URADNI VESTNIK OBČINE IVANČNA GORICA Št. 1/04 Ivančna Gorica, 2. 2. 2004 Leto 10 Na podlagi 12. in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03- popravek) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 9. seji dne 22.12.2003 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC 1/1- Višnja Gora, PPC I/3 - Polževo, PPC 11/1 - Ivančna Gorica in PPC H/3 - Muljavsko polje 1. člen V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC 1/1 - Višnja Gora, PPC I/3 - Polževo, PPC 11/1 - Ivančna Gorica in PPC H/3 - Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 7/01) se v 62. členu v poglavju PPC 11/1 - Ivančna Gorica, naselje Ivančna Gorica, točka III.3.6. I 6 -Stransko polje, odstavek pod oznako I 6/a - R, dopolni z naslednjim besedilom : " V obstoječih objektih se izjemoma dopušča sprememba namembnosti v poslovno - proizvodno dejavnost, če se z njo ne vpliva na osnovno športno - rekreacijsko dejavnost in nima škodljivih vplivov na okolje ter ne potrebuje zunanjih skladiščnih in drugih manipulativnih površin razen dovoza in potrebnih parkirnih mest." 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 35001-10/00 Datum: 22.12.2003 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.,I.r. Na podlagi drugega odstavka 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS št. 7/03), 3. odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97,18/02, 50/02 in 110/02) in 7. in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01), je Občinski svet občine Ivančna Gorica na 9. seji dne 22.12.2003 sprejel ODLOK o ureditvi zimske službe I. SPLOŠNI DOLOČBI 1. člen S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe, ki omogoča prevoznost občinskih cest z motornimi vozili, ki so opremljena z zimsko opremo in organiziranost zimske službe na javnih površinah ter pločnikih na območju Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občina). 2. člen Zimska služba se opravlja na naslednjih površinah; na lokalnih cestah, lokalnih zbirnih cestah, javnih poteh in površinah za pešce, pločnikih, trgih, nadhodih, podhodih, javnih parkirnih površinah in drugih podobnih objektih, ki jo izvaja izvajalec in zavezanci. II. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE 3. člen V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela: 1. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov in zagotavljanje snežnih kolov, 2. posipanje s snovmi, ki preprečujejo poledico, 3. pluženje, odstranjevanje in po potrebi odvoz snega z javnih prometnih površin, 4. čiščenje mrež in odtokov uličnih požiralnikov in ostalih elementov za odvodnjavanje, 5. pluženje snega in posipavanje proti poledici na drugih javnih prometnih površinah, ki so namenjene pešcem in lokalnemu prometu in javnih poteh ter pločnikih, 6. odstranjevanje snega in ledenih sveč s streh in strešnih žlebov in odtočnih cevi, kjer obstaja nevarnost odpadanja, 7. namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko usuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženja, 8. čiščenje zasneženih prometnih znakov, 9. obveščanje javnosti o stanju cest, 10. čiščenje snega na istonivojskih križanjih ceste in železnice 11. druge naloge, ki omogočajo v zimskem času promet na cestah III. NALOGE IZVAJALCA ZIMSKE SLUŽBE 4. člen Občina opravlja zimsko službo na lokalnih cestah. Krajevne skupnosti izvajajo zimsko službo na javnih površinah, na kategoriziranih javnih poteh in drugih površinah ter objektih, ki jih določi Občina. Občina izbere izvajalca zimske službe na podlagi javnega razpisa v skladu z veljavno zakonodajo. Medsebojne pravice in obveznosti izvajalca zimske službe ter Občine se uredijo s posebno pogodbo. 5. člen Izvajalec zimske službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti načrt zimske službe, ki obsega popis vseh površin in objektov, na katerih se izvaja zimska služba, vrsto, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in posipnega materiala, način uporabe teh sredstev, organizacijo posipavanja, pluženje in odstranjevanje snega s cest in ostalih javnih površin in prednostni vrstni red posipavanja in pluženja cest, čiščenje odtokov in uličnih požiralnikov, odstavne površine za vozila v primeru delnih ali popolnih zapor cest, organizacijo stalne dežurne službe in nadzor nad izvajanjem zimske službe. Zimska služba traja praviloma od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. Načrt zimske službe mora vsebovati tudi izvajanje zimske službe v primeru potreb pred in po tem terminu. Načrt zimske službe se vsako leto pred zimsko sezono predloži Občini v potrditev. št. 1 - 2. 2. 2004 URADNI VESTNIK občine Ivančna Gorica 6. člen Naloge izvajalca zimske službe so: 1. izdelati načrt zimske službe in ga predložiti v potrditev, 2. redno vzdrževati vozni in strojni park, ter druge naprave in opremo za zimsko službo, 3. skrbeti za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli za obdobje enega meseca, 4. uvajati ekološko primernejše postopke in materiale za posipavanje, 5. izvajati zimsko službo po potrjenem načrtu zimske službe in načrt prilagajati s sprotnimi meteorološkimi napovedmi državne hidrometeorološke službe, 6. posipati ceste, 7. praviloma začeti z odstranjevanjem novo zapadlega snega, ko ga zapade: - na cestah 15 cm, - na pločniku 15 cm, 8. organizirati 24 - urno stalno dežurno službo, 9. preko javnih medijev obveščati občane o stanju cest in aktivnostih zimske službe, 10. izdelati poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje, ter jo predložiti Občini do 30. 4. tekočega leta. Izvajalci zimske službe so dolžni pričeti z odstranjevanjem snega, ko zapade 15 cm snega na cestišču in 15 cm na pločnikih. Višino snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojna služba Občine. V izjemnih primerih, ki jih ugotovi in potrdi pristojna služba Občine, je možno pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega, kot je določeno v prejšnjem odstavku. 