Leto III. Maribor, sobota 13. marca 1920 St.T60. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6*50 mesečno. četrtletno K 19*50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik opoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24. Monarhistični puč v Nemčiji. Berlin v rokah monarhistov. — Direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. zahtevajo izpraznitev Radgone. Zavezniki Poljska. Poljsko bo lahko presojal le oni, ki pozna njeno zgodovino, njeno zgodovino pa bo razumel le oni, ki pozna poljski značaj. Vsak narod ima več ali manj' svojo lastno filozofijo in lastno psihologijo in tako jo ima tudi poljski. Poljaki so po plemenu in po jeziku Slovani, a med slovanstvom zavzemajo čisto svoje mesto. Slovanski narodi so bili po ogromni večini več ali manj skoro vedno podložniki svojih drugorodnih sosedov, občutili so krvice in zato so jih tudi znali sovražiti. Tu tiči tudi vzrok, da so Slovani po ogromni večini demokratični narodi. Med njimi sta samo dva naroda, ki sama, vsaj v prejšnjih časih, nista poznala suženstva, zato sta pa tudi sama postala tlačitelja. Ta dva naroda sta: poljski in ruski. Radi tega imata pa tudi samo ta dva naroda visoko plemstvof dočim je ostalim Slovanom visoko, da, celo srednje in nižje plemstvo tuje. Poljska je bila mogočna samostojna država še tedaj, ko o narodnosti človeštvo še ni imelo pojma, ko se z narodnostjo še ni računalo, ampak le z dinastičnim imperijaliz-mom ter kvečjemu tudi še z vero. Radi tega je jasno, da se kakor druge tedanje države tudi Poljska ni omejevala pri širjenju svojih meja le na teritorij obljuden od Poljakov. Tako je v nekaterih dobah obsegala Poljska obširna ozemlja, ki bi po sedanjih narodnostnih načelih morala pripadati deloma Rusom, deloma Nemcem in tudi Litavcem. Tako je bilo vse do nesrečnih delitev Poljske, ko je prej mogočna država razpadla na tri dele ter je prišlo njeno prebivalstvo deloma pod Rusijo, deloma pa pod Avstrijo in Nemčijo. Ljudstvo, ki je pripadalo dotlej Poljski je to bolelo in prišlo je do opeto-vanih uporov in revolucij, ki pa niso bile toliko narodnostne, ampak mnogo blolj,državne. Tudi zadnji revolucijonarni voditelj Koscinszko ni imel pri svojem uporu v mislih poljski narod kot tak, ampak poljsko državo. Tekom dolgih let tujega gospodstva« vzdihujoč pod tujim jarmom pa je državni čut, ki je dotlej družil Poljake, začel prehajati v narodni čut. Čez vesoljni svet je šla Gustav Strniša: Pesmi preziranega. Srce ie mehko kakor vosek, manjka mu le kvasa stremljenja, ki so mu ga vzeli in ognja ljubezni, ki so mu ga ugasnili. Pečen bi bil kruh in dal bi ga v hrano tisočem. Potrosil bi njegove drobtinice ptičem, da bi peli nasičeni njegovega slaja mojo pesem, rosil bi v svojih solzah namočenega, po zelenih vejah, da bi šuštele mojo melodijo in natrosil bi ga v bistre studence in reke, da bi šumele moj spev. Odrezal bi ga kos siromaku goslarju, da bi izvabljal moje glasove iz svoje vijoline nasičen z mojo hrano. In prisluškoval bi tedaj sam v naravi, prebiral-svoje strune in sanjal. Takrat bi poklical vas, ki ste mi vzeli kvas stremljenja in ugasnili ogenj ljubezni, poklical bi vas ter hotel vaše sodbe. Tedaj šele bi bila vaša sodba pravična, kajti vi bi okušali mojo skrivnost in govorili mojo sodbo. — Pa niste uživali moje skrivnosti, ste zapisali sodbo »Prezir« in me pustili v trpljenju. Prezrli ste mojo pesem, a nje glasov ne boste mogli nikdar prezreti; vedite, še ponoči jih bodo polna vaša ušesa in zaman jih boste odganjali v svojem nemirnem spanju. In moji glasovi vam bodo glasovi bdečega in trpečega in sami boste čuli v njih svojo sodbo: Preziranje se rodi iz zavisti in vaša zavist vam trka na duše in prosi odkrite besede. Travne bilke sem spletel v piščal in grlo slavca je bil njen glas. Igral sem na piščalko novo pesem in sanjal novo 