctara namreč tehta kar 170 kg. Velike težave ima, kadar hoče skozi vrata svoje celice, pred kratkim pa se je pod njo sesedla tudi njena postelja. Debela je sicer že prišla v zapor, vendar pa je tu njena teža še narasla, ker ima pač premalo možnosti za gibanje. Sedaj so jo prepeljali v bolnišnico kjer jo noč in dan straži kar šest stražarjev. Za tiste, ki imajo dovolj denarja, so si podjetni trgovci izmislili spet privlačno novost. Izdelali so tako majhne ure, da jih lahko uporabimo kot srajčne gumbe. Ure resnično kažejo čas in celo zelo tečno, samo neverjetno majhne so. Ker pa vsaka srajca potrebuje dva gumba, morate Vse manj je kitov Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da Norveška ni poslala na Atlantik niti ene ladje za kitolov. Teh mogočnih sesalcev je v severnih morjih vse manj, ta/ko da se lov nanje ne izplača več. Ki-tolovka Cosmos, velika ladja za lov in predelavo kitovega mesa, se je lani vrnila z Antarktike in verjetno ne bo izplula na lov na kite nikoli več. pač kupiti dve uri naenkrat. To ni tako velik strošek, če pomislite na korist, ki jo imate od dveh ur — če se ena ustavi, je tu še vedno druga. Zmedeni golobi Pri tekmovanju golobov — pismoneš v francoskem mestu Toursu je nenadoma prišlo do zmede. Zgodilo se je pravzaprav nekaj neverjetnega — golobi so izgubidi čut za orientacijo. Od 1352 golobov, kolikor jih je sodelovalo na tekmovanju, jiih je samo sedem našlo svoj golobnjak. Ko so iskali vzroke za ta nenavaden pojav pri golobih, so ga našli v magnetskih nevihtah na soncu. Tako so potr-dali teorijo, da se golobi in tudi druge ptice orientirajo po zemeljskih magnetnih poljih. Miha Klinar: Mesta, cest'^estja Domova III. DEL Dragi korporal! - Nikar ne misli, *' otjgrerr, A^8«*) Zakopal sem se v to prijetno rožnisKO taft kaj J"*1** in ne pišem nikomur. Upam, da bom v tej v^ff^o-lj R?,tTleSa in poštenega napravil. Počitka je bilo flfe fc^f** vesel, da si, kjer si! Ljubljana je tako vna Uo * *j°kal ■ ženske «9 Jfcjg ^Jje bla-an; v krčme j*J>'>fjijfeifem ljudje to in v zraku revmatize dovoljen; psi nosijo nagobčnike in bi človek ne imel par knjig in pa sVir0^e ge« bi scagal in se dal na državne s , i 7e le1* Da, da! Obesiti bi ga bilo treba. »Unmoglich! Er hat arztlichen ^ oberst z roko, ki jo zavrta v svoje cesarstva. , ^ - stunun- Pa pokaže Ne, ta človek je sovražnik »Osterreich solle in seinem Dreok 8t* Je tako rekel ali ni? Rekel fc.*6^ ki javil, da je njegov edini cilj in cilj vS ka Jugoslavija! »Ja, so hat er gesagt,« iz- l* že tak: °n' republi pritrjuje zoPet v takrat govora. dosje, kjer ima natančen prevod v**— ^ ^ bi n Ce mislijo ti štirje narod«, da » * A&k 1$**** najbolje živeli, če bi bili združeni, 0* jrfjj gj| K£J*i si v božjem imenu zarade zvezno rep11 ^rfo* ki <* in k; *^isten 2a "na i ki Je vesoljno človeštvo je samo naroa, ^„j! in prostora, da uveljavi vso svojo ^ f*Ugg ^ »Republik Jugoslavvien?« obliva 0 §e ^ ^Ustn odi'0 .10. Pogojt kak< at Ne, ne! To so ne bo nikoli z?c bi radi Cehi in druga slovanska svoj- „t^i^e .HepuM* oder nich., in di«^ * N ^»v, oberst Lamm, kakor da mu je r< ^ ali ne. Nobena skrivnost ni, da cesar u črt za spremembo cesarstva in da bi ustregel zahtevam ftmer da čal vojno, če ne jo bo slej ali p1*J leo pr nasamo kon- Oberst Lamm ve še več, a molči. 2e navsezgodaj ga je klical | k sebi cesar in mu naročil, naj pripravi vse podatke o delovanju čeških, jugoslovanskih in drugih političnih emigrantov v antantnih državah. Zato V »dvorani« za zaprtimi stranskimi vrati njegovi pomoč- I nilki tako pridno in naglo »tkejo« med kartotekami in lovijo niti de- ■ lovanja pobeglih politikov in vseh. ki kaj pomenijo in ki v antantnih državah z večjim ali manjšim uspehom predejo svoje zahteve po razkosanju cesarstva in ustanovitvi nacionalnih samostoj- ; nih držav. Profesor Lammasch, star cesarjev zaupnik, meni, da je še čas, da juh cesar prehiti in ohrani celovitost cesarstva z ustanovitvijo avtonomnih držav, zvezno povezanih v cesarstvo. Se več, cesar mu je povedal, da ga je cesarski poslanik iz Berlina obvestil, da namerava cesar Viljem danes zaprositi antainrto za premirje in mir, preden bi antantne armade prodrle preko Rena. Oberst Lamm je bil dovolj bister, da je uganil, da bi Viljem rad obdržal svoje stare meje nedotaknjene, a še bolj armado, oboroženo in pripravljeno, da zatre sleherni poskus kakršnekoli revolucije v Vladarstvu, zlasti revolucije po boljševiškem vzgledu. Pred. tako revolucijo se je deloma že zavaroval z vlado princa Maxa Badenskega, v katero je vključil tudi nekatere ministre z desničarskega krila socialne demokracije. Sicer pa je nekaj podobnega že ukrenil tudi cesar Kari, saj je v vojno ministrstvo vključil dunajskega socialnega demokrata Juliusa Deutscha kot poznavalca »secialnih razmer« v vojski, ki naj bi jih ta socialni demokrat pomagal »reševati« in odstranjevati, s čimer je cesar mis'lil predvsrm odstranjevati nevarnosti, da bi morebitni vojaški upori ne prerasli v »boljševiško« revolucijo. In kakor se je pokazalo, se je Julius Dsutsch, ki deluje v vojnem ministrstvu že od časa januarske sp'ošne stavke, izkazal koristen, saj je v času mornarskega upora v Kooru in kasnejših uporov v Judenburgu in drugod preprečil, da bi se jim organizirano pridružilo tudi delavstvo. O tem s tem turnerskim oberstom Freisingom ne bo razpravljal, ker meni, da so turnerski možgani prav po tumorsko omejeni. Pa tudi o drugem, kar se bo morda že dane; zvedelo v cesarski in vladni palati, ne bo govoril, čeprav že ve popolnoma tečno, da bo današnji dim v zgodovini cesarstva zgedevinski. Oberst Lamm ve, da bo prav tako kakor nemška tudi cesarski vlada danes prosila anti/.nto za premirje in mir, s tem pa se bo cesarstvo izrcvilo v milost ali nemilost prodsedn ku Združenih držetv Amerik.: Woodrowu W:lsonu. Tale turaerski oberst bi ga pri prči ustrelil, ko bi mu razodel svoje misli. Nemški nacionalistični fanatik je, fanatiki pa nikoli ne doumejo stvarnih dejstev in stvarne resničnos.i, če se trenutno res-ničnoMt ne more uskladiti z njihovimi sfanU'ziranimi možgani. Toda ta resnica tudi oberstu Freisingu ne ostane dolgo skrita. Zve jo že na hodniku, ko toliko da ne trii ob bledega in prepa-denega generala Fitznerja, čeprav generalove bledice in prepade-nosti ta hip fe ne razume. »Mensch, nehmen sie sich zusiimmon . . .« Ta »Mensch« zazveni v obenstovih ušesih kot nov uvod v ukor, ki ga pripravlja general zanj. Mogoče je našel pisarno zaklenjeno in ga je iskal po drugih pisarnah. Toda to, kar sliši, je še huje. »Mensch,« vzdihuje general in hlipajoče pove. da nameravata cesar in vlada zaprositi antanto za kapiitulacijsko premirje in mir, prav tako, kakor je to že pred nekaj urami storila Nemčija. »Nein! Nein! Nein . . .