naselja na Poljskem. Navesti je treba še nekatere druge referate o te j pro­ blem atiki: S. M i r i c : Vpliv današnje km etijske proizvodnje na zm anjšanje agrarnega prebivalstva, M. P a n o v : P rim erjava demografskih elementov med področji depopulacije in področji em igracije (na prim erih SR Makedo­ nije, P. K i r o s k i : M akedonska mesta kot doselitvena žarišča, V. R u - d i č : Problem i urbanizacije P rokuplja glede na doseljevanje prebivalstva; D. D a b i č : Pomen prom etne in frastruk tu re pri urbanizaciji vaškega preb i­ valstva SR Srbije, B. S. H o r e v : Prostorska diferenciacija mestnega okolja in demografski procesi, Q. L l e s h i : Prostorski odraz povojne urbanizacije Kosova; o povojni dinam iki rasti števila prebivalstva v mestih SAP Kosovo je poročal E. D u k a g j i n i , medtem ko je J. M a r k o v i č referiral a) o ekstrem nih prim erih populacijske rasti in depopulacije v naseljih Jugosla­ vije v letih 1961—1971 in b) o dinam iki rasti števila prebivalstva v obmejnih mestih Jugoslavije. Posebna tem a je bila posvečena kartografskem u prikazovanju prebival­ stvenih pojavov in njihovih procesov. O tem so poročali: S. N i k o l i č : Vpliv različnih metod kartografskega ponazarjan ja na stopnjo generalizacije k a rt o prebivalstvu; L. S r e t e n o v i č je predstavil metodologijo kartiran ja gostote obljudenosti, medtem ko je M. M i š k o v i č spregovoril o idejnem pro jek tu A tlasa prebivalstva v SR BiH. To poročilo smem skleniti z naslednjim i spoznanji. Letošnje ohridsko posvetovanje o prebivalstvu Jugoslavije je bilo doslej največja tovrstna stro­ kovna m anifestacija p ri nas. Na simpoziju je prišlo do široke in kritične izm enjave rezultatov raziskovanj z najrazličnejših področij prebivalstvene problem atike. P ri tem velja še posebej poudariti, da je bila vloga geografov v raziskovanju prebivalstvenih struk tu r in njihovih procesov izredno po­ membna, k a r se je navsezadnje pokazalo tudi v deležu njihove zastopanosti bodisi med referenti bodisi med udeleženci simpozija. P rav tako ne moremo mimo spoznanja, da sta bila ves čas posvetovanja delež in aktivnost mladih raziskovalcev, k i se ukvarja jo s prebivalstveno problem atiko, izredno vidni in močno prisotni. V tem je najbrže tudi (zadostno) zagotovilo, da veda o prebivalstvu kot celoti ali pa v posameznih strokah, ki se ukvarja jo s p ro­ učevanjem njegovih pojavnih oblik in procesov, ne bo stagnirala, temveč da bo stopala vzporedno z napredkom v drugih deželah. Vsekakor pa nam je ohridski simpozij o prebivalstvu nudil zanimiv vpogled v prebivalstveno problem atiko Jugoslavije in v stan je te r razvitost znanstvenih disciplin, ki se ukvarja jo s tovrstnim i proučevanji. Milan Natek Poročilo o delu geografskega društva (Poročilo predsednika UO GDS za obdobje od 21. aprila 1972 do 6. oktobra 1973 na zborovanju v Rogaški Slatini) Petdeset let uspešnega dela slovenskih geografov, organiziranega v okviru posameznih geografskih institucij in geografskega društva, k i smo ga obeležili lani, je pripeljalo našo stroko do pomembnega mesta v naši strokovni in družbeni sferi. G eografija se je zlasti v zadnjih letih močno okrepila na znanstvenem področju in postala aktivni činitelj na številnih področjih druž­ benega življenja. Geografske prireditve v jubilejnem letu so to spoznanje še potrdile; na geografskem simpoziju o severovzhodni Sloveniji v Mariboru in na simpoziju o socialno-gcografskih aspektih socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinam i v L jubljani smo predstavili geografsko raziskovalno delo zadnjih desetih let. Petdesetletnica je zavezala