Št. 130 (15.232) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%60Q
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481 /533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
7 cnn I ID POSTNIM plačana v gotovini IZJUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
CISALPINA GESTIONL
DZ-ll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvJKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SREDA, 17. MAJA 1995
Od mm odvisna usoda čbveštva
Branko Ziherl
juh
geneza od prvinskih
, organskih spojin 0 zahodne civilizacije
Ha
naSem skupnem
P arietu je potekala ko-predstavljivih y ^0 milijonov let. ahodno civilizacijo, ^Peto med etiko so-aravnega razvoja in B^hošniško resniCno-Bo, danes moCno pre-gesajo posledice dol-°°tetnega hazardiranja v^aravnimi bitnostmi, terjajo povsem spre-enjeno razumevanje pa m oomejevanja. ^Cujoca zavest se veljavlja s precejšnjo ainudo, kajti številne 6JPrte zareze v naš Kosistem so nepo-Pravljive.
tanjšanje ozonskega P asca je zagotovo oen od takšnih poja-?v; Strokovnjaki za °lje namreč že dobri Ve desetletji opo-atjaj0) da emisije t . terih plinov v oz-acje razkrajajo module ozona, ki na rnu atmosfere živ-lanje na Zemlji va-lejo pred smrtno ne-arnimi ultravijolicni-j,..1 žarki. Tako se gla-r 1° tudi današnja spo-aCila s konference v patkidiki na severu tPije, na kateri 350 anstvenikov in vlad-izvedencev iz šte-hnih držav preučuje advse kritično stanje Zenskega plašCa. Sku-‘t bodo pojasniti, ipfaj se je v preteklem u Ponekod stanjšal a 0 za 35 odstotkov, Ie) Šestkrat veC kot aša povprečno tanj-J® te atmosferske j. asti- Ozonska katak-2lHa bo vsekakor po-. ^ttbno spremenila ostance bivanja na atriji, zaradi Cesar ovestvo nima kaj do-j 1 ^bire. Pred vsak-sj jim hazardiranjem Oiora namreč vsak m^P^znik odgovoriti P edvsem na vpra-p/1'6' ali se Čuti pokli-t^aga, da zastavi tudi °> kar pravzaprav jjtpada drugim ljudem Prihodnjim genera-)am. Ge tanjšanja , onskega plašCa ne s 1110 dojeli skrajno re-°> Potem ni druge r?žn°sti, kot da se Popravimo na vrnitev . morske globine - zi-gj. 0 življenja - kjer si ino lahko zagotovi->, v^rnost pred smrto-
mi?iki ultraviioliCni"
1 Papež svari pred I kulturo sovraštva
Vatikan - Petdeset let je minilo od konca druge svetovne vojne, toda Človeštvo, ki se v teh dneh spominja tistih dogodkov, ni še dojelo enega od najstrožjih naukov tistega konflikta. Ni razumelo, da ni mogoče graditi družbe, ki naj bo vredna človeka, na uničevanju, represiji in diskriminaciji. Tako je poudaril papež Janez Pavel II. v poslanici, ki je bila objavljena vCeraj in ki jo je ob 50-letnici konca druge svetovne vojne naslovil vsem državnikom.
Na 3. strani
1 Nadaljnja otoplitev I med Slovenijo in Italijo?
V petek naj bi se v Rimu sestala odposlanca zunanjih ministrstev Slovenije in Italije in pričakujemo lahko, da bosta dosegla napredek pri reševanju spornih vprašanj med Ljubljano in Rimom. Po naših informacijah pa utegne slovenska vlada ustavne spremembe - gre za 68. člen, ki govori o lastninski pravici tujcev do nepremičnin - obravnavati že prihodnji teden.
Na 19. strani
ITALIJA / PREDSEDNIK REPUBLIKE O VLADI IN REFERENDUMIH
Scalfaro upa v reformo TV sistema
_______RIM / POLITIKA_____
D’Alema predlaga federacijo vseh levičarskih sil
Čez dober mesec »tematski kongres« DSL o zavezništvih
RIM - Ko bo vlada izčrpala program, jo bo predsednik republike spet poslal pred parlament, da se izreče o njeni usodi. Tako je povedal Oscar Luigi Scalfaro med pogovorom s poročevalci, ki so ga spremljali med obiskom v Moskvi. Sklep parlamenta bo osnova za Scalfarovo odločitev o usodi vlade in tudi o usodi sedanjega parlamenta.
Predsednik republike je bil zelo zadovoljen, ker je končno začela popuščati napetost med pravosodnim ministrom Mancu-som in sodstvom. Soglašal je tudi s pobudo večine, ki namerava predložiti parlamentu predlog o smernicah pravosodne politike. »Parlament ima možnost, da naredi sintezo tega vprašanja, je menil predsednik republike.
Mancuso se je včeraj po poldrugi uri pogovora pobotal z inšpektorji, kar bo najbrž prispevalo tudi k bolj umirjeni razpravi v VSM o inšpekciji na milanskem tožilstvu.
Na 3. strani
JAPONSKA / UDAREC ZA SEKTO VZVIŠENE RESNICE_
Asahara za zapahi, v Tokiu pa atentat na guvernerja
TOKIO - Policija je po poldrugem mesecu iskanja včeraj izsledila in aretirala 40-letnega vodjo neobudistične sekte Vzvišene resnice Čizua Macumota (na sliki AP v policijskem kombiju), bolje znanega z imenom Soko Asahara, ki je pripravljal za leto 1997 konec sveta s kemičnim in jedrskim orožjem. Le nekaj ur po njegovi aretaciji je tokijskemu guvernerju Jukiu Aošimi namenjen paket eksplodiral v rokah njegovega tajnika Masaakija Utsumija, ki je bil težje ranjen, a ni v smrtni nevarnosti Na 15. strani
RIM - Cez dober mesec - konec junija ali v prvem tednu julija - bo imel DSL »tematski kongres«, ki bo posvečen vprašanju zavezništev. Tajnik Massi-mo D’Alema je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da Hrast predlaga nekakšno federacijo vseh levičarskih sil, ki bi na političnih volitvah nastopile enotno in z lastnim simbolom v proporc-nem delu, pod okriljem Prodijeve Oljke pa v večinskem. Konkretni pogovori o federaciji z drugimi levičarskimi silami naj bi se zaceli Cim prej, saj je DSL v ta namen že ustanovila ožji odbor.
D’Alema je tudi potrdil, da bo Hrast podpiral Di-nijevo vlado, dokler ne bo izčrpala svojega mandata, medtem ko je izključil možnost, da bi se v sedanjem parlamentu lahko ustvarila politična večina namesto sedanje »tehnične«. Glede predčasnih volitev pa je tajnik DSL napovedal, da bodo po vsej verjetnosti jeseni.
Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Železarna je končno rešena
Do 25. maja morajo kandidati za nakup železarne pod Skednjem predložiti njenim komisarjem dokončno ponudbo z razvojnim načrtom.
Stran 4
Gojenci SSG uprizorili Palčko
Gojenci gledališke šole SSG so včeraj popoldne v Kulturnem domu v Trstu uprizorili Grimmovo pravljico Palček v priredbi in dramatizaciji Miroslava Košute.	stran 5
Rominger povečal vodstvo
Z zmago v 4. etapi gira je Švicar Tony Rominger povečal svojo prednost v skupni uvrstitvi. Drugouvrščeni Fondriest za njim zaostaja 51 sekund.
Stran 23
NAJHUJŠI BOJI PO SEPTEMBRU 1993
V obstreljevanju Sarajeva pet mrtvih in 25 ranjenih
SARAJEVO, BONN (Reuter, AFP) - V hudih bojih, ki so včeraj divjali v okolici Sarajeva, je življenje izgubilo pet ljudi, 25 pa jih je bilo ranjenih, med njimi tudi dva pripadnika mirovnih sil. Gre za najhujše boje in obstreljevanje bosanske prestolnice od septembra 1993. Združeni narodi so sporočili, da je bilo slišati približno 800 detonacij. V bližini Debelega Brda je bil s protitankovsko raketo uničen ruski oklepni transporter. Žrtev ni bilo, vendar je strelivo, ki je bilo v oklepniku, povzročilo močne eksplozije.
Na 18. strani
NOVICE
RIM / TAJNIK D'ALEMA O SKLEPIH STRANKINEGA VODSTVA
Vlada bo posegla za pontabeljske špediterje
VIDEM - Parlament se ukvarja z ukrepom, ki ga je pripravila vlada in se nanaša na priznanje gospodarskih ukrepov, ki so jih že vnesli s prejšnjimi zakonskimi dekreti, tudi za uslužbence špediter-skih podjetij v Pontablju in na Trbižu. Vlada naj bi dejansko priznala neke vrste dopolnilno blagajno do konca letošnjega leta. Vest je predsedniku videmske Pokrajine sporočil minister za delo Tiziane Treu. Pokrajinska uprava se je namreč zavzela za 150 uslužbencev, ki so po vstopu Avstrije v EZ in ukinitvi carinskih kontrol ostali brez dela.
Razjarjen bik ubil pastirja
SENISE (POTENZA) - Razjarjen bik je predsi-nocnjim napadel dva pastirja, pri Čemer je eden zaradi hudih ran umrl, drugi pa je bil težko ranjen. Tragedija se je pripetila v Seniseju v pokrajini Potenza. Bik naj bi bil najprej napadel 55-letnega Salvatoreja Abitanteja, ki so ga našli z razbito glavo in zlomi po drugih delih telesa. Približno 500 metrov dalež je ležal hudo poškodovani 84-letni Graziano Salvatore, pri katerem je bil Abitante zaposlen in ki je bil tudi lastnik živali. Salvatoreja so odpeljali v bolnišnico, kamor so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Bivši bandit Cavailero tudi na videokaseti
TURIN - Bivši bandit Pietro Cavailero, ki so ga obsodili na dosmrtno ječo zaradi raznih ropov, pri katerih je njegova tolpa umorila 5 oseb in ranila 21, bo na videokaseti prikazal svojo življenjsko izkušnjo. Cavailero ima sedaj 60 let in ko je dosegel delno svobodo, je takoj šel delat v »Arzenal miru« Sermiga (mladinska misijonarska služba). Posvetil se je slikarstvu, zažel se je ukvarjati z emarginiranci. Ko so ga vprašali, Ce se je spreobrnil, je povedal, da je spreobrnjenje lahko stvar trenutka ali pa dosežek, ki traja vse življenje. Pobudo za videokaseto je dala »Videodeserto«, nova vzgojna zbirka, ki jo bodo predstavili na prihodnji razstavi knjige. Cavailero pa je živ dokaz, da lahko tudi kriminalec svoje življenje posveti solidarnosti in skrbi za bližnjega.
Preiskave in polemike okrog tolpe »belega fiata 1«
RIMINI - »Gre ne samo za neresnične, ampak za naravnost smešne trditve.« Tako je funkcionar bolonjskega criminalpola Gaetano Chiusolo označil besede državnega pravdnika v Pešam Gaetana Sa-voldellija Pedrocchija, po katerih naj bi Chiusolo v preteklosti oviral in celo ustavil preiskave okrog bratov-policistov Savijev, ki naj bi bili že leta 1991 vplteni v preiskave okrog tako imenovane tolpe »belega fiata 1«, ki je dolga leta ropara in morila po Emiliji-Romagni. Kot znano, se je šele pred nekaj meseci izkazalo, da so tolpo dejansko vodili trije bratje Savi. Chiusolo je v daljši izjavi tiskovni agenciji ANSA dejal, da so karabinjerji iz Riminija leta 1991 med preiskavami okrog obiskovalcev nekega tamkajšnjega strelišča dejansko naleteli na brate Savi, toda zadeva se je pri tem tudi ustavila, ker nihCe, začenši s samimi karabinjerji, je ni imel za vredno poglobitve.
Tematski kongres DSL o »federaciji levice«
Kongres bo čez dober mesec - Podpora Diniju
RIM - Prihodnji kongres Demokratične stranke levice bo tematskega značaja ter bo konec junija ali najkasneje v prvem tednu julija. Kraj še ni bil določen, verjetno pa to ne bo Rim. Tajnik Hrasta Mas-simo D’Alema je na tiskovni konferenci poročal predstavnikom tiska o poteku včerajšnje seje strankinega vodstva, ob koncu katere so sklenili sklicati strankin vse-držaxmi svet za 26. maj. Temu najvišjemu strankinemu organizmu pritice naloga, da sklice strankin kongres.
D’Alema je pojasnil, da je tematski kongres predviden v strankinem statutu za obravnavo specifične teme; ki bo v tem primem levosredinsko zavezništvo, ki »postavlja svojo kandidaturo za vladanje«. Predlog DSL, o katerem bo kongres razpravljal, predvideva, da bi se vse leve sile združile v »federativnem paktu«, s katerim bi se levica predstavila na političnih volitvah enotno v proporCnem delu, v večinskem delu pa pod simbolom Oljke. Kongres bo moral po D’Alemovih besedah razčleniti »federativni« znaCaj nove politične formacije italijanske levice ter premostiti sedanje oblike strankarske organiziranosti.
Strategija DSL, kot jo je orisal D’Alema na tiskovni konferenci, predvideva utrditev levosredinskega zavezništva, ki naj nato odpre dialog s Severno Ligo in s Komunistično prenovo »na osnovi vsebine in jasnih
Tajnik Massimo D'Alema med včerajšnjo sejo vodstva DSL (telefoto AP)
in nedvoumnih vladnih programov.« Vodstvo Hrasta je za uresničitev naCrta o federaciji levih sil že imenovalo ožji odbor z nalogo navezanja stikov z vsemi zainteresiranimi. Odbor bodo sestavljali Žani, Angius, Fassino, Minniti, Ranie-ri, Petruccioli in Bando-li.
Tudi simbol, pod katerim naj se levica predstavi na volitvah, bo predmet pogajernj. Poleg srpa in kladiva, so novinarji vprašali D’Alemo, bi torej utegnil izginiti tudi hrast? »Vse se lahko zgodi,« je bil odgovor, »ne zdi pa se mi koristno opustiti "blagovno znamko”, ki si je že priborila eno Četrtino tržišča.«
Kaj pa odnosi s SKP? »Vabilo k sodelovanju v veliki demokratični formaciji evropske levice je
namenjeno vsem, tudi komunistom, ko bi ne sklenili, da ustvarijo komunistično silo.«
Tajnik Hrasta se je tudi zaustavil pri volilnem uspehu DSL in demokratičnih koalicij na nedavnih upravnih volitvah in poudaril, da je ta uspeh še povečal »vladno odgovornost« stranke. Glede Dinijeve vlade pa je D’Alema potrdil, da jo bo DSL še naprej podpirala, dokler ne bo izpolnila svojega mandata. »Ko bo vladni program izčrpan,« je nadaljeval, »bo najbolj verjetna politična perspektiva sklicanje volitev za jesen. Toda naj bo jasno, da nismo mi tisti, ki zahtevajo predčasne volitve, pač pa voditelji desnice.« D’Alema je tudi pojasnil, da ne verjame v možnost, da bi v tem parlamentu lahko 'našli
»politično« večino, niti ne v tako imenovano »konstituantno vlado«.
Pac pa je tajnik DSL spet poudaril svoj predlog, da bi prišlo med vsemi demokratičnimi silami do dogovora o pravilih igre, tako da bi tisti, ki zmaga na volitvah, »lahko vladal, ne pa gospodoval.« Med najbolj nujne naloge je D’Alema naštel še reformo člena 138 ustave, poenotenje volilnih sistemov (z dvojnim krogom), zakon proti monopolom, reformo Raia, pravila o interesnem konfliktu in zakon o »par condicio«. To pa ne pomeni, je pojasnil D’Alema, da bi vse te stvari morali uresničiti še s tem parlamentom. Ko bi dosegli dogovor, bi nekaj teh stvari lahko napravili v prihodnji zakonodajni dobi.
Spor v Ljudski stranki se seli Strasbourg
RIM - Spor med
dvema nasprotujočima si dušama Ljudske stranke se seli na evropsko raven-Danes se bo namreč v Strasbourgu sestalo vodstvo Evropske ljudske stranke, ki ho moralo rnz' pravljati tudi o »ita' lijanskem primeru«-Gerardo Bianco, tajnik levosredinskega
strankinega krila, je v pogovoru z novinarji povedal, da se bosta seje udeležila tako on kot Butti-glione, da pa mu je predsednik ELS, bivši belgijski premier VVilfried Mai' tens, priznal, da edinole njegova stran »predstavlja tradicijo demokratičnih katoličanov.« »C® bodo priznali eno stranko,« je še dejal Bianco, »bo to prav gotovo naša, če pa bodo hoteli priznati obe, se temu ne bomo upirali.«
Desnosredinsko
krilo	Ljudske
stranke pa je povsem nasprotnega
mnenja: »Seje vodstva LSE se bo kot legitimni tajnik Ljudske strank6 udeležil edinole Rocco Buttiglion6’ medtem ko bo Gerardo Bianco Prts°) ten le kot evropski parlamentarec,« )e
dal vedeti Buttigh®' nejev tiskovni urad-»Vsa Biancova natolcevanja o priz' nanju dveh duš Lb so povsem neosno-vana,« piše tudi v izjavi.
MILAN / FINANČNI STRAŽNIKI
Zaplenili 70 kg turškega heroina
»Uvoznik« je zanj plačal milijardo lir, zaslužil pa bi 70-krat več
MILAN - Sedemsedet kilogramov heroina se je na svoji poti iz Turčije v Kampanijo ustavilo v Milanu. Tu so pošiljko prestregli finančni stražniki, ki so v dobro zrežirani preventivni akciji v dveh delih aretirali dobavitelje mamila in tudi »uvoznika«.
Pred tremi dnevi (a vest so posredovali šele včeraj) so finančni stražniki onesposobili tri mednarodne tihotapce mamil: dva Poljaka, 39-letnega Tadeu-sza Migryta in leto mlajšega jasnusza Chyrchela, ter jugoslovanskega državljana, 30-letnega Muhameda Ahmetija. Trojica je iz Turčije prinesla kar 70 kilogramov heroina, da bi ga prodala 45-letnemu Vin-cenzu Alfieriju bivajočemu v Milanu a po rodu iz Neaplja, ki naj bi bil povezan s kamoristično tolpo Ranierija. Kupčijo so izpeljali nemoteno: Alfieri je, skupaj s pajdašem, 38-letnim Giuseppejem Bo-
Sef oddelka za boj proti matiji Nino D'Amato je na tiskovni konferenci orisal uspešno akcijo finančnih stražnikov (AP)
no, prejel mamilo, tiho- poslu štrene. Peterica sedi tapci pa milijardo lir sedaj v zapor. Ko bi Alfie-plačila. Vse bi se srečno ri prodal mamilo na drob-izteklo, če bi poseg finanč- no, bi zaslužil kakih 70 nih stražnikov ne zmešal milijard lir.
KUITURNA DEDIŠČINA
Naravovarstveniki za zaščito zgodovinskih mestnih središč
RIM - Odlok o gradbenem odpustu bi lahko bil usoden zgodovinskim jedrom italijanskih mest. Tako sta ocenili združenji naravovarstvenikov Italia nostra in Polis, ki sta včeraj priredili novinarsko konferenco v Rimu.
Na zatožni klopi je 8. člen odloka o gradbenem odpustu, ki ga je pripravila Berlusconijeva vlada in katerega veljavnost je podaljšala Di-nijeva. Ce bi ta člen prodrl, bi se zgodovinska mestna jedra spremenila v četrti samih uradov, ki so onesnažene in hrupne podnevi zaradi obremenitve s prometom in popolnoma prazne ponoči. Na ta način bi mestni centri italijanskih mest izgubili tudi vsako turistično in kulturno privlačnost, predvsem pa bi zgubili svojo »dušo«, ljudje pa zgodovinski spomin in del lastne identitete.
Odlok namreC dopušča spremembo središčnih mestnih palač v urade, gradnjo parkirišč na dvoriščih patricijskih domov ali celo njihovo pomšenje. Dovolj je, da preu-
reditev in spremembo namembnosti	občini
sporoči«usposobljeni projektant« in potrdi, da projekt ustreza smernicam urbanističnega načrta. Ce je projekt navzkriž s pravili, lastnik in projektant tvegata majhno denarno globo. Tako trdita organizaciji, ki pozivata vlado, naj odpravi 8. člen in naj ne jemlje občinskim upravam nekaj skromnih urbanističnih vzvodov, s katerimi še razpolagajo. Odlok namreC odpravlja tudi določilo dosedanjega Nicolazzijevega zakona, ki je vsaj predpisoval, da je treba ohraniti zunanji videz zgodovinskih palač.
Po oceni poslanca Zelenih Saura Turronija sprostitev spremembe namembnosti palač oškoduje občinske uprave, ker bo s tem usahnil eden od virov dohodkov, imeli pa bodo dodatne stroške, ker bodo morali srbeti za urbanizacijo in za dodatne storitve v mestnih jedrih. Poslanka Fulvia Bandoli (DSL) pa se je obvezala, da bo napela vse sile za odpravo 8. člena.
Zavrnjen priziv proti prepovedi kajenja v uradih
RIM - Državni svet je včeraj zavrnil priziv proti sklep0 Deželnega upravnega sodiSea (TAR) dežele Lacij, ki je nalagal ministrstvu za zdravstvo, da prepove kajenje v vseh javnih uradih. Utemeljitev sklep8 Državnega sveta bodo verjetno objavili danes, v njej naj bi tudi pojasnili točen obseg sklep8 lacijskega TAR, ki je bil sil8 nejasen. Po eni razlagi na) 01 namreč prepoved kajenja in°' rali uvesti samo v uradih, ki so odprti za javnost, in to ne v vsej državi, ampak samo v Rimu, Turinu, Neaplju, Genovi in Bariju. Po drugi razlagi pa naj bi TAR ukazal ministrstvu za zdravstvo, da prepove kajenje v vseh javnih Pr0®!?' rih, se pravi ne samo v urauin, ampak tudi v barih, restavra cijah itd. Podpisniki priziva so zahtevali zamrznitev sklep8 lacijskega TAR tudi zaradi te ga, ker je slednji določal ro 30 dni za uvedbo prepove 1 kajenja, kar je bilo praktično neuresničljivo. Vsekakor pa Je rok že zapadel, saj je Upravn sodišče svoj sklep izdalo 1 marca.