« Oberstu se šibijo kolena, kakor da mu postaja slabo. Tega ne more verjeti. Nemške pa tudi cesarske avstro-ogrske vojske stoje še vedno na frontah v sovražnih deželah. Kako naj bi potem zmagovalec prosil mir premaganca. »Wieso? Das deutsche Reich und unser Kaiserreich haben ihre Grenzen nich nur zu verteidigen gevvusst, wir haben j a seit erstem Kriegstag den Kampf siegreich in Feindesland hineingetragen und wir stehen noch immer in Serbien und an die Piave. Ich verstehe vvirklich nicht, warum . . .« »Sie verstehen uberhaupt nichts,« stopi general mimo njega, a se takoj ustavi in izroči oberstu kuverto, naslovljeno na Vojaško sodi« šče Ljubljanskega pehotnega polka. Torej je cesar podpisal predlog za poostreno kazen? Da, to je obsodba onih dveh To vprašanje je zapisano v oberstovih očeh. General Fitzner ne odgovori, kakor da je pogovor o tem. kaj je cesar podpisal, odveč. Samo na zapečateno kuverto pokaže in reče, naj oberst poskrbi, da bo pismo še danes odposlano v Ljubljano. »Jawohl, Herr General,« odbije oberst s petami in odhiti sam k ordonančnemu častniku, da bi to zadevo čimprej uredil. Pošiljka mora takoj naprej! S poostreno obsodbo vindišnrskih puntarjev in dezerterjev, kakršna sta Franc Kosirnik in Jakob Ur-šič, ne smejo več odlašati. »Ja, Franz Kosisirnigg und Jakob Urschitz!« Pravilno Bi jo zapomnil. »Zwei Hochverratherskopfe sollen schon Morgen tali n.« Da, že jutri morata biti oba dezerterja, upornika :n izdajalca cesarja in cesarske očetnjave obglavljena. In dokler padajo uporniške glave, je cesar še močan in še ne misli položiti orožja. Za navadno mirovno ponudbo gre in ne za prošnjo za premirje! Takih ponudb pa je bilo v minulih dveh letih že več! Oberst Freising še vedno fanatično verjame v nepremagljivost nemškega in avstro-ogrskega orožja. Tudi pred dvema letoma sta cesar Viljem in Kari antanti ponudila mir, pa ga amtanta ni hotela sprejeti. »Ja, aueh vor zwei Jahren!« Takrat sta bili Nemčija in Avstro-Ogrska na višku svojih sil, obe vojski globoko v sovražnih deželah, pa si je antanta vseeno razlagala mirovno ponudbo za slabost osrednjih sil. No. da! Danes je nekoliko drugače, toda obe vojski stojita še vedno na sovražnikovem ozemlju. Po Prešernovih stopinjah še za ta zapis je ostalo nekaj drobnih vesti in pripomb v zvezi s pesnikovim rodom, imenom in delom. Pa tudi kaka druga novica, ki ne sodi nikamor drugam, kot med te prešernoljubive vrstice. CELOVŠKO SODIŠČE Ena od nalog, ki sem si jo zadal za to jesen, je bila tudi fotografska upodobitev poslopja sodišča v Celovcu, v katerem je Prešeren konec meseca majnika leta 1832 opravljal odvetniško izkušnjo. Situacija pa je sedaj drugačna kot je bila v času pesnikovega bivanja v Celovcu (od decembra 1. 1831 do konca majnika 1. 1832): v starem poslopju, kjer je v onih časih poslovalo apelacijsko sod/išče, so zdaj sodni zapori. Novo sodmijsko poslopje je h j jo zgrajeno na prelomu stoletja, na kar tudi kaže značilen secesijski slog. Seveda predstavlja novo, sedanje celovško sodišče cel kompleks poslopij, ki pa so vsa orientirana okrog nekdanjega starega apelacijskoga sodišča. Zavzetemu ogledovalcu stavbe, v kateri so stari pravniki spraševali našega Prešerna, pride seveda takoj na misel upanje: kaj če v starih sodnih arhivih le ni še ohranjen kak star dokument v zvezi s pesnikovimi usposo-bitvenimi izkušnjami? — A kmalu zveš, da čez 100 let starih listin ne hranijo več ... POT V GRADEC Kaj pa, če kaj teh arhiva-lij, ki bi jih Slovenci tako radi našli, le ni bilo preseli jenih v štajerski Gradec, kamor so 1. 1848 prostavili celovško apelacijsko sodišče? Treba bo torej ubrati še to pot! Sicer pa ima komaj polletna Prešernova celovška doba za nas kaj trpek priokus: tu je dobil naš pesnik, ki je dotlej vedno veljal za odličnega ali vsaj prav dobrega dijaka in vsekdar dotlej tudi za izvrstnega jurista, pri odvetniškem izpitu le zadnjo, še komaj pozitivno oceno: zadostno .. . Kaj je biJo tega krivo? Ali nezadostna priprava, neroden nastop, sestav nenaklonjene izpiitne komisiije? Dejstvo je, da je celovško »zadostno« Prešernu pozneje, ko se je potegoval za samostojno advokaturo, še močno škodilo. S potjo v Gradec pa upam razvozlati še eno vprašanje: izvirnik znane podobe Andreja Smoleta je bil še l. 1925 v las j i gospe Techner iz. Št. Petra pri Gradcu. Izvirnik je naslikal Matej Langus. Slika, ki jo sedaj hrani Na. rodni muzej in katere reprodukcije so splošno znane, pa je le kopija Langusovega izvirnika. Izdelal jo je 1. 1885 slikar Jurij Šubic. Treba je bilo torej storiti prvi korak: poizvedeti, če gospa Techner še živi. Zvezna policijska direkcija iz Gradca je dne 27. maja t. 1. spo-ročiila: Techner Karolina je 6. januarja 1963 umrla. Živi pa še njena hčerka zdravnica dr. Christina poročena Fiirtinger s stanovanjem v Št. Petru pri Gradcu, Peter-stalstrasse 1. — V enem prihodnjih zapisov bom sporočil, če je Smoletov portret — vsekakor naš pomemben kulturnozgodovinski spomenik — še v tej rodbinski lasti. Bojim se namreč, da je vojna vihra utegnila zabrisati sled za to dragoceno podobo. Seveda bom s sopotnikom stopil tudi na šentlenarško pokopališče, kjer spi že 117 let naša bližnja rojakinja s Turna nad Preddvorom prva slovenska pisateljica Josipina Tumograjska. — Lepo bi bilo če bi slovenski izletniki, ki jih je Gradec dan za dnem poln, posebno še ob sobotah in nedeljah, kdaj pa kdaj le obiskali grob prve naše književnice, nadarjene lepotice, ki je morala umreti kot žrtev materinstva še pred svojim izpolnjenim 21. letom. Kdor bo prišel tjakaj s šopkom slovenskih rož, mu ne bo težko najti Josipinon grob: sredi pokopališča stoji obelisk, najvišja med vsemi — postavila sta ga 1. 