slovenske geografe, da v bodoče dosežemo še večje delovne uspehe in da se še aktivneje vključim o v razvoj naše samo­ upravne skupnosti. O rganizirano povezovanje in delovanje v okviru društva in institucij je prav v zadnjem letu našlo vso podporo tudi pri Republiški konferenci SZDL. Republiška konferenca želi prav s pomočjo društev okrepiti vpliv posameznikov na oblikovanje, sprejem anje in uresničevanje različnih družbenih nalog. Zlasti geografija, ki že po svoji vsebini sodi med najbolj družbeno angažirane stroke, mora na jti v tem okviru svoje mesto. Namen Republiške konference pa ni samo reševanje učinkovitejšega vključevanja društev v družbeno življenje, temveč tudi iskanje poti za izgraditev takega sistema financiranja dejavnosti organizacij, ki bo najbolj ustrezal stopnji ekonomskega in družbenega razvoja Slovenije in ki jim bo omogočal redno izpolnjevanje zastavljenih nalog. To je v veliki m eri odvisno od nastavitve profesionalnih kadrov v društvih in od ustreznega družbenega vrednotenja delavcev na tem področju. Kakor v vseh zadnjih petdesetih letih, tudi v zadnjem letu aktivnost geografov ni bila om ejena z društvenim delovanjem, temveč je doživela velik razmah v znanstvenih in pedagoških ustanovah te r v planerskih, turističnih in nekaterih drugih organizacijah. Geografsko društvo je kot edina strokovna znanstvena organizacija na področju geografije opravljalo v tej široki dejav­ nosti koordinacijsko vlogo. To so dokazale konkretne akcije ob sestavi učnih načrtov za osnovne šole in gimnazije, aktivna vloga slovenskih geografov pri reorganizaciji Zveze geografskih institucij Jugoslavije v smeri decentraliza­ cije in dem okratizacije njenega delovanja, obravnava dolgoročnega razisko­ valnega načrta za geografijo na zboru raziskovalcev —• geografov in reševanje številnih drugih problemov; med temi bi želel nekatere posebej prikazati. Število geografov na visokih in višjih šolah (Oddelek za geografijo FF, PA v M ariboru in PA v L jubljani) te r v geografskih znanstvenih ustanovah (IGU, Geografski inštitut SAZU, Inštitu t za raziskovanje krasa pri SAZU), se je povzpelo na 35. To je doslej največje število, katerem u lahko še dodamo doslej največje število zaposlenih v urbanističnih ustanovah (9) in 22 geo­ grafov v ostalih raziskovalnih zavodih in ustanovah širšega družbenega po­ mena (Hidrometeorološki zavod, Geodetski zavod, Zavod SRS za statistiko. Zavod za šolstvo). Razmah znanstvenega in raziskovalnega dela je pospešil publicistično dejavnost. Izšlo je sedem periodičnih publikacij, pet knjig, tro je skript, dva učbenika, dva atlasa in deset k a rt v regionalno-planskem atlasu Slovenije. Slovenski geografi so objavili v domačem tisku 55 razprav in 16 razprav v tujini. O branjeni sta bili ena disertacija in ena m agistratura. Ta bogata publicistična dejavnost je predvsem posledica ugodnejšega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti, k a r je omogočilo boljšo organizacijo dela in večje število znanstvenih in tehničnih sodelavcev. V tem letu so geografske raziskovalne institucije delale na petdesetih raziskovalnih nalogah. Sistem financiranja raziskovalne dejavnosti podpira večletne te­ m eljne naloge širšega pomena. Takšne naloge IGU so Nacionalni atlas Slo­ venije, proučevanje območij z narodnostno mešanim prebivalstvom v Sloveniji in v sosednjih državah, raziskave o slovenskih delavcih na začasnem delu v tujini, o regionalnih problem ih prebivalstva v Sloveniji, urbanizaciji in o regionalnem proučevanju Alp, Panonske nižine, severnega Jadrana in Jugo­ slavije. V Geografskem inštitutu SAZU so tem eljne raziskovalne naloge: raziskava