ITALIJA - FJK
Sreda, 17. maja 1995
			
SODSTVO / PO NAPADU NA MILANSKI TIM »CISTE ROKE«	r—	PRED REFERENDUMI	—1
Za rešitev afere Mancuso dokument o sodni politiki
Levosredinske stranke skušajo ohladiti vzdušje in zaščititi Dinija
'Sdnik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino s®znanil novinarje s sklepi večinske koalicije
RIM - Stranke, ki podpirajo vlado, bodo predložile parlamentu v razmislek resolucijo s smernicami o pravosodni politiki. Tako so sklenili vCeraj predsedniki parlamentarnih skupin, ki so se sešli v senatu. Kdaj bo zgornji dom italijanskega parlamenta razpravljal o tem vprašanju, pa bodo določili načelniki vseh skupin, ki se sestanejo v jutri.
Morda bo to rešitev za incident, ki ga je povzročil pravosodni minister Filippo Mancuso, ko je prejšnji teden v senatu napadel milanski sodnij-ski.tim »Ciste roke« in napovedal novo inšpekcijo na milanskem tožilstvu. Mancusovo izvajanje je povzročilo pravi potres na italijanski
politični sceni in levosredinske stranke so dolgo iskale način, kako bi zaščitile sodnijski tim, obenem pa preprečile osibitev in morda tudi krizo sedanje vlade. K pomiritvi je veliko prispeval tudi sam premier, ki se je dvakrat srečal s pravosodnim ministrom in včeraj v intervjuju za rimsko Repubblico izključil možnost zopetne inšpekcije v Milanu.
Predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino je povedal novinarjem, da so se na srečanju dogovorili za dokument, ki naj bi vseboval smernice pravosodne politike. Stranke so tudi sklenile, da bodo prosile, naj se v razpravo vključi tudi premier Di-ni. Tudi to je dokaz, da
Po dolgem pogovoru včeraj popoldne sprava med Mancusom in inšpektorji
RIM - Po skoraj poldrugi uri Pogovora se je pravosodni mini-ster Filippo Mancuso pobotal s svojimi inšpektorji. Nasprotja, ki so inšpektorje privedle na rob skupiSnkega odstopa, so bila Presežena, kar je znatno prispejo k ohladitvi vzdušja v pravosodnem ministrstvu in v umi-Ptvi v odnosih med sodstvom ter pravosodnim ministrom.
Po srečanju z inšpektorji je Minister Mancuso objavil kratko uskovno sporočilo, v katerem je reCeno, da je bilo »bilo vzdušje tirod srečanjem zelo umirjeno in oa sta obe strani pokazali veliko stopnjo pripravljenosti na dogo-v°r. Poudarjeno je bilo prepričanje, da bo urad inšpek-°rjev nadaljeval z delom ob
reševanju vseh pričakovanj«.
Zadnji stavek je po oceni udeležencev namenjen primeru inšpektoric Marine Moletti in Eveline Canale, ki ju je Mancuso v ponedeljek popoldne odstavil, ker jima je očital popustljivost med inšpekcijo na milanskem državnem tožilstvu. Inšpektorji, ki so se včeraj popoldne srečali s pravosodnim ministrom, so poudarili, da je zadnji stavek sporočila namenjen prav rešitvi problerma obeh kolegic, ki sta bili v ponedeljek odstavljeni.
Pred spravo z ministrom so se inšpektorji včeraj dopoldne sestali na skupščini. Bili so pripravljeni tudi na množični odstop, ko bi minister ne pokazal pripravljenosti na pogovor. Očit-
no pa je premier Lamberto Dini, ki se je v ponedeljek zvečer sestal z Mancusom, ministra omehčal in ga prepričal, naj ne zaostruje odnosov s sodstvom.
Včerajšnja sprava bo najbrž pozitivno vplival na današnjo sejo Višjega sodnega sveta, ki ima na dnevnem redu vprašanje inšpekcije na milanskem državnem tožilstvu. Problem so na zahtevo predstavnikov Forza Ita-lia in Severne lige že nekajkrat odložili, danes pa je problem postavil na dnevni red predsednik republike Scalfaro, ki je tudi predsednik VSM. Scalfaro bo prisoten na seji, med katero bodo tudi imenovali novega sefa glavnega tožilstva pri kasacij-skem sodišču.
želijo preseči polemike, obenem pa vlado z njenim predsednikom zavezati k uravnovešenemu odnosu do sodstva. Osnutek resolucije bo oblikovala ožja skupina, v kateri bo tudi bivši sodnik Giuseppe Ayala.
Na včerajšnje srečanje je bila povabljena tudi Stranka komunistične prenove, ki pa se seje ni udeležila. Kot sta povedala predsednika parlamentarnih skupin Olivie-ro Diliberto in Ersilia Sal-vato bo SKP vztrajala v zahtevi po odstopu ministra Mancusa. Salvatova je dejala, da jo je rezultat srečanja strank večine razočaral in nato tudi ostro kritizirala kolege ostalih skupin, ker nameravajo uvrstiti vpašanje pravosodja na dnevni red senata šele prihodnji teden, medtem -ko je SKP mnenja, da bi morali o zadevi razpravljati takoj.
Napetost se je včeraj nekoliko polegla. Predsednik progresisticnih senatorjev Cesare Salvi je včeraj z zadovoljstvom podčrtal, da je vlada zagotovila, da ni v programu nova inšpekcija na milanskem državnem tožilstvu. Za jasno in trezno rešitev se je opredelil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Afera pa ni še povsem razčiščena. Na to je opozoril z običajno bodečo ironijo tajnik DSL Massimo D’Alema. Po njegovem mnenju je bilo Dinijevo zagotovilo, da ne bo inšpekcij v Milanu, »pojasnilo pojasnila, ki je pojasnilo predhodno ministrovo sporočilo. Kljub temu pa položaj ni zelo jasen, nasprotno«.
Scalfaro bi rad dobro reformo TV sistema
Vlado bo po izteku mondoto spet poslal pred porloment
RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bi bil zadovoljen, Ce bi parlamentu uspelo reformirati zakon o televizijske sistemu in bi se tako izognili referendumom. Toda zakon mora biti dober zakon in ne skrpucalo.
Tako je Scalfaro povedal vCeraj novinarjem, ki so ga kot poročevalci spremljali med obiskom v Moskvi. Predsednik republike meni, da je reformi zakom »legitimna pot«, da bi se izognili referendumom in ni prikril dejstva, da bi bil taki rešitvi naklonjen. Povedal pa je, da mora biti reformni zakon uravnovešen, ker ne sme »prizadeti ali kakorkoli ogroziti nekega premoženja, ki je vsekakor v ponos Italiji«. V bistvu zakon ne sme biti usmerjen samo proti Fininvestu, ampak mora uravnovešeno urediti vprašanje televizijskega sistema. Tak zakon pa je po mnenju predsednika republike lahko samo sad dogovarjanja in
sporazumevanja. Slo je skratko za vabilo strankam, naj z dialogom rešijo to vprašanje. Vendar vse kaže, da stranke predsednika republike ne nameravajo ali nočejo uslišati.
Druga tema pogovora je bila usoda vlade Lamberta Dinija. Italijanski premier je večkrat poudaril, da bo stopil na Kvirinal in vrnil predsedniku mandat, ko bo nared pokojninska reforma, ki je zadnja točka v njegovem programu. Scalfaro je vCeraj prvič jasno povedal, da bo premiera spet poslal v parlament in da bo sklepal šele potem, ko se bo parlament izrekel. Dodal je, da bo zelo pozorno spremljal razpravo v parlamentu in da do odločal na osnovi njegovih sklepov. Kakšne so lahko možne rešitve pa Scalfaro ni hotel povedati.
Predsednik republike je pohvalil premiera in dodal, da mu je še posebej hvaležen za njegov prispevek k pomiriti odnosov med pravosodnim ministrom in sodstvom.
Sen. Carpi zapušča SKP
RIM - Sen. Umberto Carpi bo zapustil Stranko komunistične prenove in vstopil v progresistiCno skupino Senata. Svoj sklep je sen. Carpi, ki je tudi predsednik senatne komisije za industrijo, napovedal v intervjuju za Unita, v katerem je povedal, da želi delovati za izgradnjo enotnosti progresistov, ki naj bo odločilna v zavezništvu pod okriljem Romana Prodija. »Zame, ki sem bil med soustanovitelji SKP, je to zelo grenka odločitev,« je dejal Carpi, »toda stranka, ki sem si jo zamišljal in kakršna se je izoblikovala na zadnjem kongresu nima nic skupnega s stranko, ki jo je zgradil Bertinotti.« Zadnji vzrok spora je bilo stališče, ki ga je SKP zavzela do pokojninske reforme, in predvsem »frontalni spopad s CGIL«
'Umor gradeškega ribiča
VATIKAN / POSLANICA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. DRŽAVNIKOM
Tiiaški sodniki sprejeli zahtevo po reviziji procesa
TRST - Tržaški sod-titki so sprejeli zahtevo P° reviziji procesa, na Mterem je bil povelj-nik koprskega patrulj-n®8a Čolna Boris Grgič °btožen, da je zakrivil smrt gradeškega ribica runa Zerbina in tudi °bsojen na 15 let zapo-fa-. Po skoraj devetih ehh od tistega tragic-nega novembra 1986 Se bo torej začelo vse znova. Odločitev rZaškega prizivnega sodišca, ki je upoštevati’ da so novi dokazi, p3 katere sta poskrbela tiugiCeva branilca An-ti16] in Bogdan Berdon, Vredni upoštevanja, je P°niembna iz dveh razlogov. Najprej zato, ®r revizije procesov titso prav vsakdanja Praksa, drugič pa, ker J® bil incident svojcas ^ središču pozornosti, msti pa ga je izko-lšCala italijanska de-tiica. Sedaj bodo ^Jbrski sodniki, ki pri
svoji prvi odločitvi niso upoštevali niti vsega tedaj razpoložljivega materiala, imeli priložnost, da vse znova proučijo.
Grgiča so obtožili, Ceš da je streljal na ribiško ladjo in pri tem umoril Zerbina, nameraval pa naj bi umoriti tudi ostale elane posadke, da se je dogodek pripetil v italijanskih teritorialnih vodah, da je ladjo prisilil, da mu je sledila v Koper itd. Novo gradivo pa dokazuje prav nasprotno: do tragedije je prišlo v tedaj jugoslovanskih teritorialnih vodah, Grgič pa je ravnal povsem v skladu z zakonodajo in pristojnostmi, uporaba orožja je bila ne samo zakonita, a v danem primeru je bil celo dolžan tako ravnati.
Nov proces se bo pričel 21. septembra letos.
Pozabljeni nauk II. svetovne vojne
VATIKAN - Vse države so se spomnile 50. obletnice konca druge svetovne vojne. Toda pol stoletja ni zadostovalo človeštvu, da bi dojel enega »najhujših naukov« konflikta, ki je omogočil Aushvvitz, HiroSimo, nepopisne pokole in nezaslišano sovraštvo. Ni razumelo, da ni mo-goCe graditi družbe, ki bo bo človeku po meri, na uničenju, represiji in diskriminaciji.
Tako je zapisal papež Janez Pavel II. v poslanici, ki jo je ob 50.obletnici konca druge svetovne vojne naslovil državnikom vsega sveta in ki jo je vCeraj v Vatinaku predstavil tisku kardinal Roger Etchegaray. V poslanici Karol Woytila svari pred dejstvom, da se »javno mnenje prijavaja na posnetke nasilja, ki jih oddaja televizija in včasih sprejema vojno skoraj kot neizbežno«. Po papeževem mnenju bi bila potrebna veCja doslednost »ob spominu na tragedijo druge svetovne vojne in sodobno mednarodno pplitiko«. Nujno bi bilo strožje nadzorstvo nad mednarodno trgovino z orožjem in potrebna bi bila telesa, ki bi v primeru kcize .prisilila, sprte, strani,
Papež Janez Pavel II. (foto AP)
da rešijo spor s pogajanjem in ne z oboroženim spopadom«. Karol Woytila meni, da dogodki izpred 50 let ne smejo v pozabo, nujno pa je tudi dojeti, da je bila tista voj a posledica degenerativnih procesov, katerih klice so prisotne tudi v današnjih ža-.riscihnapetosti. ..
V svoji poslanic Janez Pavel II. ugotavlja, da je bila II. svetovna vojna možna tudi zaradi dejstva, da sta svet in zlasti Evropa izgubila moralno energijo, ki je bila potrebna, da bi se uprla vrtincu vojne. Totalitarizem je tedaj odpravil temeljne človekove Svoboščine in z vztrajno propagando dosegel, da je moralni Cut ljudi otopel. Voditeljem zato ni bilo težko pripraviti ljudi za »usodno izbiro«, potem ko so postopno zatrli svobodo s policijskim nadzorstvom in s psihološkim pogojevanjem, ki je bilo posledica enostranske uporabe sredstev množičnega obveščanja.
Papež poudarja, da danes kot vCeraj vojna ne more biti osnova za pravičnost. Karol Woytila se sklicuje na to, kar je poudaril leta 1991 ob izbruhu zalivske vojne. »Z orožjem ni mogoče rešiti problemov, ker vojna poglabja nasprotja in zaostruje napetost med narodi. Zgodovina to potrjuje, Čeprav se v Evropi in v svetu množijo vojna žarišča.
Kultura miru, opominja Janez Pavel H., se lahko krepi, Ce se v kali zatre vsako obliko rasizma
in nestrpnosti, Ce se ne popušča rasistični propagandi, se nadzoruje gospodarske in politične tokove in se zavrne vsako obliko izkoriščanja. Papež priznava, da pogajanja za mir niso vselej uspešna, toda ob Številnih neuspehih je tudi veliko primerov, ki dokazujejo, da se s pogajanjem lahko razreši tudi najbolj zapletene spore. Papež se obrača predvsem na mlade in jih poziva, naj bdijo in ne dopustijo, da bi se uveljavila kultura sovraštva in smrti. Zavrnejo naj vsako obliko nacionalizma in nestrpnosti, ker sta lahko skušnjavi za popuščanje nasilju in vojni.
Zaradi tega Karol Woytila v poslanici predlaga, naj bi se spet zamislili o tem, koliko gorja, krvi in razdejanja je zahtevala druga svetovna vojna. Pri tem ne manjka tudi samokritična ugotovitev, da je vojna izbruhnila v Evropi, ki je bila med vsemi celinami najdlje pod vplivom Evangelija in Cerkve. Tudi zaradi tega »se evropski kristjani kesajo, Čeprav je treba priznati, da so drugi imeli odgovornost za gradnjo ■vojne mašinerije«, ■
PONUDBE ZANJO BODO MORALE DOSPETI NAJPOZNEJE DO 25. MAJA
IZJAVA / POBUDA PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACU
Železarna je rešena, kupec pa še ni znan
Oglasila se bo tudi lombardijsko-furlanska naveza
Danes bodo najbolj razširjeni italijanski dnevniki objavili razglas o začetku zasebnih pogajanj za nakup škedenjske železarne, za katera je predvčerajšnjim pooblastil njene izredne komisarje minister za industrijo Alberto Cio s podpisom ustreznega odloka. Vsak zainteresiran podjetnik bo moral torej najpozneje do četrtka, 25. maja, predložiti zajeten sveženj listin, ki bo zajemal ponujeno denarno vsoto, razvojno-industrij-ski načrt in obvezo, da bo ohranil dosedanjo zapo-
Michele Lacalamita novi predsednik tržaške luke
Minister za prevoze in plovbo Giovanni Carava-le je včeraj imenoval za predsednika tržaške pristaniške oblasti, kakor so po novem nazvali luško upravo, Micheleja Lacalamito. Le-ta je bil svojčas predsednik Tržaškega Lloyda in Združenja evropskih ladjarjev ter poverjeni upravnik in generalni direktor državnega holdinga Fin-mare.
slenostno raven, kakor to predvideva tako imenovani Prodijev zakon, kateremu je že od vsega začetka krize podvrženo upravljanje tovarne.
Ponujeni znesek ne bo smel biti nižji od 41 milijard lir, kolikor bi znašala izklicna cena tretje letošnje dražbe, ko bi se bil minister zanjo odločil; izklicna cena druge dražbe je bila 51,2 milijarde lir, ob naslednji pa bi jo bilo treba znižati za 20 odstotkov.
Doslej je edina ponudba komisarjem Francu Asquiniju, Giampaolu de Ferri in Pinangelu Fan-chiottiju prišla od trader-ske družbe Bolmat, ki jo upravljata Brano Bolfo in Vittorio Malacalza, oziroma od jeklarske grupe bivšega predsednika Con-findustrie Luigija Lucchi-nija, sovpadala pa je z izklicno ceno druge dražbe; komisarji je sicer niso de facto sprejeli zaradi postopkovnih nepravilnosti, saj je treba rešiti še Časovno vprašanje izplačila.
Ce se ne bo do prihodnjega četrtka javil noben drug kandidat, bo potrebno razvozljati samo ta problem in privatizacija železarne bo postala dejstvo. Zelo verjetno pa se bo res oglasil še en kandidat, in sicer furlansko-lombardij-ska naveza zasebnih podjetij, na Čelu katere je Alfa Acciai; v njej so še Pietra, Ori-Martin ter Finfer Furlana Andrea Pittinija. Da bo tako, je posredno potrdil sam Pittini, ki je lastnik železarske grupe Ferriere Nord v Osoppu znotraj videmske pokrajine in je v prvih 90. letih že u.pravljal tudi železarno pod Skednjem. Medtem ko se je prej govorilo, da navezo vodi on, se je potem zvedelo, da to ni res in da bi imel Pittini v rokah le majhen del kapitala nove družbe, ki bi si prilastila obrat AFS, Ce bi prevladala nad parom Bolmat-Lucchini. Andrea Pittini ni ne potrdil ne zanikal svojega zanimanja za tovarno, pač pa priznal, da se podjetja iz Brescie in Milana zanjo resno potegujejo. Ne samo, do 25. maja bo gotovo prišla ponudba, je dodal Pittini. (dg)
Kdo bo prevzel genovsko Italio in Tržaški Uoyd?
Holding Finmare (IRI) je naročil Citibanki, naj takoj naveže stik z vsemi večjimi družbami na svetu, ki se bavijo s pomorskimi prevozi, in jih povpraša, ali bi bile morebiti zainteresirane za odkup Tržaškega Lloyda in genovske Italie, ki vzdržujeta redne mednarodne kontejnerske zveze. To so sporočili včeraj v Genovi s pojasnilom, da je Citibank takšne stike začela navezovati že pred dnevi, in sicer preko lastnih sedežev v New Yorku, Hong Kongu, Londonu, Pireju in Tokiu, posvetovalno delo pa usklajuje milanski sedež ustanove Corporate Finance. Operacija Lloyd-Italia, kakor so jo poimenovali nekateri brez posebnega obzira za občutljivost tistih krogov v Trstu in Genovi, ki odločno nasprotujejo načrtu ministra za prevoze in plovbo Giovannija Ca-ravaleja o spojitvi teh družb, naj bi v namenih Finmareja pokazala, kakšna je teza le-teh predvsem na svetovnem trgovsko-pomorskem torišču.
Družba Italia, ki razpolaga s šestimi kontejnerskimi ladjami, je imela lansko leto za 332 milijard lir prometa, a obseg prevoženega blaga se ji je povečal za 8,7 odstotka. Pri Tržaškem Lloydu, ki ima pet kontejnerskih ladij, pa so istočasno zabeležili 533 milijard lir prometa, medtem ko so se prevoženi tovori pomnožili za 18,8 odstotka. V trgovskem pogledu torej Lloyd ni imel težav, pač pa je splošno finančno stanje bolj slabo. Res je sicer, da je ohranil skromnih 4, 6 milijarde lir kapitala, za kar se mora zahvaliti prilivu sredstev iz blagajne Finmareja, ki mu je lansko leto nakazal 9 in letos 3 milijarde lir, res pa je tudi, da težave izvirajo ravno iz tega denarja, in to v obliki pasivnih obresti; te so predlanskim znašale 40 in lani 43 milijard lir.
Medtem ko so se strokovnjaki Citibanke trudili po svetu, pa se je brezimni kandidat za nakup (samo) Tržaškega Lloyda te dni javil kar pri tržaški občinski upravi, ki ga je seveda usmerila k Citibanki.
Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, kaj bo morebitni kupec kupil. Ali bo lahko kupil samo tržaško oziroma genovsko družbo, ali pa bo moral prevzeti obe hkrati? Verjetno obe, potem ko ju bo Caravale spojil.
Drago Gašperlin
Podpora Prodiju iz civilne družbe
Med podpisniki Košutova in Mermolja
Kandidatura Romana Prodija na prihodnjih parlamentarnih volitvah dobiva vse več pristašev tudi v Trstu. Včeraj je skupina tukajšnjih predstavnikov prostovoljskih organizacij in združenj objavila dokument, v katerem izraža podporo Prodiju oziroma političnemu stališCu, ki ga predstavlja in zagovarja, in to tudi v luCi razreševanja krajevne problematike.
Podpisniki dokumenta najprej ugotavljajo, da Trst že dalj časa gospodarsko nazaduje, kar ima hude posledice tudi na socialnem področju. Za premostitev tega stanja bi se Trst moral rešiti izolacije in vzpostaviti odnose sodelovanja s sosedi, začenši s Slovenijo. Podpisniki poudarjajo, da nobenega pravega preporoda in sploh razvoja ne more biti, če ne izhajamo iz temeljnih vrednot, kot so središčnost Človekove osebe, družina in solidarnost, kar seveda pomeni, da je treba preseči individualizem in sploh kulturo brezbrižnosti. V tem sklopu lahko odigrajo pomembno vlogo ravno prostovoljske organizacije in združenja, ki bi zaradi te-
i morali biti deležne večje pozo.rn°.y ivnih uprav in ustanov. Podpis111^ okumenta se nadalje zavzemajo
aščito mestnega in izvenmestneg kolja, kakor tudi za premoščanje dru^ snih in narodnostnih trenj, ki so
n smisiu izražajo poueuu, uo ^ r do priznanja pravic slovens mjšine. Podpisniki se tudi zavzemajo
pouoKU preourazuu	..
.snu se zavzema prav Prodi, "o . se mora predstavljati z jasnimi pi ni in ne z demagoškimi parolaC1 > se večkrat italijanska desnica. . lokument so doslej podpisali raZ.^ dstavniki tržaškega prosvetnega
hirnooa	tAmi ulOv
Nives Košuta m Ace Mermolja- ^ dimi podpisniki so: Tarcisio Bal ^ res Degrassi, Angela Gasparo, Jurman, Fabiana Martini, Alber li, Dario Parassini, Enzo Pianigian ’
„	•	■	• tx	Tiziana
GLEDE IMENOVANJA A. DONAGGIA
DSL: Ne dižijo se zakonodaje
Donaggio je še vedno predsednik Združenja trgovcev
O imenovanju Adalberta Donaggia za predsednika tržaške Trgovinske zbornice je včeraj zavzela stališče svetovalska skupina Demokratske stranke levice v deželnem svetu, ki je naslovila ustrezno vprašanje predsednici deželnega odbora Alessandri Guerra. Donaggio je bil na novo za-dožitev imenovan z dekretom predsednice Guerrove 3. februarja letos, nakar je bil dekret objavljen v uradnem deželnem listu, in sicer 15. februarja. Deželna zakonodaja pa glede raznih imenovanj predvideva vrsto omejitev, in sicer zaradi nekompatibilnosti. V 5. členu deželnega zakona št. 3 iz leta 1993 piše, da deželni odbor, njegov predsednik ali posamezni odborniki ne morejo na vodilna mesta (torej za predsednika ali podpredsednika) javnih ustanov ali inštitutov
(tudi gospodarskih) imenovati oseb, ki zasedajo mesto predsednika ali ta)' nika v posameznih političnih strankah ali političnih ter sindikalnih gibanjih (bodisi na vsedržavni kot deželni ali krajevni ravni).
»Ugotovili smo namreč«, poudarja načelnik svetovalske skupine DSB Renzo Travanut, »da je Adalberto Donaggio še vedno predsednik tržaškega Združenja trgovcev in tore) v roku desetih dni, kot veleva deželni zakon št. 9 iz leta 1993, niso reSm vprašanja nekompatibilnosti, zaradi katerega ne more načelovati Trgovinski zbornici«.« Zato, nadaljuje Travanut, smo se obrnili do predsednic® Guerrove, ker želimo vedeti, kdaj i kako namerava poseči, da bo spošto vana veljavna zakonodaja o imen° vanjih, ki sodijo v pristojnost Dežele-^
Primrsld dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŽELEZNICA / PREDSTAVITEV
Novi umik vlakov lnleicity ostaja
Spremenjen umik povezav z Rimom
Učiteljski natečaj opravilo 21 kandidatk
Na tržaškem šolskem skrbništvu (urad za slovenske osnovne šole) je na ogled seznam kandidatk, ki so uspešno opravile redni učiteljski natečaj na osnovi izpitov in uradnih listin. Kandidatke bodo sedaj vključene v lestvico za vstop v stalež.
NateCaj so opravile: Alessandra Foraus, Ka-terina Cuk, Alenka Do-brila, Romina Maver, Martina Svetlič, Lučka Križmančič, Neva Doles, Lara Lupine, Arianna Corrosez, Suzana Kuk-man, Tatjana Pertot, Martina Rustja, Ana Palčič, Anamarija Tavčar, Monika Rudež, Ariella Vertovec, Monika Tomšič, Nadja Pi-schianz, Katja Foschini, Patrizia Prodan in Adrijana Pertot.
Železniške povezave med Trstom in Rimom ter med Trstom in Milanom z vlaki intercity so bile v osprednju na včerajšnji predstavitvi novega urnika vlakov, ki so ga predstavili včeraj. Urnik bo veljal do leta 1996, zadeva pa vlake, ki bodo vozili v Furlaniji-Julijski krajini in povezovali kraje v deželi med seboj in s kraji v drugih deželah.
V preteklih dneh je dvignila mnogo prahu vest, da bodo Italijanske železnice ukinile vlake intercity za Trst. Odgovorni za krajevni železniški promet Stefane Bernardi je na predstavitvi obrazložil, da železniška proga Mestre-Trst ne dovoljuje pospeškov: na 150 kilometrov dolgi progi, potrebujejo vlaki
nekaj manj kot dve uri vožnje. Bernardi je poudaril, da vlakov in-tercity niso ukinili, pač pa spremenili njihov urnik, to pa zato, ker dosedanji vlaki niso bili dovolj izkoriščeni (jutranji intercity za Rim je na primer vozil vedno na pol prazen...). Vsakodnevno bodo po novem odpeljali v Rim trije vlaki intercity, njihova vožnja bo tudi hitrejša. VeCje preglavice bodo z vlaki intercity za Milan. Potniki bodo morali čakati na zvezo v enem primera tudi do 20 minut.
Mnogo bolje bo s krajevnimi vlaki. Le-te so potencirali, da bi ustregli zahtevam potnikov, predvsem sezonskih delavcev in študentom.
RAZSTAVA / JUTRI ODPRITE
Od boja do osvoboditve
Od borbe do svobode - Trst v letih 1943-1945 j® slov razstavi, ki jo bodo odprli jutri ob 18. uri v ob0 je ski razstavni galeriji in v galeriji Tergesteo. Razsta pripravila Tržaška občina v sodelovanju z D®2®1 . zavodom za zgodovino osvobodilnega gibanja r nije-Julijske krajine.	0
Razstava bo razdeljena v dve tematsko in CaS° , _ zaokroženi celoti. V občinski galeriji bo zaobjeto dobje od kapitulacije Italije 8. septembra 1943 in 'U novitve »Ljubljanske pokrajine« do jeseni 1944. Razstava bo obravnavala dogodke v jeseni 1943 v stu in v Istri, izvor odporništva v Julijski kra) značilnosti nemške okupacije v Adriatisches K1111 . v landu, delovanje Odbora za nacionalno osvobo CLN v Trstu in njegove odnose s slovenskim °sVC? v dilnim gibanjem, partizanske enote, ki so delov tržaškem zaledju, žrtve nacifašističnega nasilja, 6^8^ ne razmere tržaškega prebivalstva v zadnjih dveh vojne in krizo v odnosih med italijanskim odpo . vom in slovenskim osvobodilnim gibanjem )® 1944. leta.	.	. n0
V galeriji Tergesteo bo na ogled fotografsko in P1^ ^ gradivo s skupnim naslovom Osvoboditvi. Za66111 ^ z vrsto fotografij o vstaji v Trstu 30. aprila 1945, pa se loCi v dva dela. En del je posvečen vhodu F slovanskih čet v mesto in jugoslovanski upravi ^ junija 1945, drugi del pa prihodu novozehm vojakov. Ob razstavi je prireditelj pripravil tudi v posnetek o bistveni vsebini razstavljenega gradiva.
OjčINA TRST / PO ZAVRNITVI NADZORNEGA ODBORA
DEŽELA / GAMBASSINI SPRAŠUJE
NOVICE
Regulacijski načrt na Startu
Tudi sinhrolron naj bi pestila finančna stiska
Občinski svet ga bo znova sprejel junija
Poseči bi morala vlada
V tržaški občini je že ®Pet ali §e vedno v sre-aiScU pozornosti splošni regulacijski načrt. Kot je Zljario, je deželni nadzor-111 °dbor že pred časom Zavrnil splošno varianto, ^ jo je tržaški občinski s^et sprejel po maraton-sld razpravi v nedeljo, 23. oktobra lani, zaradi česar 80 korali začeti ves po-st°pek znova.
, deželni nadzorni od-°r je utemeljil svojo od-ocitev, sklicujoč se na razne proceduralne po-j^ankljivosti, do katerih J® prišlo pri spejemanju Načrta, pa tudi na nepra-ooosti in nejasnosti v ^®®iljevidih. Občinski obor je vse te pripombe btoral vzeti na znanje ter Ustrezno popraviti doku-|J!ent, ki pa ga bo moral otinski svet ponovno ^Prejeti, seveda potem ko °do o osnutku izrazili Sv°ja obvezna mnenja
orih ^ svetb Občinski obor je slednjim posre-°val osnutek 29. aprila er jim dal 20 dni na raz-Polago, da se izrazijo. Vledtem je vse rajonske avete ze obiskal novi od-ornik za urbanistiko tovanni Cervesi. Prejšnji odbornik Fabio Cargnello )e moral podati ostavko prav zaradi nerodnosti °ziroma nepravilnosti, Zaradi katerih je zdaj po-ebn0 postopek za odo-rttev novega regulacij-rvega načrta ponoviti, "iadtem dokument obračava tudi 6. stalna ko-^'aija, ki ji predseduje SVetovalec Peter Močnik. Tržaški občinski upra-Palji računajo, da bo čški občinski svet zno-a sprejel novi regulacijski načrt junija meseca. 0tem bo kot običajno
dva meseca časa za pripombe in ugovore, nakar bo občinski svet ponovno vzel dokument v pretres ter ga dokončno odobril. Prav gotovo se to ne bo zgodilo pred jesenjo.
Očitno je, da čaka tržaške občinske upravitelje še veliko dela in naporov, preden bo novi regulacijski načrt dokončno zagledal luč sveta. Upoštevati je seveda treba, da se bodo pri tem znova postavili vsi vsebinski problemi, ki so že pred letom dni burili duhove. Trenja in nasprotujoča si stališča se pojavljajo ne le med večino in opozicijo, ampak tudi v samih vrstah večine. Tako se je zadnjič zgodilo, da so mnogi svetovalci večine glasovali za sprejetje dokumenta brez navdušenja. To velja
tudi za slovenske predstavnike, ki so morali požreti marsikateri še kar grenak grižljaj. To so storili med drugim tudi v upanju, da bo mogoče varianto popraviti v drugi fazi, se pravi ob dokončni odobritvi.
No, zdaj se ponuja priložnost tudi za tovrstno popravljanje. Videli bomo, ali bodo naši izvoljeni predstavniki v rajonskih svetih in še predvsem v občinskem svetu uspeli doseči tistih nekaj temeljnih točk, za katere se stalno potegujejo, kot je zlasti zagotovitev nara-venga razvoja kraških vasi ter možnost gospodarskega delovanja tudi v kraškem predelu občine, kajpak ob spoštovanju naravnih in kulturnih značilnosti okolja.
Družba Sincrotrone Tri e ste se nahaja v hudi finančni stiski. Zadolžena je že tako hudo, da jo vsak dan bremeni za 15 milijard lir novih pasivnih obresti, kar seveda meče težke sence na njeno prihodnost.
Tako pravi deželni svetovalec Liste za Trst Gian-franco Gambassini v svetovalskem vprašanju, ki ga je včeraj naslovil na predsednico deželnega odbora Alessandro Guer-ro. Gambassini pravi, da je za vse to kriva vlada, ki družbi ni dodelila že pred časom obljubljenih 60 milijard lir. V tem smislu naj bi se bil obvezal 16. februarja lani ob otvoritvi stroja pri Bazovici tedanji predsednik vlade Carlo Azeglio Ciampi. Slednji je na slovesnosti poudaril,
da sinhrotron predstavlja vodilno strukturo za Trst in za celotno Furlanijo-Ju-lijsko krajino, toda tem lepim besedam niso sledila ustrezna dejanja, pravi Gambassini.
Sicer pa deželni svetovalec Liste za Trst v svojem vprašanju daja tudi razumeti, da bo sinhro-ton vselej potreboval izdatno javno pomoč. »Gre namreč za javno napravo in računajo, da bo mogoče le 10 odstotkov njenih storitev nuditi strankam, ki bodo plačale iz svojega,« je v vprašanju med drugim rečeno. Gambassini sprašuje Guerrovo, ali se ji ne zdi primemo, da bi nastopila pri predsedstvu vlade in da bi deželna uprava sploh pozorneje spremljala probleme bazoviškega sinhrotrona.
GOSTOVANJE
Slovensko stalno gledališče potuje danes v Ameriko
Odhod danes zjutraj ob 9. uri z letališča Brnik, številka leta SR 138 Svvissair, prek Ziiricha za Toronto. Povsem nepomembna podrobnost, ki pa jo velja zabeležiti, ker gre za prvo potovanje Slovenskega stalnega gledališča v Ameriko. Samo deset dni v Kanadi in ZDA, vsega tri predstave, namenjene predvsem našim izseljencem: res ni veliko, kljub vsem pa ostane dejstvo, da je prvič.
Po petih resnično izjemno uspelih, intenzivnih in odmevnih predstavah v Celovcu, kjer je Jančarjev Halštat zaživel v svojem izvirnem ambientu, zapuščenem
rudniku na robu koroškega glavnega mesta, in vidno prevzel celo samega avtorja, se sedaj ansambel podaja med rojake v Torontu, Clevelandu in St. Catherinesu. Z igralci in nujno omejeno tehniko potujeta tudi predsednik Rafko Dolhar in ravnatelj Miroslav Košuta, od Ziiricha dalje pa tudi pisatelj Drago Jančar, ki je te dni imel v Švici literarni nastop. Režiser Boris Kobal mora spremljati do premiere ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega, že prihodnji teden pa ga čakajo nove zadolžitve.
Veselje tržaških gledališčnikov greni dejstvo, da ne more na pot
ves ansambel in da tisti, ki grej o, so pred odhodom obračali prazne žepe. Sezona jubilejev in nedvomno pomembnih dosežkov se končuje, kot znano, brez plač. Kljub dolgoletnemu treniranju pa naši umetniki še ne znajo živeti samo od pohval in priznanj. Na srečo jih bodo v Ameriki sprejeli rojaki, gostovanje pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo republike Slovenije potom Slovenske izseljenske matice. V Torontu je prireditelj Vseslovenski odbor, medtem ko sta sponzorja v Clevelandu Slovenska igralska skupina Lilija in Slovenski primorski klub.
Drevi v Saležu javni sestanek z vaščani
KD Rdeča zvezda iz Saleža bo jeseni slovesno proslavilo 50-letnico delovanja. Ta okrogli jubilej bodo obeležih s serijo prireditev in okvirno so že začrtah program in smernice in termine. Kot je dejala predsednica Jasna Jurečič, odborniki računajo na nesebično pomoč in doprinos vaščanov, ki naj čutijo to okroglo obletnico kot svoj praznik. Ena izmed zamišljenih pobud bo stekla že nocoj na vaškem sestanku, ki ga odbor Rdeče zvezde sklicuje ob 20.30 v dvorani občinske knjižnice v Saležu. Če je društvo odraz in tolmač potreb družbenega okolja, mora skrbeti tudi za ekološko in kulturno urejenost okolja. Zato se je porodila zamisel, da bi očistili in restavrirali vaški spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju, ki ga je načel rob časa. O tej in drugih pobudah bo tekla razprava na drevišnjem javnem soočanju in društveni odborniki bodo pozorno prisluhnili vsem predlogom in jih skušah vzeti v poštev. (B)
Meddeželni zbor konzulentov za delo
V	dvorani Satumia na Pomorski postaji se bo začelo danes ob 9. uri zasedanje konzulentov za delo iz vse Furlanije-Julijske krajine, Tridentinske-Južne Tirolske in Veneta. Obravnavah bodo probleme, ki so v zvezi z nagrado za najem delovne sile, Dinije-vim finančno-gospodarskim manevrom, dohodkovno prijavo in odpravo davka na spet naložene dobičke. Poročal bo Luciano Sorgato, zasedanje bo uvedel Amaldo Rossi, zborovalce pa bosta pozdravila predsednica deželne vlade Alessan-dra Guerra in tržaški župan Riccardo Illy.
Stoletnica »II Lavoratore«
Deželno združenje »Enrico Berlinguer« prireja v petek, 19. t.m. srečanje na temo 100-letnice časnika II Lavoratore. Na srečanju, ki bo 17.30 v prostorih časnikarskega krožka na Korzu Italija 13, bodo govorili: Claudio Tonel (predsednik združenja E. Berlinguer), Giorgio Cesari (predsednik deželnega združenja kronistov), Alessandro Curzi (direktor Telemontecarla) in Perla Luša (odgovorna urednica II Lavoratore).
Pandolfi pri Costanzu
V	okviru današnjega večernega programa Maurizia Costanza na »Canale 5« (pričetek ob 32.15) bo med gosti tudi Elio Pandolfi, ki je že leta med protagonisti na mednarodnem festivalu operete v Trstu.
Predavanje o Dobetdobskem ježem
Naravovarstvenik Guido Radovich bo danes ob 17.30 v dvorani Plimo Rovis v Ul. Ginnastica 47 predaval o štirih letnih časih Doberdobskega jezera. Predavanje spada v okvir ciklusa tovrstnih prireditev, ki jih prireja tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo v podporo ustanovitvi naravnega parka na Krasu.
Prenavljanje pokrite tržnice
Tržaška občina obvešča, da bodo v nedeljo, 21., in v ponedeljek, 22. maja, prekinili trgovske dejavnosti v pokriti tržnici v Ul. Carducci. Pokrito tržnico tačas prenavljajo. Prekinitev poslovanja je potrebna, da bi v ponedeljek omogočili selitev nekaterih trgovskih dejavnosti.
^POSLOPJU V UL. BAIAMONTI
PALČEK
RAZSTAVA / V GREGORČIČEVI DVORANI
Ženski napadli, ranili ter oropali priletno stanovalko
Pred nekaj dnevi je 59-letna Luciana De Palo pokli-ata agente v svoje stanovanje v Ul. Baiamonti 10. Pazila je namreč, da sta ji dve ženski, 32-letna Rober-a Mesič in 24-letna Patrizia Tomič (prva prebiva v tem poslopju, druga v Ul. Domus Civica 15) z raz-P fucem pomazali zunanjost stanovanja. Agenti so P išli v Ul. Baiamonti in vse je kazalo, da se je zadeva fedila. Zal ni bilo tako. Ko so odšli, sta Mesičeva in °iniceva znova potrkali na vrata De Palove, ki jima je eprevidno odprla: tedaj sta se zagnali vanjo, tako da ^ »o morala zdraviti kar 40 dni. Tudi to jima ni bilo °Volj, pobrali sta ji nekaj zlatih predmetov ter drugih pragocenosti, ki jih je priletna ženska imela doma. fedno sta zapustili stanovanje, sta ga še pomazali z j Prsilcem. Sodnik za predhodne preiskave Morvay J za nasilnicama izdal zaporni nalog, izsledili so ju §6riti s komisariata pri Sv. Soboto in ju priprli.
Našli Marino Cherin
u 35-letni bolničarki Marini Cherin smo že poročali, Pjo ni bilo vesti vse od 7. t.m. Zadnje čase je trpela ^ra di živčne izčrpanosti in svojci so bali za njeno uso-st h a FeCo kaže, da se ni pripetilo nič hujšega. Po ve-eh, ki jih preiskovalci morajo sicer še preveriti, je nska v milanski bolnišnici Niguarda in v prihodnjih eti naj bi jo z rešilcem prepeljali v Trst.
Aretirali nasilneža
V nekem mestnem hotelu so agenti letečega oddelka Br p 6 kvesture izsledili in aretirali 36-letnega Esada ohl a Novega Pazarja. Za Bruličem, ki ga sodne asti iz omenjenega kraja obtožujejo telesnih tj todb, so izdali mednarodni zaporni nalog. Sedaj bo oski v zaporu počakal na morebitno ekstradikcijo.
Predstava gojencev igralske šole SSG
Živela sta majhen in reven kmet in njegova majhna in revna žena, ki nista imela otrok. No, pa se jima je po tolikih letih le rodil sinček -palček. Bila sta ga tako vesela, kot so pač veseli takšnega dogodka vsi starši.
Tako nekako se začenja pravljica z naslovom »Palček«, ki so jo gojenci gledališke šole SSG v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje včeraj popoldne predstavili hvaležnemu mlademu in odraslemu občinstvu v foyerju balkona Kulturnega doma v Trstu.
Kako prijetno je bilo gledati, v glavnem mlado občinstvo, ki je doživljalo in sodoživljalo to prijetno pravljico, ki jo je po Grimmovi pripovedi priredil Miroslav Košuta, maske oskrbel Marjan Kravos, kostume Marija Vidau, napeve pesmi pa je pripravila Anastazija Purič. Mentor in režiser predstave je bil Adrijan Rustja, kateremu gre seveda še posebna pohvala za vse, kar je napravil kot režiser in kot mentor za obetavne mlade igralke, od katerih so nekatere v pravljici odigrale tudi po dve vlogi. Naj jih samo imenujemo, brez posebnega vrstnega reda, saj so bile vse izredno pridne in so svoje vloge zelo dobro odigrale. To so bile Duška Delbello, Kristina Bezenšek, Suzana Bandi, Ksenja Starec, Sandra Poljšak, Sanja Sedmak, Nataša Zu-balič, Irene Pahor, pripovedovalka pa je bila Neli Ban.
Predstava je torej izredno lepo uspela; z njo bodo mlade igralke prav gotovo z velikim uspehom nastopale na številnih drugih odrih, kamor jih že sedaj vabijo. N.L.
hčipen pregled Trinkovega dela
Predstavil ga je predsednik KD Trinko Marino Vertovec
Ne le predstavitev tako duhovno bogate in kulturno plemenite osebnosti, kot je bil Ivan Trinko, temveč tudi priložnost za globlje spoznavanje stvarnosti sosednje Benečije: tako bi lahko opisali sinočnje srečanje v Gregorčičevi dvorani, ki je na pobudo ZSKD in NSK postavilo na ogled razstavo o življenju in delu tega znamenitega Benečana. Odprta bo do 30. maja, še posebno je primerna za šole.
Izčrpen pregled skozi zgodovinsko dogajanje, vse do časa in prostora, v katerem se je uveljavil slovenski duhovnik iz Trčmuna, je uvodoma podal Marino Vertovec, predsednik čedajskega KD Ivan Trinko, ki je razstavo pripravilo ob njegovi 40. obletnici smrti. Trinko se je rodil tri leta pred prihodom italijanske kraljevine, ki je dokončno zarisala mejo med beneškimi Slovenci in matičnim prostorom. Med številnimi rodoljubi je mlademu duhovniku edinemu uspelo, da se je uveljavil tako v slovenskem kot v italijanskem družbenem prostoru, poglobil se je v oba jezika - odlično je namreč prevajal, čeprav se je materinščine izučil kot samouk, uspešno prodrl v oba kulturna svetova in se uveljavil celo v italijanskem političnem življenju. Predvsem pa je bil pomemben opornik za tamkajšnji slovenski rod, s svojim skrbnim delom ne le za duhovno, temveč tudi širše kulturno in narodno-zavedno rast.
Ivan Trinko je torej dragocen zgled za pojem zamejstva in še posebej za Benečijo: po njem je imenovan tudi vsakoletni koledar, ki so ga sinoči prvič predstavili v Trstu. Ob njem je spregovorila Živa Gruden, nekaj odlomkov pa je podal Luciano Chiabudini.
(dam)
KRIŽ / V SOBOTO V DOMU A. SIRKA
PSI / GOST VEČERA JE BILA LEDA DOBRINJA
Se en viden dokaz, da pesem ne pozna meja
Prihodnje srečanje bo prihodnjega majo v Braniku
Sobotna zborovska revija Pesem ne pozna meja, ki je bila v domu Alberta Sirka v Križu, je prav gotovo dosegla svoj namen. Na njej se je zbralo, kot smo že poročali, osem zborov iz Slovenije, z avstrijske Koroške in seveda iz naših krajev, ki so se rade volje. odzvali vabilu prirediteljev domačega Kulturnega društva Vesna.
Prireditev prav gotovo sodi med najbolj množična pevska srečanja, ne samo v zamejstvu, in tudi teritorialno je zelo »široka«.
Tudi njena kakovostna raven je še posebej v zadnjih letih dosegla precej visoko raven; večinoma so zbori pomladili svoje vrste, z navdušenjem nastopajo na raznih prireditvah in širijo
slovensko pesem po vsem Prizor s sobotnega zborovskega srečanja v Križu (Foto KROMA) slovenskem prostoru. Za kriško revijo je tudi značilno, da so na njej nastopih tako moški, kot ženski in mešani pevski zbori; na večini revij namreč nastopajo samo moški, ali pa ženski zbori. Važno pa je, da je v soboto na reviji prvič nastopil MePZ iz Gornjega Senika. Zal pa med udeleženci ni bilo tradicionalnega udeleženca na reviji, to je pevskega zbora iz Pridvora pri Kopru, ki je žal prenehal z delovanjem.
Lansko leto je bila revija v Trbovljah, predlanskim pa v Trebčah. Prihodnja 23. pa bo po vsej verjetnosti na sporedu prihodnjega meseca maja v Braniku.
Tako so se dogovorili predstavniki posameznih zborov po zaključku sobotne revije, ko so se zbra-li na družabnosti in v veselem vzdušju pesem potrdili, da pesem res ne pozna meja.
NA PRAZNIKU SKP V BOUUNCU
Visla kulturno zabavnih prireditev
Danes Adria kvintet z Vikjjem in Tanjo ter Tančo in Lovrotom
V okviru letošnjega praznika komunističnega tiska, ki se te dni odvija na ploščadi ob občinskem gledališču v Boljuncu, se poleg običajne ponudbe obetata še dva kar se da zanimiva kulturno-sprostitvena večera. Prvi bo na vrsti danes, ko bo nastopila skupina Adria kvintet v sodelovanju s Čarodejem Vikjjem in Tanjo, priznanim slovenskim pevcem Dušanom Kobalom in dvojico humoristov. Poleg dobre zabavne glasbe se tako obeta tudi medigra čarodejstev in rokohitrstva, poseben užitek pa bosta ponudila humorista: tokrat se Vanka opravičuje za svojo »odsotnost«, namesto nje pa bo ob Tonci nastopil Lovre, tolikokrat omenjeni mož klepetave venderigle, ki se tako prvič pojavlja v javnosti. Dvojico bosta odigrala Tatjana Turko in Peter
Terčon.
Zanimiv bo tudi Četrtkov veCer v boljunskem gledališču: z začetkom ob 20.30 bo gostovala tržaška gledališka skupina Studio Aperto, predstavila pa bo narečno komedijo v treh dejanjih z naslovom Sumare grega. Besedilo in režija sta delo Silvia Peteana, med nastopajočimi pa je tudi »naše gore list«, Ingrid Verk, marsikomu bolje znana z odrskih desk kot klepetava venderigla Vanka.
Prav tako v okviru letošnjega praznika Stranke komunistične prenove je prejšnjo nedeljo nastopila miljska godba Refolo, prihodnjo nedeljo, z začetkom ob 19. uri, pa se bodo pod vodstvom kapelnika Aljoše Starca predstavili elani Godbenega društva Prosek.
(dam)
Slovenska Istra in njena kultura
Predavateljico predstavil Milan Gregorič
Predavateljica Leda Dobrinja v DSI (F. Balbi/KROMA)
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil 15. t. m. posvečen problematiki revitalizacije podeželja slovenske Istre. Udeleženci veCera so prisluhnili besedam Lede Dobrinja, ki vodi center Vita v vasi Lopar blizu Kopra. Center se ukvarja z gospodarsko in kulturno revitalizacijo vasi Lopar in nasplošno podeželja. V ta namen so že priredili nekaj razstav in nekajkrat organizirali likovno kolonijo, v načrtu pa imajo še druge pobude.
Ledo Dobrinja je spremljal in predstavil znani publicist ter javni in kulturni delavec iz slovenske Istre Milan Gregorič, ki je omenil tudi širše prebujanje celotnega teritorija. Zatem je spregovorila gostja, ki je dejala, da se je tega dela lotila, ker paC ni bilo drugega, tako da si je bilo treba nekaj izmisliti, z neCim začeti, da se je lahko preživelo. Izbrala si je področje kulturne animacije. Pri tem je poudarila pomen ovrednotenja kmečke kulture slovenske Istre, ki je bila zelo načeta, ko se je veliko ljudi s tega območja izselilo in katero je bilo treba ohraniti in ponovno uveljaviti (kar je značilno tudi za druge predele Slovenije).
V Loparju je Leda Dobrinja kupila babičino hišo (po domače »hišo od Čude«) in jo preuredila. Leta 1992 so tam priredil prvo razstavo, ki je prikazala domačo obrt. Sledile so že druge razstave, organizirali pa so tudi dve likovni kolo-
niji, tako da se počasi ustvarja likovna galerija, v naCrtu pa imajo tudi mladinski raziskovalni tabor in ustanovitev majhnega etnografskega muzeja. Pri svojem delu je Leda Dobrinja naletela na podporo vrste kulturnih ustvarjalcev, kot npr. Marjana TomšiCa, Jožeta Pohlena. Veliko ji pomaga tudi Milan Gregorič, iz zamejstva pa g. Dušan Jakomin. Cilj vsega tega je obnova in oživitev (tudi gospodarska) vasi. Pri tem izkoriščajo možnosti, ki jih nudijo naCrti, ki jih je država naredila za razvoj po-
deželja, v zadnjem _ pa se je tudi občina Ko per začela zanimati za to. Zavzela se je tudi za večje stike med tisti®*; ki so ostali in tistimi) so odšli.	,
Predavanju je sledi ^ živahna razprava, ki 5 je dotaknila tudi drug® aktualnih tem (tu žgočih), o katerih se d j® danes govori v Istri, K so npr. vprašanje »! lijanstva« in regional®
ma, gospodarskega s a
nja ter narodne in ku turne osveščenosti ta v slovenski kot v hrvaS Istri.	. i
Ivan Zerja*
DEVIN / KMEČKA HIŠA
Svojevrstna razstava kaktej v cvetju
V tako imenovani »Kmečki hiši« v Devinu, skorajda tik ob morju, je bila v teh dneh na ogled izredno lepa, pa tudi svojevrstna razstava raznih kaktej v cvetju, ki jo je organizirala sekcija Združenja ljubiteljev kaktej AIAS (Amatori delle piante succelenti) za deželo FJK, ki šteje v državnem merilu okrog 2000 elanov, tu v naši deželi pa jih ima okrog 120.
Na razstavi je bilo prikazanih okrog 200 različnih vrst kaktej, v glavnem v cvetju, kar je dajalo prireditvi izredno lep in očarljiv izraz. Rastline prihajajo iz Severne in Južne Amerike, pa tudi iz Afrike ter so za ljubitelje te zvrsti cvetja pravcato doživetje, kot so tudi doživetje za vse, ki so si razstavo ogledali.
Razstavo so odprli v soboto, v nedeljo pa je bil v istih prostorih tudi kongres, ki so se ga ude-
ležili strokovnjaki iz naše dežele, pa tudi od drugod, saj predstavljajo kakteje tisto zvrst cvetja, ki ima med ljubitelji stanovanjskih rastlih izredno veliko privržencev in prijateljev.
Razstava je bila dobro obiskana. Pred leti je že potekala v prostorih tržaškega velesejma. Prostori v Devinu so bili zelo primerni za valorizacijo tega cvetja in tudi organizatorji so poskrbeli, da so s puščicami nakazah obiskovalcem pravo smer prostorov, v katerih se je razstava odvijala.
Na vsak način je bil prikaz kaktej v cvetju izredno lep in za vse ljubitelje vabljiv dogodek, kot je bilo zelo pomembno tudi srečanje strokovnjakov, ki se v raznih državah širom sveta srečujejo prav v znamenju ljubezni do kaktej, pa tudi v želji, da bi jih javnost Cim bolj spoznala in vzljubila.
Neva LukeS
V juniju v Trstu kongresa o alkoholizmu in mamilih
Od 11. do 16. junija letos bosta v Trstu kar dva mednarodna kongresa, in sicer o preventivi in zdravljenju alkoholizma ter o preventivi in zdravljenju pred zasvojenostjo z mamili. Prireja ju Odbor za proučevanje in raziskave o alkoholizmu s sodelovanjem »International Council on Alcohol and Addictions« (ICAA) iz Lousanna ter univerz iz Trsta, Dunaja in Zagreba. Glede na prejšnje izvedbe ter prijave organizatorji računajo, da se bo Trstu zbralo okrog 400 udeležencev iz veC kot 70 držav. NaCeli bodo vprašanja ukrepov proti prekupčevanju z mamili, nove zakonske ukrepe, ki naj bi privedli do zmanjšanja škode, ki jo povzročata uživanje alkohola in mamil, še zlasti pa ceno (tako socialno kot gospodarsko), ki jo pri tem plačuje družba.
____V ROSSETTIJU / UMETNIŠKO DELO OB JUBILEJU
Skodelice llly v gledališču
Zupanovo podjetje II-lycaffe je na svojstven način proslavilo 40-let-nico Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine: v foyerju gledališča Rossetti je včeraj pooblaščeni upravitelj podjetja, županov brat An-
drea ob prisotnosti novega ravnatelja tržaškega italijanskega Stalnega gledališča predal avtorske skodelice »illy col-lection« ljubiteljem gledališča, ki so se 22., 26. in 31. decembra lani udeležili treh gledaliških
večerov z naslovom Se-rate spettacolo.
Skodelice je poslikal znani scenograf Emanuele Luzzati, eden od najbolj renomiranih sodobnih italijanskih umetnikov.
»S to pobudo želimo
potrditi našo pozorn do sveta kulture in metnosti,« je na sve nosti poudaril Andrea ^ ly. »V Čast nam je, da 1 z nami sodeloval moj5 . Luzzati, ki je opre® skodelice za tako P membno kulturno in tucijo, kot je Stalno g dališCe,« je dodal. Ra natelj Calenda se i6,2®
valil za pozornost, ki g
je podjetje Illycaffe n menilo gledališču * zaželel, da bi tudi drng^ ustanove še sodelovale gledališčem.
Andrea llly predaja umetniško skodelico ravnatelju Stalnega gledališče Calendi (f.
Razstava , »Anita Pittom«
V občinski umetnost® galeriji Costanzi se do • junija (umik od 10-13. ure in od 16-30 do 20. ure) nadaljuje raz stava »Anita Pittoni«. jo je Tržaška občina po
svetila ustvarjalne®
delu te zaslužne o r niške umetnice, PlS teljice in založmea
V OKVIRU TRADICIONALNIH STIKOV
Društvo z Reke v Bazovici
Rečani so nastopili s pevskim zborom in folklorno skupino
Tudi letos se je slovensko kulturno Prosvetno društvo Bazovica z Reke pok QUilo spominu štirih bazoviških ju Uakov. V petek, 12. t.m. so namre Predstavniki reškega društva na povabi
0	domačega KD Lipa dopotovali v Ba Revico in se najprej podali pred sporne
* na bazovski gmajni, kjer so položil ^etje, recitirali in zapeli nekaj pesmi °ste je v imenu vaščanov pozdravi Predsednik krajevne sekcije Zveze bor ^ev Mirko Križmančič, ki je ob tej pri ožnosti spregovoril tudi o pomenu 5C
1	niče zmage nad nacifašizmom. Pri ožriostne besede je izrekel tudi pred Sednik reškega društva Vinko Ziherl
akar je sledilo srečanje v kinodvoran: BCani so nastopili z otroško folklorn pUpino (vodi jo Sonja Kern-Svoboda er s številnim mešanim pevskim zbc
rom (šteje namreč več kot 40 članov), ki je pod vodstvom Franja Bravdice zapel nekaj slovenskih narodnih in umetnih, hrvaških ter istrskih pesmi. Reško društvo je predstavila tajnica Ksenija Fučak, ki je tudi povezovala program. Po nastopu je v prijetnem razpoloženju sledila večerja. Skoda, da odziv domačinov ni bil tak, kot bi ga želeli, vendar moramo tudi upoštevati, da so bile istega večera še številne druge prireditve in proslave.
Stiki med domačim kulturnim društvom Lipa in društvom z Reke segajo daleč nazaj. KD Bazovica je bilo namreč ustanovljeno že leta 1947 in je odtlej že velikokrat gostovalo pri nas, tudi s svojo dramsko skupino, a KD Lipa mu je v času, ko je imelo še pevski zbor, obiske vračalo.
Danes, SREDA,
17. maja 1995 JOŠT
Sonce vzide ob 5.32 in ^atone ob 20.30 - Dolžina Oeva 14.58 - Luna vzide 0 23.24 in zatone ob 8.01.
Jutri, SREDA,
17. maja 1995
ERIK
VREME VČERAJ OB 12. temperatura zraka
O,
SUMMERCAMP
^9letni tečaji
■IJJJih JEZIKOV
UNKOT 061 721 026
ocCNA 20, DOMŽALE
VČERAJ-DANES
13,7 stopinje, zračni tlak 1017 mb raste, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eveline Fabiola Barbieri, Samuel Kralj, Matteo Licchelli, Marta Gasparini, Valentina Allegro, Elena Floriddia, Luan Bavčar.
UMRLI SO: 86-letna Maria Temele, 89-letna Rosa Budicin, 73-letni Sergio Scrigna, 67-letni Alcide Sbernini, 84-letni Fabio Cau, 71-letna Margherita Chierego, 84-letna Rosita Escher, 77-letna Plautilla Martingano, 73-letni Mario Erculj, 82-letna Delia Dick, 73-letni Ferruccio Pariš,
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov
OPREMA
Nudi na
vseh
razstavljenih artiklih
POPUST
Od 20 do 80% POHITITE
Largo Barriera Vecchia 15
_ tel. (040) 036757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12
Menjalnica
NORD/0l\
Še prosta mesta v juniju:
BUDINPESTA
od 1. do 5. junija
cena 840.000,- lir
LONDON
od 5. do 9. junija
cena 1.300.000,- lir
OBALA AMALFI
od 29. maja do 2. junija
cena 790.000.- lir
ŠKOTSKA in HEBRIDSKE OTOKE
od 3. do 10. junija
cena 2.540.000,- lir
NOV KATALOG ZA POTOVANJA IN POČITNICE ’95 vam na razpolago v naši agenciji
76-letna Amelia Russo, 89-letna Corinna Scocir, 54-letni Mario Crapaz.
! ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 21. maja 1995
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
18.50, 20.40, 22.30 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins.
EKCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.00 »L’esca«, r. Bertrand Tavernier, prepovedan mladini pod 18. letom.
Stranka komunistične prenove
POKRAJINSKI PRAZNIK TISKA
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
ob 20.30 ADRIA KVINTET SHOVV s sodelovanjem znanega slovenskega pevca DuSana Kobala, mednarodni Čarodej Viky in Tanja, humorista Tonca in Lovre
EXCELSIOR AZZURRA-
18.45, 20.30, 22.15 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Bran-do.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Brode-rick.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»Leon«, r. Luc Besson, i. Gary Oldman, Natalie Port-man, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 16.15, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »Piccole canaglie«.
NAZIONALE 3 ,- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. Whopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne analmente perver-se«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 17.50, 19.10, 20.30, 22.00 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pereira«, r. Roberto Faenza, i. Marcel-lo Mastroianni, Stefano Dionisi, Daniel Auteil, Ni-coletta Braschi.
LUMIERE - 18.00, 20.00,
22.00	»Edipo Re«, r. Pier-paolo Pasolini; jutri 17.00, 19.30, 22.00 »Le ali delia liberta«, i. Tim Robbins.
ti PRIREDITVE
SKD GRAD iz Banov vabi na prijeten veCer, kjer bo predavanje o zdravju, dobri prehrani in o lepoti. Kogar zanima vsaj ena od treh stvari je vabljen danes, 17. t.m., ob 20.30 na sedež v Banih na predstavitev izdelkov Herbalajs.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in Studijski center Nediža vabita jutri, 18. t. m., ob 17. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige SULLE STRADE DI AN-DREA DA LOKA - PO POTEH ANDREJA IZ LOKE. Govoril bo Pavel PetriCiC.
SKD PRIMOREC -Trebče prireja tečaj “Minuta za zdravje" MASAŽA STOPAL v soboto, 20. t. m. od 15. do 20. ure v telovadnici O.S. Finko Tomžic v Trebčah. Vodi: Helena Bizjak.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA in TPPZ P. Tomažič
prirejata slavnostni koncert ob 50. obletnici osvoboditve s predstavitvijo novih kaset in kompakt ploSC. Nastop bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Športnem centru v Zgoniku.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 20. t. m. SREČANJE s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi 70-letnici. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Zora Tavčar. Recital izbora Zlobčevih pesmi bo izvajal gledališki krožek SKK. Začetek ob 19. uri. Vsi prisrčno vabljeni, posebno letošnji maturantje.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMEDNADNIH KONCERTOV na Trgu v Ricmanjih V nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri nastopajo sledeči pihalni orkestri:
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 • Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
IZLETNIKE
Primorskega dnevnika,
ki so se prijavili za
»Krožno vožnjo po Italiji«
od 1. do 4. junija prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine jutri, 18. maja, v potovalnem uradu Aurora, v Ul. Milano 20, in sicer med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro.
Uredništvo
Ob priliki tretjeroje-nega sina
Alberta
Čestita družini Kerpan
košarkarska sekcija SD Polet
Corpo bandistico di Rosaz-zo - Corno di Rosazzo (UD) in Pihalni orkester Svea -Zagorje ob Savi.
SKD VIGRED-Sempolaj in KD RdeCa zvezda-Salež prirejata II. otroško revijo "Vsi smo prijatelji” v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni.
ZPZ I. GRBEC naznanja, da je že 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaša srca. Zato želi to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni v nedeljo, 21.t.m., ob 17.30 v gledališče Marijinega doma pri sv. Ivanu (Ul. Bran-desia). Čaka vas veliko presenečenje.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST V ROJANU vabi na PROSLAVO ob 30-letnici radijskega prenosa nedeljske maše iz cerkve v Rojanu, ki bo v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v rojanski cerkvi. Spored obsega pevske in orgelske točke.
KULTURNI KROŽEK LA RUPE-OB PEČINI vabi v petek, 19. t.m., ob 20.30 v Dom Brdina na Opčinah, kjer bosta dr. Pavel Fonda psihoanalitik in Paolo Bani operater Zadruge La Quer-cia predavala o delikatnem aspektu priholoskega in socialnega razvoja mladoletnikov. Naslov veCera bo »Je mladina v rizičnem položaju?*.
M_____________IZLETI
SPD TRST priredi v nedeljo, 21. maja izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Oberdan z avtomobili in ob 7.00 z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst ob-veSCa osnovnošolske učitelje, ki so uspešno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na Šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne Sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
imajo deset dni časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov.
□ OBVESTILA
SK DEVIN sklicuje 21. redni občni zbor, ki bo v petek, 19. t.m, na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno maldih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost.
VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaSCane na sestanek, ki bo v petek, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne na Kon-tovelu. Dnevni red: jusar-ske posesti in odbori, razno.
KD RDECA ZVEZDA vabi v društvene prostore vse vaSCane na sestanek danes, 17. t.m., ob 20.30. Govorili bomo o popravilu spomenika padlim v NOB v Sa-ležu in 50-letnici društva. Zaželjena Cim SirSa udeležba . Vljudno vabljeni.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi svoje Člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v soboto, 20. maja, ob 17.30 v dvorani ”A. Ukmar” kulturnega društva ”F. Venturini” pri Domju.
MALI OGLASI
ITALIJANSKO VELEPOSLANIŠTVO V LJUBLJANI (Snežiska 8) razpisuje delovno mesto uslužben-ca/ke za opravljanje strojepisnih, prevajalskih in tajniških del. Pogoji: odlično znanje italijanščine in slovenščine, znanje strojepisja in stenografije, starost od 18 do 40 let ter najmanj dveletno bivanje v Sloveniji. Za informacije pokličite	po	tel.
0038661/1257347 (od 8.30 do 13.30). Ponudbe z življenjepisom pošljite priporočeno do 5.6.1995.
ITALIJANSKO VELEPOSLANIŠTVO V LJUBLJANI (Snežiska 8) razpisuje prosto delovno mesto voznika-vratar j a-telefonis ta. Pogoji: odlično znanje italijanščine in slovenščine, starost od 18 do 40 let, najmanj dveletno bivanje v Sloveniji ter dober voznik. Pri izbiri kandidata bodo imeli prednosti tisti z znanjem strojepisja. Za informacije pokličite po tel. 0038661/1257347 (od 8.30 do 13.30). Ponudbe z življenjepisom pošljite priporočeno do 5.6.1995.
ISCEM enostanovanjsko hišo na Kontovelu ali Križu s pogledom na morje. Tel. 662023.
ISCEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje. Tel. 0330-239804.
ZIDARJA iSCe gradbeno podjetje. Tel. 818141.
DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390.
21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, iSCe resno zaposlitev. Tel. 200882.
PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 270793
“ MLADICA KOKERJA
(samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanaj-
StG 11X6.
OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu.
OSMICA je odprta pri Simcevih v Križu 202.
OSMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini St. 10 (Spjlni).
OSMICO je odprl Lau-riha Boris v Dolini 445. ToCi belo in Črno.
OSMICO je odprl Škrk JoSko- Salež 61.
OSMICO sta odprla v Borštu Stevo in Sonja. Vabljeni.
OSMICO imata odprto Ivan in Cvetko Colja v Sa-matorci 20.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
PRISPEVKI
V spomin na nepozabnega moža in oCeta Ivana Rebula daruje družina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Dobrotnik Stanislav Da-nev je zapustil 1.000.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Marijo Božic daruje sestra Valerija
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje Vilma Žerjal
18.000	lir.
Ob obisku pri Skupnosti daruje družina Pertot
50.000	lir ter družina Komar 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Marijo Škrk Vodopivec darujeta Sonja in Stanko Budin
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Borisa Ra-ceta-Žarka in na Stanka Bole daruje Malka Kosmi-na 50.000 lir za Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na grob Innocenza Gunnella daruje Mira Lorenzi z družino
20.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
t
Po dolgi in mučni bolezni nas je dne 13. t. m. za vedno zapustil naš dragi
Rudolf Marc
(PEZDASEV)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 18. t. m., ob 12.uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazov-sko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalujoči žena Ivica, hci Sandra in sin Dario z družinama, sestra Marija in brat Svetko ter drugo sorodstvo
Bazovica, Zgonik, Trst, 17. maja 1995
Prizadetim svojcem izreka iskreno sožalje
SD Zarja
Ob težki izgubi dragega Gilberta Zacchigne izreka ženi Eliji in ostalim svojcem globoko sožalje
KD F. Venturini
t
Sporočamo žalostno vest, da je v 93. letu starosti preminil
Ferdinand Pavlič
(NANDO)
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 11. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči žena Pepka, sin Davorin z ženo LuCilo, hčerko Suzano in pravnukinjo Tadejo ter ostalo sorodstvo
Koper, Opčine,
17. maja 1995
		VOZNI RED VLAKOV			
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55).	7.10	(D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47).
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.45	(D)	Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Erenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Hrence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E) (D)*	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18).	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35		Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).		(D)*	
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu.	14.35		Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke	14.47	(IR)	Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
		(20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)	Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz-			(15.22).
		nični dan.	16.27	(D)	Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-			(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47	(IR)	Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),			(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna	20.47	(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).			Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praz-
					nikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramaru.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Hrence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
* Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grljanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grljanu, Križu, Nabreži-	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
10.46		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grljanu	13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24	(D)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18).	14.57	(R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
13.20	(R)	Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih.	15.39	(D)	Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grljanu in Križu.	15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)	Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih.	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)	Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30	(R)	Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu.	19.58 20.39	(D) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob
19.25	(D)	Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34).	21.28		praznikih.
20.00	(R)	Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.		(R)	Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(b)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14).
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Optine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity		E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak	D - Brzovlak		R Deželni vlak
TRŽIČ / ZA RAST PRISTANIŠČA
Razvojni načrt za 10 milijard
Prednost ladjam in železnici
Pri Posebnem podjetju za tržiško pristanišče, ki deluje pod okriljem Goriške trgovinske zbornice, so izdelali predlog načrta za povezavo med pristaniščem in železniškimi ter cestnimi prevozi. Načrt je vreden 10 milijard lir, financirali pa naj bi ga z denarjem iz posebnih evropskih skladov ti. Objektiva 2 za gospodarsko obnovo področij, ki so v prejšnjih letih občutila negativne posledice zaradi deindustrializacije.
O načrtu so razpravljali na srečanju na sedežu pristaniškega podjetja. Udeležili so se ga predstavniki Občine Tržič, • pristaniške kapitanije, carine in Geni o
civile, Pokrajine, uprave državnih železnic, Konzorcija za industrijski razvoj ter gospodarstvenikov in osebja, ki deluje v pristanišču.
Pristaniška ustanova, ki si je v preteklosti prizadevala, da bi tudi razvojne načrte za pristanišče vključili med posege, ki se lahko financirajo s sredstvi iz evropskega Objektiva 2, je sedaj izdelala konkretne smernice za realizacijo teh načrtov, ki jih bodo nemudoma posredovali deželni upravi. Predlog obsega, kot rečeno, investicije v vrednosti 10 milijard lir, ki naj bi jih namenili tako za gradnjo pristaniških infrastruktur in storitev, kot tudi in predvsem za
realizacijo novih povezav za transport blaga.
Cilj bo, v skladu z evropsko usmeritvijo na tem področju, čimbolj zmanjšati drage, nevarne in onesnažujoče
oblike trasporta, kot je zlasti cestni prevoz. Privilegirali naj bi torej predvsem železnico in ladje ter omejili na minimum prevoze s tovornjaki. V ta namen naj bi železnico čimbolj
približali pristanišču, spodbujali pa bodo tudi natovarjanje blaga, polprikolic in celih tovornjakov na ladje za potovanja na daljših relacijah, medtem ko naj bi cestni trasport ohranili le za kraiše relacije
KMETIJSTVO / BOJ PROTI ZAJEDALCEM _
Navodila za vinogradnike
Poleg briškega in soškega pod nadzorstvom tudi kraški okoliš
Vodstvo observatorija za rastlinske bolezni, ki deluje pri deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo sporoča, da so službo za usmerjanje boja proti zajedal-cem letos razširili tudi na kraško območje in sicer na vinorodne predele občin Zagraj in Doberdob. Informacije nudijo pri observatoriju v Gorici, Korzo Italia 205, tel. 386383 ali 386241 (fax 386248) in pri zaščitnem konzorciju DOC Carso - Praprotno, Devin-Nabreži-na, tel./fax 040/200761, predsednik Edi Kante.
Za vinogradnike so izdali že prvo sporočilo. Jutri, 18. maja, priporočajo uporabo naslednjih fitofarmacevtskih sredstev:
proti peronospori: proizvodi, ki vsebujejo Ditiokarbamate (Mancozeb, Meti-ram, Propineb); v primeru dežja v dneh 16. in 17. maja priporočajo dne 18. maja poseg s sredstvi, ki vsebujejo ditiokarba-
mate + Cymoxanil;
proti oidiju: poškropiti z žveplom v najvišjih dovoljenih dozah;
v primeru toCe priporočajo v na slednjih 12 do 24 urah poseg s sredstvi, ki vsebujejo Diclofluanide ali Polpet-Enaka priporočila vsebuje tudi spo rotilo briškim vinogradnikom na ob mocju zaščitnega konzorcija DOC Colb0’ V tem primeru se poseg priporoča da nes, 17. maja, proti peronospori (Manc° zeb III, Metiram IH, Propineb H) proti oi
diju (žveplo - najmanj 7 hektolitrov raz stopine na hektar vinograda) in v prime m toCe (Diclofluanide ali Polpet).
Vinogradnikom na nižinskem zašči -nem območju DOC Isonzo pa prip^. racajo naj jutri, 18. maja, posežejo pm peronospori s proizvodi, ki vsebuje) Cymoxanil in Mancozeb, ter proti oidij z žveplanjem.
______________KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Leon«. Rež. Luc Besson, i. Gary Oldman in Nathalie Portman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Don Juan De Mar-co maestro d’amore«. I. Marlon Brando.
tl RAZSTAVE
V	GAELRIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled je možen ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami v domu.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE bo razstavljal Demetrij Cej. Odprtje bo v petek, 19. maja, ob 18.30. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
V	KROŽKU MITTE-LART (Trg. sv. Antona 13) je postavljena skupinska razstava elanov. Ogled do 31. maja ob delavnikih 17.30-19.30, ob praznikih 10-12 in 17-19, v ponedeljek zaprto.
H PRIREDITVE
GODBA NA PIHALA KRAS prireja 26., 27. in 28. maja tradicionalno glasbeno srečanje v Doberdobu. Osrednji del prireditve bo 28. maja, ko bo koncert treh pihalnih orkestrov.
□ OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje do 20. maja samo ob torkih in Četrtkih od 15. do 17. ure.
V DIJAŠKEM DOMU
sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495.
KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja turnir “Beach volley 95” na pesku. Turnir se bo zaCel 22. maja. Prijave sprejemajo v domu Andreja Budala do 19. maja med 19. in 21. uro. Sprejemajo tudi mešane ekipe. Interesenti naj se Cimprej prijavijo, ker bo število ekip omejeno.
SPD GORICA prirej3 4. junija družinski avt° bušni izlet na Koroško-Ogledali si bodo puškar s ki muzej v Borovljah-Sela, sotesko Cepa in d0 lino Podnar pod Vrtač0' Za ljubitelje peš hoje b° še približno dve in P° ure pohoda (ni obvezen! Prijave na sedežu druš
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V GORICI
PROVVIDENTI, Trav-
nik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, UL i®' renziana 26, tel. 48278
POGREB!
Danes v Gorici: ob 10. uri, Antonio Bernardi iz splošne bo nišnice v Škocjan 0 Soči; ob 11. uri, Ciuha Dakskobler, vd. NedogS iz splošne bolnišnice cerkev na Svetogors
ulici in na glavno poK° pališCe.

GORICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA _
Odločilna je bila pomoč opozicije
Večina spet nesklepčna - Odprto pismo . Busolinija (DSL) o prometu in parkiriščih
Goriški občinski svet" Se je včeraj ponovno se-s*:aI in, prvič po dolgem Času, vzel v pretres nekaj pOtikretnih upravnih sk-Japov. Dogodek je omem-be vreden, saj so bile zadnje seje v celoti namenjene dolgim in nič Kal produktivnim razpra-vam o raznih političnih ^Prašanjih. Včeraj so Ceneno svetovalci lahko °dobrili tudi nekaj skle-P°v s področja urbani-stike in drugih upravnih Področij. Za to pa je mo-tal župan na zahtevo Svetovalca Fiorellija “formalno zaprositi” za pomoč opozicije, saj so za-mdi že običajnih odsotnosti v večinskih vrstah 6 svetovalci manjšine s svojo prisotnostjo zager-avljali sklepčnost. Pogoj ?.a to, je narekoval Fiorel-P Pa je, da se župan od-P°ve prezirljivemu od-aosu, ki ga pogosto ima Posebno do njega in do Vse opozicije.
Sicer pa je v teh dneh jja občini aktualno tudi rugo vprašanje, ki še ni 7° na em edu vče-mjšnje seje. Goriška jav-Cost namreč pričakuje, a bo Valenti jeva uprava otično kaj ukrenila gle-® načrta za reorganiza-Cljo prometa v mestu, ki 8a je že pred enim letom °oobril takratni vladni ornisar na občini, odtlej Pa je vse ostalo le na pa-Pmju. Prav na prejšnji Seji občinskega sveta smo lahko ugotovili z,akaj: odbornika za sto-Uve Pesco in za urbani-eko Roselli se še prepi-tata o tem, kdo je pri-tQjen za izvajanje načr-?' Pesco je sicer v na-8 ednjih dneh skušal demantirati razhajanja, ki
pa so prišla jasno do izraza v njegovem odgovoru na vprašanje svetovalca opozicije Crocettija in v hladnem “no com-ment” odbornika Rosel-lija glede Pescovih načrtov.
V bistvu gre za to: Pesco bi hotel sam izvajati ti. načrt za parkirišča, ki pa naj bi se po njegovem mnenju omejil le na uvedbo plačila za kakih 800 parkirnih mest v centru, kjer so danes postanki še brezplačni. Roselli je prepričan, da mora biti načrt za parkirišča obravnavan kot del celotnega prometnega načrta.
S tem v zvezi se je včeraj z odprtim pismom oglasil tudi bivši načelnik svetovalske skupine DSL v občinskem svetu Roberto Busolini, ki izraža zaskrbljenost in za-preščanje spričo prerekanja med odbornikoma. Pescovo stališče, pravi Busolini, je nerazumljivo, tako iz proceduralnega vidika (načrt za parkirišča ne more pogojevati celotne reorganizacije prometa, saj je del le-te in bi moral biti od nje odvisen) kot iz vsebinskega, saj ni dopustno, da se odloča o parkiriščih še preden se določijo prioritete v organizaciji prometa. Te pa so že jasno nakazane v okvirnem načrtu, po katerem je treba najprej zagotoviti varnost pešcev in kolesarjev, nato zagotoviti tekoč promet javnih vozil in končno preurediti vozne smeri za zasebna vozila (semkaj sodijo parkirišča).
Te prioritete nalagajo upraviteljem, nadaljuje Busolini, da najprej za-
ŽORICA / NOVOSTI V PROMETU
Enosmerne ulice
^ovo ureditev v Ul. Diacono in Ul. Grossi
q ^reureditev prometa med ulicami Leoni, Diacono in °ssi je včeraj spravila v težave marsikaterega avto-cbilista, ki se bo moral še privaditi na novost. Ul. lacono je na dveh odsekih tik ob Ul. Leoni od včeraj L6°S1?erna *n sicer tako, da je dovoljen le izvoz iz Ul. g 0rii v smeri proti železnici oz. proti Ul. brig. Casale. dQ0siTerna ie postala tudi Ul. Grossi, po kateri je sedaj °voljena vožnja samo v smeri proti centru mesta. No-u, st> ki naj bi zmanjšala nevarnost nesreč na križišču .,c Leoni in Diacono, je povzročila tudi proteste mno-T, ’ ki menijo, da nova ureditev ni brezhibna. Na sliki oto Studio Reportage) urejanje nove signalizacije
gotovijo varno mrežo pešpoti in kolesarskih smeri vožnje, ki naj povežejo glavne trge, oba korza, zgodovinski center, parke, Sočo, pa tudi šole in druga javna poslopja. Ureditev voznih pasov za motorna vozila in urejanje parkirišč bo šele nadaljnji korak načrtovanja. To je pravilna in logična pot, zaključuje Busolini, ki Pesen očita, da postavlja logiko na glavo in da hoče postavili voz (oziroma, v tem primeru, avtomobil) pred vola. Hkrati pa tudi odborniku Roselliju očita, da beži pred lastno odgovornostjo, saj je reševanje teh vprašanj bistvenega pomena za urejanje mesta in življenja v njem, to pa je glavna naloga odbo-rinka za urbanistiko.
GLASBA / DRŽAVNO TEKMOVANJE
Uspeh pianistke Glasbene matice Neve Klanjšček
Osvojila je tretjo nagrado
ŠOLE / JUTRI V KULTURNEM DOMU
Nagrajevanje zmagovalcev natečaja Mesti se srečujeta
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 10. uri nagrajevanje posameznikov in skupin, ki so sodelovali na 5. natečaju rajonskega sveta za Sve-togorsko četrt in Placuto na temo “Mesti se srečujeta, da bi rasli skupaj”. Natečaj so tudi letos priredili v počastitev spomina grofa Gugliel-ma Coroninija, namenjen pa je bil otrokom in mladini iz ciklusa obveznih šol iz Gorice in območja Nove Gorice. Sodelovali so trije otroški vrtci, pet osnovnih in dve nižji srednji šoli iz Gorice ter pet
osnovnih šol (osemletk) iz Nove Gorice in bližnje okolice.
Organizatorji so že prejšnji teden javili seznam zmagovalcev, ki pa je bil nepopoln. V njem je namreč manjkala navedba slovenske nižje srednje šole Ivana Trinka, ki je prejela eno od nagrad za šole z večjim številom prispevkov (na natečaju so sodelovali z 22 risbami). Dijakinja Maja Kragelj iz 3. C razreda šole Ivana Trinka pa je tudi med štirimi dobitniki individualnih nagrad za dijake nižjih srednjih šol.
Se ena slovenska go-riška gojenka glasbe je v minulem koncu tedna dosegla prestižno nagrado na vsedržavnem tekmovanju. Tokrat gre za gojenko šole Glasbene matice v Gorici Nevo Klanjšček (na sliki - Foto-studio Reportage), ki se je z vsedržavnega tekmovanja “Musiča a 4 stelle” vrnila s prestižno 3. nagrado. Tekmovanje je priredil Tržaški mednarodni center za glasbeno raziskovanje v kraju Alte di Montecchio Maggiore v pokrajini Vicenza prejšnjo soboto in nedeljo. Neva Klanjšček, ki pri Glasbeni matici obiskuje razred prof. Beatrice Zonta, je nastopila v kategoriji klavir od 12. do 15. leta starosti, kjer je predstavila sledeči spored: Beethoven: Scherzo iz Sonate v G-duru op. 14 št. 2 in Alabjev Liszt: Slavček.
NOVICE
SSO in SKGZ se zahvaljujeta vsem, ki so prispevali k uspehu proslave v Doberdobu
Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturna gospodarska zveza se zahvaljujeta vsem društvom, skupinam in posameznikom, ki so pomagali med pripravami in na sami proslavi 50. obletnice zmage nad nacifašizmom in osvoboditve, ki je bila v Doberdobu 1. maja letos Enako se obe organizaciji zahvaljujeta vsem, ki so izvedli slavnostni spored.
Pri urednikih Zuf de žur vstopnice za 15-ietnico radia Onde Furlane
Uredništvo mladinskega glasila Zuf de žur obvešča, da imajo na uredništvu v predprodaji vstopnice za praznik, ki bo 19. maja v lokalu Rototom pri Spilimbergu, ob petnajstletnici delovanja Radio Onde Furlane. Radijska postaja, ki oddaja pretežno v furlanskem jeziku in se je v teh letih uveljavila kot eno najpomembnejših središč za ohranjevanje furlanske in nasploh manjšinskih kultur, bo svoj jubilej proslavila z velikim slavjem, kjer bodo precej prostora namenih zlasti etnični glasbi. Igrah bodo tudi člani ansambla Mitih FLK iz Krmina. Informacije za vstopnice po telefonu 0481/537089.
Dela na cesti Trži&Gradež vsaj še do konca meseca
Pokrajinska uprava je do 26. maja podaljšala zaporo prometa na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem in sicer na odseku med kilometri 20, 5 in 21, 1. Gre za končni odsek ceste tik pred Gradežem, kjer so zaradi del ure dih obvoz. Ukrep je v zvezi z deh za dokončanje razširitve omenjene ce-_ ste in ureditve novih voznih pasov. Dela, ki jih iz-* vajajo tudi na drugih odsekih blizu Pinete in v bližini kampingov, bi se morala predvidoma zaključiti pred pričetkom glavne turistične sezone.
Tudi prenosni telefon med izgubljenimi predmeti
Ze res, da je prenosni telefon postal pomemben sta-tus-symbol. Nekdo pa ga je kljub temu pozabil, razen če ga bi nadležno brnenje pripravilo do tega, da je vražji telefonček namenoma odvrgel. V uradu za najdene predmete pri poveljstvu goriških mestnih redarjev namreč hranijo med raznimi izgubljenimi predmeti, ki so pri njih na razpolago zakonitim lastnikom, tudi prenosni telefon. Poleg tega so v zadnjem' času zbrah še naslednje najdene predmete: štiri motoma kolesa, sponko, dve denarnici z zneskom denarja, naočnike za vid, dve volneni majici, zapestno uro, verižico, prstan, uhan.
Priletna ženska v bolnišnico z zlomljeno stegnenico
Cela dva meseca se bo v ortopedskem oddelku go-riške splošne bolnišnice morala zdraviti 87-letna Antonietta Cobalti iz Gorice, Ul. Canova. Priletna ženska se je ponesrečila včeraj ob 12.30 na Korzu Italia nedaleč od doma. Prometna policija, ki sestavlja zapisnik o nesreči, včeraj še ni bila v stanju, da bi nam pojasnila točno dinamiko, kaže pa, da je avto podrl žesnko med prečkanjem ceste. Cobaltije-vo so prepeljah v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovih zlom stegnenice.
KONCERT / ZBOR GORIŠKIH UPOKOJENCEV IN RUDARJI IZ TRBOVELJ
Cel večer bi jih poslušala
■ ■■
“Cel večer bi jih poslušala...”, je po koncertu dejala ena od poslušalk. In res, marsikdo je v ponedeljek zvečer odhajal iz Kulturnega doma v Gorici s temi besedami na ustih po toplem in nadvsem uspelem pevskem koncertu ob 50-let-nici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom. Večer so priredili Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice, Kulturni dom in VZPI-ANPI Gorica, pokrovitelji pa so bili rajonski sveti za Pevmo, Oslavje, Stmaver, za Pod-goro in za Standrež.
Partizanska pesem je še posebej “vžgala” številno občinstvo. Za to je že v samem pozdravnem nagovoru poskrbel predsednik Društva slovenskih upokojencev Mila-din Černe, ki je poudaril pomen pevskega koncerta in se dotaknil najbolj perečih problematik, s katerimi se naša narod-
nostna skupnost v Italiji dan za dnem sooča. Posebej je izpostavil vprašanje “novega fašizma” v Italiji, pa tudi gledanje marsikoga v Sloveniji na našo manjšino, kot tudi naše odločno voljo po vztrajanju na tem narodnostno mešanem prostoru.
Nato se je predstavil obnovljeni pevski zbor
goriških upokojencev (na sliki - Fotostudio Reportage) pod vodstvom Elde Gravner Nanut. Čeprav je začel z vajami komaj v prvih letošnjih mesecih, se je že izkazal kot zbor, ki je izraz ljubezni do petja, obenem pa tudi katalizator pevcev iz celotne naše goriške pokrajine. V drugem delu koncerta pa se je predstavil moški
pevski zbor upokojenih rudarjev iz Trbovelj pod vodstvom Alberta Ivančiča. Povedati gre, da je goriško društvo upokojencev pobrateno s Trbovljami in tudi njihov nastop na tem večeru sodi v okvir tradicionalnega sodelovanja med društvoma. Trboveljci so se predstavili z vrsto partizanskih in narodnih pesmi,
ki so jih izvajali ob toplem in včasih tudi “bučnem” ploskanju publike.
V odmoru med prvim in drugim delom sta prisotne pozdravila še predsednik goriške VZPI-ANPI Silvino Poletto ter tajnik sindikata CGIL iz Gorice Giuliano Bon, ki je ob tej priložnosti poudaril potrebo po nadaljnem sodelovanju - in to na vseh ravneh - med Slovenijo in Italijo.»Vakuum neizpeljanih dogovorov koristi le silam, ki odklanjajo vsakršno sodelovanje med državama«, je med drugim dejal.
Po nagovorih je stopil ponovno na oder zbor iz Trbovelj, ki je z najbolj tradicionalnimi partizanskimi pesmimi zaključil res prisrčni večer. Od prirediteljev smo izvedeli, da se bosta oba zbora v našem mestu v prihodnje spet predstavila in prepričani smo, da bosta ponovno požela topel aplavz, (ik)
VIDEM / NA DANAŠNJEM ZASEDANJU DE2ELNIH VODSTEV CGIL CISL IN UIL
ČEDAD / OD 19. DO 23. JULIJA
Reforma pokojnin pod drobnogledom
Ugodni obeti za referendum, ki bo konec maja
VEDEM - Danes ob devetih se bodo zbrali v kongresni dvorani tukajšnje Velesejemske ustanove Člani deželnih vodstev vseh treh osrednjih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi poglobljeno obravnavali sporazum o preosno-vi pokojninskega sistema, ki so ga Sergio Cofferati, Sergio D‘Antoni in Pietro Larizza pred kratkim dosegli s predsednikom ministrskega sveta Lambertom Dinijem in ministrom za delo Tizianom Treuom.
Po razpravi bo sledilo glasovanje, s katerim se bodo sindikalni organizmi opredelili za ali proti dogovoru z vlado. Glasovanje ne bi smelo seveda prinesti kakšnega posebnega presenečenja, bo pa vsekakor izredno pomembno, in to iz dveh razlogov: prvič, ker niso takšna glasovanja na dnevnem redu vsak dan, drugič pa, ker so sindikalisti sklenili, da bo njegov izid obvezujoč za vse tri konfederacije, ki se tako prvikrat odrekajo svoji suverenosti. Iz glasovanja bo namreč izšla točno
določena usmeritev, ki bo veljala za celovito sindikalno gibanje v Furla-niji-Julijski krajini v vidiku referenduma, s katerim se bodo 30. in 31. maja ter 1. junija izrekali o pokojninskem sporazumu delojemalci in upokojenci.
Glasovanje bo na deloviščih in na sindikalnih sedežih, udeležilo pa se ga bo predvidoma vseh približno 600.000 upravičenčev. V bistvu bo položil glasovnico v volilno žaro vsak drugi deželan, šlo pa bo za tako obsežno dejanje sindikalne demokracije, kakršnega Evropa še ni videla.
Pričakovanje tega dogodka je v javnosti zelo veliko in kajpak upravičeno, pomen referendumov pa potrjuje tudi okoliščina, da bo prišel na jutrišnje videmsko zasedanje tudi elan vsedržavnega tajništva oziroma organizacijski tajnik CGIL Carlo Ghezzi, ki bo tik pred glasovanjem podal sklepne misli. Zasedanje bo z uvodnim posegom odprla deželna generalna tajnica UIL Adele Pino,
predsedoval pa mu bo deželni generalni tajnik CISL Gianfranco Patua-nelli.
Medtem so deželna tajništva vseh treh sindikatov objavila podatke o izidu aprilskega glasovanja v naj-veCjih podjetjih vzdolž deželnega ozemlja, s katerim so se delovni ljudje izrekli o skrbstveni platformi pred pogajanji z vlado. V pordenon-ski pokrajini je bilo več kot sto skupščin, volilo pa je 7.000 upravičencev, od katerih jih je okrog 4.500 platformo podprlo; v videmski pokrajini je listina CGIL-CISL-UIL naletela na odobravanje 56 odstotkov volivcev, za tržaško pokrajino pa nimamo odstotnega rezultata, vendar se je za dokument izrekla velika večina uslužbencev.
Po gornjih številkah sodec bi morali delojemalci in upokojenci tudi na referendumu konec maja potrditi veljavnost kompromisa, ki so ga dosegli sindikati s predsednikom vlade, kajti očitno je, da CGIL, CISL in UIL veC niso mogli izbojevati.
Že v polnem teku priprave na četrto izdajo Mittelfesta
ČEDAD - Četrta izdaja Mittelfesta že zadobiva svoje obrise, Čeprav dokončni program še ni bil izdelan. To bo že Četrta izdaja festivala, ki je nastal leta 1991 na valu tedanje »pentagonalne pobude« in se je moral nato spoprijemati z vsakovrstnimi težavami, predvsem finančnega značaja (eno leto je bil celo prekinjen), a je vendarle vedno uspel kvalitetno prikazati kulturno dogajanje na območju, ki ga imenujemo Mitteleuropa.
Za izdajo 1995 je za zdaj znano, da bo potekala pod umetniškim vodstvom Giorgia Pressbur-gerja in Carla de Incon-trere, da bo v Čedadu od 19. do 23. julija. Pobudnik bo kot vedno Dežela Furlanija - Julijska kraji-
na, ministrstvo za zunanje zadeve je že potrdilo svoje pokroviteljstvo, sodelovale pa bodo Občina Čedad, Cedajska Ljudska banka in videmska Trgovinska zbornica.
Kot reCeno, dokončnega programa še ni; kot napovedujejo, festival ne bo posvečen neki specifični temi, ampak bo predstavil različne kulturne »načrte«, ki jih veže predvsem zemljepisna osredotočenost na Srednji Evropi. Pomembno mesto bo vsekakor v letošnji izdaji Mittelfesta odigrala furlanska kultura oziroma njen odnos z drugimi kulturami, ki jo obdajajo. Med avtorji zato velja na prvem mestu omeniti Pier Paola Paso-linija, ob njem pa Belo Bartoka in Josepha Rotha.
Tudi letos, zagotavljaj0 prireditelji, bodo pred' stavljene nekatere pr0' dukcije, ki so jih pripra' vili izrecno za Mittelfesf in to v vseh sektorjih, D so tradicionalno zastopa-ni na Cedajskem festiva-lu: gledališče, glasba, ba-let, film. V tem okviru bodo uprizorili nekatere scenarije, ki jih je že omenjeni Pasolini pripja( vil za film, a niso hib nikoli uresničeni, prv pravljajo pa tudi dranoati' zacijo nekaterih literarnih del Claudia Magrisa-Piera Chiare in Cesareja Tomasetiga. Prav tako bodo na sporedu hrvaškei slovenske in madžarske produkcije. Iz Slovenije bodo prišli tudi lipicancu ki bodo nastopili 0 zvoku Beethovnovih koračnic.
Čestitke Primorskemu dnevniku
Slovenska skupnost prisrčno čestita Primorskemu dnevniku in vsem, ki so ga v taksni ali drugačni obliki soustvarjali okroglih 50 let. Dnevnik pomeni za Slovence v Italiji izredno bogastvo. Prepričani smo, da bo svoje poslanstvo Se dolgo opravljal v službi celotne naSe skupnosti, kakor tudi v korist omikanega sožitja v širšem obmejnem prostoru.
Tajništvo SSk
Ker se ne morem udeležiti proslave ob 50-letnici ustanovitve VaSega časopisa, Id odigrava nezamenljivo vlogo na področju informacije in bolj specifično v interesu slovenske jezikovne manjšine in s tem uresničuje določila državne Ustave in Statuta avtonomne dežele, izrekam najboljše želje za kontinuiteto Vaših pobud, ki v sedanjem delikatnem trenutku predstavljajo jamstvo pluralizma, sodelovanja med sosednjimi narodi in avtentične svobode.
Giancarlo Cruder predsednik deželnega sveta FJK
Petdeset let so za časopis častitljiv cilj. Primorskemu dnevniku želim vedno večje uspehe.
Sergio Gervasutti odgovorni urednik Messaggera Veneta
VIDEM / IZ PORDENONA PRINESLI ŽE DOKUMENTE O »EUROMERCATU«
Videmsko sodstvo ima polne roke dela z aferami
Trenutno se ukvarja s tremi glavnimi preiskavami v zvezi s podkupninami - »Prostovoljnih izjav« je bolj malo
VIDEM - Potem ko so iz Pordenona prinesli še dokumentacijo o primeru »Euromercata« iz Tavagnacca (za njegovo izgradnjo naj bi bilo izplačanih 600 milijonov lir podkupnine, zaradi Cesar je med drugimi pod obtožbo izsiljevanja končal v zapor bivši župan Sandro Taddio) je število glavnih preiskav o krajevnih podkupninski aferah, s katerimi se ubada videmsko pravdništvo, narastlo na tri. Tem preiskavam gre prišteti tudi preiskavo, ki se nanaša na morebitne nepravilnosti pri overovljanju podpisov za liste ob upravnih volitvah, ki so bile preteklega 23. aprila v Vidmu. Glavni pravdnik Giorgio Caruso je včeraj pove-
dal, da se preiskavi o novem sedežu Amga in o poskusu prodaje 29 stanovanj v občini Cus-signacco (stanovanja naj bi bil kupil lacp) nadaljujeta »brez bistvenih novosti«. Glede vprašanja overovljanja podpisov pa je Caruso poudaril, da podpise preverjajo, vendar je delo zamudno, ker morajo zaslišati več kot štiri tisoC oseb. O zadevi z »Euromercatom«, s katero se je najprej začel ukvarjati pordenonski namestnik pravdnika Raffaele Tito, pa je bil dokaj jedrnat: »Moramo proučiti papirje.«
Caruso pa v zvezi s preiskavo, ki je v zapor pripeljala Romana Specogno, bivšega predsednika Autovie Venete, ni že-
lel pojasniti, kakšno vlogo sta pri odločitvah Tita in sodnice za predhodne preiskave Anne Fasan lahko imela zasliševanja bivšega deželnega predsednika Adriana Biasuttija (ki je zaradi afere Amga še v hišnem priporu) ter njegovega bivšega tajnika Dina Zamparinija, ki so ga aretirali 11. t.m. Jasno je, da obe pravdništvi koristno sodelujeta, vendar Caruso ni želel, da kdo izreče besedo »pool«: »Prinaša nesrečo«, je menil. Kar pa se tiče »prostovoljnih izjav«, niso tako številne, kot je kazalo v prejšnjih tednih. Doslej sta se predstavila samo Tiziane Venier (bivši predsednik videmske Pokrajine) ter neki furlanski podjetnik.
Bivši predsednik Dežele Adriano Biasutti je še v hišnem priporu.
SPETER / RAZSTAVO BODO ODPRLI 26. MAJA
Ikone v Beneški galeriji
Razstavljala bosta Pasguale Zuanella in Silva Bogateč
SPETER - Ljubiteljem umetnosti se obeta zanimiva razstava, na kateri bosta sodelovala Pasquale Zuanella in Silva Bogateč, ki nosi naslov »Ikone«, je povezana še s predavanjem ter z božjo liturgijo v bizantinsko-slovan-skem obredu. Pobudo organizira Beneška galerija v sodelovanju z Vzhodnim domom pri Domju in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij.
Odprtje razstave bo v petek, 26. maja ob 21.30. Kot smo povedali, na njej bosta sodelovala Pasquale Zuanella in Silva Bogateč. Prvi, ki živi in dela v vasi Matajur, je študiral teologijo na Gregorijanski univerzi ter sodobne tuje jezike na rimski univerzi »La Sapien-za«.
Silva Bogateč se posveča študiju ikonografije pri jezuitu Egonu Send-lerju na šoli Saint-Georges v Publieru.
Istega dne ob 20. uri pa bo v špetrski občinski dvorani predavanje o ikonah na bizantinskih miniaturah, ki ga bo imel Paolo Orlando. Predavatelj je študiral teologijo v Rimu in sodeluje s centrom »Russia Cristiana« v Milanu, z restavratorskim inštitutom Grabar v Moskvi in z ikonografsko delavnico teološke akademije v Sankt Petersbur-gu. Živi in dela v Jamljah. V nedeljo, 28. maja, pa bo ob 17. uri v cerkvi sv.
Jakoba v Ažli maša, pri kateri bodo so-maševali Angel Kosmač, Jože Markuža in Pasquale Zuanella, pel bo ekumenski zbor iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klajnščka.
Rudi Pavšič
Na sliki: ena od ikon, ki bodo razstavljene v Spetru
PATRONAT INAC SVETUJE
Simbolični prispevki imajo polno veljavo
Vpr.: »Po objavi vladnega predloga pokojninske reforme sva te dni z ženo pregledala najin zavarovalni položaj in ugotovila, da imava oba po 17 let plačanih prispevkov. Tako ne bova obdržala dosedanjega kriterija računanja pokojnine. Obstaja možnost, da nam INPS upošteva vojaščino oz. porodniški dopust? Z omenjenima obdobjema bi namreč prekoračila 18 let in bi.imela pravico do ugodnejše pokojninske zaščite. R.B.«
Po predhodnem dogovoru s sindikalnimi organizacijami je vlada oblikovala in objavila osnutek pokojninske preosnove, o kateri se v poslanski zbornici začenja parlamentarna razprava. Čeprav je po eni strani pravilno in razumljivo, da ugo-talvjamo, kako nam bo
reforma krojila pokojninsko usodo, pa moramo sedanji osnutek jemati kot delovno hipotezo in ga obravnavati z veliko previdnostjo, saj je v parlamentu možno tudi bistveno vsebinsko preoblikovanje. Vsekakor moramo upoštevati, da bo pokojninska preosnova skoraj zanesljivo stopila v veljavo s 1. januarjem 1996 in zato moramo v zavarovalno dobo prišteti še prispevke, ki bodo plačani vse do konca letošnjega leta.
Na osnovi koncepta reforme bo 18-letna zavarovalna doba res predstavljala neke vrste prelomnico, saj bodo zavarovanci z višjo prispevno dobo obdržali sedanji kriterij izračunavanja pokojnine na osnovi povprečja prejemkov v zadnjih letih. Kdor bo imel manj kot 18 let plača-
nih socialnih dajatev pa bo za zavarovalno obdobje po prvem januarju 1996 že podvržen izračunu pokoji-nine na podlagi višine plačanih prispevkov, kar bo v večini primerov okrnilo višino pripadajoče pokojnine.
V konkretnem primeru pa zakonca nimata razlogov, da se razburjata, saj sta dejansko oba že prekoračila usodno mejo 18-letne zavarovalne dobe. Tako služenje vojaškega roka, kot odsotnost zaradi porodniškega dopusta se namreč polnopravno priznavata za akreditacijo simboličnih prispevkov. Postopek priznanja teh obdobij je brezplačen in ni podvržen nikakršnemu odkupu:	zadostuje
predstavitev na IPNS zadevne prošnje in ustrezne dokumentacije. (B)
Poljska gosta danes v FJK
TRST - Delegacija poljske dežele Rzeszow, na jugovzhodu države, bo danes na obisku v
deželi. Podpredsednik Karol Wasowiacz in generalni ravnatelj /°" nus Olech bosta obiskala tudi deželni sve, kjer ju bo sprejel pied' sednik Giancarlo Ctu der. Poljska predstav nika bosta nato hneia vrsto srečanj gospodaf skega in kulturneg značaja.
Zakonski predlog
o odstranjevanju
•FARCO
PlIME CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 'EL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA*
COSMETICS ITALY
Sreda, 17. maja 1995
gospodarstvo in finance
•FARCO-
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
J*jM / GOVORICE O OBRESTIH
Zmagoviti pohod lire nenadoma prekinjen
RIM - Lira je včeraj J^alce oslabela, vendar ° ni okrnilo optimizma ® ®de njene nadaljnje ra-Sd- Po predvčerajšnjem Porastu za 11% nasproti usodnemn petku, 17. j^orcu, je včeraj rahlo Popustila v primerjavi z ^serni važnejšimi tujimi ovizami: po podatkih anke Italije je marka ^§°daj popoldne veljala ,'135,16 lire (v pone-rdjek 1.129,34), dolar 1'647,57 (1.631,90), fram ooski frank 323,08 ^ 22,57); funt šterling ■377 (2.558), nizozem-?ki gulden 1.013,89 j 008,59), belgijski trank 55,218 (54,937),
7'tcarski frank 1.359,38 1-351,69), eku 2.105,10 7092,91) in jen 18, 31 d8,740).
Včerajšnji skromni ^Podrsljaj gre pripisati previdnosti emisij-akega zavoda glede mož-°sti znižanja obrestnih rter’ sicer pa je val Pekulacij mimo in borz-1 delavci so prepričani, a bo lira še napredova-a- Nekateri celo trdijo, a bo mogoče kmalu do-^aci tečaj 1.000 lir za J^arko. V resnici tudi emški finančni krogi
Priznavajo, da je italijan-
51 denar podcenjen in a je njegova realna ednost pri tisočaku za tiarko.
Za milansko borzo ^ednostnih papirjev je d včerajšnji dan spet
ugoden, saj je bil kaza-telj Mibtel ob treh popoldne za 0,79% višji kot predvčerajšnjim (10.631), dobre pa so bile tudi kupčije s 3- in 5-letnimi BTP; prvih je šlo v promet za 1.500 milijard lir, medtem ko je obseg povpraševanja znašal 2.913 milijard, drugih pa prav tako za 1.500 milijard nasproti povpraševanju za 2.539 milijard lir. Cisti letni donos je zdrknil pri prvih na 9,66% in pri drugih na 10%.
RIM / V PRVEM LETOŠNJEM TRIMESEČJU
V Italiji 91.000 novih podjetij
Njihovo število za 11,5% večje kot lani, še več pa jih je prenehalo z dejavnostjo
RIM - V poslednjih štirih letih se v Italiji še ni nikdar zgodilo, da bi se v sezname trgovinskih zbornic vpisalo toliko novih malih podjetij kakor v prvem letošnjem trimesečju. Zveza zbornic Unioncamere in zavod Cerved sta jih naštela nic manj kot 90.815, kar znaša 11, 5% veC kot v prvih treh mesecih 1994. Gre za dokaj spodbuden pojav, ki je po mnenju Danila Longhija, predsednika zveze Unioncamere, naravnost množičen in potrjuje živo dinamičnost podjetništva ravno v obdobju, ko pretresajo italijanski gospodarski sistem številne težave.
V Furlaniji-Julijski krajini je števi-
lo podjetij naraslo za 0, 7%.
Seveda pa ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Ce so se nova podjetja pomnožila, pa se število zaprtih podjetij prepočasi zmanjšuje. Med začetkom januarja in koncem marca letos je prenehalo s poslovanjem kar 97.643 podjetij, tako da je saldo še dalje negativen, čeprav je to število za 15, 9% nižje kot lani v enakem Času (116.115), medtem ko so v prvem trimesečju 1993 spustili navojnice celo 153.132 podjetjem.
Med novimi tvrdkami jih je najveC na področju gradbeništva (+0, 03%), ki mu sledita servisiranje podjetij in zavarovalništvo (+1, 07%).
_________TRGOVINA / ODPRTJE NOVIH PROSTOROV____
Firma Vidoni v Nabrežini
Nabrežina je od ponedeljka bogatejša za nove poslovne urade firme Vidoni šport, ki se ukvarja z grosistično prodajo in izvozom-uvozom športnih artiklov in rekvizitov. Z novo pobudo je uspelo mlademu podjetniku in elanu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Pavlu Vidoniju povezati svojo delovno izkušnjo (iz špe-diterstva) in naravnanost za športno-prosvetno dejavnost: bil je košarkaš, predsednik Sokola in KD I. Gruden ter je sedanji predsednik Jadrana.
VLAGANJA / PO FINANČNI MISIJI IZ SINGAPURJA
Tudi v Italiji vse več zanimanja za vlaganja na Daljnem vzhodu
Posebno dobro se razvija gospodarsko sodelovanje z Vietnamom
^'IDEM - Pred poldrag 0ltt je v Italijo prišla dele bančnikov iz Singapurj Podjetniki po vsej državi la stike za poslovno st Bili so tudi v Vidm Se pogovarjali predv: ajimi in srednjimi izdel s v. V Trevisu in Padi Pogovarjali predvs arnkajsnjimi izdelc ‘evljev, posebno s tistimi, i.. ujejo športno obutet banske podjetnike je zar Predvsem cena delovne . Zl)i in ugotovili so, d A splačalo investirati
lern pogledu ni ravno
, lvlacen, saj je to v gia Uancno središče, ki s a ke razširja na vse dr o Vzhodne Azije. V ma jjuprimera je cena del sicer kar 14-krat ma
italijanske, vendar ne povsod in seveda ne v tako veliki meri. Singapurskim finančnikom pa je treba povrhu plaCati precejšnjo posredovalnino.
Kam se ti posredniki obračajo? Predvsem na sosednjo Malezijo, na Indonezijo in tudi na Vietnam, ki je še do pred nekaj leti veljal za zaprto deželo. Seveda v teh krajih delujejo tudi finančniki iz Japonske, Tajvana, Južne Koreje in tudi že iz Ljudske republike Kitajske. Delovne sile je na vsem območju jugovzhodne Azije zelo veliko, je zelo cenana in tudi zelo pridna. Podjetniki se nanjo lahko zanesejo.
Najcenejša delovna sila na tem območju je danes vietnamska. Pred dvajsetimi leti so Vietnamci iz svoje države zapodili Američane, združili do tedaj dve loCeni severno in južno državo. Naslonili so se na
Sovjetsko zvezo, bili v sporu in tudi v vojni s Kitajci, v državi vzpostavili ne samo trd politični režim, marveč tudi gospodarskega po sovjetskem vzrocu. Sele v zadnjem Času so se odprli in uvedli tržno gospodarstvo vsaj na področju malega podjetništva.
Veliko izdelkov, ki jih prodajajo tudi v italijanskih trgovinah z italijansko, ameriško ali japonsko znamko, je bilo izdelano tudi v Vietnamu, pa Čeprav to nikjer ne pride do izraza. Leta 1991 je Italija z Vietnamom podpisala neposredni sporazum, po katerem je Rim finansiral in kreditiral izvoz strojev, v prvi vrsti za usnjarsko in tekstilno industrijo, v zameno pa je Italija uvozila dokončne izdelke. Krediti so medtem pošli, vendar gredo italijanski stroji še vedno v prodajo, pa Čeprav z večjo težavo kot prej. Zaradi razvred-
notenja lire so italijanski stroji v zadnjem Času pogosto konkurenčni celo z južnokorejskimi, ki veljajo za zelo cenene.
Narašča tudi trgovina med Italijo in Vietnamom. V Hoši-minhovem mestu, nekdanjem Saigonu, je bil pred kratkim sejem usnjarstva in tekstilne industrije, ki so se ga italijanski poslovneži udeležili v organizaciji zavoda za zunanjo trgovino ICE. Marsikateri med njimi je sklenil ugodne sporazume, in to ne le za nakup vietnamskih športnih oblačil in dresov, temveč tudi za izvoz nekaterih usnjarskih izdelkov. Seveda je bilo zanimanje Italijanov namenjeno predvsem izvozu strojev. Letno jih Vietnamci izvozijo za približno 3 milijarde lir, kar sicer ni veliko, vendar za majhno in razvijajočo se državo že kar precej.
Marko VValtritsch
SRE ČET PET PON TOR
Informacijski sistem »made in ltaly«
RIM - Italijansko podjetje Icet je uredilo za moskovske telefonske naročnike posebno službo, pri kateri bodo lahko zvedeli za telefonske številke moskovskega območja. Ker v ruskem glavnem mestu niso nikoli imeli telefonskih imenikov in ker je zdaj naročnikov kar Cez 4 milijone, je bila rešitev tega vprašanja nujna. Icet je organiziral osem posebnih centrov, ki lahko posredujejo kakršnokoli telefonsko številko v manj kot eni minuti. Služba bo začela delovati v teku dveh let.
SDGZ, SDZPI IN COMAN
V začetku junija tridnevni tečaj o strategiji podjetništva
Kot smo ce poročali, prireja SDGZ v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim združenjem v Gorici tečaj o podjetniški strategiji, ki je namenjen lastnikom in vodilnim v zunanjetrgovinskih, trgovskih in komercialno usmerjenih obrtnih podjetjih. Tečaj bo od Četrtka, 8., do sobote, 10. junija letos v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
Tečaj v režiji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bosta vodila dr. Orazio Mu-smeci in dr. Graziano Isella iz konzulenenega podjetja COMAN iz Bologne. Ugledna strokovnjaka imata dolgoletne komercialne in menedžerske izkušnje v vodilnih italijanskih podjetjih, dobro pa poznata tudi naše razmere.
Program tridnevnega seminarja obsega, po zgledu lanske uspešne izkušnje, prizorišča, strategije, cilje in ekonomsko-fi-nanene postavke strateške-
ga procesa ter proces vodenja v podjetju, in to s ciljem pridobivanja novih motivacij glede na spremenjene razmere. Predavanja bodo od 9. do 18. ure, z odmorom za kosilo od 13. do 14.30. V soboto se bodo končala ob 16. uri.
SDGZ naproša elane, ki so že izrazili zanimanje za ta teCaj, naj do petka, 26. maja pisno potrdijo svojo prijavo in v njej navedejo naslov in številko IVA podjetja, ki je potrebna za fakturo o plačilu teCaja. Za katerokoli informacijo se lahko interesenti obrnejo na organizacijsko tajništvo v Trstu (tel. 040-362949, faks 362692).
Združenje tudi vabi interesente, naj Cimprej odgovorijo, ker je treba predavateljem v najkrajšem Času potrditi izvedbo tečaja. Ta bi seveda v primeru premajhnega zanimanja odpadel, kar bi bila seveda velika škoda predvsem za tiste, ki se zavedajo pomena tovrstnih strokovnih pobud.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7
tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6
tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
Sj
OECD
Dobra
ocena
za
Avstrijo
Prognoza
DUNAJ - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izstavlja Avstriji v svojem poročilu izredno dobro spričevalo. Alpski republiki napoveduje v prihodnjih treh letih triodstotno gospodarsko rast, previdno optimistična pa je tudi glede sanacije oz. konsolidacije avstrijskega državnega proračuna v prihodnjih letih. Edina problematična točka, ki jo OECD navaja v svojem poročilu, je stopnja inflacije. Ta je še vedno blizu tri odstotna. (I. L.)
CERKEV / DRAMATIČNE POSLEDICE AFERE OKROG NADŠKOFA GROERJA
Milijon Avstrijcev razmišlja o izstopu iz katoliške Cerkve
Anketa s poraznimi rezultati - Opravičilo koadjutorja Schonborna
Ivan Lukan
DUNAJ - Posledice afere v zvezi z dunajskim nadškofom in kardinalom Hansom Hermannom Groerjem - nekdanji gojenec je najvisjega cerkvenega dostojanstvenika v Avstriji obdolžil spolne zlorabe - so za katoliško Cerkev v Avstriji porazne.
Po zdaj anketi, ki jo je opravil insitut za prouče-vanje javnega mnenja Market, razmišlja skoraj milijon vernikov - torej-vsak sedmi Avstrijec! - o izstopu iz Cerkve, porazni pa so tudi konkretni podatki o izstopih iz katoliške Cerkve v aprilu, saj se je število izstopov v primerjavi z aprilom 1994 podvojilo.
NOVICI
Madžarski predsednik Goncz na uradnem obisku v Avstriji
DUNAJ - Madžarski državni predsednik Goncz je včeraj prispel na trodnevni uradni obisk v Avstrijo. Visokega gosta je sprejel avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil, jutri se bo Goncz sestal tudi z zveznim kanclerjem Vranitzkym. Prav tako se bo madžarski predsednik sešel z zastopniki madžarske manjšine na Gradiščanskem.
Visokošolske volitve
DUNAJ - Včeraj so se na avstrijskih univerzah in visokih šolah začele vohtve za novo študentsko zastopstvo oz. novo sestavo centralnega odbora Avstrijske visokošolske zveze. Volilno pravico ima približno 230.000 študentk in študentov, za skupno 65 sedežev v centralnem odbom visokošolske zveze pa kandidira 16 frakcij. Trenutno najmočnejša frakcija v centralnem odbom je z 31 mandati konservativna Akcijska skupnost (AG), druga naj-čmočnejša frakcija je lista zelenih in alternativnih študentov (GRAS) z desetimi mandati, sledita pa Zveza socialističnih študentov (VSSTO) z devetimi in svobodnjaška lista (FSL) s sedmimi mandati. Volilna udeležba je tradicionalno nizka.
Za Cerkev so vznemirjajoči še naslednji rezultati ankete: 59 odst. anketirancev je zaradi dunajskega nadškofa hudo razočaranih nad katoliško Cerkvijo.
Razprava o zadevi Gro-er se je v Avstriji medtem spet okrepila, k besedi pa se je v ponedeljek zvečer -po več kot enomesečnem molku - priglasil tudi nadškof Groer. V daljšem sporočilu za javnost poudarja, da se noben človek ne bi mogel učinkovito braniti obdolžitev, kakršnim je sam izpostavljen. »Zato mi preostane le-molk«, piše Groer in se obenem opravičuje »-vsem, ki se jim zdi njegovo molčanje neznosno«.
Z dokaj jasnimi besedami pa je stopil pred javnost Groerjev designirani
Vse večje število vernikov se v zadnjem času v Avstriji poslavlja od katoliške Cerkve
naslednik v dunajski nadškofiji, nadškofijski koa-djutor Christoph Scho-nbom. Na svoji prvi tiskovni konferenci se je javno
Dunajski nadškof in kardinal Hans Hermann Groer (d.) s svojim naslednikom kodadjutorjem Schonbornom
opravičil za svoje prve izjave v zadevi Groer, ko je obdolzitve nekdanjega gojenca Josefa Hartmanna na račun nadškofa Groerja označil kot »infamne«.
Schonborn je nadalje dejal, da je močno naraščanje izstopov iz katoliške Cerkve v Avstriji nedvoumno povezano-prav z afero Groer in s tem jasno nasprotoval argumentaciji v avstrijski Cerkvi najbolj spornega škofa Kurta Krenna, ki je dan-prej menil, da gre za »božjo preizkušnjo, ki jo je treba sprejeti«, doberšen-del vernikov pa da izstopa iz Cerkve tudi iz ekonomskih vzrokov.
Nekdanji Groerjev gojenec, diplomiram inženir Josef Hartmann, ki je zadevo spravil v javnost, je opravičevanje koadjutorja Schonborna označil kot »pošteno dejanje«, obenem pa izrazil Zeljo, da bi kaj takega pričakoval tudi od dunajskega nadškofa
in kardinala Groerja. Poudaril pa je, da si sprave s svojim nekdanjim vzgojiteljem vsaj toliko časa ne more predstavljati, dokler Groer primerja svoj osebni položaj z vdorom Hitlerjeve vojske leta 1938 v Avstrijo, kot je to storil na nekem zasedanju pretekli teden na Dunaju.
Velik zanimanje za čimprejšnjo rešitev afere Groer in s tem pomiritev znotraj katoliške Cerkve v Avstriji kaže tudi predsedujoči avstrijske škofovske konference, graški-škof Johann Weber. Ta je nujnost rešitve problema poudaril tudi ob svojem nedavnem obisku pri papežu v Rimu in opozoril, da je za to zadevo pristojenVatikan.
Ena od možnih rešitev problema bi bila, če bi papež sprejel Groerjevo prošnjo za upokojitev, ki jo je le-ta posredoval papežu Ze lansko leto, ko je dopolnil 75 let.
pVLJUBLJANlh
Umrl velik prijatelj koroških Slovencev
8. Grafenauer
LJUBLJANA - v slovenski prestolnici je v 79. letu starosti umrl eden najvidnejših slovenskih zgodovinarjev, akademik profesor Bogo Grafenauer.
Bil je velik prijatelj Slovencev na Koroškem, saj je redno prihajal v njihove vrste ne samo kot predsednik Kluba koroških Slovencev
v Ljubljani, pač pa predvsem kot izvedenec za narodnostna vprašanja.
Bogo Grafenauer
se je rodil v Ljubljani kot sin znanega koroškega Slovenca, literarnega zgodovinarja in etnografa Ivana Grafenauerja. 2e kot študent je objavljal prispevke o
koroško-slovenskein vprašanju. Koroška in sploh slovensko narodnostno vprašanje sta ostala njegova najbolj srčna skrb.
V letih upora je Bogo Grafenauer sodeloval v Osvobodilni fronti, ki jo označuje kot »vrh slovenske zgodovine«-Na ljubljanski univerzi je bil redni profesor za zgodovino Slovencev do svoje upokojitve L 1982, bil je redni član SAZU, predsednik Slovenske
matice , itd.
Poleg številnih zgodovinskih knjig in publikacij (okrog 450 naslovov) je napisal vrsto razprav iz zgodovine koroških Slovencev.
ISTRA
Vojna napoved ubijalskim algam
REKA - Hrvaški ekologi, ki uživajo finančno podporo Nikice Valentiča, so tako imenovani algi ubijalki napovedali vojno do iztrebitve. Alga je prišla do hrvaških obal Jadrana, potem ko je ušla iz nekega tropskega akvarija v Monacu. Pozimi so jo potapljači odkrili v vodah okrog otoka Hvara in pred pristaniščem Malinske na otoku Krku. Neposredna akcija je sledila kmalu po objavi nekaj alarmantnih člankov v tisku. Potapljači zdaj že čistijo pristanišče Malinske, kmalu pa bodo nadaljevali s čiščenjem na otoku Hvaru.
Ubijalska alga, kot popularno imenujejo algo Caulterpo taxifolio, ni strupena, prav tako ni neposredno nevarna kopalcem. Čeprav ne ubija, povzroči opustošenje povsod, kjer se zakorenini. Zelo hitro se razmnožuje in uničuje drugo morsko rastje v okolici, s katerim se prehranjujejo ribe in drugi morski organizmi. Povsod, kjer se naseli Caulterpa taxifolia, zelo kmalu zamre vse drugo življenje. Od tod je dobila tudi svoje ime - alga
ubijalka, saj utegne, če je ne bodo pravočasno izkoreninili, ogroziti naravno morsko ravnotežje.
Ta, na prvi pogled ljubka alga je v resnici prava morska pošast, ki je v nekaterih sredozemskih državah povzročila veliko ekološko paniko. Francozi, ki tej nevarnosti v začetku niso posvečali posebne pozornosti, so se zdaj prisiljeni spopadati z velikimi ekološkimi in gospodarskimi izzivi. Algo je mogoče najučinkoviteje odstraniti tako, da jo dobesedno izkoreninimo. Za ta način so se odločili tudi hrvaški ekologi, ki so za to opravilo najeli potapljače. Ti plevejo morsko dno, da bi hrvaško obalo Jadrana ubranili pred to rastlinsko nadlogo. Ustanovili so tudi opazovalno službo in po objavi novinarskih člankov, ki so precej vznemirili javnost, so številne oči ribičev, potapljačev, prebivalcev in turistov uprte v morebitna rastišča »ubijalske alge«.
Hrvaški ekologi se najbolj naslanjajo na španske izkušnje, saj je njihove obale prav tako napadla alga
Goran Moravcek
ubijalka, ki pa so jo pravočasno izkoreninili, tako da španskih obal zdaj ne ogroža več. Nedavno se je na Hrvaškem mudil tudi znameniti francoski raziskovalec Alexsandre Mei-nesz iz pomorskega laboratorija v Nici. Preiskal je rastišča te alge pri Sta-rigradu na Hvaru, kjer jo bodo začeli odstranjevati v kratkem.
Alga, ki je povzročila ekološki alarm povsod, kjer se je pojavila, se zakorenini v mulju, na kamenju in v pesku, določeno obdobje pa lahko preživi celo v sladki vodi. Zelo uspešno se prilagaja tudi temperaturnim razlikam, zato je v nasprotju s pričakovanji strokovnjakov preživela sorazmerno nizke temperature hrvaškega Jadrana, ki pozimi niso presegle sedem stopinj Celzija. Na Hvaru se je alga razrasla po površini dva tisoč kvadratnih metrov, od koder se širi bliskovito, saj se razmnožuje z delitvijo korenin, prav tako pa se takoj zakoreninijo tudi odtrgani koščki, ki se razraščajo v nove rastline. Ce ne bi akcije čiščenja v Malinski, kjer bodo očistili približno kvadratni
kilometer rastišč, začeli zdaj, bi bila ta površina že prihodnje leto vsaj dvakrat, če že ne trikrat tolikšna.
Znanstveniki ne priporočajo kemičnega uničevanja te alge, saj se bojijo, da bi s to metodo porušili naravno ravnotežje. Algo tako pulijo ročno, za čiščenje omenjenega kvadratnega kilometra njenih rastišč pred pristaniščem Malinske pa so namenili več kot deset tisoč mark. Številnim se zdi ta vsota pretirano visoka za »navadno« podmorsko odstranjevanje plev, toda strokovnjaki opozarjajo, da je to prav simbolična vsota v primerjavi s tisto, ki bi jo morali odšteti, če bi se alga začela nenadzorovano razmnoževati.
Za zdaj še niso odkrili naravnega sovražnika te alge, čeprav domnevajo, da bi jo utegnil ogrožati neki tropski rakec. Strokovnjaki se ukvarjajo z mislijo, da bi ga naselili v Sredozemlju, vendar morajo Se prej preučiti morebitne nevarnosti in nezaželene učinke, saj bi lahko z njegovo nastanitvijo znova ogrozili morsko ekološko ravnovesje.
Nevarnosti, ki prežijo na morske vode, so vse večje; ne samo žaram ubijalske alge, za katero išče pr0 strup kar 25 inštitutov in laboratori' jev po vsej Evropi, pač pa tudi zato* ker je onesnaženost morja presegla vse razumne meje. Sredozemlje ) resno obolelo, poln strupov pa je tu di Jadran, zlasti v severnem delu o italijanski obali. Z reko Pad se izliva-jo v Jadransko morje odpadki iz h1 dustrijsko najbolj razvitih predelov severne Htalije. Preiskave, ki so jih 0 sanitarni kakovosti morja pred kra tkim opravili ob kvarnerski obali, so postregle z zaskrbljujočimi ugotovi tvami, kako zelo tudi Reka z okoh skimi mesti zaradi sistemsko nerese nega problema čiščenja odpadu1 voda, vsak dan »ubija« morje. Neka teri upajo, da bo neprijetna navzo čnost ubijalske alge na hrvaški obali Jadrana prava priložnost za začete sistematičnega čiščenja morja. Eko logi namreč opozarjajo, da se bo s cer malomarnost drago maščevala ne samo v ekološkem, pač pa tudi v g° spodarskem smislu.
GLASBA IN VIDEO
Edvard Zajec z računalnikom v tretjo fazo
Danes ob 21. uri bo v gledališču ^liela monografski recital pianista Aleksandra Rojca, ki bo predstavil del Satiejevega klavirskega opusa. VeCer )e vključen v projekt Satiemania, ki je Po programski zamisli za naše glasbeno kulturno okolje gotovo neobičajen
pester.
Tako bomo na RojCevem koncertu lahko videli tudi dva videa Edvarda Zajca, ki je z računalnikom interpreti-ral (ob Menuetu Ravelove sonatine) Satiejev Prvi nokturno.
Redko se naš kulturni milje sooCa s področjem Computer Art, zato bi podrobneje orisali glavne poteze ZajCe-vih umetniških prepričanj.
O Edvardu Zajcu bi najprej povedali, da je v svojih umetniških iskanjih romal iz Trsta v Ljubljano, Pariz in ZDA. Sicer je njegovo življenje še vedno ujeto med starim in Hovim svetom. Podobno lahko trdimo za njegova glasbeno-estetska nihanja, Id jih sam zaokviri v tri ustvarjalne faze.
Preden jih orišemo, vprašanje: zakaj računalnik?
Izbira računalnika za umetniški medij pomeni Edvardu Zajcu tretjo Pot, ki se v Šestdesetih letih med abstraktno in konceptualno-socialno Umetnostjo izkaže za novo, še »nezaznamovano« področje.
V	svoji Prvi fazi (1968 - 1978) je Edvard Zajec prepričan v interakcijo, ki se vzpostavi med subjektom in strojem; o tem lahko podrobneje razmišljamo ob Zajčevem delu Informa-dbc, ki je izšlo takrat pri Založništvu tržaškega tiska.
V	Osemdesetih letih se njegova iskanja vendar vedno bolj oprede-mjejo na barvo, ki računalniku odpre Poplnoma nove izrazne možnosti (Druga faza, 1978 - 1990); Ce je bila Prej Edvardu Zajcu glasba dopolnilo, mu sedaj postane temelj, saj nastaja mCunalniški video kot interpretacija Slasbene povednosti. Ob Drugi sonati za klavir tržaškega skladatelja Giam-Paola Corala se Edvardu Zajcu poraja Oiromas, diamantna video podoba v smiji številnih barv, ki se ob glasbi nenehno menjujejo v neštetih vzor-cih; video smo imeli priložnost videti na Mednarodnih srečanjih s sodobno
glasbo Trieste Prima leta 1987.
Sam pa ni prepričan glede vzročnosti sosledja barvnih podob in išCe trdnejših sistemov. Zreducira število barv, da bi globlje segel v kontrolo računalniškega sistema, išče »upravičenosti« v njihovi konsekvenčnosti in obliki; prva sadova Tretje faze (1990) sta ravno videa, ki ju bomo lahko videli v sredo.
Je Ravelova in Satiejeva glasba v razmerju s Coralovo korak nazaj? In tu smo pri omenjenih Zajčevih gla-sbeno-estetskih nihanjih.
Naj takoj povemo, da so le navidezna, saj nima Edvard Zajec nobenih predsodkov do sodobne glasbe. Glavni vzrok izbire tonalnega sistema za model je ustaljenost, presežnost, »uokvirjenost« tega glasbenega obdobja.
Sicer je Tretja faza na svojem začetku, ki pomeni Edvardu Zajcu komaj prvo utemeljitev glede potrebe po »upravičenosti« računalniškega sistema; sam je prepričan, da je izbira »jasne« tonalne skladbe le prvi temeljni poskus »jasnega« koncepta dosedanjih izkustev.
Tako so v Ravelovem Menuetu trije tonalni prehodi kljuC barvne razporejenosti videa, ravno tako pa Satieje-ve metrične spremembe.
Izbral bi tudi lahko katerikoli tonalno skladbo, vendar je francoska glasba na prelomu stoletja (z Debus-syjem na Čelu) znana po svojem podoživljanju literature preteklih stoletij (naj navedemo kot primer ravno Ravelov Menuet, ali pa uporabo modalnih kadenc, ki so v tej glasbi že »spomin«, obrazec, ki ga skladatelj ne doživlja, ampak opisuje).
In ravno to »sodobno uokvirjeno« (baročno) glasbo Zajec z asociacijo uokviri v še sodobnejšo računalniško dimenzijo.
Bistvo je, da je željam gradnje, kakor konec šestdesetih let, ko je obrnil hrbet Duchampovemu ruSenju umetnosti in se sploh odločil za računalnik.
Zeli si trdnih tal, namiguje (spet z asociacijo) na Gvidona Areškega in doda, da se bo iz te faze razvil načrt bimedialne računalniške umetnosti: stroju naj bi zaupali tudi glasbo! (CR)
UMETNOST