7. člen Pri opravljanju zimske službe na lokalnih cestah, lokalnih zbirnih cestah in javnih poteh mora izvajalec upoštevati naslednje tri prioritete: I. PRIORITETA V ta prioritetni razred spadajo sledeče lokalne ceste: Zap Št. ŠT.CESTE POTEK LOKALNE CESTE Zimska siuim Prioriteta Plutenja 1 065 010 Predstruge - Zdenska vas - Hočevje - Krka I 2 111060 Cikava - Polica - Višnja Gora I 3 138010 Cesta na Polževo (v Višnji Gonj I 4 138 020 Višnja Gora - V. Trebeljevo | 5 138 030 Velika Loka - Pešćenik - Zavrtače - Malo Hudo I 6 138040 Muljava - Zavrtače I 7 138050 Podsmreka - Velika Dobrava - Sela - Leskovec I 8 138070 Ivancna Gorica - Stična - Mekinje nad Stično -Obolno - Gozd Reka ' 9 138 090 Mekinje - Dobrava pri Stični I 10 138110 Stična - Vir pri Stični - Griže | 11 138130 Šentvid pri Stični - Praproče pri Temenici I 12 138150 Šentvid pri Stični - Sv. Rok I 13 138160 Omotce - Šentvid pri Stični I 14 138170 Sv. Rok - Dob pri Šentvidu - Boga vas | 15 138180 Temenica - Breg pri Temenici I 16 138 210 Gorenja vas - Lučarjev Kal - Oob pri Šentvidu I 17 138250 Sobrače - Sela pri Sobraćah - Ježce I 18 138 270 Krka - Mali Korinj - Ravne I 19 138 320 Ambrus - Višnje - Brezovi dol I 20 289 030 Smuka - Lopata - Visejec - Ambrus I 21 289 070 Smihel - Drašča vas - Dečja vas pri Zagradcu I 22 426 100 Velike Dole - Valična vas - Zagradec I 23 426 210 Krtina - V. Gaber - Pluska I 24 139010 Ulica Cankarjeve brigade I 25 139 020 Ulica 6. Junija - Livarska ulica I 26 139030 Pot v Boršt - Na klancu - Studenec I 27 139040 Sokolska ulica (v Ivančni Gorici) I II, PRIORITETA V ta prioritetni razred spadajo sledeče ceste: a) Lokalne ceste Zap Št. ST. CESTE POTEK LOKALNE CESTE Zimska Služba Prioriteta Pluženja 1. 138 120 Šentvid pn stični - V. Pece - Rdeči Kal II 2. 138 200 Dob pri Šentvidu - Sela pri Dobu -Podboršt - Sad - Rdeči Kal II 3. 138 220 Muljava Velike Kompolje II 4. 5. 13« 230 138 240 Krka Znojile pri Krki II Krka - Gradiček II 6. 7. 138 450 208 220 Ravni dol - V. Ilova Gora II Krznar - Simončič - Šuštar - Ljubše -Debeče- Mala Goričica II 3. 208 230 i::.km/ica Javorju Debeče II 9. 208 1 50 Cesta R3-645 - Volčja |ama - Jastrebnik -Obolno II 10 289 090 Vrhovo Križi Valična vas II B) Javne poti Ceste, ki se vzdržujejo kot lokalne ceste za 4 letno obdobje do 17.7.2008 11 JP 6381/1 Dobrava prt Stični - Pristava " 12 JP 638231 Temenica - Bukovica " 13 JP 63859 I Stična - Mala Dobrava " 14 JP 639441 Krka - Trebnja Gorica 15 JP 639661 FuZIna - Gabrovka - Kitni vrti 16 JP 639321 Mrzlo polJe-Mlescevo-Crnelo 17 JP 638131 Tifinlvirj [in Stični - Petrusnia vas 18 JP 638191 Šentvid pri Stični - Cešnjice 19 JP 638071 Temenica-Debell hrib " 20 JP 036504 Stari trg - Podsmreka pri Višnji Gori 21 JP 63995l Pot v Kosco III. PRIORITETA To so ceste, ki se v zimskem času ne morejo redno vzdrževati in se lahko z zapadlim snegom zaprejo za promet. V to prioriteto spadajo sledeče ceste: Zap Št. ŠT. CESTE POTEK LOKALNE CESTE Zimska Služba Prioriteta Pluženja 1. 065 060 Cetež - Tisovec - Mali Korinj III 2. 138 390 Mali Korinj - Zagorica - Videm III 8. člen Sneg mora biti odstranjen: - s pločnikov tako, da je prehod, kjer dopuščajo razmere min. širok 0,6 m - z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere min. širok 2,5 m Sneg se praviloma ne sme odmetavati iz vozišča na pločnik. Sneg mora biti praviloma odstranjen do 7. ure, oziroma 24 ur po prenehanju sneženja iz cest po prednostnem vrstnem redu, oziroma tako kakor je navedeno v 6. in 7. členu tega odloka. 9. člen Posipavanje se prične izvajati takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preventivno posipavanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica. Izvajalec je dolžan uskladiti operativno izvajanje zimske službe z izvajalcem vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest z vsemi objekti in napravami na območju Občine. Izvajalec je prav tako dolžan uskladiti način izvajanja zimske službe na istonivojskih cestno železniških prehodih s Slovenskimi železnicami. IV. OBVEZNOSTI PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB V ČASU ZIMSKIH RAZMER 10. člen Lastniki zgradb in objektov s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost občanov in premoženja, morajo imeti ustrezne snegolove, ki morajo biti redno vzdrževani. Žlebovi, strešne odtočne cevi in odtoki meteornih voda na zgradbah morajo biti ustrezno vzdrževani, da opravljajo svojo funkcijo. Sproti je treba odstranjevati ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega in ledenih sveč s streh je potrebno pločnik za pešce ustrezno zavarovati. Po potrebi je potrebno tudi primerno, oz. v skladu z veljavno zakonodajo, zavarovati cesto in urediti promet v času odstranjevanju snega s strehe in ledenih sveč. 11. člen Pri odstranjevanju snega z javnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin, je prepovedano onemogočanje prometa po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob rob vozišča ter ga po končanih čiščenjih odstraniti tako, da odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili. V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin, pločnikov in drugih površin, ki so navedene v 2. členu tega odloka. Hidranti, ki so po načrtu požarne varnosti občine pomembni za gašenje požarov, morajo biti dostopni ves čas. 12. člen Lastniki vozil morajo v času odstranjevanja snega s površin iz 2. člena tega odloka odstraniti vozila tako, da omogočijo izvajalcu čiščenje skladno po načrtu zimske službe, oz. kakor je dogovorjeno. V nasprotnem primeru sme vozilo odstraniti ali prestaviti na mesto, ki ga sam izbere izvajalec zimske službe na stroške lastnika. V. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 13. člen V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug, župan poleg izvajalca zimske službe lahko aktivira Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe prevzame Občinski štab za civilno zaščito. VI. NADZOR 14. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna služba Občine, oz. komunalni redar. Pristojna služba občine opravlja nadzor nad izvajanjem izvajalčevih del po tem odloku: 1. kvalitativni in količinski nadzor opravljenih del; 2. vodi akcije, ko so potrebne za spremembo načrta zimske službe; 3. in daje pobude izvajalcu za izboljšanje organizacije dela. VII. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo 50.000,00 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom, če ne izvaja nalog iz 6.,8. in 9. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 20.000,00 tolarjev, se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorno osebo. 16. člen Z denarno kaznijo 50.000,00 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom, če ne izvaja nalog iz 10. in 11. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 20.000,00 tolarjev, se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorno osebo. VIII. KONČNI DOLOČBI 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati VI., VII., VIII. in IX poglavje odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zimske službe na območju občine Grosuplje in ostale določbe, ki se nanašajo na zimsko službo (Uradni listSRS št. 32/80). 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje. Številka: 34406-0017/2003 Datum: 22.12.2003 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof.,I.r. Na podlagi 5. člena Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik 5/95, 8/96 in 4/2000) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 9. seji dne 22.12.2003 sprejel SKLEP o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroška za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica 1. člen Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za Občino Ivančna Gorica na dan 31.12.2003 znaša 954.000,00 SIT. 2. člen Izhodiščna cena iz 1. člena tega sklepa se revalorizira vsak mesec tekoče s povprečnim indeksom podražitve za stanovanjsko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01.01.2004 dalje. Številka: 42008-0097/2003 Ivančna Gorica, 22.12.2003 ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof., I.r. Na podlagi prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 8. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 38/87 in 9/89 v zvezi s 3. točko statutarnega sklepa Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, št. 013-1/95 z dne 23.12.1994 Uradni list RS, št. 26/95) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 9. seji dne 22.12.2003 sprejel. SKLEP o vrednosti točke za izračun NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2004 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2004 znaša za poslovne prostore 0,2004 SIT/m2, za stanovanjske prostore pa 0,3054 SIT/m2. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 01. 01. 2004 dalje. Številka: 42008-0098/2003 Datum: 22.12.2003 ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA Jernej Lampret, prof., I.r. Na podlagi 3., 4. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93 in 30/98), 29., 61. in 62. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97,10/98, 74/98, 70/00 in 51/02). 26. in 105. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93, 1-5/96, 56/99 in 22/00) in 16. člena statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica dne 22.12.2003 sprejel ODLOK o gospodarskih javnih službah v Občini Ivančna Gorica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) v Občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občini) in ureja način njihovega opravljanja. Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom. 2. člen Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih in drugih standardov in normativov. II. NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB 3. člen Občina z enim ali več odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb, oziroma podrobneje določi elemente iz 7. čl. Zakona o gospodarskih javnih službah. Kadar standardi in normativi iz prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z odloki iz prejšnjega odstavka. III. JAVNE SLUŽBE 4. člen Na območju Občine Ivančna Gorica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, 2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, 3. zbiranje, odvoz in predelava odpadkov, 4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, 5. javna snaga in čiščenje javnih površin, 6. urejanje javnih poti, površin za pešce, javnih parkirišč, zelenih površin, peš poti in drugih javnih poti, 7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav, 8. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, 9. upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov, stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so v lasti občine, 10. urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem, 11. urejanje vasi in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, 12. oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi, 13. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, 14. upravljanje, vzdrževanje in obnova vodopreskrbovalnih objektov in naprav, 15. upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih služb, 16. varstvo pred požari, 17. plakatiranje, 18. javni prevoz osnovnošolskih otrok. Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka, za posamezno javno službo ni drugače določeno. Dejavnosti iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe. Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi javnimi službami je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan odlok ne določata drugače. 