kvartarn ih sedimentov in poplavnih območij v Sloveniji te r redna opazovanja naravnih katastrof. Na oddelku za geografijo FF so se lotili na­ loge kvantitativna prirodnogeografska regionalizacija Slovenije. Večina so­ delavcev oddelka za geografijo FF sodeluje tudi v raziskovalnem program u geografskih raziskovalnih institucij. Težišče raziskav geografov v Inštitutu za raziskovanje k rasa SAZU v Postojni so kraške podzemne vode, kompleksne raziskave Cerkniške kotline in izdelava speleološke karte Slovenije. Rezultate raziskovalnega dela so slovenski geografi posredovali javnosti z referati na prireditvah doma in v tujini. Skupaj je bilo predstavljenih 74 referatov, od tega 41 na prireditvah v Sloveniji, 24 v Jugoslaviji in 9 v inozemstvu. Posebej pa je treba zabeležiti pet uspelih geografskih akcij v Sloveniji: 1. N adaljevanje posveta o geografskih imenih v L jubljan i; 2. Posvetovanje o krašk i term inologiji v L jubljan i; 3. Geografski simpozij o severovzhodni Sloveniji v M ariboru; 4. Srečanje slovenskih in italijanskih geografov v Murski Soboti; 5. Simpozij o socialnogeografskih aspektih socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinam i v Ljubljani. Slovenski geografi so se udeležili še simpozija o geografiji prebivalstva v Ohridu, simpozija o problemih agrarnih naselij in km etijske proizvodnje v Ohridu, kongresa jugoslovanskih geografov v Sarajevu, simpozija o varstvu okolja ob skupščini Srpskega geografskega društva v Beogradu, simpozija o šolski geografiji v Sremskih Karlovcih, srečanja slovenskih in italijanskih geografov v Pordenonnu v Italiji, M ednarodnega geografskega kongresa v M ontrealu, M ednarodnega speleološkega kongresa v Olomoucu, kongresa bol­ garskih geografov in kongresa italijanskih geografov. Slovenski geografi so imeli šest predavanj na univerzah v Miinchenu, Trstu, Salzburgu, Hannovru in Kielu. K ar 12 geografov je bilo na strokovnem izpopolnjevanju v Angliji, v ZR Nemčiji, Franciji, na Madžarskem, Danskem, Švedskem in v ČSSR. Sodelovanje slovenskih geografov z drugimi geografi in geografskimi ustanovami je zlasti bilo tesno ob obiskih študentskih ekskurzij. Naši geo­ grafi so vodili po Sloveniji ekskurzijo Porabskih Slovencev, dvakrat ekskur­ zijo študentov in profesorjev iz Amsterdama, ekskurzije študentov in profe­ sorjev iz Stuttgarta, Leuwena, Hannovra in Regensburga. Ob teh ekskurzijah so imeli pet posebnih predavanj. Posebno pozornost je IGU posvetil m atu­ rantskim strokovnim ekskurzijam zam ejskih Slovencev po Jugoslaviji, katere je financiral republiški izvršni svet. v zadnjem letu so vodili po dvakrat ekskurzije slovenskih m aturantov iz Celovca, slovenskih m aturantov iz Italije in slovenskih osmošolcev iz Trsta. Geografi so sodelovali tudi p ri podiplomskem študiju na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Tudi na šolah zaposleni geografi so v zadnjih letih močno povečali svojo dejavnost zlasti p ri perm anentnem izobraževanju. Po dolgem času je bil na T rebiji feb ruarja 1973 sem inar za učitelje geografije strokovnih in poklicnih šol. A prila 1973 je bil v L jubljani sem inar o skupinski dinamiki in skupin­ skem pouku pri geografiji za osnovne šole. M aja 1973 je bil v L jubljani semi­ nar o m arksistični idejnosti p ri pouku geografije za učitelje srednjih šol in v K ranju sem inar za vodje hospitacijskih oddelkov za geografijo. P ri vseh teh prireditvah so sodelovali člani GD in m arsikdaj tudi društvo, ki si je te naloge zastavilo v svojem akcijskem program u pred dobrim letom. Na osnovi dosedanjih izkušenj si je novi upravni odbor začrtal naslednje naloge: decentralizirati