Večstranski pristop Franka Vecchieta do ustvarjalnega dela
Jasna Merku
Pred nedavnim je Franco Vecchiet razstavljal v prostorih katoliške knjigarne v Gorici, nato še v knjigarni v Padovi svoje najnovejše grafične liste. 2e na prvi pogled smo lahko opazili prehod od barvne grafične interpretacije s svetlobnimi in tonskimi prehodi izjemne ubranosti v bolj meditatitvno preobrazbo črno-bele grafične igre. Tekstura e obdelave s prepleti znakov postanejo koprene, skozi katere se razblinijo pregrade med zunanjo otipljivostjo in neskončnimi igrami notranjega utripa. Vedrino barvnega, Čutnega zaznavanja in sporočilnosti nadomesti resna, umirjena faza poglabljanja v vesolje znakov, ti postanejo misli, s katerimi umetnik tke nove figure in prostorske vtise.
Franko Vecchiet že vrsto let posreduje svoje izkustvo na likovnem področju v smeri klasičnega pojmovanja likovno izraznih tehnik, a tudi v smeri raziskovanja in eksperi-
mentiranja. Kot umetniški vodja mednarodne grafične šole v Benetkah je v stalnem stiku z ustvarjalci iz vsega sveta, zato doživlja tudi pristop do ustvarjalnega dela večstransko. Na omenjeni šoli redno vodi seminarje o grafiki in lesorezu. V poletnem Času je za letošnjo sezono
predviden med drugimi tudi štirimesečni tečaj o umetniški knjigi (t.i. libro d’autore), ki obsega proces ideacije do realizacije z impagi-nacijo, roCno vezavo in različne tiskarske postopke.
Vecchiet vodi večkrat delavnice ali pride v stik z ljubitelji ustvarjanja med razgovori ob razstavah in okroglih mizah na temo. Trenutno je v teku likovni seminar, ki ga v Bridarjevi hiši v Devinu prireja »Scuola del vedere« in predvideva v celoti pet srečanj. Vršijo se vsako sredo od 16.30 do 19.30 vse do 24. maja. Vsebinsko je Vecchiet najprej orisal značilnosti znaka in risbe, izraznosti Črte, ob ogledu diapozitivov. Razlagi je sledil praktični del s primeri. V
drugem srečanju je obravnaval konstrukcijo, osnovo upodabljanja ter se skliceval na tradicijo tega in prejšnjih stoletij, mimo renesanse in Velasque-za, do Picassa in naših dni. Tretje srečanje, ki se je prav izteklo je bilo namenjeno barvi, ki včasih omogoča poenostavljeno izražanje, lahko pa postane zelo zahtevna govorica. Tudi tu je Vecchiet orisal pristop do pojmovanja barve v teku posameznih zgodovinskih obdobij.
Naslednje srečanje bo obravnavalo kompozicijski sestav: dinamične in statične kombinacije.
Končno srečanje bo pa namenjeno usklajevanju vseh obravnavanih likovnih prvin.
Obiskovalci tečaja v praktični fazi aplicirajo pridobljeno znanje lastni likovni govorici in skušajo preverjati nove možnosti. Večinoma gre za tečajnike, ki se ukvarjajo z ustvarjanem že več let in to tudi v sklopu omenjene Sole, v sedmih letih njenega obstoja. Čeprav se likovna govorica opira na podobe in se večkrat umetniki izogibajo besedam, postane bistvene važnosti posredovanje metodologije dela ob analizi vsebinske in zgodovinske vzročnosti za prodornejše razumevanje in kakovostno rast umetniških dosežkov.
V tem smislu je Vec-chietovo delovanje obojestransko plodno in prežeto z globokim osebnim izkustvom.
Carmelo Vranich v galeriji Cartesius
V soboto, 20. maja, ob 18.30 bodo v umetnostni galeriji Cartesius v Ul. Marconi v Trstu odprli razstavo tržaškega slikarja Carmela Vranicha z naslovom »Ne-doslednosti«. Predstavitev bo spremljala zvočni prikaz in »glasba za barve« Roberta Giannotte. Umetnika, ki je po rodu iz Istre in je svoje prve umetniške korake napravil v Firencah, bo predstavil prof. Enzo Sentese. Razstava bo odprta do 2. junija (vsak dan od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah od 11. do 13. ure).
FILM
Michel Blanc - Dvojnik
II Sosia - Dvojnik. V izvirniku: Grosse Fatigue, Francija 1994. Epžija, scenarij: Michel Blanc po iz-virni zamisli Bertranda Bllera. Foto-'SL: Edaurdo Serra. Scenograf.: Car-*0s Conti. Montaža: Maryline Monthieux. Glasba: Rene-Marc Bini. Produkcija: Gaumont, TFl Films Prod., s sodelov. Canal+. Igrajo: Mi-chel Blanc, Carole Bouquet, Philip-Pe Noiret, Josiane Balasko, Gerard nignot, Ghierry Lermitte. Mathilda pav, Roman Polanski, Regine, Gil-I®8 Jacob...
Kaj bi storil igralec z zelo uspešno komično masko, ko bi se pojavil Pred njim brezimen moški z znaCil-aostjo, da mu je po videzu in talen-tu Popolnoma enak, in kaj, ko bi mu Ponudil domiselno pogodbo: nado-jaešCal ga bo v nehvaležnih vlogah lrt v nemirnih Časih, onemu pa bo Podtem dano, da igra samovšečne avtorske vloge in uživa ezotiko tro-Pskega kraja? Michel Blanc tako sPrasuje z registrom dobro ritmizira-'rrh ironičnih dialogov, ko postavi v sredino farsnega filma sebe-cloveka •J^semi kompleksi in potezami,
woodyallensko obravnavanimi, in si izmisli metajezikovno igro, v kateri se znano navzkrižje med fikcijo in resničnostjo zaostri v zabavljivem tonu, značilnem za najboljšo francosko komedijo. Michel Blanc pooseblja sebe in samo po sebi se ponuja -vprašanje, ali je v življenju prav takšen. Morda je, ali še bolje, gotovo je, saj ni skrivnost, da se kot filmski uživalci radi predajemo prepričanju, da ni pretvara, kar se dogaja na platnu.
Michela Blanca vržeta iz spanja policista, ki hočeta vedeti, ali res ni odplačal poštene voznine, kakor trdi šofer taksija. Seveda, da ni res, saj že lep Cas ne uporablja taksija. Nekaj dni pozneje ga na cesti ogovori moški in prepriča, da se srečata v bordelu. Kaj hočejo ti neznanci? Gorile ga brcnejo iz nočnega lokala, oCe mu očita, da na ulici ni prepoznal svoje matere, povrh pa sredi noCi vdre v njegovo stanovanje nasilna policijska tolpa, ker ga dolgoletna prijateljica dolži posilstva. Michel misli, da je znorel. Zato se zateče na podeželski dom lepe prija-
Igor Devetak
teljice Carole Bouquet, kjer naj bi mu prepotrebni mir omogočil, da zbere misli, zaključi zahtevni scenarij, ki mu ne gre od rok, in mestna mora se razblini. Uganka je kmalu reSenarešena: Blanc ni shizofrenik, temveC ga z -nadlogami zalaga dvojnik, ki se izdaja zanj. Michel in Carole se lotita vznemirljivega avtomobilskega lova na osebo in znajdeta se med prijaznimi ljudmi, ki Michela nazivajo Patric. Tako je ime goljufu, nesrečnežu, ki si je znašel na Cisto navadnem obrazu naravno masko velikega, oboževanega in vplivnega igralca Michela Blanca in posrečila se mu je drzna poteza: vse je prepričal, zlasti mater in tiste, ki so ga tudi zaradi videza smešili, da igralec, o katerem pišejo časniki in govori TV, ni nihče drug kot prav on, in da je Michel Blanc psevdonim za umetnika.
Človeka, ki si delita isti videz, se bosta pomerila v nočnem »face a fa-ce«, v besednem dvoboju sredi vlažne podeželske poti in si voljno izmenjala vlogi. Obema tako prija: Patric bo delal, Michel se bo zabaval.
Ko pa se bo Michel vrnil, ga ne bo prepoznala niti zvesta Carole Bou-quet, prepričana, da je to Patric, medtem ko je Patric pristni Michel. Vlogi (in istovetnosti) sta se dokončno obmih. Biti ta ali oni je le stvar sreče, vse odvisi od tega, kako se vrtijo njena kolesa. Resnične istovetnosti ni, gre le oblačilo, ki si ga je nekdo znašel na sebi, in ga mora včasih mora sleči. Filmski svet je poln dvojnikov, opozarja Blanca v filmu Philippe Noiret, kdo lahko določi istovetnost filmskega igralca? V filmu, ki se konča, ne da bi se končal, se neresnični, Ce je perfekten, spremeni v resničnega.
Blanc se premika spretno med absurdnim in lahkim registrom. Po izvirni zamisli Bertranda Bllera, ki je priskočil na pomoč avtorju, ki mu kakor v filmu scenarij ne uspeva, je izdelal podobo za moro te vrste: kako biti samosvoj, ko pa te ves svet ima za nekoga drugega? Igralčeva mitologija, ki jo goji občinstvo, je nujno tudi igralčeva resnica? Podoba se mora sesuti, kočija preleviti v bučo. In vendar poznanost zahteva
visoko ceno; lahkoverno verjemimo Michelle Pfeiffer, ki je pred nekaj dnevi izjavila, da recitira zastonj, denar pa je odškodnina za nehvaležni status zvezdnika! In še: zakaj pa bi lažnivi ne smel imeti istih pravic kot resnični, če mu je enak? Kakor da bi se podoba v ogledalu utrgala iz odseva, zaživela samostojno življenje in zahtevala lastne pravice. »Štirideset let prenašam nepriliko tega obraza, čas je, da izkoristim njegove prednosti!« bo dejal Patric-Blanc. To so bolj ali manj umetna vprašanja, ki pa v nadrealni komediji, iz katere prej kot smeh veje tesnoba kafkovskega tipa, sledijo omotični logiki, ki jo je v filmu na klasično temo o dvojniku utemeljil Michel Blanc, avtor režiser in igralec, ki se je kot nekateri drugi (G. Jugnot, J. Balasko v filmu) formiral v pariških bulvarskih cafe-theatres s satiro na aktualne teme in po zgledu italijanskih komikov (za vse Benigni - Blanc je sodeloval v njegovem II Mostro) vzel v roke filmsko kamero; morda pa se ga kdo spominja v dramatični vlogi Monsieur-ja Hire.
NA KRATKO
1
*