5. člen Infrastrukturni objekti in naprave, potrebne za izvajanje javnih služb v občini so: - poslovni prostori, stanovanja in stanovanjske hiše, ki so lasti občine, - objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo, - objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, - objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov, - plakatna mesta, - pokopališčni objekti in naprave, - javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča, - omrežje in naprave javne razsvetljave, - objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda, - hodniki, peš poti, dovozne poti, vaški trgi, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste. Z odloki iz 3. čl. tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter druga vprašanja, povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami. IV. NAČIN IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 6. člen Izvajanje gospodarskih javnih služb zagotavlja občina neposredno ali z dajanjem koncesij. 7. člen Občina zagotavlja neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb z ustanavljanjem režijskih obratov ali javnih podjetij. 8. člen Režijski obrat se ustanovi, kadar ni pogojev za ustanovitev javnega podjetja, ker bi bilo to neekonomično ali neracionalno zaradi majhnega obsega dejavnosti gospodarske javne službe, ni pa tudi pogojev za podelitev koncesije ali te ne bi bila smotrna. Režijski obrat se ustanovi kot notranja organizacijska enota občinske uprave. 9. člen Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lastnini občine ali več občin ali kot podjetje v mešani lastnini, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice obveznosti in odgovornosti med občino ali občinami kot ustanoviteljico in javnim podjetjem se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja. Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet. 10. člen Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina vrši v lastni režiji, ali pa da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. 11. člen Izvajalca dejavnosti na podlagi koncesije izbere upravni organ občine na podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge o zainteresiranosti z upravno odločbo po predhodnem soglasju občinskega sveta. Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če gre za družbo, v kateri je občina kapitalsko udeležena. Postopek javnega razpisa se opravi v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah. 12. člen Na podlagi odločitve Občinskega sveta se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti iz okvira gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebnopravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki idr,) Vlaganje sredstev se opravi z zbiranjem ponudb na podlagi javnega razpisa ali na podlagi vloge o zainteresiranosti. Postopek javnega razpisa in izbora, ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti, določi Občinski svet v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah. Po končanem postopku oblikuje upravni organ občine predlog za izbor in ga posreduje Občinskemu svetu, ki odloči o izboru koncesionarja. Na podlagi odločitve Občinskega sveta izda pristojni organ občine upravno odločbo o izboru zasebnopravnega subjekta. 13. člen Ponudnik, ki meni, da so bila kršena pravila postopka javnega razpisa ali izbora ali da je izbor neutemeljen, ima v skladu z zakonom o upravnem postopku pravico do pritožbe. 0 pritožbi odloča župan. 14. člen Z izbranim koncesionarjem oziroma zasebnopravnim subjektom sklene pogodbo župan v imenu in za račun občine. V. ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 15. člen Dejavnost iz 1., 2., 3., 4., 9., 12., 14. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega odloka opravlja javno podjetje na celotnem območju občine, dejavnosti iz 5., 6., 7., 8., 10., 11., 13., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 4. člena tega odloka, pa opravlja koncesionar ali zasebnopravni subjekt izbran kot določata 11. in 12. člen tega odloka prav tako na celotnem področju občine. Javno podjetje lahko s soglasjem ustanovitelja za posamezna dela dejavnosti izbere enega ali več podizvajalcev, ki so za tako dejavnost registrirani in usposobljeni. Vprašanja povezana s položajem in poslovanjem javnega podjetja se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja. 16. člen Če to narekujejo razlogi ekonomičnosti oziroma racionalnosti, lahko občina posamezne dejavnosti oziroma proizvode in storitve iz 4. člena tega odloka zagotavlja z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno pravne subjekte za celotno območje občine ali za del območja občine. 17. člen Občina lahko prenese na javno podjetje kot javno pooblastilo tudi določene strokovno tehnične, organizacijske oziroma razvojne naloge, povezane z infrastrukturnimi objekti in napravami, namenjenimi izvajanju gospodarskih javnih služb. VI. VARSTVO UPORABNIKOV 18. člen Za varstvo uporabnikov javnih dobrin ustanovi občina svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v nadaljevanju: svet). 19. člen Svet je sestavljen iz porabnikov uporabnikov javnih dobrin. Podrobnejšo sestavo, delovno področje ter pristojnosti in pravice sveta določi odlok o ustanovitvi sveta. 20. člen Občinski svet in župan občine sta dolžna obravnavati pripombe in predloge sveta in ga o svojih stališčih in ukrepih seznaniti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je bila dana pisna pripomba oziroma predlog. VII. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 21. člen Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo uporabniki glede na količino uporabe. Predlog cene posamezne storitve izdela izvajalec in ga s potrebno dokumentacijo predloži pristojnemu upravnemu organu občine. Občinski svet lahko določi, da se cene posameznih storitev plačujejo diferencirano glede na posamezne vrste uporabnikov ali za posamezne količine porabljenih sredstev. 