dejavnost organov in komisij, vključiti čim več geo­ grafov, ki niso zaposleni v znanstvenih in pedagoških institucijah, v društveno delo, poživiti delo obstoječih aktivov in ustanoviti aktive tam, k je r so že bili in so prenehali delovati ali pa so zanje ugodni pogoji, navezati tesne stike s slovenskimi geografi v zamejstvu in jih vključiti v naše delo ter organizi­ rati 9. zborovanje slovenskih geografov. D ecentralizacija se je nanašala predvsem na obe sekciji: sekcijo za geo­ grafski pouk in znanstveno sekcijo. Obe sta se povsem samostojno konsti­ tu irali in sestavili program dela te r predložili upravnem u odboru plan po­ trebnih sredstev za realizacijo zastavljenih nalog. Zaradi objektivnih težav v obe sekciji ni bilo mogoče vključiti večjega števila članov izven L jubljane. Sekcija za geografski pouk je delovala v štirih kom isijah: v komisiji za osnovne šole, kom isiji za gimnazije, kom isiji za poklicne in tehniške šole in kom isiji za učna sredstva in učila. Sekcija je zasnovala obsežen program dela: 1. sodelovati p ri izdelavi in obravnavanju redigiranega učnega načrta za osnovno šolo; 2. sodelovati p ri pripravi in obravnavanju novega učnega načrta za gim­ nazije; 3. sodelovati p ri izdelavi in obravnavanju novega učnega načrta za po­ klicne in tehniške šole; 4. sodelovati pri program iranju in koncipiranju novih učbenikov in učnih sredstev za osnovne in srednje šole; 5. sodelovati z zavodom za šolstvo SRS pri program iranju in organiziranju strokovnega izpopolnjevanja učiteljev geografije v osnovnih in srednjih šolah; 6. sodelovati z zavodom za šolstvo SRS pri uvajan ju program iranih sek­ venc v geografiji na osnovni šoli; 7. sodelovati z zavodom za šolstvo SRS pri ustanovitvi didaktičnega centra na osnovni šoli Valentin Vodnik v L jubljani; 8. organizirati posvet o idejnih izhodiščih geografskega pouka; 9. analizirati pouk geografije na tehniških in poklicnih šolah in 10. sodelovati p ri organizaciji in izvedbi zborovanja geografov v Ro­ gaški Slatini. Iz program a dela je razvidno, da se je sekcija usm erila predvsem k uspo­ sab ljan ju geografskega pouka in k usposabljanju učiteljev geografije za odgo­ vorne naloge, ki jih prinaša m odernizacija geografskega pouka. V skladu s tem je sekcija tesno sodelovala z oddelkom za geografijo FF, obema pedago­ škima akadem ijam a in z zavodom za šolstvo SRS. N ekatere izmed naštetih nalog so dolgoročne in jih zato v enem letu ni bilo mogoče v celoti izpolniti, vse kratkoročne naloge pa so bile s prizadevanjem članov sekcije izpolnjene. Sekcija je intenzivno sodelovala pri izdelavi novih učnih načrtov za geo­ grafijo na osnovnih šolah in gimnazijah in prispevala k oblikovanju novega koncepta geografskega pouka. Člani sekcije so delovali v komisijah, k i jih je postavil zavod za šolstvo SRS; dr. Jakob Medved pa je bil predsednik komisij za učne načrte geografije za osnovne šole in gimnazije. Pomemben je bil tudi prispevek sekcije pri organizaciji strokovnega izpopolnjevanja učiteljev geo­ grafije. Sekcija je dala ljub ljansk i organizacijski enoti zavoda za šolstvo SRS pobudo, da organizira hospitacijske nastope, na katerih naj bi se učitelji se­ znanili z realizacijo tistih učnih enot, ki jih prinaša nova koncepcija učnega načrta za osnovne šole. Člani sekcije so sodelovali tudi na aktivih učiteljev geografije na gimnazijah. Sekcija je p ripravila program za zbor geografov v Rogaški Slatini o problem atiki geografskega pouka, ki je obravnaval sodobne učne oblike in metode. Člani sekcije so sodelovali na sem inarju o idejnosti p ri geografskem pouku, ki ga je organiziral zavod za šolstvo SRS, vključili