Festivalu v Cannesu ob rob
CANNES - Na 48. mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, ki se začenja danes, bodo predvajali rekordno število filmov, ki jih je sofinanciral sklad Sveta Evrope za podporo filmske produkcije Euroimages. Ustanovljen je bil leta 1988, prav v letošnjem letu pa doživlja zlato dobo. Pet nominacij za oskarje, 25 nominacij za cezarje in osem filmov v Cannesu je bilanca filmov, ki jih je sofinanciral Euroimages. Od osmih je v tekmovalni program uvrščenih pet filmov - otvoritveni Mesto izgubljenih otrok, Med hudičem in globokim modrim morjem (Marion Hansel), Zemlja in svoboda (Ken Loach), Podzemlje (Emir Kusturica), Pogled Uliksesa (Theo Angelo-poulos) in Zgodba Kronenovih (Montxo Armendariz). V sekcijo Določen pogled je uvršCen film Bye-Bye (Karim Didi) in v Štirinajst dni režiserjev film Amerika nekoga drugega Gorana Paskaljevida. (AFP, V. R.)
Predsednik SAZU v Avstriji
LJUBLJANA - Letošnje slovesno zasedanje Avstrijske akademije znanosti na Dunaju je danes - spremljajoče prireditve so se začele že vCeraj. Na osrednji slovesnosti bodo poleg slovesne razglasitve novih elanov, ki je glavna točka programa, in poročil tajnikov obeh razredov, matematicno-naravoslovnega in filozofsko-zgodovinske-ga, podelih še tradicionalne in moCno odmevne nagrade Avstrijske akademije znanosti. Svečanega zasedanja Avstrijske akademije znanosti, s katero naša Akademija dobro sodeluje, se bo kot povabljeni gost udeležil predsednik SAZU, akademik France Bernik. PR
USi
«s
IH
Režiser naključij v Kinoteki
LJUBLJANA - Mesec maj bo v slovenski Kinoteki v znamenju francoskega režiserja Louisa Malla, mojstra naključij. V kratki retrospektivi njegovih filmov, ki se je v ponedeljek začela s projekcijo njegovega prvenca iz leta 1957 Dvigalo na morišče, končala pa se bo 27. maja s filmom kultnega finskega režiserja Akija Kaurismakija Boemsko življenje, v katerem režiser in persona plača junakom večerjo, bomo lahko videli tudi njegov triler Atlantic City, nadaljevanje Dvigala, iz leta 1981 z Burtom Lanchastrom, Susan Sarandon in Michelom Piccolijem v glavnih vlogah. Zvezde igrajo tudi v drugih njegovih filmih, ki jih bodo predvajali v okviru retrospektive: Je-anne Moreau v Ljubimcih (1958), Jeremy Irons in Juhette Binoche pa v Sramoti (1992). V kratki retrospektivi bomo lahko videh Se njegovo dramo o »naključnem nacistu« Lacombe Lucien iz leta 1974 in avtobiografsko vojno dramo Nasvidenje otroci (1987) o medvojnem prijateljstvu med sinom kapitalista in revnim Zidom. (V. R.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 8. do 14.5.95)
Pri Ljubljanskih kinematografih so se nedvomno razveselili dežja, ki ga ves pretekli teden ni manjkalo. In imeli so se česa veseliti: gledalcev je bilo 24.185, kar pomeni da je njihovo število naraslo za 4.931 ah 25,61 odstotka v primerjavi s prejšnjim (sončnim in toplim) tednom, temu primemo pa je bil seveda večji tudi izkupiček. Te številke so visoke tudi v primerjavi s tednom med 9. in 15. majem 1994, ko je bilo le 21.219 gledalcev. Premierni Izbruh je z veliko prednostjo pred svojimi tekmeci zasedel prvo mesto (Utemeljeni sum, ki je bil prvouvrSCeni film prejšnji teden, je tedaj zbral le 4.612 gledalcev). ZaCelo se je tudi predavanje Norega profesorja, predpremiemo pa smo imeli možnost videti Barcelono (174 gledalcev in 104.400 SIT na štirih predstavah in Vse, kar si želiš (19 gledalcev in 9.025 SIT na eni predstavi). Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Izbruh / Lj. kinematografi
33 (34)	7.999 (8.067)	3.999.500 (4.031.800)
2.	Carlitov zakon / Camium Trade
28 (50)	2.490 (4.208)	1.195.700 (2.045.200)
3.	Ulični bojevnik / Continental
21 (33)	2.395 (4.981)	1.159.000 (2.452.000)
4.	Priscilla, kraljica puščave /Fun-Mladina film
20 (40)	1.956 (3.771)	940.000 (1.838.800)
5.	Utemeljeni sum / Lj. kinematografi
27 (94)	1.809 (10.414)	862.400 (5.036.000)
$
6.	Nori profesor / Fun-Mladina film
8 (8)	1.402 (1.402)	701.000 (701.000)
7.	Asteriks osvaja Ameriko / Continental
7 (64)	1.310 (8.512)	642.500 (3.984.150)
8.	Neli / Fun-Mladina film
21 (114) 1.071 (15.066)	516.700 (7.257.600)
9.101 dalmatinec / Cenex 14 (98)	1.055 (8.417)	369.250 (3.470.400)
10. Amater / Trias WTC
11 (37)	502 (1.881)	292.200 (893.900)
Na lestvici mednarodnega tržišča (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) v tednu med 20. in 25. aprilom ni bilo nobenih novih naslovov in tudi drugih večjih sprememb ne, le filmi, ki so že dlje Časa v obtoku, so med seboj nekoliko zamenjali vrstni red (prvo mesto tako na ljubljanski kot na tuji lestvici zavzema Izbruh). Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1. Izbruh
2.101 dalmatinec
3.	Dumb and Dumber
4.	Jesenska pripoved
5.	ForrestGump
6, 20 (23,10) 5, 79 (24, 65) 3, 39 (33, 62) 2, 53 (19, 58) 2,18 (132, 65)
Pripravlja Igor Kemel



LIKOVNA UMETNOST / 2, BIENALE MALE SLIKE
LJUBLJANA - V Galeriji SMELT, ki deluje v poslovni zgradbi istoimenskega podjetja v Ljubljani, so predvčerajšnjim odprli drugi bienale male slike Mini Prix, ambiciozno zasnovani projekt, ki ga organizirata revija za poznavalce in ljubitelje umetnin in starin Lucas ter vrhniška Galerija 2, in ki je namenjen pregledu aktualnih dogajanj na področju likovne produkcije v intimnejših formatih ter njeni promociji.
Natečaju letošnjega bienala, ki namerava v bodočnosti preseči nacionalne meje in pridobiti mednarodni značaj (skrita želja organizatorjev je organizacija svetovnega
bienala male slike), se je odzvalo 77 slovenskih likovnikov vseh generacij, ki so na razpis poslali kar 225 del v različnih tehnikah.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali likovni kritik in predsednik slovenskega AICA Brane Kovic, ravnateljica mariborske Umetnostne galerije Meta Gabršek-Prosenc in kustos Moderne galerije Igor Zabel, je v ožji izbor, ki je zastopan na razstavi, uvrstila dela 26 avtorjev, in sicer najnovejša, iz lanske in letošnje produkcije. Tako kot je že
prvi, tudi drugi bienale Mini Prix vsebuje nagradni del; Grand Prix je letošnja žirija dodelila slikarki, pripadnici generaciji zrelih slovenskih likovnikov, Mileni Usenik,
delih v bistveno večjih, galerijskih formatih in zelo širokih potezah barvnih nanosov. Štiri nagrade bienala male slike so prejeli Jelka Flis, Vladimir Makuc, Ivo Prančič in Marko Tušek. Kot je na otvoritvi bienala, na kateri sta med drugimi številne obiskovalce nagovorila tudi kulturni minister Sergij Pelhan in ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, povedal Član žirije Iztok Zabel, je žirija odločala soglasno, na podlagi strokovnega argumetniranja in ne na
podlagi glasovanja.
Letošnji bienale prinaša nekaj sprememb -predvsem to, da se je iz izhodiščnega koncepta, ki se je v okviru prvega bienala osredotočil na mali unikat na papirju, letos razširil na izbor del na številnih drugih podlagah; likovniki, ki so se odzvali natečaju, so prispevali dela na različnih nosilcih od papirja, platna, lesonita in iverne plošCe do keramike.
Razstava, na kateri se s po dvema slikama predstavlja 26 avtorjev iz ožje selekcije, prinaša dela, izdelana v različnih likovnih tehnikah, na katerih prepoznavamo znane slovenske likovnike v formatih, ki so sicer na javnosti dostopnih razstavnih postavitvah redko prisotni in zato presenetljivi. Obiskovalci lahko torej prepoznavne umetnostne nagovore znanih slovenskih avtorjev odkrivajo tudi na precej manj znane naCine. Veliko umetnikov na bienalu sodeluje že v drugo, kar pomeni, da je bienale male slike med njimi lepo sprejet in da so našli stik ter spodbude za izražanje in raziskovanja tudi v slikah manjših dimenzij (bienale obsega dela, ki ne presegajo formata 30 x 30 centimetrov).
Tokratni bienale, ki bo na ogled do 15. julija, spremlja trdo vezani katalog, pomembna posebnost tokratnega bienala pa je, da ga bodo promovirali tudi na mednarodni računalniški mreži Internet. Generalni sponzor projekta je podjetje SMELT.
Vojko Urbančič
Grand Prix: Milena Usenik: Freliha, 1994, akril, 27 x 30 cm
NOVO NA VIDEU
1
Modro nebo
Blue Sky, drama, distribucija Aries/Continental film, scenarij Rama Lau-rie Stagner, režija Tony Richardson, ZDA, 1991, 98 minut.
Major Hank Marshall (Tommy Lee Jones), vojaški strokovnjak za jedrske poskuse, se sredi 60-ih z družino seli od oporišča do oporišča. Razlog pogostih selitev je radoživa in Čustveno nestabilna žena Carly (Jessica Lange), ki je rada v središču pozornosti moških, in zaradi katere mož konca v umobolnici. Toda Carly se ne preda. Film o neobrzdani ženski in trpljenju družine (par-
tnerja) zaradi nje, ki se je v 60-ih običajno končala pogubno za žensko, je režiser izpeljal v duhu 90-ih. Promiskuitetna in lahkoživa Carly ni samo to. Je produkt ameriške kulture in ustreza željam moža, ki »uživa v tem, da jo drugi gledajo«. Hank pa ni patriarhalni ljubosumni mož ali mehkužni omahljivec, »žrtev strasti«, ampak rahločuten in ljubeč mož, ki jo obožuje prav zaradi njene lahkoživo-sti. Prepričljiva drama in hkrati film, ki prevrednoti stereotip filma 60-ih. (V. R.)
Tri ninje vrnejo udarec
3 Ninjas Kick Back, mladinska komedija, distribucija Aries/Continental film, scenarij Mark Salzman, režija Charles T. Kanganis, ZDA, 1994,95 minut.
V seriji podobnih izdelkov o mladih nadebudnežih, ki se učijo stare japonske veščine ninj, je pričujoči film eden bolje izpeljanih, ki uspešno združuje vzgojno funkcijo z zabavo in akcijo brez poudarjenega nasilja. Junaki so trije bratje - najstarejši Rocky (Se-an Fox), srednji Colt (Max El-
liot Slade) in najmlajši Tum Tum (Evan Bonifant) - ki jim dedek Mori (Victor Wong) da v varstvo bodalo, ki ga je dobil kot mladi ninja, in ki ga bo na tekmovanju na Japonskem predal zmagovalcu v tekmovanju ninj. Vplete se hudobni starec, ki si bodalo želi prilastiti, da bi odprl vrata v dolino zakladov, in za to zadolži tri nerodne mladeniče. Bratje se odpravijo za dedkom v Tokio, kjer se Rocky prvič zaljubi. Obilica spretnosti ninj, baseball, situacijska komika tipa Sam doma, duhoviti dialogi in akcija tvorijo kratkočasen film za osnovnošolce. (V. R.)
NOVO V KINU
Vse, kar si želiš
Boys On the Side/Anything You Want, komedija, scenarij Don Ross, režija Herbert Ross, distribucija Wamer/Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Ljubljani v kinu Komuna, hkrati na rednem sporedu.
Režiser se je po Jeklenih magnolijah in Dekletu za slovo ponovno lotil svoje priljubljene teme - medčloveških odnosov in predvsem odnosov med ženskami. Vse, kar si želiš je film o življenju v devetdesetih, ko se vse bolj krha tradicionalna družina, potreba po skupnosti pa ostaja. Glavne junakinje (na sliki) so tri različne ženske, ki jih življenje pripelje skupaj. Jane DeLuca (VVhoopi Goldberg) je vihrava in cinična barska pevka, ki po nesrečni ljubezni in neuspeli glasbeni karieri na poti v Los Angeles sreCa svoje nasprotje, Robin Nickerson (Mary-Louise Parker), optimistično in vedro dekle. Postaneta prijateljici, pridruži pa se jima vihrava in neodgovorna Holly (DreW Barrymore), ki v marsičem spremeni njihova življenja. Med njimi se počasi splete vez, in ustvarijo si tisto, Cesar nikoli niso imele - družino.	(V. K!

