Umetnost. Razinere cerkv. petja na slov. Štajarju. Mnogokrat se čita v »Cerkv. glasbeniku«, listu izhajajo6em v Ljubljani, (katerega orglavcera in prijateljein cerkv. glasbe toplo priporočam) ta ali oni dopis, kateri kaže kakšno je petje po nekaterih župnijah na Štajarskem. Žalibog da je največkrat čitati o slabih razmerah, da cerkvena glasba ne dospe do svojega cilja. Posebno se tu pa tam toži, da je premalo časa za podučevanje v petju, ker veliko orglavcev se mora pečati s kakšnim rokodelstvom, da si zraven svoje borne plače prisluži toliko, da se preživi. Veliko pa je tudi takih, kateri niso zmožni v podučevanju cecilijanskih skladb, ter skrbe samo, da svojo dolžnost opravijo, za napredek pa ne gledajo in ne skrbijo. Drugi zopet nimajo pripravnih skladb, in druge take razmere ovirajo, da petje ne napreduje. Največji vzrok po mnogih krajih pa je ta, da župljani sami zatirajo vsak napredek v tem oziru, ker imajo lepe liturgične pesmi novotarijam, ter jim stare, skoraj nerodne popevke bolj ugaiajo. Zato se marsikateremu orglavcu pri »berni« ne godi posebno dobro. Zato večina posluša župljane, da potem pri njih bolje obstoji. Toda v zadnjih petih letih je po nekaterih krajih petje jelo napredovati, in sicer v takih krajih, kjer ni bilo prej nikakoršnega sluha o cecilijansketn petju, kjer je bilo ljudstvo vajeno takih popevk, da bi po njih taktu najložje plesal, sedaj pa je petje lepo cecilijansko. Ali bi se ne dalo pomagati tudi na drugih krajih? — Seveda, ako roke križem držimo, tedaj ne bomo napredovali, treba je torej na delo. Res je, da so pri tem, (kar skusim sara) od mnogih strani hude zapreke. toda treba je po malem začeti, ne vse na enkrat, ker tako nikakor ne gre, pa ludi preveč s težkimi in umetnimi skladbami ne, ker pri tem pevci izgubijo veselje do učenja. Najbolj pripravne v začetku so skladbe g. Hladnika, g. o. Avg. Hribarja in drugih. Pozneje se lahko uvrstijo skladbe g. Forsterja, in v par letih se petje zamenja s prejšnjim, da ljudstvo ne ve fiedaj To se tiče slovenskega petja, težje je pa pri latinskih napevih. Pravila pravijo, da bi se moralo pri «petih mašah« (Missa cantata) peti latinsko, in sicer da se ne izpusti niti jeden del, pa tudi to se počasi dožene, seveda s precejšnjim trudora. Težko pa je to pri onih, kateri se pečajo s kakim rokodelstvom, ker nimajo toliko časa, uriti se v petju in orglanju, pa tudi pri teh stvar ni nemogoča. Za one pa, ki so nevešči orglanja z not, je svetovati, da se začno vaditi v tem, in lako vsaj nekaj dosežejo. Hudo, pač budo je orati ledino na polju prave cerkvene glasbe, toda vse se doseže. Odstraniti nam je slabe skladbe in seči po bojših, in tako bodemo v nekoliko letih pokrili onih deset let, katere smo zaostali za ljubljansko vladikovino, v katerej se petje skrbneje goji kakor na Štajarskem. V to nara pomozi Bog in sv. Gecilija, da se razširi ceeilijanska ideja tudi po lepi lavantinski škofiji. V Rajhenburgu, 16. maja 1899. I. Kosem. Narodno gospodarstvo. Hranilnica ^n posojilnica v Š m a r j i je izdala računski sklep za šesto upravno leto 1898. Zadruga ima neomejeno zavezo. Novih zadružnikov je pristopilo 100, izstopilo pa je 8 zadružnikov ter je stanje zadr. koneem I. 672, kateri so iraeli 7969 gld. vplačanih deležev. Vlagateljev je bilo koncem leta 283 in stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmijfvred* 112.112 gld. 89 kr. Dolžnikov je bilo koncem leta 632. kateri so dolgovali skupno posojilnici znesek po 110.650 gld. Čisti dobiček je znašal 126 gld. 89 kr. in se je razdelil vsled sklepa občnega zbora naslednje: glavnim deležem pripada 