22. člen Storitve gospodarskih javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika, ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev. VIII. NADZOR 23. člen V odloku, ki ga sprejme občinski svet za posamezno gospodarsko javno službo se določi tudi organ občinske uprave, ki je pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem dejavnosti posamezne gospodarske javne službe. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Do sprejetja odlokov iz 3. člena tega odloka, se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur.I. SRS, št. 8/82) oziroma določbe drugih predpisov, če niso v nasprotju s tem odlokom. 25. člen Do ustrezne zakonske ureditve razmejitve financiranja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb med državo in občino, se za proračunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb uporabljajo določbe veljavnih predpisov. 26. člen Z dnem pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah Občine Grosuplje (Ur.l. RS 16/94) in sicer na območju Občine Ivančna Gorica, ki je pred uvedbo novih občin spadalo pod Občino Grosuplje. 27. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 35200 -0001/2004 Datum: 22.12.2003 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret prof. I.r. Na podlagi 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje (Ur. I. RS, št. 55/02, 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje (Ur. I. RS, št. 55/02) ter 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 3/02) je Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na svoji 13. seji dne 11.12.2003 sprejel PRAVILNIK O NAČINU ODVOZA IN ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA 1. člen S tem pravilnikom se določijo: način ravnanja s komunalnimi odpadki s podrobnejšo obrazložitvijo posameznih pojmov uporabljenih v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki in v tem pravilniku normativi za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 2. člen Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju -izvajalec) opravlja: Ločeno zbiranje preko posebnih zabojnikov za organske odpadke in ostanke komunalnih odpadkov, ekoloških otokov, zbiranja in prevzema kosovnih odpadkov, zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Odvoz odpadkov s specialnimi vozili po urniku izvajalca ob upoštevanju določil ločenega zbiranja odpadkov. Pred obdelavo odpadkov na sprejemni ploščadi prebiralnice, kjer se ločeno zbrani odpadki odložijo, prebere na snovne frakcije, po potrebi stisne ali termično obdela, začasno skladišči in preda specializiranim odjemalcem. Organske odpadke pa predela na kompostarni. Odlaganje ostanka komunalnih odpadkov iz zabojnikov in prebiralnice na odlagalno polje. 3. člen Komunalni in njim podobni odpadki so odpadki, ki nastanejo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvih in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti, storitvenih in drugih pridobitvenih dejavnosti. Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz skupnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločijo posamezne frakcije navedene v posebni prilogi Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ( v nadaljevanju klasifikacijski seznam odpadkov ) pod številko 20 01. Organski odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali drugi odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupini "Ločeno zbrane frakcije" in "Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" v klasifikacijskem seznamu iz Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih zabojnikih, manjših od zabojnikov prostornine 5 m3 ali vrečke za odpadke. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz Pravilnika o ravnanju z odpadki. Drobni odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljene iz več slojev in vrst materialov, ki se ločeno zbirajo, so skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalni odpadek. Zabojnik za odpadke je specialna tipska posoda kapacitete od 80 - 1100 I in 5 - 7 m3, namenjena za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov oz. ločeno zbranih odpadkov. Zabojniki se med seboj razlikujejo po barvi in napisu na zabojniku. Koši za odpadke so del urbane opreme in služijo zbiranju vseh manjših odpadkov na javnih površinah in objektih ali površinah pred lokali. Vrečke za potrebe enega ali skupine uporabnikov so namenske plastične vreče, ki se uporabljajo v primeru občasnega povečanja količin odpadkov oziroma če izvajalec zaradi nedostopnosti ne more priti s specialnim vozilom do povzročitelja. Povzročitelj komunalnih in njim podobnim odpadkom je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov. Fizična oseba je vsaka oseba s stalnim ali začasnim bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v občini. Med nje se prišteva tudi osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost (samostojni podjetniki, svobodni poklici in podobno). Povzročitelji odpadkov so tudi neprofitne organizacije in društva. Prevzemno mesto za individualni odvzem odpadkov je prostor, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu ostanke odpadkov in biološke odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto je praviloma na javni površini in se ga določi z vpisom v evidenco prevzemnih mest ob začetku prevzemanja odpadkov dogovorno s povzročiteljem. Zbirno mesto za skupni odvzem komunalnih odpadkov je prostor, kjer povzročitelji ostanke komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu v tipiziranih skupinskih zabojnikih za komunalne odpadke. Zbirno mesto, ki je praviloma na javni površini določi izvajalec v sodelovanju s povzročitelji in občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom. Ekološki otok je urejen pokrit ali nepokrit prostor. Na posameznem ekološkem otoku povzročitelji komunalnih odpadkov, ki gravitirajo na določeni otok, prepuščajo izvajalcu ločene frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je praviloma prevzemno, zbirno in v naprej dogovorjeno mesto. Na njem povzročitelji te odpadke prepuščajo. Premični zbiralnik nevarnih frakcij iz gospodinjstev, je tovorno vozilo s specialnim kontejnerjem opremljenim za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi ustrezen specialni zabojnik, ki se ga za določen čas začasno uredi in opremi za prevzem teh frakcij. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij iz gospodinjstev, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije tudi oddajajo. Smetarsko vozilo je specialno vozilo, za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih zabojnikov velikosti od 80 I do 1100 I. Vozilo za kontejnerski odvoz - samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih in specialnih zabojnikov velikosti od 5 - 7 m3. Center za ravnanje z odpadki je urejen prostor, opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, za prebiranje in predelavo odpadkov in odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov. Na območju centra je urejena zbiralnica nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Sortirnica oz. prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrani odpadki razvrstijo na posamezne frakcije in očistijo primesi ter pripravijo za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, baliranje in podobno). Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati. 4. člen Ločene frakcije se zbirajo v: • zabojnikih za organske odpadke, • ekoloških otokih, • specialnem zabojniku za nevarne frakcije, • Centru za ravnanje z odpadki. Ločeno zbrane frakcije se predajo pooblaščenim predelovalcem. 5. člen V zabojnike za organske odpadke se lahko odlaga: kompostirne kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, menz in restavracij (ostanki hrane), kompostirne ostanke iz vrtov in parkov (trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, ostanki zelenjavnih vrtov), kompostirne ostanke iz pokopališč (plevel, cvetje, venci). V zabojnike za organske odpadke ne sodi: - mineralni odpadki kot so kamen, pesek, zemlja, - organski odpadki kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno. Mineralni odpadki se odlagajo na deponijo inertnih odpadkov, blato iz kanalizacij in greznic na za to prirejeno čistilno napravo, odpadki iz peskolovov pa na deponijo komunalnih odpadkov. B.eten Na ekoloških otokih se v namenskih zabojnikih odlagajo naslednje ločene frakcije: papir ( časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate vrečke, kartonska embalaža in lepenka), steklo (očiščene steklenice, steklene posode druga steklena embalaža) drobna embalaža: iz plastike (očiščene plastenke živil in čistil, plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike), iz kovine (pločevinke, konzerve, posode in drugi drobni kovinski odpadki) in očiščena kartonska votla embalaža tekočin (tetrapak embalaža). V večjih urbanih naseljih se lahko postavi specialni zabojnik za zbiranje tekstila in oblačila v katerega se odlaga: oblačila, posteljno perilo, krzno in čevlje. Oblačila morajo biti čista in zložena v vreči, čevlji morajo biti v parih in med seboj povezani. V zabojnike za ločene frakcije ne sodi: - papir (z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo, povoščen in plastificiran papir, natron papirnate vreče gradbenega materiala in krmil, tapete, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton), - steklo (okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil in žarilnih steklenih elementov, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo, keramični izdelki), - embalaža (plastična in alu folija, plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so: motorna in druga vrsta mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin, barve laki, rdečila in podobno) Odpadki navedeni v prejšnjem odstavku se odlagajo na deponijo komunalnih odpadkov ali v zbiralnik nevarnih odpadkov. 7. člen Število ekoloških otokov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, se na območjih kjer se opravlja storitev določi sorazmerno gostoti poselitve tako, da je po en ekološki otok na približno 300 prebivalcev s stalnim ali začasnim bivališčem na tem območju. Lokacija za ekološki otok v naseljih z manj kot tristo prebivalci se določi za dva ali več naselij skupaj, ki je najbolj optimalno dostopna za vse prebivalce. Lokacija ekološkega otoka se določi skupaj z občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom. 8. člen Prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec občasno tudi v premičnih zbiralnikih, kjer se oddajajo: topila, kisline, baze, zdravila, fotokemikalije, pesticidi, floroscetne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, lepila, smole ter detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi, barve, črnila, baterije in akumulatorji odpadna olja in embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi. Med nevarne odpadke ne sodijo eksplozivna sredstva in naprave. Manjše količine nevarnih odpadkov se proti plačilu prevzema tudi od oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost. Oddajanje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnikih se organizira najmanj 1x letno v vseh večjih naseljih prostorsko zaokroženih območij posamezne občine, ki se določijo v letnem programu. 9. člen Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec najmanj 2x letno na prevzemnih, zbirnih in v naprej dogovorjenih mestih. Na njih povzročitelji te odpadke prepuščajo izvajalcu. Med kosovne odpadke sodijo: bela tehnika (hladilniki, štedilniki, zamrzovalniki, pralni sušilni pomivalni stroji), manjši gospodinjski aparati, elektronski aparati (računalniki, avdio in video naprave), pohištvo, izdelki iz keramike, razni kmetijski in drugi stroji. Med kosovne odpadke ne sodi: avtomobilske školjke, motorna kolesa, težka gradbena in kmetijska mehanizacija, gume. Odvoz kosovnih odpadkov, izvajalec določi z letnim programom. 