1867 dr. Lovro Toman, pisateljici« soprog in Janko Urbančič, Josi pinim brat. Na obelisku je slovenski napis — slovenščina sredi tujega morja ponem-čenih imen . . . KOROŠKA GLOBASNICA Pisali smo že o Antonu Mu-hovcu, župniku v Štebnju — ljubem pesnikovem starem stricu z materine strani. In da smo pogledali v cerkvene knjige ter našli tam Muhov-čeve vpise rojstev, porok in smili štebenjskaih farainov. Podpisoval pa se je Anton Muhovec, rojak iz gorenjske Žirovnice, po šegi onih časov takole: Muchoviz ali Mucho-vitz. Umrl je mož za starostno onemoglostjo v svojem 94. letu. Ke pa v štebnju danes ni več fare, se je kar spodobilo, da smo stopili še v bližnjo Glo- basnico (ne Klobasnico, kot bi hoteli nekateri — saj ime kraja pride od besedice glo-bel ne od klobas!) — ki ji je Štebenj danes le podružnica. Ne le zato, da bi obiskali prijaznega slovenskega dušnega pastirja gospoda Franca Peša, pač pa tudi zaradi groba koroškega ljudskega pesnika in pevca Franca Ledra — Le-sičjaka. Kmalu bo minilo 135 let, kar se je ta originalni mož rodil, od njegove smrti pa je letos poteklo natanko 60 let. No, in smo šli zato v Glo-basraico, da bi obiskali pevčev grob. Gomilo smo sicer našli pravo, toda znamenja ni na njej. Ugledni naš sopot. ndik, sloviti koroški glasbenik Luka Kramolc, ki je Lesdčja-ka še osebno poznal, je povedal toliko zanimivega in še. gavega o Francu Ledru, da smo kar koj siklenMi, da Le-sičjaku že prihodnjo pomlad postavimo dostojen pomnik na globasniškem pokopališču. Mnogo je pesmi, ki jih v vedrih družbah še dandanašnji pojemo, a ne vemo, da je njih avtor vprav rojak izpod Pece, ki štrli nad Glo-basnico. Naj omenim le ono »Jaz sem en frišen jager, na planinci sem doma ... In če smo že o bukovniku Andreju Schusterju — Dra-bosnjaku obširneje pisali, bomo kdaj morali storiti to tudi za Franca Ledra — Lesi čjak a. Bil je mož zares pravi ljudski p?sn:,k in pevec. Pel je o svojih in sosedovih tegobah in radostih. Za zdaj navedem le nekaj odlomkov iz Lesičjakove zakladnice: Kar je Eva v raju znava, ko je Adama zapljava, to znate tudi vi, vsak se vas naj zato boji! In še tale Lesičjakov vzdih: Dokler sem ledik biv, sem lušlen paver biv! Sedaj sem oženiv se, mi vse le v škodo gre. NMAV CRIEZ JIZARO ... Slovensko zavednega popot. nika bo gotovo kdaj zanesla pot tudi v vasice južnega Roža na Koroškem. Mimo Svaten, domovine Miklove Za!e (tam še žive Mikli, Se-rajniki in Tresoglavi; tudi hčarki sedanjega gospodarja Mi'kla je ime Zala!) in Leš, rojstnega kraja slovitega jezikoslovca Antona Janežiča, nas bo pot zanesljivo pripeljala tudi v bližnji št. Jakob. Farna cerkev s pokopališčem pa ni sredi vasi, kot smo navajeni, pač pa stoji na hribcu, dosti visoko nad naseljem, šli smo tja gor zato, da bi počastili pesnika in skladatelja najlepše koroške pesmi. Na beli marmorni plošči, vzidani na južni cerkveni steni preberemo: Tukaj počivajo prečastiti gospod Franc Treiber, rojeni 28. 1. 1809, umerli 24. 10. 1878. — Pevcu naše Nmav čriez ji-zaro (postavili slovenski pevci na Koroškem. In potem smo obiskali še vzpetino ob Blaškem jezeru, kjer je čuteči Treiber dobil navdih za pretresljivo pesem, ki v melodiji kar joče za izgubljenim očetnim domom... Rekel pa boš, dobrohoteči bralec teh zapisov: »Le kakšno zvezo imajo Lesičnjaki Celovški sodnijski kompleks; v ozadju najstarejše poslopje — nekdanje apelacijsko sodišče (v prvi polovici prejšnjega stoletja). Jaz že sivo gvavo nosim, grem po svetu naokol, vse sorte pesmi trosim, ne zmanjka jih ni kol. Grem po svetu ta no sam, pojem ljudem, kar jaz znam, pojem po mestih, po vaseh hi mislim, da to ni greh. Čeprav je bil mož srečno poročen, je vendarle dvomil o ženskah: Ženske, nikar ne mislite, da bi ve ven vzete ble; res, da moštvo pridno ni, pa še hujši ste ženske vi. in Treiberji s Prešernom, da jih uvrščaš v te sestavke?« V opravičilo naj mi bo nenehno premišljevanje o tem, da so vendarle vsi naši pevci šli za Prešernom; če pa niso vedeli za njegove poezije, so orali lediiino slovenske vezane besede kje drugje, največkrat na irobeh ozemlja, ki nam je kdaj še etnično pripadalo. Skušam vse te pevce in bu-kovmike zdiužiti v družino, na katero mislim na vseh svojiih poteh po Prešernovih stopdinuah. SLOVENSKI WEIMAR Nekajkrat sem že pisal — seveda s slutnjo, da se vdajam utopiji — o Kranju, ki naj bi sčasoma postal slaven, ski WeLmar. Kar vsiljuje se primerjanje: v nemškem VVeirnarju imata svoj grob velika pesnika VJ^ifgang Goethe (174P-838J in Friedrich Schiller (1759-1805) — v Kranj u pa spila svoj večni sen prvaka slovenskih poetov dr. France Prešeren in Simon Jenko. — Zaradi Goetheja in SchiHer-ja slovi VVeimar po vsem nemškem svetu. Njuni rojaki romajo v VVeimar od vsepovsod. Malo nemško mestece je kar nasičeno od prisotnosti slave in spomina na oba pesnika. Zaradi njiju grobov in muzeja, posvečenega v njun spomin, slovi VVeiinar daleč naokrog. Kako pa je s Kranjem? Prav bi bilo, če bi Kranj v slovenskem prostoru ne s*0" ved le po Iskri, Savi in Teksti lindusu — pač pa tudi zaradi nenehne in vzorne skrbi za lice mesta, ki naj bo Prešernovo! Nočem, da bi kdo moja W sanja imel zgolj za nerga-nja. Predlagam zato kar konkretno: Pred leti je mestna občina (1. 1952) od kiparja - meda-Ijerjia Staneta Dramilja oi' kupila 8 ali 10 bronastih reliefov Prešernove £Iave' Okrogli (v premeru 35 cm/ reliefi so pritrjeni na sh**J ste marmorne plošče (višino 50 cm, širine 45 cm). Ti reliefi so izdelani po Smerduje- vi plastiki Prešernove g'aV£ torej v harmoničnem skJa-' ju s spomenikom pred Sle[ dali ščem in s poprsjem Prešernovi hiši. Stroške D1 predstavljala le vzidava 10 morebitno klesanje napisa- Predlagam, da bi te relief (z dodanim primernim n3f pisem) vzidali v prcčelje (a* v avlo) šole »Dr. France Prf šeren«, v pročelje (ali v Pre^ dverje) Prešernovega lišča pa tudi v pročelja ( v veže) hiš, v katere je ^ hajal doktor Prešeren v sv jem kranjskem obdobju- Tembolj bi bili ti ukrej umestn-t tudi zato, ker J**' ja prav očitno, da Kranjca"' posebno mladina, najbolj r mali pronrirčki — goje P^ ca!i prešamovski kult- 1<> je videlo vprav na P1*et'Vl-V1 dneva mrtvih. Toliko tfJJJ še ni bilo položenoga, %° ^ svečic še rri gorelo ob g. vi h Franceta Prešerna >n^; mona Jenka. In tudi Erne ni Jelovškovi, nesrečni P*^^ kov i hčerki, ki smo J} dili poslednji dom tik ^ očetu, ni še nikoli Č^10^ liko lučic ljubezni v* ;ft n mi — kot prav letos. i*> v petdeset let je WIa ljanskih Žalah P°V°[nr m pozabljena. Zdaj m ve*Loci tudi ne bo. Učitelji in & $e kranjskih osnovnih šol s zopet izkazali — hvala J, v imenu vseh prešernoUu Črtomir 1orcC Žalna svečanost v Gorjah in še kaj Bil je lep, miren in še kar topel jesenski dan. Le meglena sivina ni pustila sončnim Žarkom, da bi posijali ob svečanosti na grobove padlih Partizanov in pred spomenik Vtev prve svetovne vojne. Ob zvokih domače godbe na pihala, ki je igrala žalo-siinke, uvodnem govoru, ob ilasovih mladih pevcev osemletke in recitacij so se marsikomu utrnile solze. Ob gobovih so stali svojci pad-'''' ter prijatelji in znanci, čeprav že mineva skoraj 25 od tistih strašnih dni, spomin nanje ni zbledel. Ljudje, ki so to tragedijo sami doživljali, je ne bodo pozabili,' mlajša generacija pa se žal še žalnih komemora- c'/ ne udeleži v velikem številu. Nasploh pa je bilo na tej komemoraciji premalo ljudi. ™« samo dolžnost svojcev, da Se udeleži komemoracij, pač Pa nas vseh. Naša dolžnost n' da se na dan mrtvih po-Monimo padlim junakom, ki so vendar dali svoja življenja za naš današnji dan. Slabo *° Me zastopane tudi druž-Oenopolitične organizacije. Precejšnja krivda za slabo Udeležbo je sicer zaradi prezgodnjega zac-ctj.a same sveča-"os". saj je bila že ob pol aeve'i uri zjutraj. Zgodnja Ura /e bila odvisna od gor-lanske godbe na pihala. Ta Kvahtetni orkester je brez <»oma najboljši v občini, za- to je moral igrati ta dan na slovesnostih po celem območju svoje občine. Tako so igrali ob pol deveti uri v Gorjah, ob pol deseti v Dragi, ob pol enajsti na vrtu v Begunjah in ob pol dvanajsti uri pred grobnico v Radovljici. Sicer pa je celotni program lepo izzvenel. Grobovi so bili zasuti z jesenskim cvetjem in nešteto lučk je brlelo na gomilah, kot bi hotelo mrtve obuditi v življenje. Bili smo vsaj en dan v letu spet skupaj s svojimi najdražjimi. J. Amb rožič Nova imena za nekatera naselja Med škof jo Loko in Trato so zgradili po vojnd več deset stanovanjskih hiš in drugih stavb. Tako je prišlo do zlitja naselij Suha, Trata, Stari dvor in Škof j a Loka. S tem v zvezi je nastala zmešnjava pri imenovanju nekaterih stavb. Zaradi navedenih dejstev je svet za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini sestavil in sprejel predlog za združitev in imenovanje naselij v občini škof j a Loka. S predstavniki Krajevne skupnosti Trata in s prebivalci teh področij so se domenili, da bo okoli 70 hiš naselja Stari dvor pripadlo naselju Škofja Loka, ostalih enajst hiš pa Trati. K Škofji Loki bedo priključili tudi tako imenovano naselje Otampel. Svet je na svoji zadnji seji sprejel naslednje: stavbe od poslovalnice veletrgovine Loka pri bencin- ^tti dn^!rtV'^ ^e °*'a 'etos žalna svečanost tudi pred gasil- m°lll V Strašič*.. _ Pot«. ¥7 P,w,l ,„ v Stražišču. — Foto: F. Perdan ^Pra\ obvv* Zavarovamice SAVA — Poslovna enota Kranj i a svoje zavarovance, da so bile izplačane na-le Požarne škode: dne 28. 10. 1968 KURALT ANGELA, Zg. Bitnje 84 — p. Žabnica N. din 5.523,20.— za požar dne 29. 10. 1968 RIBNIKAR FRANC, Sred. vas 10 — p. Golnik N. din 48.050,80.— za požar LTprava zavarovalnice »SAVA«, PE Kranj skd črpalki, mimo gostilne Plevna, skozi Stari dvor, mimo železniške postaje, Gorenjske predilnice do križišča na Lipici pripadajo Kidričevi cesti. Hiše od Plevne, mimo kovača do križišča pri Lipici pa Ljubljanski cesti. Dosedanje naselje Otampel bo cesta med križiščem pri Suhi in Trato delila na dve naselji. Na vzhodni strani bo Hafnerjevo naselje, ki bo zajemalo 98 hiš. Na zahodni strani ceste pa bo Frankovo naselje, v katerem bo 154 hiš. Svet pa je sprejel tudi predlog, da bi področje med novo blagovnico in bencinsko črpalko imenovali Titov trg. To področje se bo v prihodnjih letih z novogradnjami spremenilo v novo trgovsko in kulturno središče škofje Loke. O teh predlogih bo razpravljala še občinska skupščina v Škofji Loki. S. Jesenovec V soboto zbor slovenskih alpinistov V domu Franca Rozmana v Martuljku bomo imeli v soboto, 9. novembra slovenski alpinisti svoj letni zbor. Naloga letošnjega zbora bo prav gotovo v pregledu dosedanjega dela in določitvi prihodnjih nalog naših alpinistov. V letošnjem letu se slovenski alpinisti ponašajo z vrsto lepih uspehov — vzponi na Kavkaz, Hindukuš, VValkerjev steber v Grandes Jorasses, Ararat. Pozabiti pa ne gre tudi na preplezane smeri v naših planinah, zlasti velja to za Čopov steber v Triglavski severni steni. F. E. Komemoracija v Železnikih V počastitev dneva mrtvih je bila 31. oktobra ob 10. uri komemoracija pred spomenikom padlih v Železnikih. Udeležba je bila izredna, sarj so za to poskrbeli v prvi vrsti domačini sami, poleg tega pa celotna osnovna šola ter predstavniki delovnih organizacij. Predsednik ZB Železniki tov. Šmid Marjan je v svojem govoru lepo opisal narodnoosvobodilno borbo ter lik padlih domačinov. Ostali program — petje in recitacije — pa so izvedli učenci osnovne šole v Železnikih. Nekdanji borci pa so pcožili vence pred spomenik, na pokopališče, kjer so pokopani padli borci, ter na spominsko obeležje Podzijavko v Železnikih. Najmlajši iz vrtca pa so položili pred spomenik rože ter prižgali svečke. — A. Sedej Končano tekmovanje najmlajših tabornikov Zveza tabornikov Slovenije je letos med drugim želela popestriti in povečati tudi delo z najmlajšimi člani medvedki iin čebelicami. Kot najprimernejša oblika dela z najmlajšimi so se pokazala tekmovanja, na katerih so ocenjevali pohode tabornikov, tekmovanje v taborniškem mnogoboju, o taborniškem znanju iin veščinah in ne nazadnje tudi o redu in disciplini. Okoli 600 mladih tabornikov in njihovih vodiij iz 18 enot, ki so se prijavili na tekmovanje, se je od januarja do konca septembra trudilo, da bi bil njihov program čim bolj uspešen in pester. Razveseljiva je bila izjava ve. like večine tekmujočih, da se ne borijo za nagrade, ampak za znanje. Med osemnajstimi enotami iz vse Slovenije je bilo prav težko najti najboljšo. Posebna komisija, ki je stalno pregledovala dokumentacijo in sodelovala s tekmujočimi pri njihovem delu, je nagrade podelila naslednjim enotam: prva nagrada: Zdravilni vrelci iz Rogaške Slatine, druga nagrada: Bičkova skala iz Ljubljane in tertja: Savski odred iz Ljubljane in Janko Premrl Vojko iz Divače. Najboljše enote vsekakor zaslužijo vso pohvalo, prav tako pa tudi ostale enote tek. movalcev, ki bodo v naslednjem tekmovanju prav gotovo še izboljšale svoje programe. Zahvala Ob prerani izgubi tragično preminulega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in tasta Jožeta Pudgerja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Iskreno se tudi zahvaljujemo lovskim tovarišem za ganljive besede ob odprtem grobu in izkazano čast. Posebna zahvala velja tudi duhovščini in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Pepca, hčerka Jožica z družino, sestra Marija in drugo sorodstvo Naklo, Alžir, Brno, 31. 10. 1968 »I« Prodam dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK in POMIVALNO MIZO. Poizve se, Pšcvska c. 4, Kranj (samo popoldan) 5225 Predam delovnega VOLA. Novake 3. Golnik 5299 Prodam skoraj nov STROJ-CEK za pobiranje zank. S kaza, Savska Loka 10, Kranj 5300 Prodam električni KOMPRESOR, primeren za avtoli. carje. Naslov v oglasnem od-deiku. 