pa se bodo tudi v razprave o tej problem atiki, ki bodo na predm etnih aktivih učiteljev geo­ grafije na osnovnih in srednjih šolah. Znanstvena sekcija ne izkazuje tako obsežnega dela, ker je večina raziskovalnega dela potekala v geografskih institucijah. Znanstvena sekcija je opravljala predvsem koordinacijo in je posredovala rezultate raziskav širši geografski javnosti z organizacijo diskusijskih večerov. Sodelovala je pri sestavi podrobnega načrta znanstveno raziskovalnega dela, za katerega je dala pobudo raziskovalna skupnost Slovenije. V enoletnem obdobju so bili š tirje diskusijski večeri: dr. Svetozarja Ilešiča o vlogi slovenskih geografov v akcijah za varstvo okolja, dr. Svetozarja Ilešiča o 22. mednarodnem geograf­ skem kongresu v Montrealu, dr. Ivana Gamsa o metodologiji prirodnogeograf- ske rajonizacije Slovenije in dr. Jakoba Medveda o delu na nacionalnem atlasu Slovenije. Izven organizirane dejavnosti društva ali osrednjih geografskih institucij pa je doslej ostala večina geografov, ki so zaposleni v raznih službah izven prosvete ali znanstvenih ustanov. Zal tudi posebni društveni komisiji ni uspelo pritegniti teh geografov v večjem številu. Pred letom so v Sloveniji delovali š tirje aktivi geografskega društva: v L jubljani, Mariboru, C elju in v K ranju. Velik del Slovenije, predvsem zopet manj razvita območja, je ostal izven vsake organizirane dejavnosti. Ker je v preteklosti bilo malo perm anentnega izobraževanja, so bili učitelji geogra­ fije na takih območjih k a r dvakrat prizadeti. Zato smo si prizadevali ustano­ viti, oziroma oživeti aktive v Novem mestu, na Primorskem, v Zasavju, na Koroškem in v Prekm urju. Rezultat naših prizadevanj je bila ustanovitev aktiva pom urskih geografov v Murski Soboti 17. feb ruarja 1973 in koroških geografov v Dravogradu 19. m arca 1973. Že pred leti se je IGU lotil raziskovanja razm er na slovenskem Koroškem v A vstriji, v zadnjih letih pa tudi s Slovenci poseljenih območij v Ita liji in na Madžarskem. V proučevanja so se vključili tudi nekateri zam ejski sloven­ ski geografi; tesne stike smo vzpostavili še ob raznih ekskurzijah naših geo­ grafov v zamejstvu. Potrebno bo pritegniti slovenske zam ejske geografe k našim organiziranim oblikam dela, jim nuditi strokovno in tehnično pomoč in poiskati še druge oblike sodelovanja. Kot rezultat posebne pozornosti, ki smo jo posvetili te j problem atiki, je vedno več objavljenih del in tudi n a j­ novejša številka Geografskega obzornika, ki prinaša referate z zadnjega zborovanja na Ravnah o geografskih problem ih s Slovenci poseljenih območij izven m eja naše države. Poročila o delu naših aktivov je treba nedvomno začeti z mariborskim aktivom, ki je po zaslugi vodje aktiva dr. M avricija Zgonika in prizadevnih članov odbora uspešno posloval in nudil svojo pomoč aktivom v Celju, Murski Soboti in na Ravnah. Delo m ariborskega aktiva se ni ustavilo ob organizaciji predavanj in ekskurzij, temveč so sodelovali z oddelkom za geografijo PA v M ariboru, z Geodetskim zavodom v M ariboru pri pripravi topografskih k art in z mariborsko enoto zavoda za šolstvo pri strokovnem izpopolnjevanju uči­ te ljev geografije. Opravili so anketiran je osnovnih šol in krajevn ih uradov v severnem obmejnem pasu o odhajanju učencev z dokončano osemletko v uk v Avstrijo. P redavanja m ariborskega aktiva so pripomogla na območju severo­ vzhodne Slovenije k popularizaciji geografije in so imela značaj dela v znanstveni sekciji in sekciji za pouk geografije. Predavali so dr. Mavricij Zgonik šestkrat, dr. Svetozar Ilešič, prof. Niko Hočevar in prof. Božidar Kert. Dobro obiskane in strokovno