10. člen Prevzem preostanka komunalnih odpadkov se določi z letnim programom. 11. člen Občani lahko kot fizične osebe v Centru za ravnanje z odpadki brezplačno oddajajo sledeče skupine odpadkov: organske odpadke, ločene frakcije, ki se zbirajo na ekoloških otokih, nevarne odpadke iz gospodinjstev, kosovne odpadke, lesne odpadke (obrez, poseg grmovja in drevja, lesni proizvodni odpadek, lesena transportna in prodajna embalaža), - gume (do 4 kom/gospodinjstvo/leto) proti plačilu pa lahko oddajajo: - preostanek komunalnih odpadkov, avtomobilske školjke in gume, manjše količine gradbenih odpadkov (350 kg/dan oziroma največ 5000 kg letno), - stiropor, Vsi ostali povzročitelji morajo strošek vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Center plačati. 12. člen Celostno ravnanje s komunalnimi odpadki se določi in izvaja po letnem programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki obsega: podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, kjer se izvaja prevzemanje komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstva, podatke o številu in razmestitvi ekoloških otokov ločenih frakcij ter njihovi opremi, podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij ločeno po posameznih naseljih, podatke o opremljenosti Centra Spaja dolina in načrtovanih količinah po posameznih vrstah odpadkov, časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij in preostankov komunalnih odpadkov, količine sortiranih in baliranih ločenih frakcij in količine obdelanih organskih odpadkov, količine, način in čas oddajanja ločenih frakcij pooblaščeni organizaciji, število in vrsto zabojnikov, ki jih bo nabavil izvajalec, časovni razpored pranja in drugih vzdrževalnih del na zabojnikih, opis opreme na ekoloških otokih in v Centru Spaja dolina, ki jih bo nabavil v tekočem letu in način obveščanja povzročiteljev. 13. člen Letni plan odvoza komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev izvajalec objavi v lokalnem časopisu v mesecu decembru za naslednje leto. Za prevzem kosovnih in nevarnih odpadkov mora izvajalec najmanj sedem dni pred pričetkom odvoza obvestiti povzročitelje. Obvestilo, ki mora biti objavljeno v lokalnem časopisu in najmanj dva dni pred pričetkom odvoza na lokalnem radiu, vsebuje: podatke o lokacijah, kje in kdaj lahko povzročitelji oddajo odpadke, podatke o času trajanja prevzema odpadkov, podatke o vrsti odpadkov in načinu odlaganja. V primeru, da se spremeni urnik odvoza odpadkov oziroma se v kraju na novo prične z odvozom odpadkov, je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje o spremembi v lokalnem časopisu in ali radiu. Obvestilo o novem urniku odvoza odpadkov je potrebno objaviti najmanj 7 dni pred spremembo oziroma pričetkom odvoza odpadkov. 14. člen Povzročitelji so dolžni odpadke zbirati v tipiziranih zabojnikih, ki ustrezajo predpisanemu standardu in opremljenosti izvajalca. Predpiše jih izvajalec. Zabojniki za organske odpadke, zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in zabojniki za skupni odvzem preostanka komunalnih odpadkov, so last izvajalca. Zabojnike za individualni prevzem ostankov komunalnih odpadkov pa si morajo povzročitelji kupiti sami. Material, obliko, barvo, potrebno velikost in označenost zabojnikov določi izvajalec. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki se jo lahko odloži v zabojnik in katere so prepovedane. Zabojniki za preostanek komunalnih odpadkov velikosti do vključno 240 I so iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1mm in ojačitvami, zabojniki velikosti od 240I do 11001 so praviloma iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1.5mm z nosilnim okvirjem in ojačitvami. Zabojniki velikosti od 5 do 7 m3 pa morajo biti izdelani iz kvalitetne črne pločevine, dno debeline najmanj 5 mm, stene debeline najmanj 3 mm, z ojačitvami in antikorozijsko zaščiteni s peskanjem, temeljno kvalitetno barvo ter krovno površinsko barvo. Izjemoma so zabojniki velikosti do 1100 I lahko tudi iz polietilena, črne barve. Zabojniki za organske odpadke pri individualnem odvzemu so iz polietilena, zelene barve. Zabojniki na ekoloških otokih so kovinski ali iz poliestra črne barve. Zabojnik je pokrit z barvnim plastičnim pokrovom in sicer za papir rdeče barve, steklo bele barve in embalažo rumene barve. Tipizirani zabojniki morajo biti prilagojeni mehanizmom za dviganje na smetarskih vozilih. Namenske tipizirane vrečke za odpadke so bele barve z modrim napi-som"JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE", velikosti 50 I in 90 I. Vrečke se lahko kupijo na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, pri voznikih smetarskih vozil in dogovorno na drugih ustreznih prodajnih mestih. 15. člen Povzročitelji so dolžni na zahtevo izvajalca nabaviti nove zabojnike za odpadke, ko so obstoječi dotrajani ali če obstoječi zabojniki ne zadoščajo dejanski količini odpadkov. Prav tako so dolžni zabojnike vzdrževati in čistiti. Povzročitelj je dolžan nabaviti nove zabojnike oziroma opraviti na njih ustrezna vzdrževalna dela v roku 15 dni po opozorilu pooblaščene osebe izvajalca oziroma prejemu pisnega obvestila izvajalca. Izvajalec je dolžan ob dotrajanosti zamenjati zabojnike, ki so v njegovi lasti ali lasti občine in jih redno vzdrževati ter čistiti, na obvestilo povzročitelja o eventualnih poškodbah, pa te odpraviti v roku 15 dni. 16. člen Posebni pogoji pri zbiranju odpadkov so: Prevzemno mesto za odpadke mora biti na vidnem mestu na javni površini ob pobiralni poti smetarskega vozila, izjemoma je lahko na zemljišču povzročitelja, od pobiralne poti oddaljeno le toliko, da ne ogroža varnosti prometa. Povzročitelji lahko občasno prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah izvajalca. Prepuščanje komunalnih odpadkov v plastičnih vrečah brez oznake izvajalca, je lahko tudi redno, vendar samo v primerih, če je z izvajalcem zaradi nedostopnosti prevzemnega mesta tako dogovorjeno. Prevzemno mesto mora biti na utrjeni površini, kjer je omogočeno letno in zimsko čiščenje in je zagotovljena stalna dostopnost. 