5301 .'vni.iMiinsiiiiiiiiiiiiiniiiiimMiiiHiiiiii!'". UGODNO PRODAMO sair obodno žago chkularko v brezhibnem stanju USLUGA, STRAŽIŠČE i mil mu ii ii ■■ ■■■■■ li 11 ■lim iinHHH—iiMii Predam SADJE za namakanje. Vopovlje 2, Cerklje 5302 Predam SADNI MOST. Po izve se Okroglo 5, Naklo 5303 Prodr.m vprežni PLUG OBRAČALNIK in KROMPIR cvelnik. Perentta, Breg ob Savi 3, Kranj 5304 Prodam dve POSTELJI, KOLO n majhno PEC. Ceg-r.ar, Kidričeva 33, Skorja Loka 5305 Prodam večjo količino KORENJA. Olševek 32, Preddvor 5306 Predam ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m: v središču Lesc pri Bledu. Ferjan, Lesce, Gorenjska c. 64 5307 Prodam TRAVNIK na Kok-rici pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5308 Prodam TELEVIZIJO s sta. bi 1 iz :i tor jem in žensko KOLO. Suha 3, Kranj 5309 Prodam krmilno PESO. Pred osi je 26, Kranj 5310 Prodam 500 kosov OPEKE B1I-4. Lamovec Ivana, Zg. Bitnje 60, Žabnica 5311 Prodam suha bukova in smrekova DRVA, stavbeni LES (že izdelan) in »PUN-TE«. Naslov v oglasnem oddelku 5312 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-133. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ. Oman, St. Rozmana 9 (Zl. polje), Kranj 5313 Poceni prodam TELEVIZOR RR, brezhiben. Naslov v oglasnem oddelku 5314 Prodam 20 m3 suhih bukovih DRV. Vprašati četrtek, petek popoldan, Kranj, Partizanska 6 5315 Prodam dva PRAŠIČA po 60 kg težka. Sp. Brnik 4, Cerklje 5316 Prodam PUJSKE. Krek Francka, Begunjska c. 5, Lesce 5317 Prodam PRASlCA, 140 kg težkega in 8 malih PUJSKOV do 25 ks. Mišače 11, Otoče — Podnart 5318 Poceni prodam malo tobi PEČICO na trdo gorivo in ignis električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Horjak, Stritarjeva 6, Kranj. Ogled vsak dan ed 10. — 12. ure. 5319 Poeeni prodam več ženskih PLAŠCEV za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 5320 Prodam ŽREBETA, starega 8 mesecev, in PRAŠIČA, težkega 80 kg. Nomenj 9, Bo. hinj 5321 Prodam mlado KRAVO bo-hinjko. Kokrica 11, Kranj 5322 Prodajamo droban krompir za krmo v obratu v Bo-dovljah in na Visokem (pri Majerju) po 0.20 din za kg. Kmetijska zadruga SLOGA, KRANJ Prodam 300 kosov OPEKE za dirnnilke, okrog 10 mJ MARMORJA za tlak in toraco PESEK. Poljšica 4, Podnart 5323 Prodam dva PRAŠIČA po 80 kg težka. Milje 3, Šenčur 5324 Prodam navadno SLAMO-REZNICO. Strahinj 17, Naklo 5325 Kupim Kupim manjšo Iutzovo PEČ. Naslov v oglasnem oddelku 5326 Motorna vozila Nov MOPED T-12, prevoženih 1500 km, nujno prodam tudi na čdk. Ponudbe pošljite, Maček Franc, Javorje 17, Poljane nad Skofjo Loko 5327 Prodam FIAT 750, k t ni k 1961. Naslov v oglasr.ero oddelku 5328 Prodam nov MOPED M 2. Pangcriica 6, Golnik 5>25 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Mikuš Marjan, Zasavska c. 53, Kranj — Orehek 5330 Prodam ali zamenjam POL. TOVORNI AVTO IMV-kurir za osebnega. Maček Andrej, Šenčur 78 5331 Prodam skoraj nov MOPED veloseleks. Tatine 10, Preddvor 5332 Stanovanja Oddam skromno SOBICO. Naslov v oglasnem oddelku 5333 Dam nagrado 3000 N din kdor mi da enosobno ah dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 5334 Zamenjam novo enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Kranju, vseljivo v novembru, za, dvosobno tudi lahko staro prav tako v Kranju. Informacije vsak dan od 6. do 10. ure na telefon 22-764 5335 Prodam štirisobno STANOVANJE v Škofji Loki, Novi svet 3 z GARAŽO. Možna vselitev. Vsi ostali pogoji po dogovoru. Informacije dobite pri Strniši Andreju, Kranj, Tekstilna 16 vsak dan, tel. 21-744 5336 Zaposlitve Iščem upokojenko za varstvo 8 mesecev starega otroka. Tupaliče 5, Preddvor 5337 Za Švico iščemo ŠIVILJE, lahko priučene, govorimo slovensko, nemško in italijansko. Pišite na naslov Liezen-feld — Mozuchelli, 6817 Maro-ggia Ticino, Švica 5338 Obvestila Obveščam cenjene goste, da bo GOSTILNA NA LABORAH od 7. do 16. 11. 1968 zaprta. 5339 špecerizja ŽIVE POSTRVI dobite vedno v samopostrežbi ŠPECERIJA BLED Prešernova 76 BRALCI čestitajo Da bi omogočili čim širšem krogu bralcev našega časnika in drugim, da s tiskano besedo čestitajo sorodnikom, prijateljem in • ••••••• znancem tu in v tujini, smo vam rezervirali dokaj prostora v novoletni številki našega časnika. Prostor boste lahko kupili po zelo, prav za to priliko, ugodni ceni. čestitka za novo leto, ki vsebuje 15 besed in naj bi bila visoka 3 cm na kolono, pa bi stala samo 30 N din. Naročite jih pri našem zastopniku ali pa osebno do 25.12. 1968 na UPRAVI GLASA, KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1, OBČINSKA STAVBA, SOBA 110. Kino Kranj CENTER 6. novembra italij.—špan. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra itaJij.—špan. barv. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 16., 18. in 20. uri 8. novembra franc.—špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 16. in 18. uri, premiera amer. ban' filma GOSPOD IN LJUBEZEN ob 20. uri Kranj STORŽIČ 6. novembra franc. barv. CS film JAZ IN LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra franc.—špan. ban film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 16., 18. in 20. uri 8. novembra italij.—špan. ban-. CS film 10.000 DOLARJEV ZA UBOJ ob 16. uri, franc. barv. film JAZ IN LJUBEZEN ob 18. uri, franc. —šoan. ban. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 20. uri Stražišče SVOBODA 6. novembra franc.—špan. barv. CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU ob 19. uri Kamnik DOM 6. novembra italij.—špan. barv. CS bilm CEZAR BOR-GIJA ob 17. in 19. uri 7. novembra italij.—špan. barv. CS film CEZAR BOR-GIJA ob 17. iin 19. uri Kamnik DUPLICA 6. novembra nemški filđ SEDMA ŽRTEV i. novembra nemški film SEDMA ŽRTEV Škofja Loka SORA 6- novembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 18. in 20. uri 7. novembra angl.—amer. barv. CS film MODESTI BLAISE ob 20. uri 8. novembra angl.