zelo uspešne so bile strokovne ekskurzije v Porabje, na zahodno Madžarsko in Gradiščansko, v osrednje Slovenske go­ rice in v obmejni slovensko-hrvatski del Istre. Obiskali so tudi šolo v Ribnici na Pohorju. Odbor ljubljanskega aktiva je ob letu doživel tolikšne kadrovske spre­ membe, da so posledice vidne še danes. Predvsem je želel pritegniti k sodelo­ vanju več geografov, ki poučujejo na šolah in geografov zaposlenih v praksi, kar mu k ljub prizadevanju ni uspelo. L jubljanski aktiv je organiziral devet predavanj. Predavali so dr. Metod Vojvoda, dr. Ju rij Kunaver, dr. Dušan Gavrilovič, prof. A ndrej K rajnc in Silvan Prodan. Poleg tega je aktiv organi­ ziral zelo uspešno ekskurzijo v Slovensko Porabje. Celjski aktiv GDS je pokazal precejšnjo aktivnost, predvsem po zaslugi vodje aktiva prof. Zvezdane Knez-Štrbenc. Pripravil je tri predavanja: dr. An­ tona Soreta, prof. Božidarja K erta in dr. Ju rija K unaverja. Člani aktiva so sodelovali p ri organizaciji in strokovnem vodstvu pri izobraževanju učiteljev geografije na svojem območju, ki ga je pripravila organizacijska enota zavoda za šolstvo. Posebno uspešno je nastopil svojo pot aktiv pom urskih geografov, ki šteje že 50 članov. Na ustanovnem občnem zboru, katerega so se udeležili predstav­ niki osrednjega društva in m ariborskega aktiva, je predaval dr. Svetozar Ilešič o geografskih vidikih varstva okolja. O rganizirali so še dve predavanji Bele Severja te r strokovno ekskurzijo v Haloze. Na aktivu koroških geografov, ki šteje 25 članov, je imel ob ustanovnem občnem zboru predavanje dr. M. Zgonik. Aktiv GDS za Gorenjsko v tem obdobju ni izkazal večje aktivnosti, delo­ val je na sejah in sodeloval z zavodom za šolstvo p ri strokovnem izpopolnje­ vanju učiteljev geografije. Na koncu pregleda dela aktivov je treba poudariti, da so na gimnaziji v Celju, na ekonomski šoli v Murski Soboti in na gimnaziji Koper zelo živahno delovali geografski krožki, ka tere požrtvovalno vodijo prof. Zvezdana Knez- Štrbenc, prof. Ludvik Olas in prof. Franci Malečnik. Tem eljne probleme in koordinacijo organov društva smo reševali na šestih sejah UO, od katerih je ena bila plenarna. M anjše število sej pa ne pomeni skrčen obseg delovanja, k a jti intenzivno delo je potekalo v številnih oblikah. M ednje sodi nedvomno izdaja 1972. letn ika Geografskega vestnika. Moram se na tem mestu zahvaliti prof. dr. Svetozarju Ilešiču za dolgoletno, ne vedno ravno prijetno, uredniško delo, pri katerem pa bo še vedno aktivno sodeloval. Njegova nemala zasluga je med drugim v tem, da si je Geografski vestnik u trd il ugledno mesto v svetovni geografski periodiki, pri nas pa tudi med negeografskimi uporabniki raziskovalnih rezultatov geografije. Na pred­ log prof. dr. Ilešiča je UO na seji dne 22. m aja 1973 imenoval za glavnega urednika dr. Igorja V rišerja. V preteklem delovnem letu so nas finančno podprli Sklad Borisa Kidriča — raziskovalne skupnosti Slovenije pri izdaji GV in pri raziskovanju voglajn- sko sotelske pokrajine ob pripravah zborovanja v Rogaški Slatini. Izobraže­ valna skupnost Slovenije je subvencionirala izdajanje GO in društveno poslo­ vanje. Obema institucijam a gre naša zahvala. Geografski vestnik — blagajniško poročilo za obdobje od 14. 4. 1972 do 1. 10. 1975 Mirko Pak Dohodki: prenos od 14. 4. 1972 dotacije naročnina (do 1. 10. 1973) S k u p a j 7.343,50 din 37.300,00 din 35.895,90 din 80.539,40 din Izdatki: tisk (GV 1972) ekspedit (GV 1972) in prevodi (GV 1972) S k u p a j 39.285,00 din 3.554,20 din 13.971,15 din 56.810,35 din Saldo Geografskega vestnika dne 1. 10. 1973 23.729,05 din Blagajnik GDS: Ignac Klemenčič