I.O.
Romantična komedija, scenarij Andv Breckman to Michael Lesson, režiser in koproducent Fred SchepiSF distribucija Karantanija, premiera jutri v Ljubljani v kinu Bežigrad, hkrati na rednem sporedu.
I.Q. je podeželska romanca, ki se dogaja sredi 50-n1 let, in v kateri vlogo Kupi da prevzame nihče drug kot sam Albert Einstein. Igra ga Walter Matthau, vlogo ljubezenskega posrednika pa začne igrati, ko se njegova nečakinja Katarina (Meg Ryan) zaroči z izobraženim in vsiljivim psihologom (Stephen Fry). Einsteinu njen izbor ni po volji, zato stvar vzame v svoje roke to ji skuša najti novega prijatelja. Čeprav je Katarina trdno odločena, da se bo poročila z genijem, podobnim stricu, je Einsteinov izbranec Ed (Tim Robbins), me' hanik iz mestne delavnice. Z oljem popackani vitez se poda v boj, da bi Katarino iztrgal iz objema akademskega zmaja. Svojo edino napako - premalo aka' demskega znanja - pa premaga s pomočjo Einsteina-Na sliki par, ki ju je zbližal Einstein.	(V.
Tito in jaz
Tito i ja, drama, scenarij in režija Goran Markovi’ distribucija Starec, premiera jutri v Ljubljani v m nu Vic, hkrati na rednem sporedu.
Film Tito in jaz iz leta 1992, ki ga nekateri po kak° vosti postavljajo ob bok dvema najboljšima jugosl vanskima filmoma Kdo neki tam poje in Očka na službenem potovanju, je film o desetletnem deC* Zoranu (Dimitrije Vojnov), ki leta 1954 dobi nagrado za spis o Titu in za nagrado obiSCe njeg rojstni kraj Kumrovec. Zadržanega in šibkega oC igra Miki Manojlovič (na sliki), radoživo ma®° Anica Dobra, odrezavo babico pa Olivera Mat^ ^ vid. Živijo v tesnem stanovanju v Beogradu, P0,^ nitvi iz Kumrovca pa se Zoran spremeni. Ob D sprejemu pionirjev ga namreč bolj kot 1
prevzame velika torta. Film je svojevrsten
»obra-
-- . •
Cun s Titom«, ki so ga predvajali na filmskem les valu v Cannesu, in ki bo po nekaj letih od nastaito prišel tudi na naša platna.	i’'"
JAPONSKA / VSE ŽIVLJENJE SE JE HOTEL MAŠČEVATI ZARADI PONIŽANJ, KI JIH JE DOŽIVEL V MLAJŠIH LETIH
Z Asaharovo aretacijo je konec imperija sekte
Oblasti so Vzvišeni resnici odvzele priviligirani status sek-
Tajnik tokijskega guvernerja ranjen v atentatu
TOKIO - Le nekaj ur po aretaciji voditelja bu-disticno-hinduistiCne sekte Vzvišene resnice Soka Asahare je tokijskemu guvernerju Jukiu Aošimi namenjen paket eksplodiral v rokah njegovega tajnika Masaakija Utsumija.
Nic hudega sluteč, je 44-letni Masaaki Utsu-mi v roke vzel paket, v katerem je kazalo, da je videokaseta. Ko pa ga je hotel odpreti, je ta eksplodiral. Tajniku je eksplozija hudo poškodovala obe roki, a zaradi hitrega posega ostalih Uslužbencev in takojšnje zdravniške pomoči, ni ranjenec v smrti nevarnosti. Pred dvema tedno-Uia umeščeni guverer Aošima ni bil v svojem uradu v mestni Četrti Sinžuku, ko je prišlo do eksplozije, bil je na seji, na kateri so prav razpravljali o varnostnih ukrepih po aretaciji Soka Asahare. Aošimo je kot razumljivo atentat hudo Prizadel, preiskovalce pa je pozval, naj Cimprej izsledijo krivca ali krivce.
Premier TomiiCi Murajama ni bil torej krivi Prerok, ko je po aretaciji Asahare poudaril, da je heba sedaj še poostriti budnost, ker bi se lahko kak Asaharov fanatični pristaš maščeval. Preiskovalci za sedaj še ne morejo potrditi, ali je včerajšnji atentat povezan s sekto Vzvišene resnice, vsekakor pa so ljudje prepričani, da je to le začetek maščevanja Asaharovih pristašev. Mic čudnega torej, da je japonska vlada ukazala elitnim oddelkom vojske, naj ob podpori letalstva in mornarice poostrijo budnost. Premier To-ruiici Murajama je namreč mnenja, da preiskovalci niso zasegli vsega bojnega strupa sarina, ki ki ga lahko sedaj kdo ponovno uporabil, da bi uresničil apokaliptično prerokbo Soka Asahare. Notranji minister Hiromu Noaka pa je obljubil uižje kazni in vse sodne olajšave za tiste pristaše sekte, ki bi ob predaji povedali, kje je skrit sarin.
jjpadnikl sekte so dokaj krotko sledili navodilom poli-ClJe Clelefoto AP)
TOKIO - Policija je po poldrugem mesecu preiskave naposled aretirala 40-letnega vodjo neobu-disticne sekte Vzvišene resnice Cizua Macumota, bolje znanega z imenom Soko Asahara, ki je pripravljal za leto 1997 konec sveta s kemičnim in jedrskim orožjem. Preiskovalci so se konCno dokopali do dokazov, da je Asahara naročil proizvodnjo sarina za vrsto atentatov, ki so se pričeli 20. marca v Tokiu.
Velikanski lov za vodjem sekte, ki se ga je udeležilo veC kot tisoč agentov policije, nekateri opremljeni celo s plinskimi maskami, se je zaključil' uspešno. Policisti so vdrli v preko 100 sedežev sekte širom Japonske, ki so jih nadzorovali celo s helikopterji. Asaharo so našli na sedežu v Kamikuišikiju po veC kot petih urah iskanja. Skrival se je v posebni enometrski celici brez oken med drugim in tretjim nadstropjem, kjer je baje opravljal vsakdnevno meditacijo. Policija je morala prebiti zid, da je prišla do njega. ObleCen je bil v običajno vijoličasto haljo in se je predal brez upiranja, Čeprav je navzočim zdravnikom prepovedal, da bi se ga dotaknili, Ceš da tega ne dovoljuje niti pripadnikom sekte.
Asahara je po rodu sin proizvajalca »tatamijev«, tradicionalnih slamnatih preprog. Šestemu od sedmih sinov in napol slepemu je vseeno uspelo doštudirati akupunkturo, ni pa izdel sprejemnih izpitov za tokijsko univerzo. Njegovi znanci
trdijo, da je vse življenje stremel po tem, da bi postal bogat in se maščeval vsem, ki so ga ponižali v mlajših letih. Postal je prvak judoja, poročil To-moko, s katero je imel šest sinov in s Časom odprl lekarno v bližini Tokia. Leta 1982 so ga aretirali zaradi prodaje obarvane vode, o kateri je trdil, da je Čudežno zdravilo. Leta 1984 se je odpravil v Tibet, ob povratku pa ustanovil sekto, ki je v kratkem postala pravi gospodarski imperij z 10.000 elani na Japonskem in 30.000 v Rusiji. Vsak nov elan se je moral odpovedati lastnemu imetju. Tega je sedaj konec: policija je Vzvišeni resnici vCeraj tudi odvzela status sekte.
Policijski vdor na sedež sekte je bil tudi medijsko dobro pokrit (lelefoto AP)
EPIDEMIJA / PO PODATKIH SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Ebola terjala že 77 življenj, položaj pa se izboljšuje
ŽENEVA, KINSASA -Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je do sedaj v Zairu zaradi epidemije smrtonosnega virusa ebole umrlo 77 oseb. Predsta-vik za tisk WHO Philip-pe Stroot je v Ženevi obenem navedel, da se bo v prihodnjih tednih število mrtvih še povečalo, ker se za številne okužene končuje inkubacijska doba in bodo
vsak Cas razvili vidne znake bolezni. Vsekakor pa je Stroot poudaril, da so v Kikwitu, ki je žarišče epidemije, že zabeležili štiri primere ozdravitve, neki okuženi zdravnik pa je lahko zapustil karanteno. Predstavnik za tisk WHO je obenem poudaril pozitivne rezultate informacijske kampanje zairskih oblasti, saj so se ljudje naučili, da se ne smejo
približati bolnikom, zdravstveno osebje pa ima sedaj vsa zaščitna sredstva. Navsezadnje je bilo skoraj dve tretjini okuženih prav med zdravniki in bolničarkami, ki so brez zaščite zdravili okužene. Stroot je še povedal, da ebola še ni prispela v Kinšaso, a da bo WHO kljub temu poslal za vsak primer v zairsko glavno mesto svoje izvedence.
TOKIO - Sekto Aum Sin-nkjo (Vzvišene resnice) je leta 1987 v Tokiu ustanovil Soko Asahara, akupunkturist, ki še tlanes napoveduje konec sveta, vadi jogo in Časti Sivo, indij-sko božanstvo ustvarjenja in UliiCenja. Sekta je nasledila Versko skupino Aum Sinsenno
Kai (Skupino legendarnega samotarja s čudežnimi sposobnostmi) in leta 1989 dobila status sekte, zaradi Cesar ji ni bilo veC treba plačevati davkov. Leta 1990 je Asahara kandidiral na volitvah, a neuspešno, marca 1992 pa se je v spremstvu 300 pristašev podal v Rusijo, kjer
se je med drugim sestal s predsednikom parlamenta Ha-sbulatovom. Sekta je ob tisti priložnosti odprla številne sedeže in navezala sumljive stike s tihotapci orožja.
Leta 1993 je Vzvišena resnica zgradila kemijski laboratorij v svojem glavnem se-
dežu v Kamikuišikiju ob vznožju gore Fuži in zaCela proizvajati sarin, ki ga je leta 1994 preizkusila na ovcah posesti v Avstraliji in z njim izvedla atentat v Tokiu 20. marca 1995, kar je nato privedlo do včerajšnje aretacije Asahare.
Medtem pa je kinšaski guverer Bernardi Mun-gul Diaka pozval prebivalstvo, naj ne nasede psihotični paniki. Policija namreč išče neko bolničarko, ki je pred enim tednom zbežala iz karantene, potem ko se je vrnila iz Kikvvita. V karateni pa je še vedno kapitna neke reCne ladje in seveda tudi 25 novinarjev in snemalcev, ki so pred dnevi obiskali Kikwit. Karantena za ebolo traja 21 dni, po tem obdobju je lahko vsak matematično gotov, da ni staknil virusa, saj po sedanji mutaciji inkubacija traja le štiri dni, smrt pa nastopi po enem tednu od prvega bolezenskega znaka. Kljub tem še kar poziti-vim vestem pa je vse več držav sprejelo stroge ukrepe za potnike in blago, ki prihaja iz Zaira.
Policija na sledi šekle poldrugi mesec
TOKIO - Preiskava, ki je privedla do včerajšnje aretacije vodje sekte Vzvišene resnice Soka Asahare, je trajala skoraj dva meseca. V tem Času je prišlo do štirih atentatov s plinom, enega pa je policiji uspelo preprečiti; poleg tega je bilo aretiranih 220 pripadnikov sekte. 20. marca je na 16 postajah tokijske podzemne prišlo do atentata s sarinom, v katerem je umrlo 12 oseb, več kot 5.000 pa jih je bilo ranjenih. Že dva dni zatem so preiskovalci prišli na sled Vzvišene resnice. Med preiskavo sedežev sekte so policisti naleteli na 50 podhranjenih in pol nezavestnih pripadnikov in aretirali štiri voditelje sekte z obtožbo ugrabitve. 30. marca je zakrinkan moški streljal in hudo ranil šefa policije; nekaj ur zatem je neznanec zahteval, naj prenehajo preiskave na račun sekte. 23. aprila je desničarski aktivist do smrti zabodel voditelja kemijskega laboratorija sekte. Tri dni zatem je policija aretirala še druge voditelje laboratorija. 3. maja so aretirali še odvetnika sekte, 15. maja pa materialnega storilca atentata.
EVROPSKA ZVEZA
Medvladna konferenca kot merilo politične zrelosti
Evropska unija je načelno privolila, v Širitev proti Vzhodu ter srednje- in vzhodnoevropskim državam ponudila sodelovanje v obliki pridruženega članstva. Polnopravno članstvo, vztrajno ponavljajo v Bruslju, pa bo mogoče šele po medvladni konferenci, napovedani za prihodnje leto. Številne evropske oči IGC (intergovem-mental conference) vidijo kot izhod iz predora, kot trenutek, ko bo Evropska unija ujela korak z življenjem, ki teče na drugi strani pisarniških zidov. Evropska komisija je ustanovila posebno komisijo, ki se posveča pripravam na to konferenco, o njej pa te dni razpravlja tudi Evropski parlament.
Z vseh strani švigajo besede o Evropi več hitrosti, trdem jedru petnajsterice, poenostavitvi mehanizmov za sprejemanje odločitev in Evropi, ki bo blizu svojim državljanom. Medvladna konferenca bo morala odgovoriti na več vprašanj: kakšna naj bo Evropa dvajsetih ah celo tridesetih članic, na katerih temeljih naj zgradi skupno zunanjo in varnostno politiko, kakšne mehanizme naj vpelje, da ne bo v nekaj mesecih ohromela zaradi lastne neorganiziranosti, predvsem pa - kakšna naj bo vloga posameznih članic, ali naj ohranijo možnost, da z vetom blokirajo posamezne korake.
Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je napovedal pravo vojno britanskim evroskeptikom in politikom, ki klonijo pod njihovim pritiskom. »Evropa a la carte ne pride v poštev,« zatrjuje Santer, ki se je v torek spet mudil v Londonu. Zastavil si je zahteven cilj: medvladna konferenca bo zgled kolektivnega duha, ki naj bi označeval Evropsko unijo. Tako kot britanski in drugi evroskeptiki tudi Santer ni slep za nevarnosti, da se Evropska unija ujame v past političnega elitizma, ki bi pospešil njen razpad. Maastrichtski sporazum je v veljavi približno leto in pol, njegove pomanjkljivosti so evropskim politikom na dlani: skupno varnostno in zunanjo politiko so blokirali nacionalni zadržki, vprašanja zakonodaj, notranje politike in azilantov pa so večinoma ostala brez odgovora. Mehanizmi odločanja so tako zapleteni, da jih ne razumejo niti tisti, ki odločajo. Samo v pravilniku Evropskega parlamenta je zapisanih več kot dvajset različnih postopkov odločanja. O teh vprašanjih Santerju ni treba iskati soglasja. Zaplete se pri ciljih, ki si jih bo zastavila medvladna konferenca. Evropski politični prostor je prežet z evroskeptidzmom in nacionalnimi zadržki, zato se bo Evropska unija težko v tako kratkem času sporazumela o ključnih vprašanjih svoje dolgoročne prihodnosti. Vztrajanje pri visoko zastavljenih ciljih, kakršne so si zastavih tudi za maastrichtsko konferenco, lahko vodi k odločanju skupinice držav, torej evropskega trdega jedra. V tem primeru bo Evropa še bolj razcepljena. Ce si Santer zasluži sloves pragmatika, bo cilje medvladne konference prilagodil notranjepohtičnim razmeram v Evropski uniji in s tem omogočil, da rešijo vsaj nekritična vprašanja. Politična modrost Evropske unije, ki bo čez leto dni vsem na očeh, bo zaznamovala življenje na vsej celini.
Ana KovaC
Odhaja dižavnik, ki je postavil temelje združene Evrope
LONDON - Nekateri so v njem videli evropskega vizionarja, drugi spet aro-gantneža in človeka brez občutka, nihče pa ne more zanikati, da je za* časa svoje vladavine naredil globok vtis na francoske evropske partnerje in Združene države. Francois Mitterrand, ki ga bo danes na čelu francoske države zamenjal facques Chirac, nam bo ostal v spominu zaradi svoje privrženosti evropskemu združevanju ter partnerstvu med Nemčijo in Francijo.
Zagovarjal je veliko francosko udeležbo v mirovnih misijah Združenih narodov in vzdrževanje postkoloniahiih vezi v Afriki. Prepričan je bil, da mora Francija - kot jedrska sila, vodilna članica Evropske zveze in stalna članica X,amos-tnega sveta ZN - imeti ključno vlogo na svetovnem prizorišču, ki jo bo dosegla le v sodelovanju z drugimi. Diplomati menijo, da je po koncu hladne vojne izgubil občutek za dejansko stanje, ko je okleval glede združitve Nemčij in zagovarjal vseevropsko konfederacijo, tudi ko je bilo že jasno, da te ideje ne bo podprl nihče.
Francoski predsednik ima na področju zunanje in obrambne politike večjo izvršilno oblast kot katerikoli zahodni voditelj. Mitterrand je to moč izkoristil do skrajnih meja. Na vrhunskih srečanjih so ga morah drugi voditelji vedno čakati kakor nekakšnega kralja, kar je nekatere zabavalo in druge jezilo. »Mitterrand je bil nepredvidljiv in težaven,« je izjavil neki diplomat. »Vendar ni bil nikoli dolgočasen. Ko je spregovoril, so ga poslušati. Imel je ideje.« Morda je postal nepriljubljen doma, vendar ga v tujini se
vedno cenijo zaradi prispevka k evropskemu združevanju in njegove zmožnosti, da je ideal uskladil z interesi lastne države. »Brez dvoma je bil Mitterrand najpomembnejši francoski politik po Charlesu de Gaulleu, »so zapisati v zadnji številki revije Foreign afiairs.
Mitterrand je razjezil evropske voditelje, ko je nenapovedano obiskal Sarajevo le nekaj dni za tem, ko so se na vrhunskem srečanju dogovoriti o učinkovitejšem sodelovanju pri reševanju balkanske krize. Odnosi z Združenimi državami so biti pogosto napeti, saj je Washington sumil, da želijo Francozi po padcu berlinskega zidu ubrati samostojnejšo pot v Natu. Razmere so se izboljšale, ko je BIH Clinton zamenjal republikance na oblasti.
Diplomati hvalijo velik Mitterrandov pragmatizem, ki mu je omogočil, da se je rešil ideoloških zaprek, kadar je bilo treba. V zalivski vojni leta 1991 je Francija sodekrvala pod ameriškim poveljstvom. Po dveh vojnah med Francijo in Nemčijo v tem stoletju je Mitterrand odločno vzdrževal tesno partnerstvo med Parizom in Bonnom kot gonilno silo v zahodni Evropi.
Skupaj z nemškim kanclerjem Kohlom in nekdanjim predsednikom Evropske komisije Jacquesom Delorsom je dosegel ustanovitev enotnega evropskega trga in podpis maastrichtskega sporazuma. Ustanovil je skupne vojaške enote z Nemčijo kot zarodek prihodnje evropske obrambe in tako - čeprav socialist - s konservativcem Kohlom zapustil pomembno dediščino.
Nicholas Doughty / Reuter
ZAHODNA EVROPA
Zeleni se vse bolj povezujejo z levičarji
PARIZ (AFP) - Uspeh zelenih na nedeljskih volitvah v nemških deželah Severno Porenje-Vestfalija in Bremen dokazuje ekološko osveščenost prebivalcev severne Evrope, medtem ko je zeleno gibanje v južnem delu celine - na primer v Franciji - zelo šibko. Sestava Evropskega parlamenta, v katerem so se poslancem, izvoljenim junija 1994, januarja letos pridružili še avstrijski, švedski in finski poslanci, je tudi odraz vpliva ekoloških gibanj v posameznih državah: od 25 poslancev ekoloških strank jih 12 prihaja iz Nemčije, štirje iz Italije, drugi pa iz severnoevropskih držav. Po volitvah za Evropski parlament za obdobje od leja 1989 do 1994 je bila slika ravno nasprotna: v njem je sedejo 18 zelenih poslancev iz držav južne Evrope, Italije, Španije in Francije, le deset pa iz severnih držav.
V	večini držav se zeleni povezujejo z levimi strankami. P° uspehu na lokalnih volitvah v Bremnu, kjer so dobili 13,1 otl' stotka glasov, na prejšnjih volitvah pa 11, 4 odstotka, in v Severnem Porenju-Vestialiji - tam so dobili deset odstotkov gb" sov, prej pa le pet - so zeleni postali tretja najmočnejša politična stranka v Nemčiji, glasove pa so odvzeli predvsem liberalni FDP. Nemški zeleni, pionirji ekološke pohtike, imajo predsja-vnike v bundestagu in v enajstih od šestnajstih deželnih parlamentov, skupaj s socialnimi demokrati pa so tudi v vladah v dveh zveznih deželah - Hessnu in Zgornji Saški. Ekologi so zelo močni tudi na Finskem, kjer so na volitvah zbrali 6, 5 odstotka glasov in so po mod peta politična stranka v državi. Vodja finskih zelenih Pekka Haavisto je tudi minister za okolje v koalicijski vladi socialdemokratskega premiera. Na Švedskem so zeleni na lanskih septembrskih volitvah dobili pet odstotkov glasov, v 349-članskem parlamentu pa imajo 18 poslancev.
Na Norveškem ne obstaja samostojna zelena stranka, na Nizozemskem pa je stranka Groen-Links (Zeleno-levi) na lokalnih volitvah letos marca dobila 5, 4 odstotka glasov in je zastopana v vseh mestnih svetih, v katerih je povezana z l6-vo usmerjenimi strankami. Belgijski Flamci in Valonci imajo v Strasbourgu vsak svojega ekologa - izvoljena sta bila na lanskih junijskih volitvah za Evropski parlament - v Luksemburgu pa je vsak sedmi poslanec član naravovarstvenega gibanja. Irci imajo v Evropskem parlamentu petnajst poslancev, od tega sta dva predstavnika zelenih, medtem ko je britanska ekološka stranka Green Party skoraj izginila s poli' ticnega prizorišča, Čeprav je leta 1989 na volitvah za strasbo-urški parlament zbrala 15 odstotkov volilnih glasov.
Zaradi otoške volilne zakonodaje so manjšim strankam zaprta vrata v Evropski parlament in poslansko zbornico, v Franciji so ekologi zaradi nenehnih nobanjih sporov in p°' manjkanja sbategije na zadnjih predsedniških volitvah doživeli hud poraz; njihovo kandidatko Dominique Voynet J6 ; podprlo le 3, 32 odstotka volilcev. Razdeljeni na dva tabora, niso na volitvah za Evropski parlament zbrali niti pet odstotkov glasov, pobebnih za vstop vanj, Čeprav so imeli njem pred zadnjimi volitvami osem poslancev.
V	Italiji je federacija zelenih, povezana z nekdanjimi komu-
nisti, zdaj sbanko PDS, na zadnjih lokalnih volitvah 25. apnla dobila le 2, 9 odstotka glasov, vendar Italijo v evropskem ekm loškem gibanju zastopajo štirje ekologi. V Španiji delujejo tn zelena gibanja, ki so na splošnih volitvah skupaj zbrala L 1 odstotka glasov, v Grčiji pa ne deluje nobena ekološka stranka-Na Portugalskem je v parlamentu le en predstavnik ekološkega gibanja, ki je na volitvah nastopilo v koaliciji s komunisti._
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Proračun - orožje konservativne revolucije
Barbara Kramžar
NEW YORK - Revolucije imajo nešteto obrazov. Tista, ki se dogaja v ZDA, se te dni skriva za obličjem denarja. Če se bodo republikanski večini posrečili načrti v obeh domovih parlamenta, bodo temelji proračuna do leta 2002, ki jih pravkar zarisujejo, korenito spremenili ameriško družbo. Republikanci bi radi v sedmih letih uravnotežili državno porabo, ki je v zadnjih dveh desetletjih padla globoko v rdeče številke in spremenila ZDA iz največje svetovne upnice v največjo dolžnico. Radikalnejši del desne od obeh velikih ameriških političnih strank bi rad poleg tega Se zmanjšal davke in povečal vojaško pripravljenost države. Ta politični program - ki ga nekateri imenujejo neoreaganizem po nekdanjem predsedniku Ronaldu Reaganu, velikem vzoru današnjih konservativcev - pod vodstvom predsednika predstavniškega doma Newta Gingricha galopira zmagi nasproti že vse od novembrskih volitev. Zato se tradicionalna družbena ureditev, kakršno so Američani poznali v večjem delu tega stoletja po liberalnih revolucijah predsednikov Franklina Roosevelta in Lyndona Johnsona, strahoma pripravlja na pokol.
National Public Radio, najbrž ena najboljših informativnih radijskih postaj na zemeljski obli, objavlja petminutno naštevanje na smrt obsojenih zveznih programov v kakofoniji treh žalostnih glasov. Nič čudnega,
saj je med tistimi, ki naj bi jih pokopala težka Gingricheva roka, tudi ta radijska postaja. Ljudje, ki ta trenutek odločajo o ameriški prihodnosti, očitno ne poslušajo javnega informativnega radia, njihovi glasniki so gromoglasni desničarski govorniki, nove zvezde propagandno-političnega novinarskega odra v ZDA, ki na več kot tisoč frekvencah v živo zmerjajo vse, kar diši po Washingtonu in zvezni upravi. Tradicionalno svobodoljubna Amerika tokrat v sumničavosti do oblasti presega vse meje. Novi ideologi republikanske stranke so prepoznati razpoloženje razočarane večine, ki jo boli upadanje kvalitete življenja in varnosti, a je v dveh letih predsednikovanja Billa Clintona obupala nad njim in njegovo demokratsko stranko. Morda bodo Američani kmalu škripati z zobmi tudi zaradi republikanskega proračuna. Toda to je stvar prihodnosti, sedanjost pa je na strani pogumnih. Republikanski stranki je mogoče očitati vse mogoče: zaletavost, naklonjenost bogatim, katastrofalno nerazumevanje položaja, ne pa tudi pomanjkanja poguma. Republikanski proračun naj bi ukinil na stotine zveznih programov in tri pomembne vladne agencije, med njimi tudi trgovinsko ministrstvo, ki se je pod energičnim Ronom Brovvnom spopadlo z evropskimi in japonskimi tekmeci in ameriškim podjetjem priskrbelo milijardne posle po vsem svetu. Toda naj je trgovinsko ministr-
stvo še tako uspešno, za republikance je utelešenje dirigiranega gospodarstva, zato sodi na smetišče. Skupaj z njim pa še na stotine drugih vladnih programov, ki po mnenju Nevvta Gingricha in njegovih odžirajo denar davkoplačevalcev, uničujejo neodvisnost ljudi in dovoljujejo državi vmešavanje v njihovo zasebnost.
Moto proračuna, ki naj bi v sedmih letih opravil s 4, 7 bilijona dolarjev vrednim ameriškim državnim dolgom, je bolečina in še enkrat bolečina. V napovedani veliki preureditvi ameriške družbe in gospodarstva, ki jo lahko primerjamo z Rooseveltovim »new dealom« iz tridesetih let, s spremembami, ki jih je prinesla vključitev ZDA v drugo svetovno vojno, in s hladnovojno ureditvijo, bo bolelo vse po vrsti ali vsaj veliko večino Američanov. Natančni program krčenja zveznih programov in pristojnosti še ni znan, saj junija izvoljene predstavnike ameriškega ljudstva čaka usklajevanje med različnima proračunskima načrtoma v obeh domovih kongresa, julijsko pisanje zakonov in septembrski predsednikov podpis - ati veto, kot grozi Bill Clinton. V vsakem primem pa lahko večina Američanov pričakuje, da bo tako ali drugače prizadeta. Najbolj neusmiljeno bodo republikanci udariti po tistih, ki so popolnoma odvisni od državne pomoči. Štirinajst milijonov nezakonskih mater naj bi z grobim zmanjšanjem in časovno omeji-
tvijo državne finančne podpore naučiti samostojnega preživljanja. Usekati bodo po programu zdravstvenega zavarovanja za reveže, deloma pa tudi po politično še bolj občutljivem zdravstvenem zavarovanju za starejše, ki mu zaradi vse daljše življenjske dobe in čedalje bolj astronomskih plačil za zdravnike v nekaj letih grozi bankrot. Krčenje programa Medicare je že izzvalo glasne proteste. Republikanski proračun pa naj bi poleg tega zmanjšal državno podporo za kmete, odpravil davčne olajšave za revne delavce, črtal denar za varovanje okolja, zmanjšal podporo znanosti in umetnosti ter spravil na kolena Am-trak, edino železniško družbo, ki vsaj približno kljubuje ameriškemu avtomobilskemu oceanu. Mimogrede naj bi kongresniki zdesetkati tudi ameriško pomoč tujini.
Republikanski kongres je odločen, da bo ustavil nevarno tiktakanje ure, ki v bližini newyorškega Times Squara vsake štiri sekunde doda več kot 38 tisoč dolarjev k večbitijonske-mu državnemu dolgu. Newt Gin-grich in njegovi so prepričani, da imajo za seboj tiho podporo večine Američanov, čeprav nekatere raziskave javnega mnenja kažejo, da se ljudje še ne zavedajo popolnoma, kaj jih čaka. Vse kaže, da je zadovoljen tudi Wall Street. Vrednost obveznic narašča že vse od prepričljive zmage republikancev na novembrskih volitvah, skupaj z znamenji napovedane-
u uemice. rcepuuu^-— * grobo pristanejo na trdih ; jim ne bo posrečilo ure-
zSt 1	D (“1 I /~r. <■> t~\ O C l~\ Tiri UL/
.ega	,
io plačali na predsedni-/ah čez dve leti. Najp°' i ovira bo različno razu-ivčne politike med robe-:im predstavniškim do-vlada Newt Gingrich, h* n senatom pod taktirko Gingrich bi rad v najbolj'
sprav ga vsi prepnčujeju-a matematika preprosto i. Mnogi pa napoveduje-republikanci še dražje le jim bo posrečilo. Ura iroračuna naj bi po črno
1 temelji za naslednji bi po besedah predse vniškega doma Newia
oviti ameriško civiliza a so obudili od mrhah ilitični pogum. Amen mcem je že zagotovljen ložaj v zgodovim zaho r procesov, ki se vsi po
„	ne doVOl)
___INDIJA / HINDUJSKI SKRAJNEŽI_
Črni seznami nezaželenih
BOMBAJ - Na poziv vodje neke ultranacionalisticne organizacije, ki se zavzema za izgon vseh nezakonitih bangla-deskih in pakistanskih priseljencev iz indijske gospodarske Prestolnice, so skupine hindujskih aktivistov v Bombaju okrepile lov na muslimanske priseljence.
»Povsod vlada strah,« je izjavil, neki muslimanski Prebivalec iz četrti Vorli, ki ie potrdil, da so oboroženi Pripadniki organizacije Siv Sena v nepopustljivem iskanju žrtev preplavili Bombaj. ritodamentalistiCna hindujska organizacija Siv Sena, ki ie znana po protimusliman-skih stališčih, se je prejšnji jOesec v okviru koalicije, ki sestavlja s poglavitno in-dpsko opozicijsko stranko “haratija Džanata (BJP), Povzpela na oblast v državi klaharastra, katere prestolnica je Bombaj. Vodi jo Bal iflackeray, nekdanji karika-.
turist, ki je svojim privržencem konec marca ukazal, naj vsestransko pomagajo policiji, da bo lahko v petnajstih dneh izgnala vse nezakonite priseljence, ki jih je označil kot »protinaci-onalne« elemente. Po njegovem mnenju je v Bombaju trenutno približno sto tisoč nezakonitih priseljencev, ki so prišli iz Bangladeša in Pakistana.
Muslimani predstavljajo približno deset odstotkov trinajstmilijonskega prebivalstva mesta. »Siv Sena in aktivisti BJP so že sestavili sezname priseljencev iz
NADZOR NAD MEDIJI
Murdochovo tv so prepovedali, ker je žalila »očeta naroda«
NEW DELHI - Togotni indijski zakonodajalci so v torek zaredi omalovaževanja Mahatme Gandhija zahtevali prepoved Murdochove televizije Star. Zgornji dom parlamenta je pobesnel zaradi opombe, ki jo je znani provokator in borec za pravice homoseksualcev Asok Rovkavi prejšnji teden izrekel v oddaji Nikki ponoči. Voditelju oddaje Nikkiju Bediju je povedal, da je nekoč izgubil delo, ker je Gandhija imenoval »pankrt«.
Mahtahmo Gandhija imenujejo »oce naroda« zaradi ključne vloge, ki jo je odigral pri pridobitvi indijske neodvisnosti. Se danes ga obožujejo kot boga. Le pet mesecev in pol po začetku indijske samostojnosti je apostola nenasilja ustrelil hindujski fanatik. Mahatmov pravnuk Tušar Gandhi je napovedal tožbo proti Star TV; proti producentu oddaje, TV 18, Nikkiju Bediju in Rov-kaviju. Zaradi klevetanja naj bi krivci odšteli 16 milijonov dolarjev. Tiskovna predstavnica Star TV v Hongkongu je zanikala Poročilo indijskega časopisa, da so oddajo Nikki ponoči prepovedali, vendar je priznala, da satelitska televizijska postaja preiskuje incident »Zelo obžalujemo, Ce smo koga užalili,« je povedala. »Rovkavijevi komentarji so javnosti znani že 25 let. To niso niti mnenja voditelja oddaje niti stališče Star TV.« V Indiji je sPomo oddajo marca zaCela prenašati televizijska postaja TV 18. Prikazujejo jo dvakrat tedensko.
Razburjeni poslanci zahtevajo, naj vlada ostro kaznuje vse, ki so imeli opraviti z oneCašCanjem Mahatme Gandhija. »Ce kdorkoli žali kateregakoli očeta, dobi zaušnico. Tukaj pa gre za človeka, ki je užalil očeta 900 milijonov Indijcev,« je za neki indijski tiasopis izjavil poslanec komunistične partije Mohamed Salem. Bodal je še, da zaradi večje gledanosti v oddaji Nikki ponoči namerno izbirajo zdraharske goste. Poslanec nacionalistične stranke hindujcev K. R. Malkani je Star TV obtožil »kulturnega terori-^Da« in zahteval vladno prepoved oddajanja postaje v Indiji. Bodal je še, da ni slo za naključno blatenje Mahatme Gandhija, saj so vsi dobro poznali Rovkavijeve poglede na delo borca za svobodo. Minister za notranje zadeve Sankarao Cavan je izjavil, da bo vlada premiera Narashima Raa dobro preučila incident in sprejela novo zakonodajo, Ce dosedanja ne bo dovoljevala obsodbe krivcev. Kraval zaradi Nikkijeve oddaje doliva olja na razprave o vlogi tujih medijev v Indiji. Televizijo je vedno nadzo-r°vala država, vendar satelitske postaje privlačijo čedalje večji delež indijskih gledalcev. Vlada je tudi v dvomih, ali naj dovoli tirje Časopise in revije v indijskih trgovinah.
Nelson Graves / Reuter
Mahatmo Gandhija Indijci obožujejo kot boga
Bangladeša in Pakistana,« pripoveduje Mrinal Šaha, novinar pri dnevniku Ajkal. Zatrjuje, da se oboroženi pripadniki organizacije Siv Sena lotevajo zlasti tistih muslimanov, ki govorijo ben-galscino, in vsak dan znova dopolnjujejo Črne sezname, s katerimi oskrbujejo policijo. BengalšCino govorijo v Bangladešu in v indijski državi Zahodni Bengaliji, zato je skoraj nemogoče ločiti med indijskim in banglade-škim Bengalcem.
»Vsakemu policijskemu komisariatu pomaga paralelna organizacija Siv Sena, ki skrbno nadzoruje prebivalstvo v svoji Četrti. To je popolna strahovlada,« zatrjuje omenjeni novinar. »Gre za pravi pogrom. Danes so tarča tisti, ki jih bremeni samo senca suma, da so muslimani in da so prišli iz Bangladeša. Jutri pa lahko postanem tarča tudi jaz,« je izjavil M. Šaha, ki je bengalski Indijec. Hamid Mistri, mestni svetnik iz vrst Muslimanske lige, zatrjuje, da samozvani pomočniki iz organizacije Siv Sena indijske muslimane izsiljujejo že z grožnjo, da jih bodo uvrstili na seznam nezakonitih priseljencev, in od njih dobivajo mastne podkupnine. »DobU sem veliko število vznemirljivih pritožb. Zaenkrat so tarče samo bengalski muslimani, od katerih jih je veliko v strahu že zapustilo Bombaj,« Se pripoveduje.
Abdul Ghani, 70-letni musliman, pripoveduje, da je njegov neCak skupaj z 200 muslimani zapustil Bombaj, ko so grožnje pripadnikov organizacije Siv Sena postale nevzdržne. »Grozili so nam, da bodo posilili vse nase ženske, Ce do 18. aprila ne izginemo od tu,« je Se zatrdil. »Prišli so ob dveh zjutraj z nekaj avtobusi. Vrata so odprli z brcami in iz hiš izgnali moške, ženske in otroke,« pripoveduje muslimanka Dža-mila Bibi, ki opisuje eno od številnih policijskih racij v
Pripadniki fundamentalistiCne hindujske organizacije Shiv Sena v Bombaju so okrepili lov na muslimanske priseljence
svoji četrti. »Smo Indijci, toda oni ne verjamejo temu, kar piše v naših dokumentih. Napadajo nas samo zato, ker smo muslimani.« Džamila Bibi Se doda, da je bilo podobnih racij veliko tudi v preteklosti, vendar je policija po njenem mnenju zdaj »veliko bolj agresivna«, zlasti odkar je v državi Ma-haraštra prišla na oblast Siv Sena. Organizacija, ki ne more prikriti fašistoidnih namer, zato jo imenujejo tudi vojska Sivaji, se imenuje po bojevitem kralju, ki se je v 17. stoletju bojeval zoper mongolske muslimanske zavojevalce.
Organizacijo je pred 28 leti ustanovil Bal Thackeray, decembra leta 1992 pa je bila med poglavitnimi pobudniki kampanje hindujskih skrajnežev, ki se je končala z rušenjem mošeje Ajodhija v državi Utar Pradeš. Siv Sena je odigrala tudi eno glavnih vlog v verskih spopadih, ki so sledili temu dejanju ter v Bombaju konec leta 1992 in v začetku leta 1993 terjali približno 800 mrtvih, med katerimi je bila večina muslimanov.
Madhu Nainan / AFP
Noči strahu v Bombaju
BOMBAJ - Dvaintridesetletna Mumta-za Ahtar Husein, ki živi v revnem predmestju indijskega velemesta Bombaj, ponoči bedi, saj se boji, da bi jo ujeli policisti in jo kot ilegalno priseljenko poslali nazaj v rodni Bangladeš. »Večino življenja sem preživela tukaj, v Bombaju, saj sem se sem priselila kot majhna deklica skupaj s starsi. Starša sta zdaj že mrtva, jaz pa sem si tukaj ustvarila družino. Kaj naj torej počnem v Bangladešu?« se sprašuje simpatična Mumtaza.
Odkar sta prejšnji mesec na volitvah v indijski zvezni državi Maharastra zmagali hindujski nacionalistični stranki Siv Sena in Bharatija Džanata, ki se zavzemata za izgon ilegalnih muslimanskih priseljencev, bangladeski in indijski muslimani v Bombaju nenehno živijo strahu. Volilna zmaga teh strank, ki se odkrito zavzemata za odpravo sekularne ureditve in ustanovitev hindujske teokracije, je pomenila vrhunec političnega vpliva hindujskih nacionalistov. Stranka Bharatija Džanata (BJP), ki je bila Se pred tremi leti ena najobrobnejših političnih strank v tej velikanski državi, je danes najmočnejša opozicijska stranka v indijskem parlamentu. Srh zbujajoči vzpon hindujskih verskih skrajnežev se je zaCel decembra 1992, ko so podivjani hindujci uničili mošejo v mestu Ajodija na severu države, saj naj bi ta stala ravno na kraju, kjer naj bi se rodil hindujski bog Rama. Uničenje muslimanskega svetišča je povzročilo grozljiv izbruh verskega nasilja, ki je terjal
vec kot 2500 človeških življenj. Najhujsi spopadi med muslimani in hindujci so potekali prav v Bombaju, to pa naj bi bilo po mnenju poznavalcev posledica dejstva, da so protimuslimanske pogrome organizirali pripadniki militantne Siv Sene. Bombajsko vodstvo omenjene stranke je seveda ostro zanikalo vpletenost v politično nasilje zoper tamkajšnje muslimansko prebivalstvo. Vodilni predstavniki te strah zbujajoče združbe namreč vse povprek zatrjujejo, da Siv Sena ni uperjena zoper muslimane, temveč zgolj zoper ilegalne priseljence in tiste indijske muslimane, ki javno ali zasebno simpatizirajo s Pakistanom.
Prejšnja provincialna vlada, ki so jo sestavljali predstavniki Kongresne stranke, se je načelno tudi zavzemala za izgon ilegalnih priseljencev, vendar jih ni izganjala iz države. Toda zdaj se je položaj zaostril. »Prišli so ponoči, razbili vrata našega domovanja in nas nasilno odvlekli na policijsko postajo. Sele ko sem jih z dva tisoC rupijami podkupila, so me pustili domov,« nam je v joku povedala Sefali Samsulhak, ki vztrajno trdi, da je rojena v Indiji. »Moram red, da so bangladeski državljani prava nadloga, saj preprosto prekoračijo bangla-desko-indijsko mejo brez veljavnih dokumentov. Pakistanci so pametnejši, saj imajo pri prestopu meje večinoma urejene dokumente. Sele ko prestopijo mejo, poniknejo v kriminalnem podzemlju,« nam je zatrdil višji bombajski policijski uradnik V. N. Deskmukh. Latha Venkatraman / Reuter
SKRIVNOST USPEŠNE IN HITRE LIBERALIZACIJE INDIJSKEGA GOSPODARSTVA
Nasveti vedeževalcev so postali nepogrešljivi
Da je kombiniranje tradicionalne hindujske astrologije in informacijske tehnologije uspešno, so ugotovili tuji industrialci
NEW DELHI - Generalni direktor družbe India Castor, ki je pripravljal izdajo delnic podjetja, se pred tem pomebnim korakom ni posvetoval samo z bančniki. Za nasvet je vprašal se vedeževalca, ki mu je namignil, naj Se nekoliko počaka. »Naredil sem, kot mi -je naročil. Povpraševanje je bilo Sestdesetkrat višje od pričakovanega.« je povedal A. V. KruSnun.
V Indiji, kjer poteka proces hitre liberalizacije gospodarstva, številni poslovneži uspešno kombinirajo prerokovanje z visoko informacijsko tehnologijo. Senasvami MutukriSnan, s katerim se je posvetoval direktor KruSnun, pri tem uporablja svojo numerološko formulo. Napovedi oblikuje s pomočjo meditiranja ob šri Čakri, starodavnem hinduističnem diagramu, ki je zapletena konstrukcija trikotnikov znotraj z lotosi obdanega kroga. S. Venkataraman, eden direktorjev družbe Gem Spinners India, je vedeževalca povprašal za nasvet glede spremembe imena družbe - posli namreč niso cveteli. »Bili smo zelo veseli, saj je promet zaCel naraščati.«
Astrologinja Gita Sen, ki zase pravi, da
je indijska Jeane Dixon (vedeževalka, s katero se je posvetovala tudi nekdanja ameriška prva dama Nancy Reagan), pravi, da jo indijski in tuji industrialci pogosto prosijo za nasvete glede težav s sindikati ali usmeritve podjetij. »Poslovneži se zdaj bolj zanašajo na zvezde, saj je na trgu veliko novih možnosti. Preden vložijo denar, morajo zbrati Cim veC mnenj.« Sen 'uraduje’ v hotelu Maurija Sheraton in pogosto potuje v Hongkong, na Bližnji vzhod, v Evropo in ZDA, kjer živijo njene stranke. »Indijski poslovneži se obrnejo name samo, kadar so v težavah, medtem ko me tujci prosijo za nasvet tudi takrat, ko je z njihovimi posli vse v redu. Zvezde na primer kažejo, da bodo borze od maja do julija zelo dobro poslovale. Nato bo prišlo do padca, vendar se bo oktobra položaj vnovič izboljšal.«
Razen numerologov in astrologov imajo v Indiji obilico dela tudi vedeži, ki imajo posebno sposobnost zaznavanja (ESP), in strokovnjaki za vastu šastro, mistično vedo o vplivu arhitekture in notranjosti prostorov. S pomočjo vastu Sastre določajo
Cas in naCin gradnje tovarn ali stanovanj.
‘Nambungaj’ R. Narajan (njegov vzdevek pomeni 'verjemite mi’) iz Madrasa uporablja tehniko, sestavljeno iz tradicionalne hindujske astrologije, zahodne numerologije, šri Čakre, vastu šatre in ESP. V. N. G. Rao iz podjetja Ignifluid Engines je povedal, da se je promet zvišal za petsto odstotkov, odkar je upošteval Narajanov nasvet in spremenil notranjo ureditev prostorov. Narajan, ki je menda postal jasnoviden pri stirindvajsetih letih, trdi, da je uspesno svetoval različnim velikim indijskim industrijskim družbam.
Med Indijci je zanimanje za okultne vede zelo veliko, vendar se Čedalje pogosteje oglašajo tudi racionalisti, ki se jim zdi početje vedeževalcev in njihovih strank navadno vraževerje. Nedavno so v Bombaju potekale celo demonstracije, ker so uslužbenci neke banke s posebnim hinduističnim ognjenim ritualom iz svojega podjetja izganjali zle duhove. V banki so bili prepričani, da so zli duhovi vzrok za nemire med delavci in skrivnostne smrti...
Sonali Verma / Reuter
18
Sreda, 17. maja 1995
BOSNA IN HERCEGOVINA
Srditi boji okoli
Sarajeva in preleti letal zveze Nato
SARAJEVO - Združeni narodi so zavrnili zahtevo bosanske vlade, naj letala zveze Nato napadejo srbske položaje, saj naj bi prve začele napadati prav bosanske enote. Po srečanju z bosanskim premierom Hari-som SilajdžiCem je general Herve Gobilliard zavrnil možnost posredovanja Natovih letal, medtem ko je bilo v Sarajevu slišati eksplozije granat in streljanje iz pehotnega orožja.
»SilajdžiC je vztrajal, da bi Natova letala morala napasti, in ZN obtožil, da ne izpolnjujejo svojega mandata,« je po srečanju povedal tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. »Gobilliard pa je vztrajal, da je bosanska vojska začela prva napadati. Zato je bosanske voditelje pozval, naj ustavijo napade, kar je storil tudi na pogovorih z bosanskimi Srbi.«
Srditi boji so izbruhnili vCeraj zjutraj in se nadaljevali ves dan. Predstavniki Združenih narodov so povedali, da je bosanska vojska okoli osmih zjutraj na srbske položaje v okolici Sarajeva izstrelila štiri granate. Bosanska vlada pa obtožuje Srbe, da so prvi zaceli napadati, saj naj bi izvedli ofenzivo na južnih obronkih mesta. Med boji ni bilo opaziti večjih premikov pehote ne ene ne druge strani. Sarajevo je bilo ra-
zglašeno za varovano območje Združenih narodov, kjer naj bi bilo prepovedano uporabljati težko topništvo, v nasprotnem primeru pa bi posredovala letala zveze Nato. Združeni narodi so sporočili, da sta obe strani vCeraj uporabili težko topništvo. Posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši je v začetku meseca, ko so srbske granate ubile enajst ljudi, zavrnil posredovanje Natovih letal, češ da bi to ogrozilo mirovna prizadevanja v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Srečanje SilajdžiCa in Gobilliarda je bilo »burno«. Glavna tema je bila vloga Nata pri ustavitvi spopadov, vendar sogovornika nista dosegla soglasja.
»ZN so pravzaprav odpovedali prelete Natovih letal nad Sarajevom,« se je pritoževal SilajdžiC. »Očitno so Združeni narodi tukaj le zato, da nadzorujejo razmere.« Gobilliard je SiladžiCu povedal, da je zelo malo možnosti za letalske napade Nata, Čeprav so Združeni narodi zahtevah prelete Natovih letal.
»General Gobilliard je skušal dopovedati, da se kot mirovne sile ne moremo postaviti na nobeno stran,« je dejal Ivanko. »Letala zveze Nato naj bi vplivala na odločitve obeh sprtih strani in nudila podporo Unproforju, Ce bi ga katera od strani neposredno napadla.«
Kurt Schork / Reuter
NOVICE
Nafta za bosanske Srbe prihaja prek Albanije
PRIŠTINA - V zadnjih dneh je albanska vlada na mejo med Albanijo in Črno goro poslala specialne enote policije, da bi preprečila tihotapljenje nafte, ki je doslej nemoteno potekalo kljub embargu OZN proti Srbiji in Črni gori. Te enote so predvčerajšnjim zaplenile 50 ton nafte, kar pa naj bi bil le del dnevnih količin, ki jih pretihotapijo Gez Skadarsko jezero v preostanek Jugoslavije. Albanska vlada se je za najnovejši ukrep odločila po pritiskih ZDA na Tirano, naj onemogoči tihotapljenje nafte, saj je dokazano, da nafto, ki v Albanijo prihaja večinoma iz Grčije in Italije, tihotapijo v Črno goro, od koder potuje do Srbov v Bosno in Hercegovino. Po preverjenih podatkih je samo marca letos Albanija vsak dan uvozila 9000 sodčkov nafte več, kot jo potrebuje - kar pomeni, da so jo približno toliko vsak dan pretihotapili v Črno goro. Albanski opozicijski tisk opozarja na vpletenost albanske vlade v tihotapske posle"z nafto, pri Čemer naj bi vlada na vrednost nafte zaračunavala od 70 do stoodstotno carino. Tako naj bi si lani zagotovila 20 milijonov dolarjev prihodkov. (Blerim Shala)
Štiri milijarde dolarjev za zaprtje černobilske nuklearke
KIJEV - Ukrajinska vlada, ki se je sestala z delegacijo G-7, je vCeraj predstavila program zaprtja jedrske centrale v Černobilu. Prvi reaktor naj bi zaprli leta 1997, tretjega pa leta 1999. Drugi reaktor, ki so ga ustavili po požaru leta 1991, naj bi dokončno zaprli do prihodnjega leta. Četrti reaktor, ki je eksplodiral leta 1986, je povzročil doslej najhujšo jedrsko nesrečo. Se vedno obstajajo nesoglasja glede stroškov zaprtja nuklearke v Černobilu. Ukrajinska vlada je znova zvišala vsoto za zaprtje Černobila in tokrat zahtevala štiri milijarde dolarjev, kar pa se delegaciji skupine G-7 zdi preveč. Doslej so bili zneski, ki jih je pripravljen prispevati Zahod, znatno nižji. »Ukrajina bo z zaprtjem izgubila štiri milijarde dolarjev. Zahod se s tem ne strinja, toda vsote, ki nam jih ponujajo, so smešne,« je povedal predsednik ukrajinskega državnega odbora za energijo, ki upravlja vseh pet ukrajinskih nukleark. (AFP)
SVET
Hcraško sodišče prevzema preiskavo proti voditeljem bosanskih Srbov
HAAG (AFP) - Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji je včeraj sporočilo, da bo prevzelo preiskavo, ki so jo sarajevske oblasti uvedle proti političnima in vojaškima voditeljema bosanskih Srbov, Radovanu Karadžidu in Ratku Mladidu, in proti nekdanjemu vodji specialne pohcije Midu Stanišidu. V izjavi, ki jo je prebral sodnik mednarodnega sodišda Adolphus Karibi-Why-te iz Nigerije, je zapisano, da je mednarodno sodišče uradno zaprosilo sarajevske oblasti, naj jim odstopijo gradivo in izsledke v zvezi z omenjenimi tremi obtoženci.
Sodnik Karibi-Whyte je poudaril, da je za presojo zločinov, ki jih očitajo Karadžidu, Stanišidu in Mladiču, mednarodno sodišče »primernejše«, zlasti zaradi splošnih nadel mednarodnega humanitarnega prava, ki so jih izoblikovali na niimberškem in tokijskem procesu po drugi svetovni vojni. V skladu s temi načeli je sodnik opozoril na osebno odgovornost tistih, ki so na najodgovornejših položajih, bodisi v vojski ali politiki. »Položaj posamenika ne odvezuje odgovornosti, prav nasprotno, njegovo odgovornost poglablja, saj bi posameznik prav zaradi moči, ki mu jo položaj zagotavlja, lahko preprečil zločine oziroma kaznoval njihove storilce,« je še dejal Karibi-Whyte. Christian Chartier, tiskovni predstavnik mednarodnega sodišča, pa je izjavil, da se ta ustanova zdaj prvič sklicuje na niimberški in tokijski proces, na katerem so bili po koncu druge svetovne vojne obsojeni najodgovornejši nemški in japonski voditelji. »Gre za zgodovinsko izhodišče,« je še poudaril. Za preiskavo o domnevnih zločinih Karadži-da, Mladiča in Stanišiča je zdaj pristojno le mednarodno sodišče, Id jim bo tudi sodilo, Ce jih bo spoznalo za krive. Chartier je dejal, da utegnejo obtožnico
vložiti že letos, in opozoril, da je kazno-. vanje poglavitnih krivcev za genocid v nekdanji Jugoslaviji tudi »smisel obstoja« tega sodišča. Urad tožilca mednarodnega sodišča že nekaj mesecev preiskuje osebno kazensko odgovornost omenjenih treh osumljencev za genocid, umore, posilstva, mučenja in izgon več tisoCev civilnih prebivalcev z območja Bosne in Hercegovine. Predmet preiskave so tudi rušenje zgodovinskih in kulturnih spomenikov, obleganje Sarajeva ter protipravni napadi na elane humanitarnih organizacij, Čete OZN, humanitarne konvoje in letala na sarajevskem letališču.
Urad tožilca mednarodnega sodišča preiskuje tudi Karadžičevo, Stanišičevo in Mladičevo odgovornost za zločine, ki so jih zagrešili njihovi podrejeni in za katere je že vložena obtožnica. Ta zaenkrat bremeni 22 bosanskih Srbov, najprej pa bodo sodili Dušku Tadiču, ki naj bi bil kriv za smrt najmanj trinajstih Muslimanov in je zaenkrat edini, ki so ga izročili sodišču. Obravnava zoper Tadiča pa se ne bo začela pred septembrom. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Haagu je namestnik tožilca Graham Blevvitt iz Avstralije poudaril, da bo urad tožilca mednarodnega sodišča nadaljeval preiskavo, zaCeto v Sarajevu, saj se ugotovitve tega sodišča skladajo s tistimi, do katerih je prišlo sarajevsko sodišče.
Bosanske oblasti so mednarodnemu sodišču zagotovile pomoč, v njegovo korist pa bodo opustile dosedanjo preiskavo. To je že drugi primer, ko je mednarodno sodišče prevzelo preiskavo, ki jo je sprožilo sarajevsko pravosodje. Prejšnji teden je haaško sodišče zaprosilo za dokumentacijo in izsledke o vojnih zločinih, ki naj bi jih v letih 1992 in 1993 zagrešiti bosanski Hrvati v dolini Lašve v osrednji Bosni.
O čem pišejo drugje po svetu
O zmaei Carlosa Menema na argentinskih predsedniških volitvah
»Menemov način vladanja je arhaičen. Opira se na to, da je demokratično izvoljen, pomaga mu njegovo karizmatično izžarevanje, žene pa ga izredna želja p° oblasti - tako Carlos Menem Argentini vlada kot kralj, ki ga obdajajo priskledniki, med katerimi se bohotita korupcija in nepotizem... Po ameriškem vzoru je Menem omogočil vnovično izvolitev predsednika države-Zdaj bi moral prevzeti'tudi ameriški sistem‘medseboj-nega nadzora in preverjanja’, vendar bi to pomenilo tudi omejitev njegove oblasti, kar bi končno pripeljalo do odprave‘menemizma’. Toda žal se zdi, da je gradnja sodobne pravne države nezdružljiva z osebnostjo Carlosa Menema.« (Neue Ziircher Zeitung, Ziirich)
O volilnem izidu v Belorusiji
»Suverenost Belorusije se po razpadu Sovjetske zveze bolj izraža v odpiranju novih veleposlaništev kot pa v dejansko samostojni politiki države. Ko je Lukašenko, izreden primer'sovjetskega človeka’, prevzel oblast po predvolilnem boju, v katerem je skušal prepričati predvsem najmanj izobražene plasti prebivalstva, se je proces‘rusifikacije’ Belorusije še poglobil. Opozicija, ki ji je Lukašenko prepredli dostop do medijev, ni imela moči, da bi se mu zoperstavila. Belorusi z Lukašenkom na vrhu države drvijo naravnost v objem Moskve.« (Zycie Warszawy, Varšava)
O novem francoskem predsedniku
»Chirac je v predvolilnem boju izrazil idejo, da bi razpisal nov referendum o Evropi. Opazovalci so njegovi nameri pripisovali protievropsko usmeritev. Ce pa trezno premislimo, pridemo do presenetljivega sklepa: referendum o Evropi po vladni konferenci leta 1996 ne bo le p0' treben, temveC celo koristen za Francijo... Pozitivni izi0 referenduma, ki je že gotov, bi zelo ugodno vplival na francosko politiko. Franciji bi omogočil, da na vrhu Evropske zveze vnovič zavzame mesto, ki ji že po naravi pripada.« (Le Figaro, Pariz)
O kitajskem jedrskem poskusu
»Ali Peking preizkuša mednarodni spomin? Sele pr®11 enim tednom so se jedrske sile v New Yorku dogovorile, da bodo do leta 1996 sklenile sporazum o ustavitvi jedrskin poskusov. Le tako je ekskluzivnemu klubu peterice uspelo prepričati jedrske‘reveže’, da niso nasprotovali podaljšanju Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja za nedoločen Cas. Štiri dni zatem je Kitajska izvedla nov jedrski poskus - kar je seveda izredno slabo znamenje za prizadevanja za jedrsko razoroževanje. Seveda bi bilo narobe, Ce bi problem omejili samo na Kitajsko. V Parizu je novi predsednik Chirac že napovedal, da bo Francija vnovič izvajala jedrske poskuse. Tudi prihodnja usmeritev Moskve glede tega vprašanja je po nedvoumnih izjavah ruskega obrambnega ministra Gracova vsaj nejasna...« (Berliner Zeitung, Berlin)
O izidu regionalnih volitev v Severnem Porenju-Vestfaliji in Bremnu
»Nedeljske volitve v najveCji in najmanjši nemški zvezni deželi so pokazale, da se je politični položaj v Nemčiji začel spreminjati. Volilci iščejo nove poti in s tem povzročajo nemir med tradicionalnimi strankami, ki si delijo oblast. Stranka zelenih nedvomno prevzema mesto tretje najmočnejše stranke v Nemčiji... Se bolj nedvoumen pa Je propad liberalne FDP... Za Helmuta Kohla obstaja nevarnost, da izgubi partnerja, saj nekdanjih glasov socialdemokratov niso dobili njegovi krščanski demokrati, temve zeleni. Posledica tega je, da je rdeCe-zelena koalicij3 v Nemčiji že na poti k večini - najprej v zveznih deželam nato pa v Bonnu.« (Aftenposten, Oslo)
Hrvaška vojska naj bi se že umaknila iz Slavonije
BONN, ZAGREB (AFP, G. G.) - Hrvaške enote, ki so že 15 dni na vmesnih območjih -ta bi sicer morali nadzorovati pripadniki mirovnih sil - se bodo umaknile do torka do 23. me, je nemškemu zunanjemu ministru Klausu Kinklu zagotovil hrvaški predsednik Franjo Tudman. Kinkel je sprva povedal, da naj bi se hrvaška vojska umaknila do 17. ure, vendar je zunanje ministrstvo v Bonnu pozneje sporočilo pravo mo umika.
Tudi tiskovni predstavnik Združenih narodov v Zagrebu Fred Echard je povedal, da naj bi do umika prišlo do 17. me, in dodal, da je bilo včeraj zjutraj na vmesnih območjih v sektorju jug in vzhod še vedno približno tri tisoC pripadnikov hrvaške vojske.
Hrvaški predsednik Tudman je poudaril, da je z »omejeno akcijo« v zahodni Slavoniji Hrvaška pokazala, da želi prevzeti suverenost na svojem ozemlju. Tudman, Id se je sestal tudi z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, je dejal, da se Kohl strinja z zamislijo o vrhunskem sestanku Sefov držav ali vlad skupine za stike (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Nemčija), ki bi skušali poiskati rešitev za končanje državljanske vojne v nekdanji Jugoslaviji. Tudman je ocenil, da bi se morali spoprijeti s koreninami tega konflikta.
Kinkel je potrdil, da Evropska unija m ustavila pogajanj o pridruženem članstvu Hrvaške v EU, saj se hrvaške enote umikajo, Tudman pa mu je zagotovil, da novih vojaških operacij ne bo.
Pred odhodom v Bonn je Tudman na zagrebškem letališču dejal, da bo skušal dobiti podporo za uresničitev zamisli, da bi Evropska unija prevzela pokroviteljstvo nad odprtjem železniške proge Split-Knin-Zagreb in naprej proti Evropi. Tudman je pred odhodom tudi podpisal odlok o pomilostitvi 47 Srbov, ki so jih prijeli zaradi kaznivega dejanja upora in vojnega zločina med osvobajanjem zahodne Slavonije.
Edina stranka na Hrvaškem, ki ne odobrava policijsko-vojaske akcije v zahodni Slavoniji, je Socialdemokratska unija (SDU) znanega ekonomista Branka Horvata. Na včerajšnji tiskovni konferenci te levo usmerjene stranke so poudarili, da vojaška akcija ni prispevala k mirni reintegraciji zasedenih ozemelj, ampak je povzročila ubijanje nedolžnih civilistov, etnično CišCenje in stopnjevanje vojne. O stališčih SDU se bo odslej slišalo tudi v hrvaškem saboru, saj je k stranki pristopil doslej neodvisni poslanec Vladimir Bebič. Poslanec BebiC, ki se je že prej razglasil za predsednika v senci, se je zgrozil nad dejstvom, da so na Hrvaškem veC pozornosti posvetili spominu na blei-burške žrtve kot pa zmagi nad fašizmom. Strinjal se je z ameriškim veleposlanikom na Hrvaškem Petrom Galbraithom, kijev intervjuju za Novi list dejal, da bi morala Hrvaška enkrat za vselej priznati zločine NDH, saj poskuse rehabilitacije tega režima vedno lahko izrabijo hrvaški sovražniki.
Franjo Tudman in Helmut Kohl (Telefoto: AR)
SLOVENIJA
Sreda, 17. maja 1995
Ljubljana - skope e
0rtnacije, ki jih je v Brusi 111 Ljubljani mogoCe dobiti Poteku pogajanj med Slov "J)0 in predstavniki Evroj ke unije, so pomirjujoč Vse poteka v redu kljub n sprotnemu vtisu, ki je n, ^ k°t posledica hrupa jOlijanskih medijih v z, Sihdneh.
. Famozni 12. junij, ki “presenetil« in »vznejevi W<< Italijo, zato Se vedr 0staja uresničljiva možno; Posebej se, ker se v »ugi 'iooni ozračju« odvijajo tm v3)oredni pogovori med p' “h ašCencema Slovenije i . ^ije, Matjažem Jančarje: 11 Amadeom De Franch Soin' Slovenska stran se z 'joda notranjepolitične obo Ijvosti teh vprašanj, zato Pdzadeva, da ne bi spravi ^Ueroden položaj ne sebe i Partnerjev na italijanski str oziroma v Bruslju, saj mi posti za morebitno ponov ev oglejske zgodbe tokrat r O' Uradne informacije s ,ato zelo previdne, neur, p1 ? Pa je slišati, da se nek erin protagonistov obcasr r6 loteva nervoza. Zgovorr j® lodi odločitev, da zunar jUster Zoran Thaler ne 1 0(ipotoval v Izrael.
Ob urejanju dvostranski odnosov z Italijo postaja
, otiske ustave in c ^oncesij, ki jih od Sl er)ajo evropski zdru u°Cesi. Predvsem gre aracijo, s katero se enska vlada 30. sep o®! zavezala, da bo Postopek za spremi ■ stave oziroma njem ena, ki govori o las Pravici tujcev do ne onin. Po nagih mfom e§ne vlada obrav Predložene ustavne i enibe že prihodnji i31 je v skladu z nap
Predsednika Dmovšk eno na tiskovni kon _niarca, da bo »vlad , a postopek po para ar pred podpisom evi “a sporazuma«.
Vlada ima predlog , etek postopka za spr .° ustave že pripravi ,1Cer v skladu z zahte a Ustave in zakonodi lc ne smejo vseboi
0 tujcem prijazni ustavi že prihodnji teden?
Ugodno potekajo tudi vzporedni pogovori med Slovenijo in Italijo
Kaže, da Italija in Slovenija vendarle napredujeta (Foto: BOBO)
POGAJANJA Z EU IN REŠEVANJE PROBLEMOV Z ITALIJO
Molk v Rimu in Ljubljani ■ dober znak?
Slovenija in Italija naj bi doprta vprašanja na željo EU rešili do 12. junija
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler ni odšel s predsednikom Kučanom na uradni obisk v Izrael, kot je bilo načrtovano. Očitno želi neposredno spremljati pogajanja z Evropsko unijo o pridruženem članstvu in z njimi povezano reševanje problemov v odnosih z Italijo. Vsa sporna slovensko-evropska in slovensko-italijanska vprašanja naj bi po evropski želji uredih Se med francoskim predsedovanjem Evropski uniji, torej do 12. junija.
konkretnem primeru pomeni Črtanje drugega odstavka 68. Člena ustave, ki tujcem onemogoča (razen Ce gre za dedovanje ob pogojih vzajemnosti), da so lastniki zemljišč. Vsa druga vprašanja, povezana z lastnino in drugimi stvarnimi pravicami tako naših kot tudi tujih pravnih in fizičnih oseb, pa naj bi urejal krovni zakon, ki ga pripravljajo v pravosodnem ministrstvu.
Kdaj se bo parlament lotil napovedanih ustavnih sprememb, lahko le ugibamo. Za pogajalsko stran v Bruslju v tej prvi fazi namreč zadostuje že to, da slovenska vlada sproži postopek za spremembo ustave. S strokovnega in političnega stališča pomeni to izjemno zahteven projekt, kar so potrdili že dosedanji zelo različni odzivi. In ker je za sprejem ustavnih sprememb potrebna dvetretjinska večina vseh poslancev, bo že po prvih parlamentarnih razpravah jasno (denimo že po razpravi v odboru za notranjo politiko in pravosodje, ki se bo o teh vprašanjih kot matično telo najprej izreklo), ali je mogoče doseči tako visoko stopnjo soglasja oziroma ali gre za z nacionalnega stališča tako pomembno vprašanje, da to terja razpis referenduma.
Boštjan Lajovic
Majda Vukelič
Pri tem gre predvsem za postopek spreminjanja slovenskega ustavnega določila o nakupu nepremičnin za tujce. Italijanski tisk je o tem vprašanju v zadnjih dneh sprožil pravo poplavo neresnic, podtikanj in sumničenj. Slovenska vlada se je že lani obvezala, da bo sprožila pobudo za ustrezno spremembo ustave še pred podpisom pogodbe o pridruženem članstvu in torej tudi pred 12. junijem. Od tega datuma do ratifikacije pogodbe s Slovenijo o pridruženem članstvu pa je še dolga pot, saj jo mora ratificirati vseh 15 parlamentov držav Članic, slovenski parlament, na koncu pa še Evropski parlament in Evropska komisija. Ta postopek bo trajal predvidoma dobri dve leti.
Vzporedno pa poteka reševanje dvostranskih proble-
mov. Italijanski tisk je tudi v zvezi s tem v zadnjih dneh objavil kopico večinoma neresničnih informacij in podtikanj, skrajna nacionalistična italijanska desnica pa je uprizorila novo protislovensko gonjo, tako da bo v zunanjepolitični komisiji italijanskega parlamenta danes o teh vprašanjih govorila ministrica Susanna Agnelli.
Obe zunanji ministrstvi sta skrajno previdni in molčeči ter nista izdali nobenega uradnega sporočila, kar pa je v diplomatski praksi navadno dobro znamenje. Samo na diplomatski način, brez navzočnosti radovednega občinstva, je namreč mogoCe reševati tako občutljive zadeve, kot so slovensko-ita-lijanski odnosi.
Pri tem pa so pomembna izhodišča, ki govorijo po eni strani o humanitarni recipro-
čnosti, po drugi strani pa o spoštovanju določil rimskega dogovora iz leta 1983, kar je sicer ozek okvir, vendar obema diplomatskima predstavništvoma daje dovolj možnosti za ploden pogovor. V ospredju so seveda tudi nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato je upravičen zmeren optimizem, da bodo ta vprašanja rešena Se pred 12. junijem, ko se konča francosko predsedstvo, ali v skrajnem primeru kmalu za tem, ko se bo začelo špansko predsedovanje, v Italiji pa bo Se vedno na oblasti sedanja »tehnična« Dinijeva vlada.
Del pritiskov na slovensko manjšino v Italiji bo že danes ublažil slovenski parlament, saj bo odbor za mednarodne odnose razpravljal o kreditiranju osrednjih ustanov slovenske manjšine v Italiji, po hitrem postopku pa bo ustrezni zakonski osnutek najbrž že danes ' sprejel državni zbor. Osnutek je sestavila in vložila poslanka Jadranka Sturm Kocjan, podprle pa so ga skoraj vse poslanske skupine.
Bogo Samsa
Čas nezrelih politikov
Peter Božic
Televizijski kamer-mani so se skrbno izogibali temu, da bi v kader zajeli vso petnajsttisoč-glavo množico, ki je na Trgu republike proslavljala 50. obletnico zmage nad fašizmom -medtem ko so skušali z vsemi mogočimi snemalnimi triki narediti večtisočglavo množico iz stotnije, ki se je zbrala na kršCanskodemo-kratski proslavi zmage nad komunizmom na Zalah. Najbrž jim je takšen način snemanja ukazal dežurni urednik, za tega pa tudi vemo, kdo je bil. Malokdo je pričakoval tako množičen obisk osrednje državne proslave in zanj se gre zahvaliti tudi Peterletu in Janši, še zlasti slednjemu, ki je ob proslavi LDS, ki je praznovala petletnico parlamentarne demokracije, izjavil, da LDS za kaj takega nima nobene legitimitete, češ da je ni bilo zraven pri osamosvojitvi. Ce odštejemo zborovanje v podporo fanši, ko je bil ta še junak levih in desnih demokratičnih sil, se je na Trgu republike zadnjič zbrala tako velika množica leta 1971, ob proslavi tridesetletnice OF, ko je Ljubljano obiskal tudi Tito. In prav citirana Janševa izjava nenavadno spominja na zgodbo iz časov tiste oefovske proslave. Takrat je namreč Jože Rus za revijo Tovariš izjavil, da je bil on prvi predsednik Protiim-perialistične jronte, vendar mu komunisti zaradi njegovega uporništva - Rus je zaradi politične prevare, ki so jo uprizorili komunisti nad svojimi partnerji v OF, vsa povojna desetletja protestno molčal na vseh sejah, na katerih je sodeloval kot član glavnega odbora SZDL - tega niso hoteli priznati in so raje slavili Josipa Vidmarja (ta je postal predsednik šele ob preimenovanju Protiim-perialistične fronte v OF, po trditvi Zdravke Kocbek pa se je 27. april zgodil v Vidmarjevi vili po naključju, saj so se sicer vedno dobivali pri Edvardu Kocbeku, ta pa je takrat zbolel za gripo). Očitno bi enako ravnal tudi Janša z vsemi svojimi partnerji pri procesu osamosvajanja Slovenije, saj ni niti enega, ki bi mu Janša priznal kakšno zgodovinsko zaslugo za to. Manjka samo še en pogoj, da Janša dokončno postane - kot bi rekli Grafenauer, Jančar in Šeligo - »eden in edini«, in sicer, da tako kot nekoč komunisti prevzame vso oblast.
Ko je prišel Tito na proslavo OF, je v prvi vrsti zraven njega sedel Jože Rus, na drugi strani pa Josip Vidmar (do takrat so Rusu vedno določali mesto nekje zadaj). Komunisti so se Rusu tako vendarle oddolžili za desetletja zamolčanja, toda Vidmar je kljub temu »ostal« prvi predsednik OF. Podobna zamolčanja poznamo tudi danes: vse zasluge za osamosvojitev so pobrali junaki desetdnevne vojne, tisti pa, ki so bili štiri desetletja jedro opozicije komunističnemu režimu (na primer Veljko Rus in Taras Kermauner), pa za zgodovino ne obstajajo več.
Vse te zgodbe o legitimnosti se pač vedno pojavljajo tam, kjer gre za oblast, saj je zaslugarstvo ena od njenih temeljnih prvin. Ce pa bi na stvar gledali s psihiatričnega vidika, bi lahko rekli, da gre pri »zaslugarjih« za nezrele osebnosti, ki pa naj bi vodili slovenski narod in odločali o njegovi usodi.
Seveda pa nesreča nikoli ne pride sama. Najvidnejši politiki vedno znova padajo v ta duhamomi mlin obračanja in mletja nekdanjih zaslug predvsem zato, ker pri nas pravega predvolilnega obdobja sploh ni. Predvolilni čas po slovensko bi lahko označili kar kot obdobje med enimi in drugimi volitvami. Zato pa tudi nenehno živimo v ozračju političnega sovraštva, ki neusmiljeno trga celo najtrdnejše osebne vezi.
Imam praktičen predlog: lokalne in državnozborske volitve je treba nujno združiti v istem terminu, eno leto pred tem pa razglasiti predvolilno kampanjo. Tako bodo imeli eno leto na vsake tri leta najbolj agresivni in brezobzirni med nami priložnost, da drug drugemu kradejo zasluge za nazaj in za naprej!
Dižava ne sme dopustiti propada Kobilarne Lipica
LJUBLJANA (STA) - Poslanka Sloven-sLe nacionalne stranke Polona Dobrajc je na včerajšnji novinarski konferenci opo-z°rila na propadanje Kobilarne Lipica in na javnanje vlade, id se doslej kljub opo-zorilom Se ni odločila, ali sploh želi obdržati kakovostno blagovno znamko Llpice, ki je ime Slovenije ponesla po Vsej zemeljski obU.
Dobrajčeva je postavila vprašanje, za-Kal se vlada ne odloči med dvema preprostima odločitvama, ali bo kobilarna ast države ali ne. Ce bi se država odloci-a' pa bo prevzela lastništvo, bo morala, Xsa) v začetku, pomagati s subvencijami.
pa se za prvo možnost ne bo odločila, baj nosi za taksno odločitev politično ce-b°> je poudarila. Kobilarna bi morala po-s®ti javni zavod oziroma last države, je Dobrajčeva in poudarila, da seda-
nji predlog lastninjenja Lipice, po katerem so lipicanci prešli v last občine Sežana, ni primeren.
•Dobrajčeva, ki se s problematiko Lipice ukvarja že leto dni, s problemom pa je dvakrat seznanila tudi premiera Drnovska, je menila, da je morda problem Lipice že tako težak, da držijo govorice o »razprodaji konj za meso«. Za neudeležbo na olimpijskih igrah leta 1992 je morda kriva tudi t. i. »prireditvena pogodba«, ki jo je direktor Kobilarne Franetič podpisal z nemškim podjetjem Joseph Hoeflieng, ki določa ceno nastopov in Število nastopov lipicancev v tujini. Nato pa so sprejeli Se dodatek k pogodbi, ki podaljšuje dogovor do konca leta 2003, je opozorila Dobrajčeva. Ta pogodba je po njenih besedah škodljiva in predvideva prenizko ceno in preveč nastopov za slovenske lipicance.
Tudi če bodo piloti Adrie Airwaysa stavkali, letalski prevoz ne bo moten
LJUBLJANA - Predstavniki sindikata prometnih pilotov, sindikata stevardes in predstavniki vodstva delavskega sveta podjetja Adrie Airways danes (za zaprtimi vrati) nadaljujejo v ponedeljek začeta pogajanja, ki so se v ponedeljek zavlekla v pozno popoldne in so - kot so nam včeraj sporoCih iz Adrie - potekala v smeri pozitivnih rešitev za obe strani.
V včerajšnji izjavi so zapisali, da so v ponedeljek ze našli »kompromisne rešitve za sest od devetih točk pogajanj«. Omenjena sindikata sta namred za prihodnji ponedeljek napovedala stavko, Ce pogajanja ne bi bila uspešna. Predstavniki sindikatov se zavzemajo predvsem za izboljšanje varnostnih razmer letenja in delovnih razmer, ki so zlasti v sezo-
ni na meji dovoljenih. Vodstvo Adrie je včeraj sporočilo, da se zaveda odgovornosti do svojih poslovnih partnerjev in potnikov ter bo, ce bi prišlo do stavke, vsem zagotovilo letalski prevoz.
Podporo sindikatu prometnih pilotov Slovenije in sindikatu stevardes in stevardov je včeraj izrazilo tudi predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Vodstvo Adrie pozivajo, naj s stavkovnim odborom odpravi vse nerešene težave.
V zvezi z napovedano stavko so se včeraj oglasili tudi elani letalskotehni-Cnega osebja Adrie Airways, enega od štirih sindikatov v podjetju, ki so jih -kot so zapisali - v javnih glasilih doslej neupravičeno uvrščali v sindikat Adrie Airways in med »ostale zapo-
slene v podjetju«. »Menimo, da je stavka legitimna odločitev vsakega posameznega sindikata v podjetju, vendar le v primera, da so bile prej izkoriščene že vse ostale oblike sindikalnih aktivnosti. Stavkovne zahteve sindikatov prometnih pilotov in stevardes/stevardov so večinoma specifične za naravo dela elanov omenjenih sindikatov, in zato o upravičenosti razlogov za stavko ne moremo soditi, ker z njimi nismo dovolj seznanjeni. Ker tudi nas sindikat že dalj časa opozarja vodstvo podjetja, da Se vedno ni sklenjena kolektivna pogodba, na neurejen delovni Cas ter preobremenjenost delavcev pri vzdrževanju letal, se tudi mi zavzemamo za čimprejšnjo rešitev omenjenih zahtev,« so zapisali, Helena Drewry
6 RAM
RETE 4
6.45
9.35
10.05
11.45
12.25
12.35 13.30
14.15
15.15
15.45
17.55
18.00
18.10
18.50
19.35
20.25
22.20
22.50 23.05
0.05
0.15
0.25
0.35
Aktualna oddaja Uno-mattina, \'mes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik in gospodarstvo Nan.: Cose deli’ altro mondo, 10.00 dnevnik Film: L’ impiegato (kom., It. ’59, i, N. Manfredi), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Kviz: Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, risanke, nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Nogomet: JUventus-Par-ma (pokal UEFA)
Šport: oddaja o nogometnem pokalu UEFA Dnevnik
Boks: Rosi-Phillips (SP v srednji kat. jr.)
Dnevnik in vreme Aktualni tednik o kulturi: Primissima Danes v Parlamentu Videosapere
RAI 2
7.00
8.15
11.30 12.00
13.00
14.00
14.30
15.45
15.50
16.30
Oddaja za najmlajse Quante storie!
Nan.: Black Stallion. 8.45 La clinica della Foresta nera, 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante storie, ragazzil, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik
Popoldne na RAI 2 Film: La morte nera
(dram., ZDA ’92)
Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi ” Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Levi, Alba Parietti)
Aktualno: Mixer, vmes nan. Davvero Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan, Kino!
TGR v Evropi
^ RAI 3
Jutranji dnevnik, informacije
Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoC, Nasi otroci Fantastica Eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro
Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Bellitalia Šport: tenis, medn. turnir Italije, moški, vreme Dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio (vodi Paolo Guzzanti) Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Blob
7.30
8.00
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela
14.00
15.25
16.25 17.10
20.30
23.05
1.05
Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 nad. Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio,
13.00	Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: La donna del mi-stero 2
Aktualno: Agenzia matri-moniale
Aktualno: Perdonami,
18.00	Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti)
Film:	Alta tensione
(kom., ZDA ’77, r.-i. Mel Brooks, M. Khan), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska Film: II sole tornera (’57)
@ CANALE5
	Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament
	Maurizio Gostanzo Show
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautifnl
	Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna)
	Otroški variete, vmes risanke in nanizanka
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Striscia la notizia
	TV film: 11 fabbricante di bambini (dram., ZDA ’93, i. M. Gilbert, T. Verica)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 16.00 Studio tppa Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Tequila & Bonetti Odprti studio in vreme. 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Prossima fermata: Paradiso (fant., ZDA '91, i. A. Brooks, M. Streep) Variete: Giro sera Film: Sotto i colpi deli’ aquila (pust, ZDA '91, i. J. Meshi, B. Blanks) Aktualno: fatti e misfatti Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 22.05, 00.15 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.15 The Rookies
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
19.30
20.05
23.15
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnermik. 13.30 Šport Film: Amore sottocoperta (kom., ZDA ’48)
The Lion Trophy Show Nogomet.-Juventus-Parma Variete: Tappeto volante
20.25
20.30
, RAI 3 I, slovenski program
Risanka: Bojan Dnevnik
fr” SLOVENIJA 1
11.40
12.05
12.30
13.00 13.55
15.10
16.20
17.00
17.10
18.00 18.45 19.13
HrošCosned, ponovitev 5/21 dela ameriške risane serije Iz življenja za življenje: Kontaktne leCe, ponovitev Slovenski magazin Poročila (Ne)znani oder, ponovitev
1939, ponovitev 3. dela švedske nadaljevanke Slovenci v zamejstvu TV dnevnik 1 Pod klobukom RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
19.30
20.05
20.25
22.00
22.20
22.45
23.20
TV dnevnik 2, vreme,
šport
Forum
M. Zupančič:
Radio DOC,
slovenski film
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Sova:
Princ z Bel Aira, 6/24 del ameriške nanizanke Ugani, kdo se pride poročit
Mancuso, FBI, 11/20 del ameriške nanizanke Gremo v Gdansk?
IT SLOVENIJA 2
15.10
15.40
16.35
17.20
17.55
18.40
19.15
20.05
20.25
22.20
23.30
Zgodbe iz školjke Prima sezona, ponovitev 4/5 dela češke nadaljevanke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 11/12 del angleške nanizanke
Mancuso, FBI, 10/20 del ameriške nanizanke Odkrivanje zemlje,
1/26 del ameriške izobraževalne serije V vrtincu
Kolesarska dirka Giro D' Italia
Milano: Nogomet: Juventus - Parma, prenos 6. kolo končnice DP v rokometu (Z): Marcus Burja - Krim Elektra, posnetek iz Škofij Omizje: Denacionalizacija
KANAL A
10.15
11.05
12.05
15.10
15.25
16.25
17.25 17.55 18.45
19.00
19.10
20.00 20.50
Luč svetlobe, pono\dtev To teapasto življenje, ponovitev 6. dela A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Male živali, ponovitev Po vodnih poth ZDA, ponovitev
Računalniška kronika Album show A-shop
Vreme, risanka Luč svetlobe, 427. del Pariš, 3. del am. nanizanke Vreme
20.55 22.00 22.40
22.55
Zadeto, aktualni dogodki Dance session Epikurejske zgodbe Album show, ponovitev
US Koper
16.00
16.15
17.45
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.15
22.30
Euronews - TV novice Vsedanes aktualnosti: Sredozemlje Slike iz Sečuana:
Bolšji trg, ponovitev Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska kronika TV dnevnik Ameriški avtorji:
Carl Sandburg Euronevvs
»Bersaglio«, v studiu Silvano San Leteči zdravniki Vsedanes Rogomet (Z): zadnji krog končnice DP: Marcus Burja - Krim Elektra Ljubljana, posnetek iz Škofij
MUF Avstrija 1
06.05
09.45
10.35
11.30
13.00
13.25 13.50 14.15
14.35
15.00
15.25
15.35
16.25 17.10
17.25
18.05
19.00
19.30
20.00 20.15
21.50
23.25
23.30
01.40
Ponovitve Knight Rider Vesoljska ladja Enterprise Nesrečna trinajstica, ponovitev ameriške kriminalke Otroški program Heidi
Viking Viki Smrkci Am dam des Tom in Jerry Artefbc
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise
Duh išče telo Knight Rider Umor po meri Stašno prijazna družina Zasledovalec Naš hrupni dom Pod soncem žajfaste nadaljevanke VVolffov revir Čudež
Pri Huxtablovih Kvartopirski večer Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Usodna strast, ameriški film, 1993 Režija: VVilliam A, Graham
Mesto zločina Cas v sliki
Nekateri so pritekli.
ameriški film, 1958 Igrajo: Frank Sinatra, Arthur Kennedy in drugi Režija: Vincentte Minnelli Strašno prijazna družina, ponovitev
raniF Avstrija 2
	Musikantenstadl, ponovitev
	Vreme
	Ozri se po deželi, ponovitev
	Cas v sliki
	Na sledi skrivnosti bliska, ponovitev
	Pravica do ljubezni
	Moč strasti Nakana
	Umor, je napisala Bomba na krovu
m	Vsak dan s Schiejokom
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Avstrija danes
	Čas v sliki, kultura
	Šport
	HELP TV
jSffij	Čas v sliki 2
	Žrtev bombe
	Ruska mafija: Roparski pohodi z vzhoda
	The Bates, posnetek
	Videonoč
v
'
: :
111