—arner' ban. CS film MODESTV BLAISE ob 18. in 20. uri Radovljica 6. novembra nemški barv. film VELIKA KACA ob IS-20. uri 7. novembra amer. barv. film M\ČEK DETEKTIV c* 20. uri 8. novembra amer. barv. CS flim PREGON BREZ MI". LOSTI ob 20. uri Jesenice RADIO 6. novembra franc. barv-CS fihn NE RAZBURJAJ^ SE 7. novembra amer. harv-film SAN FERNANDO 8. novembra amer. W* film ELDORADO Jesenice PLAVŽ 6. novembra amer. ban CS film SAN FERNANDO 7- novembra nemški CS film LETEČI ČUDEŽ 8. novembra nemški CS fi,lm LETEČI ČUDEŽ Dovje-Mojstrana c$ 7. novembra angl. baxV:.c deljah pa od 8. do 11. ure. J Za nakup se priporoča Mercator prodajaln3 v J Kranju. J :«:::»i;::::;;:::::::::::;;:::::::::::::::::::::::::sj!:ii:«s!"::!''"' A Jeseniški o d boj kar ji uspešni Jeseničani so v nedeljo odi-jph zadnjo tekmo v okviru zvezne lige. Tokrat so »gubili z 1:3 proti ekipi Bra-2 wHoče- poraz pa je bil pfzoezen zaradi pristranskega sojenja dveh mariborskih ^nikov. Kljub temu pora- 29 na startu ekip Za letošnje tekmovanje 7..Općinski namiznoteni-J »Ki se je prijavilo kar ek-'P, kar nedvomno ™stavija svojevrsten J*«* Ekipe bodo tek-Jovale v petih različnih stenah. Naslov prvaka E*ekipa Partizana iz J^Pclj, ki je tudi letos po-elL^akla izmed Si h kandidatov za (po°t£\eSt°- Največ ekip sled • 50 PriJavi'a na-V^rJa ^štva: Triglav, V0»Je in Zabnica. P. D. Namizni tenis Samo štiri ekipe in 16 igralcev ^ letošnjem sindikal-^ Prvenstvu Kranja v sZil^1 tenisu so na-16 irri!,Samo štin ekipe in ktt2cev-v kon- Pred c Je lagala Iskra PrWev?aVO'x ^ je biI v j«-« m četrte Cerklje. je Ph.SairiI)čni konkurenci (Sava! "aJbol^i Novak 2aseH»i' ^m8° mesto je ^£el Trčak (Iskra) in Je Antobjč (Iskra). P. D. Rokomet ^boljša .Preddvor >n osnovna šo'a Lucijan Seljak kljiS?kl° sob°to so za-stva K cnskl del Prven. PionirvlUdi i Pionirji in metni i- obcinski roko-ske», gl- Naplov jesen-^irjih Prvaka Je Pri pio- SSklt^ pri ne gal? Pa ekipa osnov. StražirčaLucijan ***** yL ■ti ^ ^'ati zadnjega kola Prešo J'i: 0S France I«:«, oŠ :c.0s Predoslje 0§' p , S;mon Jenko : 5? lJ.,n?Ijak : 0S Š^ FranCr Pion"'ke: OS rcdtfv Prešeren or 7:6. Oš D. Hiuncr zu pa so Jeseničani po prvem delu prvenstva zasedli tretje do četrto mesto in imajo samo dve točki manj kot vodeči Fužinar. To je nedvomno lep uspeh zlasti še, ker prvič nastopajo v zvezni konkurenci. V letošnji sezoni pa so bile uspešne tudi odbojkarice Jesenic. Ob zaključku slovenskega prvenstva so zasedle tretje mesto. To je vsekaikor lep dosežek za povsem pomlajeno ekipo, ki bo z resnim delom že čez nekaj let lahko posegla v sam vrh slovenske odbojke. Poleg teh dveh ekip pa redno tekmuje v radovljiško-je-seniški ligi še moška mladinska ekipa. Ta ekipa trenira pod vodstvom Mitje Bogataja in ima vse možnosti, da bo prihodnje leto na slovenskih turnirjih dosegla kakšen pomembnejši uspeh. Z. Felc Šport v kratkem Nogomet — V nedeljskem kolu je kranjski Triglav spet doživel poraz. Tokrat ga je premagal železničar v Mariboru s 3:1 (1:0). V drugi republiški ligi pa so gorenjski predstavniki igrali takole: Kranj : Tabor 2:1 (1:0), Izola : LTH 1:0 (0:0), Sava : Kamnik 2:1 (0:0). Rokomet — V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo v republiški ligi. Odlične roko-metašice Partizana iz Selc so osvojile naslov jesenskega prvaka. Zaradi treh zaporednih zmag v zadnjih kolih pa so tudi Kranjčanke zavzele solidno sedmo mesto. V moški konkurenci pa je Tržič ob koncu jesenskega dela prvenstva pristal na petem mestu. Kegljanje — Na državnem prvenstvu posameznikov, ki je bilo pred dnevi v Pulju, se je z Gorenjske najbolje uvrstil Kranjčan Jože Turk, kj je zasedel drugo mesto. Odličen j« bil tudi Jeseničan Šlibar, ki je zasedel četrto mesto. Športne prireditve za 100 - letnico železarne Na Jesenicah se pripravljajo na praznovanje železarne, ki bo prihodnje leto. V ta namen je tudi občinska zveza za telesno kulturo pripravila predlog za okvirni program športnih prireditev. S svojimi osnovnimi organizacijami bo prispevala svoj delež in tako omogočila dostojno in slavnostno počastitev tega visokega jubileja. Zaradi težke finančne situacije v železarni, naj bi se organizirale množične in kvalitetne prireditve v okviru osnovne dejavnosti športnih organizacij. To pomeni, da se predvideva okvirni pregram, ki je že delno financiran od žirše družbene skupnosti. Realizacija te zamisli ima prednost v tem, da angažira manj finančnih sredstev, razen tistega zneska, ki odpade na delno pokritje organizacijskih stroškov in za stimulacijo najbolj uspele športne prireditve in športnih delavcev. Celotni program praznovanja je razdeljen na tri obdobja. V mesecu maju naj bi se v tednu mladosti organiziral množični telovadni na- stop šolskih športnih društev in TVD Partizan. Ta prireditev bi bila hkrati tudi manifestacija množične telesne kulture v občini, organizirana s povorko cd železarne do športnega parka. Okoli 1 .avgusta, ko se praznuje tudi občinski praznik, pa naj bi bila športna tekmovanja, ki jih organizirajo osnovne organizacije, ki se bavi jo s tekmovalnim športom v naslednjih panogah: odbojka, košarka, nogomet, rokomet, namizni tenis, balinanje, lahka atletika, kegljanje, judo in boks. Te prireditve bi bile enkratno ali v obliki turnirjev. V okvir prireditev se lahko predvidevajo medobraina tekmovanja v športni rekreaciji in športne igre slovenskih železarn. S tem predlogom pa bi morala razmisliti komisija za športno rekreacijo v Železarni, ker vpada v čas letnih dopustov. Zimske športne prireditve ne bi prišle v pešcev v sezoni 1968 69 in naj bi v občinskem merilu manifestirale množičnost smučarskega športa. Šolska športna društva bi tekmovala v vseh disciplinah v neposredni bližini Jesenic. Spet naj bi bila povorka izpred železarne skozi Jesenice do kraja tekmovanja. Vrhunske zimske prireditve pa bi bile organizirane v okviru finančnih možnosti. Z. Felc »••••••••••••••••••• VSEBINSKO * BOGATEJŠA • 4 1969 Velik uspeh Jeseničank Na drugem republiškem namiznoteniškem turnirju za člane in članice, ki je bil v soboto in nedeljo v Kranju, so imele v ženski konkurenci največ uspeha mlade Jeseničan ke. Zmagale so v ekipni konkurenci, ko so v finalu odpravile ljubljansko Olimpi-jo s 5:4. V posamični konkurenci je bila najboljša Pavličeva. Tudi v ženskih dvojicah je prvo mesto pripadlo Jesenicam. Zmagal je par Krajzelj — Pavlic. Kranjske igralke so se tokrat slabše uvrstile, v polfinale se je pla. sirala le Zerovnikova, ki pa je gladko izgubila z Ljubljančanko Jelerjevo. V moški konkurenci gorenjski predstavniki niso imeli uspeha. V posamični konkurenci se ni uvrstil niti eden med osem najboljših. V ekipni konkurenci pa je Triglav izgubil v polfinalu z Ljubljano 1:5. Ekipa Kranja Se je uvrstila v četrtfinale, vendar je izgubila z Mursko Soboto s 3:5. J. J. naj najde mesto v vsakem SLOVENSKEM DOMU V petek občni zbor SK Triglav Državni prvaki - a brez sredstev V dvorani skupščine občine Kranj bo v petek, 8. novembra, ob 18.30 redni letni občni zbor kranjskih smučarjev, ki so združeni v SK Triglav. Minula se/.ona je bila kljub težkim delovnim pogojem zelo uspešna. Po točkovnem ocenjevanju smučarske zveze Jugoslavijo po posameznih panogah so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka skakalci in tekači, medtem ko so alpinci zavzeli nekolika slabše mesto. Ta velik uspeh pa je nedvomno rezultat izrednega prizadevanja tekmovalcev in trenerjev, ki praktično vadijo