'življenje. Prihitel je črni krokar obupa in zahteval moje grlo: V težki bolesti sem igral nekdaj na piščalko obupa in zdaj naj vrnem tiste glasove. Kje sem že izgubil one glasove in piščal sem že zdavnaj vtopil v solzah hrepenenja. Z bolno dušo sem podil krokarja, pa ni hotel odleteti, čepel je na moji rami in me kljuval ter zahteval mojo piščal. Utrujen in osamljen sem mu dal grlo slavca. Zakrakal je krokar v divjem veselju. Raztrgal sem svoie oblačilo slepote, spoznal svojo pesem in zahteval svoje grlo nazaj. Dvigal se je krokar višje in višje ter krokal svojo pesem. Donela je prek dobrav in odmevala vsa spremenjena vendar ista, ter padala kot krvava slana v mojo dušo. Da, brezup mi je odnesel moj spev, a nova narodnostna misel; in kakor so se te misli oklenili najpoprej vsi tlačeni in zatirani, tako so se je oprijeli tudi Poljaki. Od njenega evangelija so se naučili, da ni narod istovfeten s tedanjim državnim pojmom, ampak da je lahko enoten narod tudi oni, ki nima lastne države in celo kljub temu, da je razdeljen v več držav s tujo nadvlado. Ta nova ideja je prinesla Poljakom re-nesanco, ki bi bila v drugačnem slučaju gotovo izostala. Kajti državna misel ni nikoli naravna prvina, ampak le privzgojena lastnost, ki, kakor hitro je država razbita, sama na sebi že v par generacijah zamre. Naravna prvina je samo narodnost, ki se nikoli ne da zatreti, ki živi celo še tam, kjer narod niti svojega lastnega jezika več nima. To nam najlepše potrjujejo Irci, ki so tekom stoletij prevzeli angleški jezik, se pa vkljub temu še vedno smatrajo za Irce in ne za Angleže. Poljaki so se z dihom novih idej in novih kulturnih in drugih svetovnih vidikov, dvignili kot narod ter kot tak živeli, čeprav ni več živela njihova skupna država. Narod- ta' brezup je bil rojen v zavisti mojih bratov, zato me muči moja lastna pesem. Iz lastavičjih gnez*d sem si sezidal kočo na visoki gori jasnih ciljev in ni je dosegla strela sovraštva in zavisti. Bil sem ptič med ptiči, žarek med žarki, oblak med oblaki, skala med skalami. Le korak in dosegel bi tajno vesoljstvo, ki bi me razkrojilo, sam bi postal vesoljstvo in užival najvišie blaženslvo. Tedaj si stopila predme ti vila mojega življenja, moja človeška ljubezen. Tvoje lase so opletali solnčni žarki kakor črne dragulje, na tvojih ramenih sta čepela dva goloba be-lejša kot mleko in svetlejša kot srebro, tvoji grudi sta bili biserni školjki v svitu zla le zarje. Tvoje telo je bilo kot kerubim pred Gospodom, a roke in noge blesteče, vitke vaze sestavljene iz samih belih, lilij. Odprla si svoja usta in videl sem čudo: Razgrnila se je rubinska zaveza, razklenila se je krona bisernih zob, oglasila se je harfa in vlili so se v dušo glasovi, ki jih nisem čul niti v najlepših Sanjah. Zavabila si me. Pozabil sem svojo kočo in svetinje mir, pozabil ptice in oblake, žarke in skale ter mislil, da stopiš z menoj v mistično višino I pozabljenja in združenja z večno ekstazo. j (Dalje Bledi). nostnl princip je dal slutiti že ob začetku kaj je niegov pravi cilj in kakšen bo njegov najvišji triumf, namreč osnovanje narodnost nih drža«', ki bodo bazirale izključno le na narodnosti in ne več na dinastičnem in verskem imperijalizmu. Dolg in strašen boj it bil narodnostni princip, dokler ni prišel do popolne veljave. Zaključiti pa bi ga bila morala svetovna vojna. Bi ga bila morala, pravim. kajti v resnici ga ni zaključila in tako traja ta boj dalje ter bo rodil morda že v bližnjih letih nove grozne vojne in pokole ako ne bo zmagala nad kruto s ilo zdrava razsodnost, v kar pa je težko, jako težko verjeti. Svetovna vojna ni našla Poljakov nepripravljenih. S svojo zvito diplomacijo so razdelili delovanje tako, da je njihova stvar stala na obeh straneh dobro, tako pri antanti, kakor pri centralnih državah. Morda je bila Poljska edina, ki bi bila oživela v