imm©

Slovenija 1 R. Glas Ljubljane
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zbori; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Etnoglasba; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila;^.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tednal; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, n.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba;
16.45	Življenje kot izziv;
17.05	Posnetki koncertov;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antiigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme;
7.40	OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori;
10.45	Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glla-sbena odd.; 19.30 Šport.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti 10.35 Souvenir d'ltaly
11.00	Kulturna srečanja
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; . 18.45 Nattivitč;20.00 RMI.
5.15, 8.15, 9.15, 10,ISIS.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop: 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice:
12.15	Novinarjev gost:
14.05	Pasji radio; 15-15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi( tion; 22.00 Radost: življenja; 24.00 New Age;
2.00	Curi in Cure.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri:
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pre' gled tiska; 9,20 Ekološko izobraževanje; 10-40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi; 12:30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki m odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica di-skoteke Gauloises Blon-des; 19.30-24.00 Kulturni program Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00. 10-00-
11.00,	12.00, 13.00, 14-00,
15.00	Poročila; 17-00-
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska,
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info" servis; 12.10 Mali oglasi,
13.05	Pod Pekrsko gorco
15.10	Kmetijski nasveti
15.30	Dogodki in odmevi
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport m glasba; 21.00 Na obisku,
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	117. Avtodrom:
14.00	Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (2 ur-info, joculator); 17,0° Rock indok & Koncertne
napovedi; 19.00 TB: OL>r vians; 20.00 Kozmiki, NighJ Time, Blues, Pantonaim kabaret; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro P° naše, vmes Koledar m Pravljica; 8.00 Deželn0 kronika; 8.10 Obzornik,
9.15	Odprta knjiga: Car indijskega juga (E. Frelih-prip. Mira Sardoč, 190'
10.30	Intermezzo; Ib46 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Gti sba po željah; 14," Deželna kronika; M-Krajevne stvarnosti: N goriškem valu; 15.00 P° puri; 15.30 Mladi val:
17.00	Kulturna kronika,
17.10	Mi in glasba: Fagotist Vojko Cesar in piamsr C. Gulin; 18.00 Literarne podobe: Srce poezije • mona Gregorčiča: 18.
Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30,15,30,17-30 Poročila; 10.00 Matineja: 19 ^ Glasba po željah; 20. Oddaja VZPI-ANR' 21;1” Samo za vas; 22.00 Ostal Trst-L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 20.05-22. Primorski obzornik. V
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 17. maja 1995
gledališča
SLOVENIJA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 n%?’ 17- mo/a, ob 19.30: J. B. P. Moliere “ON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za sta ?a dijoski 5 večerni in izven. Pred-,ava bo se v četrtek, 18. maja, ob isti uri, za V onina dijaški 7 večerni in izven. nJptek, 19. maja, ob 19.30: W. Allen - ZAI-V^J SE ENKRAT, SAM, za izven.
soboto, 20. maja, ob 19. uri: W. Shakespe-^e-HAMLET, za izven.
LEVI ODER, tel.: 061/221-511
STRn^’ 18, maia, °b 22. uri: E. Ionesco - INDUKCIJA, za izven.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
V soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus DON KIHOT. Zadnjic v sezoni!
V Četrtek, 25. maja, ob 19. uri:
LeoS Janaček - JENUFA, premiera. Dirigent VACLAVNAVRAT, režiser FRANTISEK PREISLER, scenograf in kostumograf ALEKSANDER BABRAJ.
komična drama - Instrukcija
^LA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
18. maja, ob 20. uri: F. Bover - ALI v ^ LAJA?, za izven.
j. Petek, 19. maja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBI-U’za izven.
|£E, tel: 061/ 314-962 veliki ODER
soboto, 20. maja, ob 11. uri: Z. Krilič - JAJCE, ? l2ven.
. nedeljo, 21. maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE HU NOVY, za izven.
qGL, tel.: 061/210-852
IPdoS’ 17' maia' °b 20. uri:	Partljič - STA-
dp y LJUBLJANI, za abonma sreda, pred-
"remiera.
qALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 ones, 17. maja, ob 22.30: L. Wilson - ZA-
• Predstava bo se v petek, 19. maja, ob isti
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V	petek, 19. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEZELJSKIH PLEJBOJEV, za izven.
V	soboto, 20. maja, ob 19.30: L. Kraigher ŠKOLJKA, za abonma red sobotni in izven.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 17. maja, ob 10. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sr. rudarska sola Velenje in ob 15.30, za abonma 1. Šolski in izven. Predstava bo Se ob 12. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sr. Sola za gostinstvo in turizem Celje.
V	soboto, 20. maja, ob 10. uri: S. Makarovič MEDENA PRAVLJICA, za abonma Mravljica in izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 17. maja, Minoritska cerkev ob 20, uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven.
V	Četrtek, 18. maja, ob 19.30: E. Albee - KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF, za red rumeni, abonente in izven.
V	petek. 19. maja, Mali oder, ob 21. uri: CABA-RET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven.
NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326
V	sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven.
SLOVENJ GRADEC Danes, 17. maja, Kulturni dom ob 20. uri: premiera GLEDALIŠKE SKUPINE SPLOSNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC.
LhJrlanija-julijska KRAJINA
i onsko Stalno gledališče gostuje z mladinsko j°r? Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« danes, 17. lise*’ 18' *■' m-’ °b 9.30 v mali dvorani gleda-F. Prešeren v Boljuncu; v petek, 19. t. m., u . H. uri na Proseku (Kulturni dom) in ob 15. m ^ Zgoniku (osnovna Sola).
|. fi(ialiska sola Slovenskega stalnega gleda-<-s. ki jo vodi Adrijan Rustja gostuje s pravlji-° »PalCek« danes, 17. t. m., ob 17. uri v Pr k Vljah (P13 Sireni), jutri, 18. t. m., ob 20.30 v ^ benegu (Srenjska hiša) ter v soboto, 20. t. m., n "j. uri pri Sv. Ivanu (pri Šolskih sestrah). QedališCe Rossetti
anes, 17, tm., ob 20.30 gostovanje Stalnega 'djsca iz Veneta z Molierovo komedijo tinisljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosetti, ja3rina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija cques Lassalle. Predstava v abonmaju: p rezek st. 5. Predprodaja je v teku. mik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in
16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče La Contrada Danes, 17. t.m., bb 10.00 - mladinska igra »La strada dei ciotoli bianchi - variazioni su Cappuccetto rosso«. Vstopnina 5.000 lir. Gledališče Miela
Danes, 17. t. m., ob 21. uri bo na sporedu umetnisko-koncertna prireditev, s katero bodo počastili spomin pred 129 leti rojenega mojstra Erika Satieja. Na sporedu bosta video filma znamenitega računalniškega slikarja Edvarda Zajca ob glasbeni spremljavi Satiejevih in Ravelovih skladb, nakar bo nastopil pianist Aleksander Rojc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque.
koroška
JtoiRG
^rika Markusova dvorana: Danes, 17. t.m., jj 20-00 - branje in pogovor z Muhidinom Sa-(Spomini iz nekega srbskega taborišča).
^0®: Jutri, 18. t.m., ob 20.00 - Felix Mitterer:
Sibirija. Igra Branko Miklavc.
Dom: V soboto, 20. t.m., ob 19.30 - Koncert slov. vokalne skupine Cantate Domino.
SELE
Farni dom: V nedeljo, 21. tm.,ob 19.30 - Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem« - predava dr. Joško Savli.
RAZNE PRIREDITVE
[SLOVENIJA
PIL - Pisani list,
Studio Akademik, glasbeniki Don Juani, Simona Weiss, Sendi, META in ROBERT
W(s)l£)03®

PILOV ŽUR
tekmovanje najstniških zabavnoglasbenih skupin
Dvorana PAN v Kidričevem, v petek, 19. maja, ob 16. uri
furla
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
V četrtek, 18. maja, ob 22. uri: piano bar s pianistom Blažem Jurjevčičem.
^NjEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, francoske revolucije 7
18. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacij v^/GRAFSKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA df/riV 1994 in ACTA CARSOLOGICA KRASOSLO-‘'U ZBORNIK XXm 1994.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 17. maja, ob 20. mi: EVA BAHOVEC - Zensko telo in oblast.
GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4
V četrtek, 18. maja, ob 21. uri: predstavitev prekmurskih pisateljev FERI LAINSCKA in ROBERTA T1TA-NA-FELBCA.
CELJE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 Danes, 17. maja, ob 18. uri: dr. ALEŠ GABRIČ in dr. BOJAN GODESA bosta predstavila svoji najno-vejsi deli z naslovom SOCIALISTIČNA KULTURNA REVOLUCIJA (1953/1962) in KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/73-355 Danes, 17. maja, ob 20. mi: VEČER POEZIJE IN PESMI IZ VODNIKOVE DOMAČIJE.
NIJA-JULIJSKA KRAJINA
ttj aska knjigarna (Ul. S. Francesco 20): ju-t. m., ob 17. uri vabita Tržaška knji-Vj, a in Studijski center Nediža na predsta--p v knjige »Sulle strade dl Andrea da Loka 0 P°teh Andreja z Loke«. Govoril bo Pavel
Petricic.
TRST - V soboto, 20. t.m., bodo ob 18. uri v galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu v Trstu odprli razstavo del slikarja Nella Pacchiet-ta z naslovom »Morski spomini«. Dela bodo na ogled do petka, 2. junija, in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. Ob ponedeljkih bo razstava zaprta.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CEKINOV GRAD - TIVOLI Danes, 17. maja, ob 16.30 in ob 18.30: koncert OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV območja nekdanje občine Ljubljana Siska.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	Četrtek, 18. maia, Mala dvorana ob 19.30: komorni koncert UROŠA USENIKA (kitara), DUŠANA SODJE (klarinet) ob klavirski spremljavi TATJANE KAUaC.
KUD F. PREŠEREN, tel: 061/332-288
V	Četrtek, 18. maja, ob 20,30: PIJANO BAR JANIJA KOVAČIČA.
CERKNICA
V	soboto, 20. maja, telovadnica OS Nova vas
ob 20. uri: koncert MLAJŠEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OS NOVA VAS, DEKLIŠKEGA NONETA AEDAC CERKNICA in GODBE CERKNICA.
MARIBOR
KLUB STUK, Gosposvetska 83
V	Četrtek, 18. maja, ob 21. uri: koncert skupine NEZHDAU
SEŽANA
KOC SREČKA KOSOVELA
Danes, 17. maja, ob 20. mi: veCer poezije in
pesmi iz Vodnikove domačije.
SLOVENSKE KONJICE
V	petek, 19. maja, Športna dvorana ob 20. uri: koncert ansambla ŠTAJERSKIH 7 (na sliki).
		
SLOVENIJA		
LJUBLJANA	IURSKA BISTRICA	
CANKARJEV DOM	GALERIJA NA VIDMU	
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME 7.	Razstava ALME DUjMOVIČ je na KOPER	ogled do 27. maja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE,
Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja.
MODERNA GALERIJA
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava MtLJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja.
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCChUJA je na ogled do 30. maja.
KRANJ
PREŠERNOVA HIŠA
Razstava treh mlajših avtorjev MOJCE OSOJNIK, BORUTA OMERZUJA in ANDREJA STULARJA je na ogled do 21. maja.
MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA,
Mestni trg 37
Razstava slik ANDREJA TROBENTARJA.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER je na ogled do 2. junija.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja.
KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109
Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA.
KI-CENTER KRIŽANKE
Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja.
kd spanski borci, Zaloška ei
Razstava JOŽETA BARACLUNIJA je na ogled do 1. junija.
GALERIJA SOU KAPELICA
Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31.
maja.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija.
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
KAMNIK
GRAD ZAPRICE
Na ogled je 1. Mednarodni bienale Akvarela.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Razstava kiparja FERENCA KIRALYJA je na ogled do 30. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Armanda Depetrisa.
Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: na ogled je razstava Nadje Mon-cheri.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava Patrizie Devide.
REPEN - Kraška hiša
Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18.
GORICA
Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia.
SPETER - Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta.
Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja.
TINJE
Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikov-nika iz New Yorka.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
GLASBA
FJK
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 17. t. m. ob 20.30 (red Hf opera U. Giordana »Fedora«. Režija Beppe De Tomasi.
Ponovitev jutri, 18. t. m., ob 20.30 (red C).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Miela
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine Laibach.
Kavarna San Marco
Jutri, 18. t.m., ob 20. uri »Umetnost v koncertu«. Predstavitev umetnika D. Pi-sanija.ob spremljavi na kitaro Antonia Macchija, ki bo izvajal skladbo Fandango španskega skladatelja Joa-quina Rodriga.
Discobar Macaki - Drevored XX Septembra
V	petek, 19. t. m., ob 21. uri zaključni veCer »Protagonisti 95«.
Laboratorij P - bivSa umobolnica Trst
vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. RICMANJE - Promenadni koncerti
V	nedeljo, 21. t. m., vedno ob 17. uri pa bosta nastopili godbi Corpo bandistico Cor-no dl Rosazzo (Videm) in Pihalni orkester SVEA (Zagorje ob Savi).
ZGONIK - Športni center
V	soboto, 20. t. m., ob 20.30 slavnostni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Finko Tomažič ob sojetnici osvoboditve. Na koncertu bodo predstavili tudi nove kasete in CD ploSCo.
MENJALNIŠKI TEČAJI
16. maja 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,40	81,40	11,25	11,56	6,92	7,45
A banka Koper	80,30	81,40	11,15	11,56	6,90	7,37
A banka Nova Gorica	80,40	81,40	11,24	11,56	6,93	7,38
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80,55	81,50	11,25	11,60	6,60	7,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,50	81,50	11,35	11,55	7,00	7,45
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,42	81,40	11,25	11,58	6,94	7,20
Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,90	81,15	11,42	11,52	7,15	7,35
Creditanstalt d. d.	80,50	81,40	11,30	11,60	6,80	7,30
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,06	81,10	11,46	11,48	7,25	7,30
ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,02	-	11,43	-	7,23	-
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26S15, od 7-19, sob od 7-15	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Kompas Hertz Bled Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,90	81,30	11,38	11,45	6,95	7,15
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,20	81,58	11,25	11,60	6,60	7,30
Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250	80,45	81,25	11,30	11,50	6,98	7,18
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,50	81,30	11,30	11,50	6,95	7,30
Poštna banka Slovenije	79,10	81,10	10,70	11,44	6,35	7,20
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,06	81,10	11,47	11,49	7,20	7,22
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,85	81,00	11,35	11,45	7,16	7,15
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,00	81,35	11,43	11,52	6,80	7,20
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,05	81,20	11,44	11,46	6,70	7,20
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,49	11,20	11,65	6,50	7,20
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,90	81,25	11,38	11,45	7,10	7,15
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,85	81,24	11,35	11,54	6,95	7,28
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,80	81,35	11,35	11,50	6,70	7,30
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,00	81,35	11,42	11,52	6,70	7,20
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,75	81,25	11,38	11,56	7,07	7,35
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,60	81,30	11,31	11,58	6,40	7,10
SKB d.d.,***	80,65	81,65	11,23	11,73	6,85	7,30
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,90	81,10	11,43	11,49	7,10	7,20
SZKB d.d. Ljubljana	80,75	81,29	11,37	11,53	6,99	7,42
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,57	7,12	7,42
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,05	81,09	11,45	11,47	7,22	7,26
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:**'
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Ag"encija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
16. MAJ 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1605,00	1670,00
nemška marka	1120,00	1168,00
francoski frank	318,00	331,00
holandski gulden	998,00	1038,00
belgijski frank	54,30	56,50
funt šterling	2518,00	2621,00
irski šterling	2582,00	2688,00
danska krona	286,00	298,00
grška drahma	6,90	7,20
kanadski dolar	1177,00	1216,00
japonski jen	18,60	19,30
švicarski frank	1338,00	1393,00
avstrijski šiling	158,90	165,40
norveška krona	251,00	261,00
švedska krona	218,00	227,00
portugalski escudo	10,70	Tl,10
španska pezeta	12,90	13,40
avstralski dolar	1169,00	1216,00
madžarski florinf	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,50
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
16. MAJ 1995	j V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1609,00	1654,00
nemška marka	1126,00	1161,00
francoski frank	318,00	333,00
holandski gulden	1000,00	1028,00
belgijski frank	54,40	55,60
funt šterling	2522,00	2612,00
irski šterling	2590,00	2680,00
danska krona	287,00	295,00
grška drahma	6,90	7,50
kanadski dolar	1181,00	1226,00
švicarski frank	1348,00	1378,00
avstrijski šiling	159,20	164,20
slovenski tolar	13,80	14,60
			
11. MAJ 1995			
tava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60'	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,80	14,60
Italija	Tržaška kreditna banka	13,50	14,50
			
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	.	1.4098	-
francoski frank	'	28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
dafiska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	"
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 17.5.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI teCaj za DEM 8121	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
. Podrobnejše informacije: tel 17-18452,302-526 in 302-315
MENJALNICA HIDA obl/ 1333 333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 091 z dne 16. 5. 1995-Tečaji veljajo od 17. 5. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
86,3226
1153,2378
394,4365
86,5172
2075,9902
2652,7712
2307,4487
8109,9703
7,1400
135,1932
7243,5010
1826,3653
77,4340
1595,2311
9702,7684
184,0152
117,7973
150,4197
93,8000
86,5823
1156,7079
395,6234
86,7775
2082,2369
2660,7535
2314,3919
8134,3734
50,6771
188,1481
7,1615
2264,6584
135,6000
7265,2969
1831,8609
77,6670
1600,0312
9731,9643
184,5689
118,1518
150,8723
94,0822
3f$$
2088,4836
2668,735®
2321,3351
a,IS:|
'“j:?«?
136,0068
7287,0928
1837,3565
77,9000
1604,8313
9761,1602
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan
St. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
T632/796.
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,500,000
833,285
799,710
142
98 0336% 94.0336%	96.0586%
150,000
83,329
79,971
163,300
TTTTTHTTTT TsCdjniCO borZMGCJCI tTCJd št.: 88	Datum: 16. 5. 1995
UtUANA STOCT UCHA.NCt. INC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	irosrr
	^T!7.			$BBB!						
IKC	796	(4.5.93)	11.6«)	,87	16.5.	11.700	12.200	11.600	11.000	116
IB	1.000	(6.6.94)	14.420	1,71	16.5.	14.100	14.500	14.500	14.300	4.182
5AL	500	(7)(29.8.94)	20.530	,88	16.5.	20.400	20.700	20.550	20.500	4.106
SKBR	458	(16.5.94.)	33.764	1,78	16.5.	33.600	33.700	34.000	33.600	18,435
	2QE	•ur.v.«	[UTTTtn							
1S01	8,0	4.(31.12.94)	98,5		16.5.	98,1	98,4			18.632
1S02	9,5	8.(1.10.94)	102,3	,25	16.5.	102,1	102,8	102,5	102,2	
1S08	5,0	3.(30,11.941	83,9		16.5.	82,0	84,0			
1S11	7,0	4.(15.1.95)	88,5	,57	16.5.	88,0	90,0	88,5	88,5	15.091
BUD	8,0	4.(31.12.94)	97,1		11.5.	97,1				
RSL2D	9,5	8.(1.10.94]	102,0		16.5.		100,0			
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	95,0	,76-	16.5.		95,0	95,0	95,0	315
	mu	■BIKSil	i	IllLl	tRTiTF						
BTBR			11,250		15.5.		13.000			
)AD	10.000	(1.6.94.1	126.177	2,75	16,5.	117,000	129.000	128.000	124.500	14.763
M)		(8)	17.162	1,03	16.5.	16.500	18.000	17.200	17.100	223
JPGR			21.497		16.5.		21.500			
MR			15.200		16.5.	14.500	16.000			
m	218	(30.3.93.)	9.400	1,71	16.5.	9.300	10,000	9.400	9.400	940
m	4.000	|8)(10.6.94.)	4.312	1,38	16.5.	4.200	4.400	4.360	4.250	6:386
im		(5)	781,6		15.5.	760,0	790,0			
■ illKfAVil	2QE	•UMU		SUŠE						
KBTP	4000	(23.5.94)	33.769	,94	16.5.	33.200	34.500	34,000	33,500	5.167
INF			34.400	1,86	16.5.	32.500	36.000	34.400	34.400	138
1GSP		(6)	750,0	3,33	16.5.	700,0	800,0	750,0	750,0	90
JBKP			11,515		15.5.	11.100	12.000			
MP			40.900		16.5.	40.000				
	MS	HTESU	•JAVJol	B*						
«12,0	4,(	.11,94)		98,0		5.5.	95,5				
IZG	11,0	4.(1195)	89,9		16.5.		91,0			
>CE	12,0	6.(1.12.94)	98,6		26.4.	98,6				
’L!	12,0	7.(1.1.95)	99,0		16.5.	98,0				
TD	10,0	l.(1.6.94)	96,4		11.5.		100,0			
1SGS1	10,0	4.(1.6.94)	43,0		12.5.	31,0	40,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 88/95-16. 5. 1995										
Vrednost. papir	nt	ex kupon St.dat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	[miidba	Max.	Min.	pro-v 1000 SIT,
			R Ml[Hl							
GEAR			4.000A		19.4.	2,000	4.000			
GRDO	119	(8.3.94.)	32.500		31.3.	500,0	35.000			
HBR0			3.449A	,75-	16.5.	2.801	3.290	3.449	3.449	28
MR			3.600		15.5.	3.461	3,500			
RDRO			17.400		26.4.	10.100	17.500			
RGSR			657,7	9,10	16.5.	600,0	647,0	685	580,0	7.549
liTiTiTiliF	TTeTi									
HBP0 ■			3.300	9,05	16.5.	3.044	3.300	3.300	3,300	33
30KBPI						3.300				
KBPP			30000		18.4.	10.000	30.000			
IMG			5.103		15.4.	4.500	5.400			
		ISUTTH?								
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,1A		16.5.	98,1	100,0	98,1	98,1	32
LOK	10,0	(1.10.94)	86,1A	,01-	16.5.	86,5	90,0	86,1	86,1	36
ML]0	10,0	(1.4.94)	93,1A	,11	16.5,	93,0	94,5	93,1	93,1	55
OSMO	10,0	(1.10.94)	84,0		5.4.	80,0				
3LS0	10,0	81.9.94)	86,0		12.5.	86,0	86,7			
3NM	11,0	(1.8.94)	88,0		12.5.	88,0	90,4			
3P0	10,0	6.(1.2.95)	86,0	,12-	16.5.	84,0	92,0	86,0	86,0	10
UIKK	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
VPI0	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	95,0	99,9			
										
										
ko dnevi (vSiTj										
90 dnevi (v SITI										
|l20 dnevni (v SIT)										
			ffurm	EH						
BNB2 brez mi kmalu. 95) 11.6.95)			99,4	Ji-	16.5.	99,4	100,1	99,5	99,3	2.982
delnak.bona(vSU)NBSl			57.000		4.5.	55.000				
delnak.bona(vSIT)NBS2			21.371	4,22-	16.5.	21.210	21.350	21.800	21.050	65.354
			Tfma							
|l50.000SITskupajmaj										
parski del maj			108,6		2.3.					
[devizni del maj			108,2		21.3,					
150.000 SITskupaj maj										
parski del maj dem del maj										
16.5.95	preišnii	d T	d%
1.182,32	1.168,00	14,32	1,23
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl.SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGS1; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, Id je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera [obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Cs ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. maja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE^	
država	valuta	enota	nakupni	prodaji]}^
Avstrija Francija Nemčija Italija V.BritaniJa ZDA Opomba: Tečaji so oi trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar tvirni. Pri kon iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih r roseben	1154,6640 2310,3024 8120,0000 7,1488 184,2428 117,9430 noslih je možno odsi doaovor.	1158,9300 2318,8380 8150,0000 7,1753 184,9235 118,3788 •ppanje gledeh^
banka
Probanka Maribor SKB Banka"d.d.
valuta nakupni BI!
DEM
DEM
Težoji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje.
81,20
81,20
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij
Tečaj velja dne 17.maja 1995 od 00.00 do 24. ure _
banka
Bank Austria
Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB
UBK banka
valuta nakupni
DEM
DEM
DEM
DEM
DEM
81,20
81,25
81,10
81,20
81,20
81,50
81,40
81,40
81,50
81,50
trenufr10
Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev
v	— vv.vvv i v-a_ji i. i n vvv/jii i ^ m v n i n i i	i oo hpvzuj uvivvi v	■ ■—
Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje.
dcptiP
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLjAjjA
PODRUŽNICA MILANI
P i a z z a A. D i a z 2 Milj tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 6
MILANSKI DEVIZNI TRG