skozi vse leto. To je nedvomno največji uspeh od obstoja smučarskega kluba Triglav. Ko bodo kranjski smučarji na petkovi konferenci po eni strani ugotavljali lep napredek v kvaliteti, kakršnega ni dosegel v letu 1968 noben klub v ŠD Triglav, pa leži pred tem smučarskim kolektivom veliko vprašanje, kako naprej, ker so že nekaj časa brez sredstev in z negotovostjo pričakujejo nove sezone. Smučarski špo'rt v Kranju kljub sklepu skupščine občine Kranj še vedno ni prioritetni šport in bo nujno treba še letos rešiti to vprašanje, zlasti glede enakopravnosti v primerjavi z drugima dvema prioritetnima panogama. J. Javornik vi fiiiiiirfiiiiiiiiiiiinf!ifniisii(iJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiifiiiii]iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii!T|^ Najboljši športnik Gorenjske 1968 S Športno leto 1968 se polagoma nagiba h koncu. Šport- E E niki so praktično absolvirali že vsa važnejša tekmova- I E nja, med katerimi pa sta bili nedvomno najvažnejši: E E zimska olimpiada v Grenoblu in letna v Mexiku. Kot E E vsako leto boste tudi letos bralci izbrali najboljšesa E = gorenjskega športnika. Ob dnevu republike pa bomo E E objavili izid, kdo je najboljši športnik Gorenjske v letu E E 1968. Vabimo vas, da nam s svojimi predlogi tudi letos E = že trinajstič zapored pomagate sestaviti deseterico = E najuspešnejših športnikov oziroma športnic in hkrati E E zmagovalca, ki mu bo naše uredništvo kot najboljšemu E E športniku Gorenjske v letošnjem letu izročilo prehodni E E pokal. S V naslednjih petih številkah Glasa bomo objavili gla- E E sovalni kupon, vi ga pa čimprej izpolnite in ga pošljite E E v uredništvo. Predlog deseterice najboljših športnikov E E Gorenjske bomo sprejemali do 24. novembra letos. E Letos torej že trinajstič izbiramo najboljšega šport- E E nika Gorenjske. Za ilustracijo navajamo še dosedanje =. S zmagovalce: E 1 Leta I I 1956 Barbara Koneilja (PK Triglav) I 1937 Vlado Brinovec (PK Triglav) = 1958 Janez Kocmur (PK Triglav) E 1959 Vlado Krlnovec (PK Triglav) E 1960 Janez Kocmur (PK Triglav) E 1961 Marjan Pečar (SD Mojstrana) 1 19»2 Janez Teran (NTK Triglav) I 1983 Peter Lakota (SD Jesenice) § 1964 Peter Lakota (ŠD Jesenice) d E 1965 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice) I 1966 Albin Felc (HK Jesenice) E 1967 Lidija Svarc (PK Triglav) 1 I 1968 ? ■ E Kdo bo torej najboljši letos? Vi, bralci, boste izbrali ?| E upajmo najboljšega, res tistega, ki resnično zasluži naj- E E višji naslov. Tacllitlllll**lllli IJIIIIIIIIIEIIIItlllltllIIIIlliilt3llllllllllllltlllll£l{llillilllItftU41IllltitlflAlIlLUCaJA«««!««^ Redni pregled gum Prihodnji teden se bo na Gorenjskem začela akcija pregledovanja gum na vozilih, ki vozijo v javnem prometu kakor tudi na vseh pri- vatnih vozilih. Težj! vozni pogoji, ki nastopajo z jesenjo in zimo, zahtevajo ne samo od voznika večjo previdnost, pač pa tudi, da je vozilo sa- iLIIIIIIIIIflEIIIIIIflII!IIIllIIIIIlIItIIIIIi;i!IIIII!IIIIIIIIlllllllIll1IIIIIllllipittlMIIIIIIIIlllltllIIIIIIllIIIIllIIL I Kaj se je zgodilo I j z Avstrijcema? | Če se bo vreme izboljšalo, bodo naši gorski reševalci g ■ v nedeljo nadaljevali z iskanjem zakoncev Stix. Tako so S s se dogovorili reševalci, potem ko je tridnevno neuspeš- e 9 no iskanje prekinilo slabo vreme. Iz megle je začelo S S pršiti in vidljivost se je zelo zmanjšala. V nedeljo bodo 9 e preiskali področja, ki jih še niso, razen tega pa name- e e ravajo še enkrat pregledati teren, tudi tam, kjer so e e že iskali. e Za sedaj lahko le ugibamo, kaj se je zgodilo z za- e e koncema Stix. Ali gre za nesrečo, samomor ali kaj dru- e e gega? Slabo oblečena in s skromno malico najbrž nista s e nameravala daleč. Nista bila planinca in nihče ne ve, e e koliko sta poznala gore. e Njun rdeči avtomobil je že nekaj dni stal pred Alja- e s ževim domom v Vratih, ko so se domislili, da se jima je M e kaj zgodilo. Prišlo je tudi poročilo avstrijske policije e e z Dunaja, da oba zakonca pogrešajo. Robert Stix je e s elektro inženir, star 45 let, njegova žena Elfriede pa je e e stara 39 let in ni zaposlena. Imata dva otroka v staro- S e sti 14 in 15 let. Avstrijska policija je tudi sporočila, da e s je bila Elfrieda Stix pred kratkim operirana in ni bila e j| sposobna kakih večjih vzponov v gorah. Kuharica iz Aljaževega doma se ju spominja, ker = s sta prišla k njej v kuhinjo po malico. Dejala sta, da sta e e namenjena v triglavsko pogorje. Vzela sta dve suhi s e klobasi, nekaj zaseke in kruh. Kuharica Oblak Milka e e se spominja, da je bila žena precej lažje oblečena kot e e njen mož in da je bila videti precej nervozna. Sporni- e e nja se še, da je žena, potem ko sta se že odpravila, pri- E e tekla nazaj do avtomobila in vzela rokavice. Nato sta e e odšla in se nista več vrnila. Tiste dni okoli dvajsetega e e je bila lepo vreme. V Aljaževem domu je bilo okoli e e trideset turistov, večinoma mladih. Nihče od njih, vsaj e e za sedaj še ni povedal karkoli o tem, da bi videl izgi- = e nula Avstrijca. e Vse dosedanje iskanje je bilo zaman. Okoli štiride- s e set naših in avstrijskih reševalcev je v petek, soboto in e e nedeljo pregledalo stene nad dolino Vrat, dolino Krme, e s Velo polje, Komno ter Dolino sedmerih triglavskih je- e e zer. Nadalje so pregledali Vršič, Prisojnik in Razor, Kr- e e niče in Kriško steno, Kriške pode, Rušje in drugod. Pre- e e gledali so tudi dolino Trente. Iskanje je bilo brez E e uspeha. e Malo je možnosti, da sta zakonca Stix še živa. V sla- e e bi opremi nista mogla iti v slabem vremenu posebno e e daleč. Daleč po vsej verjetnosti tudi nista nameravala. e s Malica, ki sta jo vzela v domu, bi zadostovala mogoče s e za en dan. Vse planinske koče so zdaj že zaprte, le dom e e na Kredarici je še odprt, vendar se tja nista zatekla. Da e s nista nameravala daleč, kaže tudi to, da sta v avto- E e mobilu pustila vse dokumente, denar in oblačila. e Gorski reševalci — okoli trideset do štirideset se jih e e bo v nedeljo spet napotilo v triglavsko pogorje — bodo e e še enkrat poskušali razjasniti nenavadno izginotje ne- e e srečnega para. e L. M. 7iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifisiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiJiiiiiiifiiiii.7~ Nov program z 80 let i plesi glasbeniki v starih pastirskih oblekah, pa tudi sami člani folklorno .skupine rodno nastopajo v gorenjskih nošah. V svojem programu imajo vse gorenjske plese pa tudi koroške. Sedaj pripravljajo oziroma bodo v svoj program vključili tudi stare plese izpod Kamniških planin, ki so jih v