5% dividende po 21 gld. 25 kr. Za dobrodelne namene se pa določi: dijaški kuhinji v Celji 20 gld., podpornemu društvu za slovenske vseučeliščnike v Gradcu 20 gld., akad. tehn. društvu Triglav v Gradcu 10 gld in podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju 10 gld. Vrh tega pa se je tudi med letom izplačalo iz teko6ih dohodkov za dobrodelne namene in sicer: za premiranje govedi v Šmarji 35 gld., za šolsko veselico v Šmarji 12 gld., za Prešernov spomenik v Ljubljani 5 gld. ter se je vsled tega čisti dobiček koncem leta za toliko znižal. Ostanek čistega dobička po 1186 gld. 64 kr. se doda posebni rezervi za zgube, katera naraste s tem na 451 gld. 58 kr. Stanie splošne rezerve dne 31. decembra 1898 je bilo 1382 gld. in znašata torej koncem lela 1898 oba rezervna fonda skupaj 5899 gld. 58 kr. Stanje naloženega denarja pri drugih denarnih zavodih je bilo 6864 gld. 22 kr. Hiša, katero ima posojilnica v trgu je postavljena v bilanco za 3396 gld. 5 kr. Gotovine ie bilo koneem leta 5648 gld. 39 kr. Celoletni promet je znašal 181.140 gld. 35 kr. Hranilne vloge obrestuje hranilnica in posojilnica po 5% brez odbitka rentnega davka. Posojila se dajejo le zadružnikom proti 6% obrestim. Uradni dan je vsak 6etrtek od 8 do 12 ure dopoludne. Urad- nija je v lastni hiši v Šmarji št. 23. Iz navedenih številk je razvidno, da je posojilnica vkljub kratki dobi svojega obstanka in navzlic neugodnim premoženjskim razmeram kmečkih prebivalcev šmarskega okraja pod svojim spretnim načelstvom v popolno zadovoljstvo napredovala. Posojilnica v Vitanji nam je poslala računski zaključek za deveto upravno leto. Iz tega posnamemo sledeče. Zavezo ima posojilnica neoraejeno. V teku leta 1898 je pristopilo 96 zadružnikov, izstopilo pa 20 zadružnikov in je ostalo zadružnikov koncera leta 739, kateri so imeli vplačanih deležev 3757 gld. Vlagateljev je bilo koncem leta 665 z 193.285 gld. 991/« kr. vlože^ih vlog in kapitalizovanih obrestij. Dolžnikov pa je bilo 701, ki dolžujejo skupaj 178.789 gld. 23 kr. Čistega dobička je bilo 1991 gld. 63 kr., kateri se je razdelil po sklepu občnega zbora tako-le: Nagrada načelstvu, zaupnim možem in pomoč pri uradovanju 755 gld, 6% dividende deležem 22 gld. 30 kr., za dobrodelnosl 695 gld. (zares lepa svota); ostanek čistega dobička po 519 gld.33 kr. pa se pridene rezervni zakladi, katera naraste s tem na 5696 gl. 91 kr. Pri drugih zavodih je bilo naloženega denarja z obrestmi vred 11.793 gld. 29 kr. Gotovine je ostalo koncem leta 10249 gld. 96V2 kr. Iz stanja gotovine kakor iz naloženega denarja pri drugih zavodih se da sklepati, da načelstvo previdno gospodari, da zamore zahtevam vlagateljev vsak čas vstreči. Celoletni promet je znašai 182.901 gld. 62 kr. Hranilne vloge se obrestuj«jo po 5% brez odbitka rentnega davka. Od posojil t>e zahtevajo 6% obresti na osobni kredit in proti vknjižbi izjemno tudi 5V2% Uradni dan je vsak četrtek in če je ta dai praznik pa prihodnji delavnik od 9 do 1: ure dopoludne. Tudi ta posojilnica izvrstio vspeva vkljub temu, da obstoji poleg njev Vitanji tudi še nemška posojilnica, katera ej pa ne more nikakor škodovati, kaj pa še lt, jo vničiti. Ali s tem ni dovolj dokazano da zamore pri nekaj dobre volje in nekiliko korajže narodnih mož obatatl posojlniea v vsakem večjem kraju, kakor smo tcže večkrat trdili in ne bodemo nehali pnavljati. In vkljub temu spe nekateri naroojaki v veekrat že imenovanih okrajih še spaje pravičnega in jih ne more vzdramiti lic zadružne organizacije, klic po snovan novih posojilnic, kateri se baš v poslednjn času tako krepko razlega po slovenskem lajarju.