vsakem slučaju, če bi bili zmagali zavezniki, ali pa centralne sile. V tej njihovi dvojni politiki pa leži tudi deloma vzrok poljskega separatizma, dočim ga leži drugi del v sporu z Rusi, ki je star, kakor je stara zgodovina teh dveh narodov. V času poljske slave, so bili Poljaki tisti, ki so neusmiljeno zatirali Ruse, ne morda radi narodnosti, ki se je takrat še niso zavedali, ampak mnogo bolj radi vere. Ukrajina in druge ruske zemlje,’ ki so pripadale nekdaj Poljski so imele na hrbtu poljske graiščake, istotako, kakor smo imeli mi Slovenci nemške. Da jim tega Rusi, ko so dobili oblast nad Poljaki niso odpustili je pač lahko razumljivo. Poljaki pa, mesto da bi se bili potrkali na prsa ter priznali: mea culpa, so zvalili vso krivdo na Ruse. To je bilo seme, ki je rodilo poljsko-rusko smrtno sovraštvo; to je bil vzrok stalne ovire za pristop Poljske k slovanstvu, ter uravnave poljske politike po slovanskem toku. Poljaki so bili, posebno kjer niso bili pod Nemci, prijatelji vseh onih, ki so bili sovražniki Rusov. Tako so se družili v Avstriji z Nemci in Madžari, radi česar smo trpeli ravno mi Slovenci in Čehi, zastopani v dunajskem parlamentu največ. Svetovna vojna je končala z zmago antante in vstvaritvijo velike Poljske. Končala je pa tudi s porazom Rusije. To je bila za Poljake taka zmaga, ki jo niti v sanjah niso nikoli piičakovali. Premagana sta bila z enim mahom dva sovražnika, ki sta bila pa tudi med seboj sovražnika. To je pojav, ki nima morda v vsej zgodovini analogije. S to preveliko in nepričakovano zmago so postali Poljaki ošabni. Njihovo ošabnost pa je še bolj povečala okoliščina, da jih Anglija in Francija neobh,odno rabita za svojo bodočo svetovno politiko. Poljska naj bo oni policaj, ki prevzame nalogo tiščati za vrat Nemčijo in Rusijo, dve veliki sovražnici Anglije in Francije. Tu tiči tudi vzrok, da- so y Parizu odobrili Poljski take meje, kakor bi jih ne bili nobeni drugi novonastali državi. S tem je Poljsko prevzel imperija-lizem, ki je desetkrat hujši od italijanskega. S tem pa se je Poljska tako oddaljila od slovanstva, da bi bilo vsako splošno -slovansko skupno delovanje z njo nemogoče. Ali bo to Poljski koristilo? Ne bo! Gorje Poljski, če se dvigne enkrat nad njo nov blok: Nemčija—Rusija. Spor Poljakov s Čehi radi Tešina, pa bo, naj se konča kakorkoli, stalna ovira za zbližanje teh dveh držav. Tako bo stala Poljska sredi sovražnikov popolnoma sama. Ta položaj pa je silno nevaren za Čehoslovaško. O tem pa drugič. —r. Politični pregled. K krvavim spopadom na Tešinskem. »Neue Freie Presse« poroča sledeče podrobnosti o nemirih na Tešinskem: Na vest, da je bil mestni župan mesta Orlice v Fraj-štafu aretiran in interniran ter potem pre-oeljan v Karvin so udrli Orličani oboroženi z železnimi drogi in drugimi predmeti v Karvin, da ga rešijo. Na mostu med Kar-vinom in Frajštatom pa so jim prišli nasproti Poljaki ter jih napadli. Nastal je strašen poboj. Neka antantna četa pod vodstvom italijanskega častnika je hotela pretepače pomiriti, toda pri tem je bil častnik tečen, neki francoski voiak pa vstreljen. V Karvinu, Dombrovi, Frajštatu in drugih krajih je prišlo do enakih spopadov, ki so zahtevali obojestransko več mrtvih in ranjenih. Operirali so tudi z ročnimi granatami in samokresi. Antantne oblasti so izvršile mnogo aretacij. V Karvinu so hoteli Poljaki vreči na nekega italijanskega častnika ročno granato, toda častnik je to še pravočasno opazil, ter napadalca podrl s kroglo iz samokresa. Rusija in Japonska. Ob času, ko je poslal komisar za zunanje stvari, Čičerin, mirovne ponudbe ostalim državam jo ie poslal tudi Japonski, toda Japonska jo je kakor znano spravila ad ackta, dokler se ne razjasni razmerje med Rusijo ter zapadnimi velesilami. Toda ne samo to, jela je rovariti proti Rusiji s tem, da je zasedla otok Sahalin. Čičerin