kamniški okolici plesali prod okoli 80 leti, vlg V okviru turističnega društva Kamniška Bistrica že nekaj časa deluje folklorna skupina. Člani te folklorne skupine so znani v vsej kamniški občini. Vsako leto sodelujejo na tradicionalnem dnevu narodne noše v Kamniku in na pastirskem prazniku na Veliki planini. Kjerkoli so bistriški folkloristi nastopaili, so bili največ zanimanja deležni njihovi mo pripravljeno na slabšo cesto. Številni vozniki pa radi pozabljajo, kar se je pokazalo že v vseh dosedanjih akcijah, prav na gume. Vozijo z gladkimi gumami, ki lahko na mokrih cestah povzroče nesrečo. Gume morajo imeti dober profil — kot temu pravimo — ali pa jih moramo jeseni zamenjati z zimskimi. V akciji, ki se bo začela drugi teden in bo trajala dlje časa, bodo delavci milice izločali iz prometa vsa vozila, ki ne bodo imela primernih gum. Temu bodo seveda sledili še drugi ukrepi. Avtobuse in druga vozila javnega prometa bedo pregledovali na avtobusnih postajah in postajališčih, posebna ekipa pa tudi v garažah in avto-parkih. Osebna vozila pa bodo seveda ustavljali kar na cestah. V tej akciji bodo pregledali vsa javna transportna vozila na Gorenjskem, osebna vozila pa toliko, kolikor jih boclo zajeli v posameznih naključnih poskusih. Obenem pa bodo v tej akciji pregledovali tudi svetlobna telesa na vozilih. Z daljšo nočjo, pojavljanjem megle in podobnimi znaki jeseni, imajo svetlobna telesa v tem času seveda pomembno vlogo v javnem prometu. Opozorilo voznikom Jesen je brez dvoma letni čas, ki zahteva od voznikov veliko večjo pazljivost na cesti. Vse od pomladi sem so bili vozniki motornih vozil navajeni na hitrejšo vožnja kot pa bi bila z nastopom jeseni priporočljiva. Na cesti se namreč pojavijo ovire, ki jih poleti na cestah ni. Pri tem je mišljena poledica ali kak drug pojav, značilen za ta letni čas. Za voznike je lokalen pojav poledice ali zasnežene ceste bolj nevaren kot pa, če je ta pojav splošen. Vlomne tatvine Med 20. in 30. oktobrom je neznanec vlomil v vikend hišico dr. Marje Boršnikove na Drulovki. Vlomilec je prišel v notranjost hiše tako, da je na malem oknu prežagal železne križe. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša okoli 800 N din. V petek, 1. novembra, je neznanec vlomil v montažno hišo last Staneta Jereba iz Hlebe pri Begunjah. Vlomilec je izkoristil odsotnost družine, ki je bila na grobovih svojcev v Zireh in Starem gradu. Vlomilce je razrezal steklo na oknu in tako prišel v hišo. V .spalnici je našel 8000 N din in si jih prilastil. Nesreče zadnjih dni V sredo, 30. oktobra, se je zgodaj zjutraj na cesti drugega reda v Lahovčah zaletel v vprego brez luči mopedist Anton Zorman. Pri trčenju se je Zorman hudo ranil. Na cesti prvega reda med Naklom in Bistrico je v sredo, 30. oktobra popoldne nenadoma skočila na cesto srna in se zaletela v osebni avtomobil, ki ga je vozila Katarina Mihajlovič z Jesenic. Voznica se je prestrašila, močno zavrla, tako da se je avtomobil prevrnil. Pri tem sta se voznica in soprog huje ranila in so ju odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na avtomobilu je za 10.000 N din škode. V četrtek zvečer se je pri vasi Milje prevrnil na njivo osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Žagar iz Kranja. Nesreča se je pripetila zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti voznika, ki je v ovinku izgubil oblast nad vozilom. V nesreči se ni nihče ranil, škode na avtomobilu pa je za 15.000 N din. V četrtek zvečer sta na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiču v levem nepreglednem ovinku trčila motorist Ludvik Štamberger in mopedist Anton Lupše. Nesreča se je pripetila, ker je mopedist vozil prehitro in v ovinku tudi po levi strani ceste. Pri trčenju je bil Anton Lupše huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na Titovi cesibi pri gimnaziji na Jesenicah je v četrtek zvečer osebni avtomobil, ki ga je vozil ing. Franc Gaser, zadel Bena Mencingerja, ki je nenadoma stekel čes prehod za pešce. V nesreči je bil pešec huje ranjen. V soboto ob eni uri zjutraj je na cesti drugega reda v vasi Studeno zaneslo pod cesto osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Bogataj iz Češnji-ce. Nesreča se je pripetila, ko je vozilo zaradi prevelike hitrosti v ovinku zaneslo s ceste in se prevrnilo. Voznika so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 2500 N din. V soboto, 2. novembra, ob enajstih depodne se je pripetila prometna nesreča na Trgu revolucije v Kranju. Avtobus, ki ga je vozi! Stane Tavčar, je že vozil na avtobusno postajo, ko Je nenadoma stopi 1 na prehod za pešce dovetnajsMotnj Jože Stopfer. Avtobus je fantu zapeljal čez nogo in mu jo hudo ranil. Iftega dne popoldne je pri gostilni Marinšek v Naklem Grahek Anton z motornim kolesom /NI Stanka Tnma-zina, roj. 1917, s Police, ki je 37 metrov pred prehodom za pešec šel čez cesto. Pri padcu je bil Tomazin huje ranjen, motorist pa laže. Okoli osme ure zvoeor se je v soboto na cesti tretjega reda v vasi Gaberk pri Škofji Loki prevrnil osebni avtomobili, ki ga je vozi? Peter Poschrl i/ Ljubljane. Nesreća se jepri_ polila, ko je vozilo v ostrem ovinku zaradi neprimerne hi- trosti zaneslo s ceste, tako da se je prevrnil po bregu okoli 8 metiov globoko. Pri tem se je voznik hudo ranil, ranjena pa sta bila tudi njegova žena Tatjana in njun petletni otrok. Vse tri so odpeljali V ljubljansko bolnišnico. V nedeljo popoldne sta na cesti tretjega reda Radovljica —Nova vas trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Boško Pavič, in pa voznik motornega kolesa Ramo Dizdarević. Nesreča se je pripetila, ko je avtomobil zaprl pot motoristu. Pri padcu se je sopotnik na motornem kolesu huje ranil, medtem ko je bil voznik laže. Škode na vozilih je z* okoli 8000 N din. Na železniškem prelazu V Godešiču se je v nedeljo okoli dvajsete ure prevrnil osebni avtomobil, ki ga je vozil dvajsetletni Janez Hojs iz Ljubljane brez vozniškega dovoljenja. Nesreča se je pripetila, 'ko je avtomobil zaradi prevelike hitrosti za vozil ob betonski drog prek železni-ških'tirov in se tam prevrnil-Pri tem je bil sopotnik v avtomobilu Jernej Benedičič huje ranjen. Škode na avtomobilu je za okoli 5000 N din. V zadnji številki našega st- nika smo pisali, da je pose niku iz Zgornjega Bitnje nfl njegovi njivi zrasla nenav* dno velika krmilna buča. Kaže, da tod tovrstne zanimiv* sti niso redke. Naš [otorepo*' *er je namreč minuli tedf Prav tako v Zgornjem Bitnfl Pri posestniku Valentinu Križaju slikal šest in pol kilo%r» raa težko krmilno repo. ~ Foto: F. Perdan