286
Gospodarske izkušnje.
Elektriciteta in rastline.
Ravno zdaj, ko je na Dunaji velika in pomenljiva električna razstava, ne bo odveč opomniti na poskušnje, katere je uže pred tremi leti delal dr. Siemens v shodu družbe ;,Royal Societj"^ o vplivu električne svit-lobe na rast rastlin. Tako je postavil Siemens rasteče tulpe, katere so še le delale popke, na mizo v svitlobo električne svetilnice in v 40 minutah bile so tulpe vse lepo razcvetene. Enake poskušnje poskušal je s semeni, katera hitro kale, z repo, ženofom, kolorabo, fižolom, kumarami, katerih je spravljal en del na solnčni svitlobi, en del pri električni svitlobi, en del pa pri solnčni in pa pri električui svitlobi. Pokazalo se je, da so semena v temi spravljena kmalu poginila; enako rast so kazala semena postavljena na solnčno ali pa na električno svitlobo, ona semena pa, katera so bila deloma na solnčni. deloma na električni svitlobi, kazala so prav izredno lepo in dobro rast. — Se ve, da bi bila repa grozovito draga, ako bi se morala 3—4 mesece z električno lučjo razsvitljavati njiva, na kateri je repa sejana.
Novo naravno sirišče za izdelovanje sira
priporoča se v tirolskem gospodarskem listu. M. Blumen th al v Berolinu, N. Zehdenikerstrasse Nr. 2, iznašel je sirišče v trdem stanu, katero se je poskušalo in preiskavalo v zavodu St. Michele; sirišče to videti je kot drobna, belkasta, čisto dišeča štupa, v kateri je siriščen snov zelo močno koncentriran, tako, da zamore en del tega naravnega sirišča (imenuje ga „Naturlab") blizo 112.000 delov frišnega celega mleka pri 35 stopinjah C. v 40 minutah popolnem zasiriti, memo tega, ko do zdaj navadne siriščeve esence ne zasirijo več kakor 10.000 delov mleka. — Preiskava v St. Michele pokazala je, da obstaja novo naravno sirišče iz O'SO^o vode,
287
94"567o kuhinjske soli in pa 4*64% organiCnih substanc. Okus sirišča je čisto solnat in v vođi se raztopi v tistem času, kakor enako debela sol. — Kaba tega sirišča je prav lahka, ker so ga odmeri toliko, kolikor ga spada na dotično množino mleka v razmeri 1 kilo sirišča in 112.000 kil (ali litrov) mleka. Potem se sirišče razpusti v vodi in rabi kakor navadno. Trdijo, da se tako sirišče brez škode lahko spravlja dolgo časa, vsikakor pa je velika prednost v tem, da se lahko in ceno pošilja in da ga je primeroma malo treba. — Cena mu je pri izdelovalcu M. Blumenthalu v Berolinu 20 mark ali 12 gold. za kilo, ne da bi se zavoj ali zaboj ali poštnina posebej računala.