je sedaj poslal radi tega Japonski najostrejši protest, v katerem zahteva, da Japonci takoj umaknejo svoje čete z otoka Sahalina- Ameriška vojska. Predlog o zmanjšanju redne vojske je reprezentacijska zbornica odklonila. Ameriška vojska bo štela v mirnem času 289.000 mož ter 17.800 častnikov. Nemški poročevalci smejo na AngleSko. Na vorašanje nemškega zunanjega urada, je sporočila velikobritanska vlada, da bodo odslej smeli prihajati na Angleško tudi čas-niški poročevalci doslei sovražnih držav, toda le taki, ki niso kompromitirani in ki se obvežejo, da ne bodo delali na škodo Velike Britanije. Madžarski komunisti niso umobolni. Zdravniki nižjeavstrijskega zdravilišča v Steinhofu izjavljajo, da-^edaj tamkaj nastanjeni člani bivše madžarske vlade niso niti umobolni niti bolani na živcih in da sploh ne bivajo iz kateregakoli resnega razloga ondi, marveč le vsled administrativne odredbe vlade. Socijalistična vlada nft Švedskem. Branting je predložil kralju listo novih ministrov, on sam pa prevzame predsedstvo. Vsi ministri pripadajo socijalni stranki. To je nrvi popolnoma socijalistični kabinet v Škandinaviji. Za zbližanje Italije in Nemčije. Neki konzorcij, kateremu načeljuje baje knez Biilow namerava izdajati v Rimu velikanski dnevnik, ki naj bi imel namen zbližati Italijo in Nemčijo. Akcijski kapital za ta list bi znašal 52 milijonov lir. Sirsko-palestinski kralj. V Jeruzalemu ie bil Emir Faisal razglašen za sirsko-pale-stinskega kralja. Proti Millerandu. Ozlovoljenje proti sedanjemu predsedniku francoskemu postaja vedno večje. Prišlo bi bilo gotovo, že do krize, da se ne podpisuje ravno novo državno oosojilo, ki zahteva vsaj do 20. t. m. medstrankarsko premirje. Po 20. t. m. pa pride Čisto gotovo do vladne krize ter se že ime-nu•»* _________„ . nejo 280 K. Vpraša se Trubarjeva ulica št. 5, pritličje, Tomac. Kiadog kožarskog pomočnika Specialist za ženske bolezni in porodništvo Or. Benjamin Ipavic mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. VVertheim) ordinira od 11 — 12 Maribor, Gosposka ulica 46. sa dobrim preporukama išče kožarska radnja Svetozar J. Veselinovič, Beograd, Poenkareva ulica broj 20. Stupiti može odmah. 4—4 Nakupovalec in pre-jemalec n vsakovrstnega lesa se išče. Ponudbe pod Lesno induSJriiskodruštvo" na upravo teg£ 1'Sta. 5—4 © c111©1111 i=©=ll cz0r=iII r=©zn||0 Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. Euornica pohištva in stavbinsko mizarstvo Peter Ilochneggerjii drugovi Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53 priporoča 10—6 svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela po tvornšških cenah. ©II c=©mp=©z=] cz®c=i |[cz©lZ3 ||c=®c=: ||® Restavracija in hotel | pri ..Znmarcu" | (hotel „Mohr“), Maribor Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt. Za obilen obisk se priporočata Franc in Pavla Jančer. A. Vertnik trgovina z mešanim bia5om ‘n PremoSi°m Sodnijska ulica ?7 • priporoča se občinstvu, S 1. aprilom t. 1. je nastopiti službo občinskega tajnika mu Plača 1920 K letno. Postranski zaslužek mogoč. Za to delo sposobni brivci in drugi rokodelci na krov! Ponudbe na upravništvo tega lista. 2—2 Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto siraženja v mestu,(na kolodvorih, kakor tudi spremljanje žeiesniSkih voz. Pojasnila v pisarni PristanišSna ulica 2. i:xxxxxxxxxxxxxxxxi Zataa Ljudski dom Maribor, hi^ka cesta štev. 4 priporoča gostilničar) em> društvom, trgovcem in slavnem.’,1 občinstvu najbolša vina vs«-h vrst po solidnih cenah na drobni ‘n debe*° n:xxxxxxxxxx x~xxx^ fan in gM les oe= —ser: 3 er: rser UO tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino mu MARIBOR. n. i Čevlje, moške obleke in perilo kakor tudi potne košare in torbice za trg priporoča po najnižji cen'* Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2' O sm Dobro blagol 35: 5-5 fc>___