17. člen Zbirna mesta in ekološki otoki so na javni površini ob pobiralni poti smetarskega vozila. Za namestitev enega zabojnika je potrebno zagotoviti najmanj 1,5 m2 površine. Na istem zbirnem mestu ali ekološkem otoku se lahko namesti več zabojnikov, ki stojijo v enem ali največ dveh nizih. Talna površina zbirnih mest in ekoloških otokov in dostopov mora biti mora •biti asfaltirana, betonirana ali tlakovana, s treh strani obrobljena z robniki in odvodnjavana tako, da je možno stalno letno in zimsko čiščenje in je stalno dostopna. Dostop ne sme biti oviran s stopnicami ali rampami. 18. člen Najmanjša širina dostopne ceste za smetarsko vozilo do prevzemnega in zbirnega mesta ter ekoloških otokov mora biti 3 m, z najmanjšo svetlo višino 4 m in utrjenimi brežinami. Naklon ceste, kjer se izvaja praznjenje zabojnikov , lahko znaša največ 10%. Slepa dostopna cesta mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke "T" z najmanjšim radijem 6,5 m ali na drug funkcionalen način. Notranji najmanjši radij dostopne ceste v križišču ali ovinku mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. 19. člen Center za ravnanje z odpadki Spaja dolina je namenjen zbiranju in deponiranju odpadkov in je v celoti ograjen z visoko ograjo, ki onemogoča dostop nepooblaščenim osebam in živalim. Vsa ravnanja z odpadki se izvajajo v skladu s poslovnikom. Upravljalec mora pri ravnanju z odpadki upoštevati sanitarne ( najmanj 1x letno, po potrebi tudi večkrat opraviti dezinfekcijo in deratizacijo centra ter redno skrbeti za čistočo centra, bližnje okolice in dovozni cest) in požarno varstvene predpise. Obratovalni čas centra je v letnem času od ponedeljka do vključno sobote od 7. ure do 20. ure, v zimskem času pa od 7.ure do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih je center zaprt. Upravljalec je dolžan občasno obveščati povzročitelje o obratovalnem času centra v lokalnem časopisu. Po dogovoru s povzročiteljem upravljalec organizira prevzem večjih količin odpadkov tudi izven obratovalnega časa. 20. člen Izvajalec obračunava stroške zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnega cenika. Cena za posamezne vrste odpadkov je različna glede na povprečno specifično težo odpadkov. Izvajalec obračunava tudi obrabnino za uporabo zabojnikov za odpadke, upoštevajoč nabavno ceno in petletno amortizacijsko dobo. Če povzročitelj kupi lasten tipiziran zabojnik za odpadke, se obrabnina ne zaračunava. 21. člen Skrb za ravnanje z odpadki pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost ter neprofitne organizacije in društva ni v pristojnosti lokalnih skupnosti. Navedene osebe izvajajo storitve ravnanja z odpadki po posebni pogodbi, ki jo sklenejo s pooblaščenim izvajalcem. Izvajalec lahko pred sklenitvijo pogodbe zahteva potrdila, ki bodo osnova za pridobitev podatkov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe. S pogodbo se določi vrsta in sestava (ločeno zbiranje), predvidena količina (tip in velikost zabojnika), kvaliteta odpadkov (ocena odpadkov o neškodljivosti za odlaganje, ki jo izda pooblaščen laboratorij), mesto odlaganja (lasten ali skupni zabojnik), prevzemno mesto in navede število zaposlenih. S pogodbo se opredeli, katere odpadke je povzročitelj dolžan ločevati. V primeru, da ne ravna na dogovorjen način, izvede to izvajalec na stroške povzročitelja, ki so za 50% višji od cene ravnanja z odpadki. 22. člen Storitev plačevanja stroškov ravnanja z odpadki so oproščeni občani, ki bivajo neprekinjeno več kot tri mesece (študij, delo, zdravljenje) s kraja stalnega bivališča, ki posedujejo stare nenaseljene kmečke hiše v sklopu kmetij z nadomestno hišo in že plačujejo odpadke v občini. Fizične osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost in pravne osebe ter neprofitne organizacije, društva in verske skupnosti so oproščeni plačila stroškov ravnanja z odpadki, če nimajo izkazanega prometa v preteklem letu, nadalje povzročitelji, ki imajo poslovni prostor v lasti ali v najemu izven kraja sedeža registrirane dejavnosti in neprofitne organizacije ter društva, če imajo prostore za izvajanje svoje dejavnosti v družbenih, kulturnih ali gasilskih domovih ter cerkvah in športnih objektih šol. Vse navedene upravičene osebe morajo predložiti potrjeno dokazilo o upravičenosti oprostitve in ga po potrebi pravočasno obnoviti. 23.člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Pravilnik se objavi v Občinskem glasilu. Številka: TS - 634/03 Datum: 11.12.2003 Predsednik nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Jernej Lampret, prof., I.r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica ( Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 10. seji, dne 2.2.2004 sprejel naslednji SKLEP Občinski svet Občine Ivančna Gorica umika pooblastilo, številka 07003-0001/2003 z dne 2.4.2003, Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje, Cesta na Krko 7, Grosuplje, v zadevi izdaje soglasja k projektu PGD, PZI - Cestninske postaje na priključku Ivančna Gorica, odsek 0023 Ivančna Gorica - Bič. Sklep začne veljati takoj in se ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 07003-0001/2003 Ivančna Gorica, dne 2.2.2004 Župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, prof., I.r.