16. MAJ 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar			1647,570	—
ECU	—	2105,100	
nemška marka	—	1135,160	
francoski frank	—	323,080	
funt šterling	—	2577,130	
holandski gulden	—	1013,890	
belgijski frank	—	55,218	
španska pezeta		13,143	
danska krona		290,650	
irski funt	—	2626,690	
grška drahma	—	7,077	
portugalski escudo	—	10,837	
kanadski dolar	—	1210,740	
japonski jen	—	18,931	
švicarski frank	—	1359,380	
avstrijski šiling	—	161,420	
norveška krona	—	255,770	
Švedska krona		223,690	
finska marka	—	371,240	
avstralski dolar	—	1208,490	
i-7.-1 k. i	H ^		
16. MAJ 1995	v SILINGIHL^H	
valuta	nakupni	^prodajn^
ameriški dolar	10,0000	10,5000 7,7500 16,4500 856.0000 34.9000 204.5000 640.0000 716,1000 0,6390 184.5000 162.0000 141,8000 235.5000 6,9700 8,4200 11.9000 9,10
kanadski dolar	7,3500	
funt Šterling	15,6500	
Švicarski frank	824,0000	
belgijski frank	33,6000	
francoski frank	196,5000	
holandski gulden	616,0000	
nemška marka	690,1000	
italijanska lira	0,6050	
danska krona	176,5000	
non/eška krona	155,0000	
švedska krona	135,2000	
finska marka	225,5000	
portugalski escudo	6,6300	
španska peseta	7,9800	
japonski jen	11,4000	
slovenski tolar hrvaška kuna	8,70	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za I enoto valute.
NOGOMET / POVRATNA FINALNA TEKMA POKALA UEFA V MILANU
NOVICE
Poškodbe in kazni zdesetkale Juventusove in Parmine vrste
Turinčani brez pravega Hbera, Parma pa ima slabše rezerve - Emilijsko moštvo v prvi tekmi zmagalo z 1:0-TV prenos v osemdesetih državah
MILAN - »Ce morava iz-lrati, potem raje zmaigava aties kot v nedeljo,« pred artasnjo povratno finalno taiio za nogometni pokal ata med Juventusom in v Milanu pravita Ju-^antusova elana Fabrizio Ra-''anelli in RoEerto Baggio. anavadna izjava odkriva, a si turinski klub zelo želi evropske uveljavitve, hkrati ^Se ne boji, da bi se mu ahko izmuznil iz rok naslov ^vnega prvaka, tudi če bi V Radeljski najpomembnejši
PNenstveni tekmi cele sezone i
Prepustil zmago Parmi.
jUventusova prednost je na Jstvici »campionata« tako aiika, da bi mu načrtov ne Pokrižal niti poraz v nepo-Sl6dnem dvoboju z emilijsko
6Hajsterico.
p Toda danes je drugače, arnia je v prvi finalni tekmi' Pred Štirinajstimi dnevi pri-Pmvila osnovo za mednarod-
0	afirmacijo, a si z rezulta-
1:0 kajpak Se ni zavaro-ala hrbta. Obe moštvi so ^desetkale diskvalifikacije, ki ; Posledica grobe igre na pr-tebni in posledične »epi-ainije« rumenih kartonov. Genius ne bo mogel raču-ah na Francoza Descham-PSa in Tacchinardija, Kobler, 0nte in Carrera pa so P°skodovani. Turinčani bo-r° Praktično igrali brez libe-> zato pa bo trener Lippi Sekakor spet lahko računal a standardnega vratarja Pe-‘ttizija.
Roberto Baggio je pre-PriCan, da bo Juventus ■ Sv°jil pokal Uefa. »Dovolj l ’ da igramo kot v prvenstvu PNti Milanu. Upam le, da bo °dnik tokrat pri izvajanju Pestih strelov strožje ocenje-j Položaj živega zidu, kot p ‘° Počenjal njegov kolega v , pravi Juventusov as,
1	i® na prvi finalni tekmi P0vsem izgubil dvoboj s Par-
minim zvezdnikom Gian-francom Zolo.
Trener emilijskega moštva Nevio Scala ima ožji izbor kakovostnih igralcev od Lip-pija, zato bo težje ustrezno zamenjal kaznovane Pina, Sensinija in Apollonija, računa pa vsekakor na temperamentnost svojih igralcev. Šved Thomas Brolin bo sedel na klopi za rezerve. Na hudo poškodbo je pozabil, ni pa Se dovolj treniran.
Neposredni prenos tekme so si zagotovile TV hiše iz osemdesetih držav.
Verjetni postavi (20.30)
Juventus: Peruzzi, Torricelli, Jami, Porrini, Ferrara, Paulo Sousa, Di Livio, Ma-rocchi, Vialh, R. Baggio, Ra-vanelh.
Parma: Bucci, Benarrivo, Di Chiara, Minotti, Susic, Couto, Fiore, D. Baggio, Crip-pa, Zola, Asprilla.
Gianfranco Zola je bil na prvi tekmi boljši od Roberta Baggia
________KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI____
Tony Rominger povečal prednost
Švicarski kolesar si je zmago v četrti etapi zagotovil v zadnjem kilometru
LORETO - Z zmago v četrti etapi kolesarske dirke po Italiji je Švicar Tony Rominger samo potrdil, da bo letošnji giro najbrž povsem v njegovih rokah. Rominger je dirko odločil v zadnjem kilometru 192 kilometrov dolge etape od Mon-dolfe do Loreta. Ko je Švicar potegnil, se je za njim takoj podal-njegov glavni konkurent v boju za roza majico, Italijan Maurizio Fon-driest, ki pa na ciljnem vzponu ni imel proti Romingerju nobene možnosti. Tretje mesto je osvojil Fondriestov rojak Casagrande, ki se je s tem povzpel na tretje mesto v skupni uvrstitvi.
Rominger je v skupni uvrstitvi z včerajšnjo zmago povečal svojo prednost pred Fondriestom na 51 sekund, medtem ko tretji favorit za
končžno zmago, Rus Evgenij Ber-zin, na četrtem mestu zaostaja minuto in 15 sekund. Švicarski šampion se je na cilju najprej zahvalil svoji ekipi, ki je ves čas nadzorovala poskuse napadov. »Mislim, da se bom moral tovarišem v ekipi ne nekakšen način oddolžiti,« je dejal in pojasnil, da je s tem mislil, da bo kdaj lahko prepustil zmago komu iz ekipe, če bo za to priložnost
Tragični junak včerajšnje etape pa je bil Fabrizio Bontempi, ki je pobegnil kmalu po startu in 155 kilometrov vozil povsem sam. V tem času si je nabral tudi 14 minut in pol prednosti, toda njegove noge niso zdržale napora in dobrih 30 kilometrov pred ciljem so ga ostali ujeli in pustili daleč zadaj.
Vrstni red 4. etape od Mondolfa do Loreta (192km): 1. Toni Rominger (Svi - Mapei) 5 ur 30 minut 53 sekund, poprečna hitrost 34, 816 km na mo; 2. Maurizio Fondriest (Ita) + 4 sekunde; 3. Francesco Casagrande (Ita) + 6; 4. Claudio Chiappucci (Ita); 5. Enrico Zaina (Ita); 6: Evgenij Berzin (Rus); 7. Roberto Pelliconi (Ita); 8. Paolo Lan-franchi (Ita); 9. Davide Rebellin (Ita); 10. Pjotr Ugrumov (Lat) vsi v času Chiapuccija itd.
Skupni vrstni red po 4. etapi (prevoženih 577 km): 1. Toni Rominger (Svi-Mapei) 15 m 07 minut 48 sekund; 2. Maurizio Fondriest (Ita) + 51 sekund; 3. Francesco Casagrande (Ita) + 1:07; 4: Evgenij Berzin (Rus) + 1:15; 5. Pjotr Ugrumov (Lat) +1:28;
3.000 policistov med gledalci finala grškega pokala v košarki
ATENE (STA/Hina) - Več kot 3.000 policistov bo skrbelo za red in varnost na finalnem srečanju grškega košarkarskega pokala med Panathinaikosom in 01ym-piakosom v Atenah, je sporočilo grško ministertstvo za notranje zadeve; to bo gotovo najbolj varovana tekma doslej na svetu. »Na eni košarkarski tekmi najbrž ne bo nikoli več toliko varnostnikov oz. pohcistov,« je menil neimenovani uradnik iz grškega ministrstva za notranje zadeve in poudafil, da bo vsak četrti gledalec v ogromni dvorani Miru in prijateljstva v Atenah policist. Policija se boji večjih izgredov in maščevalnih obračunov. V minulem tednu, za časa finalnega srečanja končnice prvenstva med istima nasprotnikoma, je nekdo iz tabora navijačev 01ympiakosa z nožem usmrtil navijača Panatmnaikosa.
Tudi Detroit v 2. krogu
NEW YORK (STA/AP) - Hokejisti Detroita so si z zmago proti Dallasu s 3:1 zagotovili nastop v 2. krogu končnice severnoameriške profesionalne hokejske lige (NHL). V preostalih treh ponedeljkovih tekmah je Vancouver ugnal St. Louis s 6:5, Chicago Toronto s 4:2 in Calgary San Jose s 5:0. Vsi zmagovalci pa v zmagah vodijo s 3:2 in tako za uvrstitev v 2. krog potrebujejo le še en uspešen nastop. Izidi: Detroit - Dallas 3:1 (Detroit se je s 4:1 v zmagah uvrstil v nadaljevanje tekmovanja); Vancouver - St. Louis 6:5 (Vancouver vodi s 3:2); Chicago - Toronto 4:2 (Chicago vodi s 3:2); Calgaiy - San Jose 5:0 (Calgary vodi s 3:2).
Tapieju enoletna zaporna kazen zaradi kupljenih tekem
VALENCIENNES (STA/AP) - Nekdanji predsednik francoskega nogometnega kluba Marseilles in član Evropskega parlamenta Bernard Tapie je bil obsojen na enoletno zaporno kazen, ker je pred dvema letoma skušal potvoriti rezultat nogometne tekme, v kateri je nastopal njegov klub. Sodniški zbor se je po daljšem razmisleku odločil za zelo strogo kazen, saj je kar dvakrat daljša od tiste, ki jo je zahteval javni tožilec. Tapie je po obsodbi dejal, da se še ni odločil, ali bo vložil pritožbo.
Martinezova največ zaslužila
MIAMI (STA/AP) - Španka Conchita Martinez je v letošnjem letu največ zaslužila s turnirskimi nagradami v ženski konkurenci. S 627.628 dolarji je prepričljivo na prvem mestu.
Lestvica zaslužkov: 1. Martinez (Spa) 627.628 dolarjev, 2. Graf (Nem) 442.500, 3. Sanchez-Vicario (Spa) 441.104, 4. Pierce (Fra) 388.416, 5. Date (Jap) 290.385, 6. Zvereva (Blr) 282.767, 7. Novotna (CeS) 239:423, 8. M. Malejeva (Bol) 213.105, 9. Davenport (ZDA) 210.603, 10. Sabatini (Arg) 197.507, 11. M. J. Femandez (ZDA) 163.086, 12. G. Femandez (ZDA) 154.601, 13. Majoli (Hrv) 134.429, 14. Werdel-Wit-meyer (ZDA) 127.632,15. Neiland (Lat) 117.071.
Začetek hokejske Alpske lige 5. semptembra
MILAN - Letošnja Alpska liga v hokeju na ledu se bo začela 5. septembra. Redni del lige se bo končal 10.
l skupin in najboljše drugouvrščeno moštvo.
V skupina A so Milano Saima, Devils Mediolanum, Varese, Courmasta, Feldkirch in Lustenau, skupini B Alleghe, Asiago, Bolzano, KAC, Villach in Olimpija Hertz Ljubljana, v skupini C pa Branico, Gardena, Fassa, Kapfenberg in Ackroniks Jesenice.
-{košarka / SOGLASJE NJEGOVEGA KLUBA LOS ANGELES LAKERS
H TENIS / PRVENSTVO ITALIJE
LESTVICA FIFA
Divac bo igral za Jugoslavijo na EP
Beograd
a A/AP) - Center Los 2ngeles Lakersov Vla-( e Divac (na sliki) bo 2a reprezentanco Jugo-stavije zagotovo nastopil na evropskem košarkarskem prvenst-ki bo od 21. junija P° 2. julija v Grčiji, so sPoročili uradni pred-
stavniki Los Angeles Lakersov.
Jugoslovanska reprezentanca bo seveda pred EP morala še odigrati kvalifikacije, ki se bodo pričele 31. maja v Bolgariji, toda ob velikem številu kakovostnih košarkarjev, s katerimi Jugoslavija razpo-loga, nihče ne dvomi o njihovem nastopu v Grčiji.
Znano je, da je Jugoslavija pred leti redno osvajala kolajne na svetovnih, olimpijskih
in evropskih prvenstvih, toda z začetkom vojne jugoslovanska reprezentanca ni imela pravico nastopa.
Ob koncu lanskega leta pa je po daljšem času le dobila dovoljenje, vodstvo svetovne košarkarske federacije (FIBA) pa je prav zaradi tega uvedla dodatne kvalifikacije in Jugoslaviji omogočila nastop na EP že v letošnjem letu.
Vlade Divac je' ob tej novici dejal, da se izredno veseli nastopa za jugoslovansko reprezentanco in da pričakuje visoko uvrstitev. Najbolj pa bi bil vesel, če bi nastopili v finalu proti Hrvaški, kar bi bil seveda prvi medsebojni obračun teh nekdanjih jugoslo-
vanskih republik nasploh. Hrvaška je že pred časom dobila pravico nastopa na uradnih tekmovanjih in je med tem že osvojila srebro na olimpijskih igrah in bron na evropskem ter svetovnem prvenstvu. V ameriški profesionalni košarkarski ligi nastopata tudi dva zelo kakovostna hrvaška košarkarja, Toni Kukoč pri Chicagu in Dino Radja pri Bostonu, vendar se še ne ve natanko, ali bosta zaigrala na evropskem prvenstvu.
Največja ovira je seveda visoka odškodnina, ki jo bo zahtevalo združenje ameriških profesionalnih košarkarjev, saj imata oba igralca izredno bogate pogodbe.
Santoro izločil »lenega« Samprasa, nepozani Italijan pa Kafelnikova
22-letni Borroni 1413. igralec na svetu
RIM - V drugem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Italije za moške je za izredno senzacijo poskrbel 22-letni Italijan Corrado Borroni, ki se je kot 413. na svetovni lestvici Atp na turnir neposredno uvrstil iz kvalifikacij, v prvem kolu pa je po treh setih premagal 6. nosilca in 9. igralca na svetu, Rusa Jevgenija Kafelniko-va.
»Česa takega si nisem mogel želeti niti v sanjah,« je dejal presrečni Borroni, ki je celo v Italijo povsem nepoznan Širši javnosti.
Izpadel je tudi 1. nosilec Pete Sampras, ki ga je po samih dveh setih izločil Francoz Santoro, Američana pa so gledalci na Foru Italicu pošteno izžvižgali, češ da se sploh ni potrudil, kar bi težko lahko zanikal, glede na to,
da je naredil kar 42 nefor-siranih napak. Sampras je sicer po dvoboju obžaloval izločitev in Rimljanom obljubil, da se bo vrnil tudi prihodnje leto.
Izidi drugega dne: Borroni (Ita) - Kafelnikov (Rus, 6) 3:6, 7:5, 6; 3; Muster (Avt, 7) - Haarhuis (Niz) 6:4, 6:4; Ivaniševič (Hrv, 3) - Martinez (Spa) 7:5, 6:1; Ulihrach (Ceš) -Filippini (Uru) 3:6, 6:2, 6:4; Siemerink (Niz) - Gor-riz (Spa) 6:3, 6:2; Bjork-man (Sve, 16) - Nestor (Kan) 3:6, 6:1, 7:6 (7:4); Ferreira (Jar, 4) - Pioline (Fra) 6:4, 6:1; Carretero (Spa) - Pozzi (Ita) 6:3, 6:3; Santoro (Fra) - Sampras (Zda) 6:4, 6:3, Medvedev (Ukr, 14) - Vacek (Ceš) 6:1, 6:2, Fromberg (Avs) - Pal-mer 6:2, 6:2, Rios (Cii) -Alvarez (Spa) 7:5, 6:2, El-tingh (Niz) - VVilander (Sve) 6:3,6:2.
Brazilija pred Italijo in Španijo, Slovenija 84.
ZURICH - Na najnovejši lestvici mednarodne nogometne zveze FIFA prav na vrhu najboljših svetovnih nogometnih reprezentanc ni prišlo do sprememb. Na prvem mestu je še vedno. Brazilija pred Italijo in Španijo. Slovenska nogometna reprezentanca je po porazu v Zagrebu proti Hrvaški nazadovala za ti mesta in je trenutno na 84. mestu.
Vrstni red: 1. (1.) Brazilija 66.05, 2. (2.) Italija 62.23, 3. (3.) Španija 61.26, 4. (6.) Norveška 60.08, 5. (4.) Nemčija 59.97, 6. (5.) Švedska 59.19, 7. (7.) Nizozemska 58.84, 8. (8.) Argentina 57.61, 9. (9.) Mehika 57.54, 10. (11.) Irska 56.89... 51. (56.) Hrvaška 36.04, 61. (60.) Litva 31.30, 74. (82.) Ukrajina 25.79, 84. (81.) Slovenija 23.25, 116. (115.) Estonija 12.85.
VALLAPOLID / EVROPSKO PRVENSTVO VETERANOV V HITRI HOJI
NOGOMET / TEDENSKI PREGlJPh
Fabio Ruzzier drugič zapored do naslova celinskega prvaka
Naš hitrohodec je tudi dosegel najboljši absolutni čas - Nastopilo je čez 100 tekmovalcev iz 13 držav - Nastop na SP v ZDA pogojuje finančna stiska
Miloš Tul: »Za prihodnost se ne bojim«
Amaterske liga končane, o obračun še ni dokončen
Konec prejšnjega tedna je bilo v španskem Valladolidu 4. evropsko prvenstvo veteranov v hitri hoji na razdalji 30 km. Z italijansko državno reprezentanco je nastopil tudi zamejski atlet Fabio Ruzzier, ki je imel nelahko nalogo, da brani naslov, ki ga je osvojil na prejšnji izvedbi v Čeških Upicah. Kljub temu, da je odtlej za dve leti starejši in da so v njegovo kategorijo prestopili novi, mlajši atleti, je v glavnem mestu Kasti lije s taktično brezhibnim tekom premočno zmagal in tako postal prvi atlet, ki je doslej dvakrat zapored osvojil, poleg naslova v svoji kategoriji, tudi absolutno prvo mesto. Izredno stroga žirija (kar je bilo za Ruzzierja sicer zelo pozitivno, ker sam nima tehničnih problemov) in zimska temperatura na Startu (+4 stopinj) sta napovedovala pozitiven razvoj tekmovanja za našega atleta, ki se je že pri 10 km znašel brez dveh svojih najhujših konkurentov, Rusa Ajtmuha-metova in Ceha Parysa, ki sta bila diskvalificirana. Pri 15 km je popustil še Spanec Gomez, 5 Km kasneje pa še Italijan Di Ghionno, ki so ga morali zaradi hudih mišičnih krčev celo odpeljati do najbližje ambulante. Ko je Ruzzier spoznal, da so
tekmeci v Čedalje večjih težavah, je še povečal svoj tempo in tako drugouvrščenemu na absolutni lestvici zadal 4 minute 1 sekundo zaostanka, drugemu iz svoje kategorije pa kar 12 minut 36 sekund!
Tekmovanja se je udeležilo skupno čez 100 tekmovalcev iz 13 držav, na absolutni lestvici pa je Ruzzier s Časom 2.29’05” zmagal pred Švicarjem Bingel-lijem (ki je pred dvema tednoma nastopil s švicarsko člansko reprezentanco na svetovnem pokalu v Pekingu) ter Rusom Oleinikom (tudi večkratnim reprezentantom), v svoji kategoriji pa je prehitel Spanca Gomeza ter drugega Italijana Pe-nolazzija. Omenimo naj še, da je med ženskami na 20 km zmagala Teresa Pala-cio, ki je še pred nedavnim bila tudi državna prvakinja v članski konkurenci.
Sedaj Čaka Ruzzierja še nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo julija v ameriškem Buffalu. Naš hitrohodec je pred dvema letoma na Japonskem osvojil naslov svetovnega prvaka, vendar bo njegov nastop v ZDA odvisen od možnosti pridobitve kakšnega sponsorja. Upati je, da bo tudi naslov evropskega prvaka v tem pogledu stvari premaknil z mrtve točke...
NOVICE
MOTOCIKLIZEM / NA ČEŠKEM
George Weah: »Igral bom na italijanski način«
PARIZ - »Milan lahko računa name. Pripravljen sem storiti vse, da bi zadovoljil svoje nove delodajalce. Vem, da je Fabio Capello dober trener, sam pa se bom potrudil, da se Cimprej prilagodim italijanskemu načinu igre.« To je dan po najavi prestop k Milanu povedal Črni liberijski napadalec Pariš Saint Germaina George Weah.
V intervjuju za liberijski radio je Weah še povedal, da je izredno zadovoljen, saj je Milan zanj predstavljal največjo nogometno željo.
Nekoliko manj zadovoljen je VVeahov dosedanji trener Luis Fernandez, ki pa je poudaril, da je Weah tak tip igralca, ki se je sposoben uveljaviti povsod in postati eden najboljših napadalcev v Italiji.
Torino najel turškega napadalca Hakana
TURIN - Prvoligaš Torino je za prihodnjo sezono najel mladega turškega napadalca Sukurja Hakana (23 let), dosedanjega člana Galatasaraya in turške državne reprezentance. Hakan, ki je v letošnji sezoni v 29 tekmah turškega prvoligaškega prvenstva dosegel 18 zadetkov (v reprezentanci pa 8 v 23 nastopih), je podipsal triletno pogodbo, njegovemu matičnemu klubu pa bo Torino odštel 3 milijarde lir odškodnine. Hakan naj bi v prihodnji sezoni zamenjal Silenzija, ki mu poteCe pogodba s turinskim klubom.
Boniek vodil prvi trening Avellina
AVELLINO - Poljak Zbignjevv Boniek je vCeraj prvič vodil trening nogometnega kluba Avelli-no. Nekdanji as poljske repezentance, Juventusa in Rome je obljubil, da bo poskušal pripeljati moštvo v B ligo, že v nedeljo pa bo debitiral na klopi moštva proti Guldu Tardinu. Predvčerajšnjim je mesto trenerja pri Reggiani zapustil Enzo Ferrari.
Mario Šušteršič podpredsednik Društva športnih novinarjev Slovenije
LJUBLJANA - Na zadnji seji izvršnega odbora Društva športnih novinarjev Slovenije v Ljubljani so si porazdelili funkcije. Predsednik Oto Giacomelli je imenoval dva podpredsednika, ki sta Jože Pogačnik (Ljubljanski dnevnik) in Mario Šušteršič (predstavnik zamejskih športnih časnikarjev). Generalni tajnik pa je Branko Vekič, glavni dopisnik iz Slovenije za Sportske novosti.
Enajstčlanski odbor je še imenoval predsednike raznih komisij. Šušteršiču je bila dodeljena komisija za statutarno-kadrovska vprašanja in društvena priznanja. Ta komisija pa bo tudi skrbela za mednarodne stike in sodelovanje z tukajšnjim Združenjem športnih časnikarjev Furlanije Julijske krajine, srečali pa se bodo tudi s kolegi iz Koroške in Porabja.
Solidno 3. mesto Alberta Zeniča
Na treningu je dosegel 4. čas, pol kroga pa je bil tudi v vodstvu
Na mednarodni motociklistični dirki v Čeških Budojevicah na Češkem je naš edini dirkač Albert Zenic, sicer elan domžalskega motociklističnega kluba, s svojo aprilio 125 zasedel solidno 3. mesto v konkurenci 20 tekmovalcev. Zenic se je na dirko odpravil že v petek, vendar je zaradi dežja odpadel sobotni spored treningov in vse je kazalo, da bo odpadla tudi dirka, tako da so nekateri predčasno zapustili prizorišče tekmovanja. K sreči so v nedeljo zjutraj vendarle opravili dva treninga, na dirki pa so bili vsekakor v prednosti domači dirkači, ki so bolje poznali razmere na progi. Ta je bila nenavadna, saj se je dirka odvijala na nekdanjem letališču z zelo slabo asfaltirano progo. Zenic, ki je s Četrtim Časom, startal iz prve vrtse, je bil pol kroga v vodstvu, a
je nato pustil prosto pot dvema do-mdcima tekmovalcema, ki sta si kmalu nabrala precejšnjo prednost. Zenic je bil nekaj krogov prisiljen braniti tretje mesto, v zadnjem delu dirke pa je strl odpor tekmecev in se brez nadaljnjih težav uvrstil na zmagovalni oder.
»Cementna proga je bila polna lukenj, zato nisem hotel preveč tvegati proti dirkačema, ki sta dobro poznala vsak meter dirkališča. Premalo je bilo tudi Časa, da bi ustrezno pripravil motor, zlasti kar se tiče blažilcev. Vseeno sem zadovoljen s svojim nastopom in tudi z uvrstitvijo. Na tej dirki so bile denarne nagrade dobre in s 3. mestom sem si vsaj plačal stroške za nastop,« je po dirki dejal Zenic, ki ga v juniju Čakajo tekme za trofejo Alep Adria in evropsko prvenstvo, (ak)
r ŠPORTNA ŠOLA TRST n
Osnovnošolska olimpiada letos nekoliko drugače
Zaradi obnovitvenih del na stadionu 1. maja bo tradicionalna osnovnošolska olimpiada Športne šole Trst potekala letos v nekoliko spremenjeni obliki. V dogovoru z obema mestnima ravnateljstvi-ma bosta atletski troboj in izločilna faza tekmovanja v igri med dvema ognjema potekala v šolski telovadnici sole Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu.
Jutri bodo svoj nastop opravile šole svetoivanskega ravnateljstva Bazoviški junaki (Rojan), Zupančič (Sv. Ivan), Finžgar (Barkovlje) in Milčinski (Katina-ra), v petek pa šentjakobskega ravnateljstva Ribičič (Sv. Jakob), Širok
(UL Donadoni), Grbec (Skedenj) in Gre-gorič-Stepančič (Sv. Ana).
Tekmovanje bo oba dneva trajalo od 8.30 do 11.30. V telovadnici bodo na sporedu met žoge, skok v daljino in igra med dvema ognjema, na odprtem igrišču pa se bodo otroci preizkusili v teku na 20 m. V primeru slabega vremena bo tek odpadel.
Zaključna prireditev z nagrajevanjem, slovesno podelitvijo šolskih praporov in finalnim dvobojem v igri m e'd dvema ognjema med zmagovalcema izločilnega dela bo na sporedu jeseni v (upajmo) obnovljeni veliki dvorani Bororvega športnega centra.
BAtINANJE
Kraški dom se je spomnil Ludvika Puriča
Pred kratkim je balinarska sekcija Kraškega doma priredila notranji turnir mešanih dvojic (ženskih in moških) za člane v spomin na Ludvika Puriča. Vreme je bilo krasno, zato so tudi igrali brez ure, tako da se je tekmovanje zavleklo vse tja do večera. Pred nagrajevanjem so udeleženci z ženo Albino in sorodniki položili rože na prerani Ludvikov grob.
Tekmovanja se je udeležilo 12 dvojic, zmagala pa sta Ivan Lazar in Stanko Sbakar.
Pred nagrajevanjem je predstavnik Kraškega doma orisal lik Ludvika in poudaril, da sta spominski turnir in položitev rož na grob le skromno priznanje za vse, kar je pokojni napravil za balinarsko sekcijo. Ob tej priliki se je sekcija tudi zahvalila ženi Albini in ostalim sorodnikom za prispevek, ki so ga poklonili ob tem memorialu. (E)
Letošnji končni obračun slovenskih enajsteric v amaterskih prvenstvih ni najbolj razveseljujoč, vendar še ni dokončen. Stvari se lahko se poboljšajo ali pa poslabšajo. Trenutno lahko zabeležimo le izpad Krasa in Gaje iz 2. amaterske lige, Primorec pa si mora z dodatnimi srečanji zagotoviti obstanek v tej ligi. Na drugi strani pa imamo dve ekipi, Sovodnje in Zarjo, ki se v 1. amaterski ligi potegujeta za napredovanje v promocijsko ligo. Vendar stvari niso tako preproste in lahko se zgodi, da se v dodatnih tekmah srečajo prav Sovodenjci in Zarjani. Toda poglejmo sedaj, kaj se je zgodilo v zadnjem, za nekatere nepomembnem kolu. V promocijski ligi so se Standrežci (ocena 7) poslovili od prvenstva s šesto zmago v gosteh. V 1. amaterski ligi so Sovodenjci (6) prav v zadnjem srečanju doživeli edini letošnji poraz na domačih tleh. Primorje (6) je po dveh zaporednih porazih le dosegel točko in tako zaključil dvolično prvenstvo. Vesna (5) pa je po desetih zaporednih pozitivnih rezultatih, zbrala je 16 točk, izgubila kar sredi Križa. Zarjam (6) so v zadnjem kolu Čuvali moči za dodaten trud, ki bo potreben za prestop v višjo ligo. V 2. amaterski ligi je zaključek pozitiven, žal pa so se naše ekipe prebudile prepozno. Gaja (7) in Primorec (7) sta v zadnjih štirih tekmah zbrali šest točk. Kras (7/8) pa je zbral šest točk v zadnjih petih srečanjih.
Statistični pregled:
odigrana srečanja 8, zbrane točke 9, 3 zmage, 3 remiji, 2 poraza, doseženi zadetki 18, prejeti zadetki 12, 11-metrovke v korist 3, od katerih 1 zgrešena, izključena 2.
Eden izmed najboljših poznavalcev ngometne realnosti v zamejstvu je brez dvoma Miloš Tul, ki je začel svojo nogometno kariero pri Bregu, nato je igral pri Costalungi, Primorju in Zarji. V zadnjih letih pa se je bolj posvetil treniranju, zaCel pri Primorju, kjer je v lanski sezoni treniral tudi člansko ekipo. Letos pa trenira združeno ekipo naraščajnikov pri Zarji.
Kakšen je bil letos nivo igre v amaterskih nogometnih prvenstvih?
Na splošno se uveljavlja zakonitost, da se igro podreja rezultatu. Zaradi tega je tehnično malo zanimivih srečanj. To pa je
predvsem negativno, ker ima žal v zadnjih časih tudi v mladinskem sektorju večji p°' men rezultat kot pa nabiranje znanja i» učenja tehnike. Zgodi se tako, da pride mlad igralec v člansko ekipo s povsem napačno miselnostjo.
Kakšen pa )e
obračun za slovenske
enajsterice?
Mislim, da mora letošnja sezona dati povod za drugačno razmišljanje, drugačen pristop do sestave ekip-Spremeniti se morajo smernice in odnos do nogometa. Do sedaj imamo kar dva izpada in nobenega napredovanja. Upajmo, da se bo v dodatnih srečanjih obračun izboljšal.
Kakšne pa so možnosti Zarje, Sovodenj in Primorca v teh dodatnih srečanjih?
Zarja ima gotovo dobre možnosti za napredovanje. V teh dveh srečanjih bosta prišla na dan predvsem izkušenost in znanje, Cesar seveda igralcem
Zarje ne manjka. Pa® pa bo treba na poškod be in diskvalifikacij6-
dnje so zal uprizo anski film Zarje-morajo predvsem
žati mirne živce-c koncev pa lahko apredujejo tudi dodatnih tekem-orec je v zadnji mjih pokazal lep edek, predvsem rezultatov. Ekipa zahvaljujoč tre
vedno zelo zagri
in mislim, da
i ob koncu doda
Ali je prišlo letos do uveljavitve kateri mladih igralcev?
Ekipi, ki imata največ mladih moči, sta Primorje in Zarja in le tos sta obe ekipi dokazali, da nekateri mladi lahko dostojno igrajo v prvi amaterski ligi- d6 je bilo bolj opazno prl Primorju, ki ima ze o mlado ekipo. Malo manj pa pri Zarji, ker je
bil večkrat važnejši končni izid. Zaradi te
ga mislim, da lahko z optimizmom gledamo naslednja leta. (EdU
na
KOŠARKA / NOCOJ POVRATNA POLFINALNA TEKMA PLAV OFFA
Jadran TKB v CHtadello po vstopnico za finale
Trener domačih: »Težko bo, a radi bi se vrnili v Trst«
Stefan Samec (Jadran TKB)
Nocoj ob 21. uri bodo jadranovci v CittadeUi odigrali povratno tekmo polfinala za napredovanje v košarkarsko B ligo. Po visoki zmagi Da prvi tekmi so jadranovci favoriti tudi na nocojšnjem srečanju, Va-
tovčeva ekipa pa se zaveda, da jih danes Čaka mnogo težja naloga, saj imajo nasprotniki zadnjo možnost, da ostanejo v teku za napredovanje. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je naša združena ekipa letos izgubila edino tekmo prav v CittadeUi, kjer so jadranovci ostali praznih rok tudi v lanskem prvenstvu. Pred nocojšnjo tekmo smo pogledali, kakšno je vzdušje v taboru nasprotnikov. Trener Cittadelle Paolo Parpajola se je tako izrazil:
»Vedel sem, da so jadranovci zelo solidna ekipa, v soboto pa so me presenetili, saj nisem pričakoval, da lahko igrajo tako dobro, kot so zaigrali v prvem polčasu. Edina naša prednost je v večjem številu enakovrednih igralcev, saj je Jadran igral le s šestimi posamezniki. Zaradi tega bomo skušali igrati s Cim višjim tempom in z veliko intenzivnostjo v obrambi, Čeprav bo žal odsoten naš playmaker Piazza in tudi nastop Pierobona je še vprašljiv, saj ni treniral zaradi močnega udarca. V na-
padu bomo morali igrati bolj urejeno in bolj skupinsko, kar smo tudi dolgo vadili na zadnjih treningih. Pozna pa se nam, da je bila sezona dolga in naporna, saj so fantje dokaj izčrpani. S tem v zvezi moram Čestitati jadranovcem, ker se jim pozna, da so zelo intenzivno trenirali, saj so tudi s tega stališča res dobro pripravljeni. V Trstu smo odpovedali v obrambi, tako da bom s taktičnega vidika poskusil spremeniti nekaj obrambnih parov, moC Jadrana pa je tudi v tem, da so v napadu vsi zelo nevarni, o čemer zgovorno priča podatek, da je kar šest igralcev preseglo mejo 10 točk. V klubskih načrtih letošnje sezone ni bilo napredovanja in že sama uvrstitev v 'play off je za nas veliko zadoščenje. Zavedamo se, da nismo na višini Jadrana, kljub temu pa bomo nocoj igrali zato, da se v soboto vrnemo v Trst«
Jadranov odbor sporoča, da je na avtobusu, ki bo danes (ob 17.00 s Proseka] odpeljal v Cittadello, prostih Se nekaj mest. (VJ)
Obvestilo
Sz Jadran
fporoca, da bo odhod av-obusa za Citadello DA-tjES 17. 5. ob 17. uri s ^ade na Proseku.
S0 PRIMOREC Vabi elane in simpatizerje j’® 29. redni občni zbor, ^ bo v petek, 26. maja ob ^•30, v Ljudskem domu
v Trebčah.
SK Devin
jybcuje 21. občni zbor, ki v petek, 19. t.m., na se-aezn v Cerovljah v prvem ^klicanju, ob 19.30 in ob ^Ugem sklicanju, ob ^•30. Zaželjena so tudi n°va imena na kandidat-'b listi, posebno mladih klanov za priliv novih ?aadih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi CkjUi, prijatelji ter druga Prijateljska društva. Sledi k°t običajno družabnost.
kk ADRIA
J1 Kolesarsko društvo K°g prirejata v nedeljo, t.m., 8. MARATON [RIJATELJSTVA, ki bo kolesarje popeljal iz Ljubljane do Lonjerja. Start , °b 9.30. Vse podrobne ktformacije dobijo intere-jjCUti v Četrtek, 18. t.m., ob R uri v društvenih prodorih v Lonjerju, tel. P11275.
'‘RiMOTOR KLUB vabi vse elane in simpati-^rje na sejo DANES, 17. daia 1995, ob 20.30 v ^renjsld hiši v Borštu.
sKbrdina
Prireja v nedeljo, 21. t.m . Pd nogometnem igrišču v I Pnu 4. Kraški bike sla-bui in vzporedni bike Sk*lom trofej LEA MO-DR BIKE. Začetek tek-, ob 10. ure. Vabljeni d* Športni ljubitelji te pa-j°8e. Vpisovanje na se-ežu kluba v Proseski Jlici na Opčinah 18. in t m. od 20. do 21. ure.
jfDT - mladinski odsek Prireja v nedeljo, 21. trn., lret za osnovnošolce na 'Sorje v Kanalski dolini. Psovanje pri ZSSDI tel. 35627; informacije tel. 55l80. Vabljeni.
MINIBASKET / TROFEJA JADRANA
Portoroški minikošarkarji so tehnično in fizično prekašali Borovo peterko
TROFEJA JADRAN Bor - Portorož 30:64
BOR: Rebula 4, Kralj 2, Floridan 8, Kemperle 6. D. Požar 6, L. Požar 1, Jevnikar 1, Dolhar, Zanon, Banica, Peric, Madonia, KrCailiC 2. Vaditelj: S. Corbatti.
2e pred samim začetkom tekme je bil Portorož nesporen favorit za končno zmago. In res je bilo tako. Borovci so bili slabši nasprotnik tako s fizičnega kot s tehničnega vidika, Čeprav so v tej kategoriji ena najboljših peterk v Trstu. To pa še bolj priča o moči gostov. (M. Jogan)
TROFEJA ZINI Polet - Intermuggia 36:26 (18:8)
POLET: Ferfolja 20, Schil-lani 2, Starec 2, Malalan, Re-becchi 2, Gregori 2, Milic 6, Vaitho, Daneu 2, vaditelj Vremec.
Poletovci so zasluženo zmagali predvsem zaradi boljše igre v drug in zadnji Četrtini, ki so ju dobili s 16:2 in 12:8. Za dobro igro in veliko požrtvovalnosti si vsi zaslužijo pohvalo. (M. Guštin) Ricreatori - Bor 35:56 BOR: Kralj 6, D. Požar 12, Kemperle 10. Dolhar 4, L. Požar 16. Jevnikar, Zanon, Banica 4, Madonia 2, KrCalič, Rebula 2. Vaditelj: S. Corbatti.
V tesni telovadnici De Amicis so Borovi minikošarkarji zasluženo zmagali. Plavi so z uspešno obrambo in dobro igro Luke Požarja pod košema zmagali v prvi in drugi četrtini. Tretjo pa so na neroden način izgubili z 8:10. Nato je stopil v ospredje Diego Požar in tako popeljal svojo ekipo do zaslužene zmage. (M. Jogan) TURNIR »PRVI KOSI« Kontovel - SGT 12:65 (4:35)
KONTOVEL: Cattaruzza, Košuta, Šušteršič 6, Bufon, Sossi, Antoni, Vescovi, Guštin, Turco 6 (2:4), vaditelj BrišCik.
Kontovelci so igrali v okrnjeni postavi in visokega poraza proti močni ekipi Gin-nastice Triestine niso mogli preprečiti. (C.B.)
Suvich - Kontovel 47:31 (23:2)
KONTOVEL: Cattaruzza,
Bufon, Bukavec 4, Vescovi 2, Košuta, Antoni (0:4), Turco 24 (0:2), Guštin (0:4), vaditelj BrišCik.
Kontovelci so na tem srečanju pokazali lep napredek. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Mattea Turca, ki je dosegel kar 24 točk. (C.B.)
Oma - Kontovel 21:17 (15:5)
KONTOVEL:	Bufon,
Košuta, Colja 2, Sossi, Vescovi 4, Bukavec 2, Antoni, Turco 9, Guštin, vaditelj Biščik.
Našim mladim mi-nikošarkarjem je bila zlasti usodna druga Četrtina, ki so jo izgubih z 2:12. Sicer pa si vsi Kontovelci za požrtvovalnost zaslužijo pohvalo. (C.b.)
KOŠARKA
Danes prva tekma Dom v prvenstvu »Pomlad«
V dokaj neobičajnem obdobju, medtem ko se ostala mladinska prvenstva zaključujejo, se danes prične košarkarsko mladinsko prvenstvo v kategoriji »Pomlad« za igralce letnika 1980. Med vpisanimi ekipami je tudi Jadran, ki pa letos nastopa pod imenom Dom (članska postava, ki je pred dnevi sklenila prvenstvo v C2 ligi, mora imeti vsaj dve mladinski peterki). Domovci bodo tekmovali v skupini s tržaško Barcolano, z goriško Goriziano in s tržaškim Libertasom, trener pa je Andrej Vremec. V prvem kolu bodo domovci igrali že danes v gosteh z Goriziano (ob 17.30). Prvenstvo »Pomlad« je Fiporganizirala prvič lani in med nastopajočimi moštvi so bili tudi jadranovci. (VJ)
IGRE POD KOŠEMA Bor - Kontovel 2:5
Štafeta 0:1 (3:9; prodor leva 7:10; 8:10; prodor desna 9:10; 8:7; prosti meti 9:10) BOR: Kemperle, Kovač, Udovič, Krevatin, Furlani, Ferluga, Morelj, Filincerri, T. in M. Ceh, Černigoj, Celano, Obersnel, Jakomin, Filanni-no. Vaditelj: Jogan.
KONTOVEL:	Budin,
Košuta, Colja, Šušteršič, Bukavec, Antoni, Turko, Guštin, Sossi. Vaditelj: BrišCik.
V tekmi med Borom in Kontovelom so zmagali gostje, ki so bili tokrat boljši od borovcev, ki so nastopili z velikim številom igralcev. Za trud si zaslužijo vsi nastopajoči pohvalo. (M. Jogan)
NAMIZNI TENIS / KONČANO DEŽELNO PRVENSTVO
Kras med vsemi najuspešnejši
Prvo mesto med društvi in 58 osvojenih kolajn pričajo o premoči Krasa v deželi
S tekmovanjem v absolutni kategoriji se je v nedeljo zaključilo deželno prvenstvo 1995 v namiznem tenisu za 15 udeleženih društev iz Furlanije-Ju-lijske krajine, ki jih je gostilo zgoniško društvo v petih zaporednih fazah, od 9. aprila do 14. maja. V končnici tega organizacijsko zahtevnega in najpomembnejšega tekmovanja v okviru dežele je Kras k velikemu kupu osvojenih medalj v soboto in nedeljo dodal še pet zlatih, štiri srebrne in sedem bronastih. V skupnem seštevku je tako zbral 58 medalj in s 670, 75 točk in ponovno osvojil naslov najboljšega društva v deželi. Z 203 točkami mu sledijo Chiadino, Rangers Udine (142), Liber-tas Latisana (129), Cus Udine (119, 25), Fincantieri (117), itd.
Ce ostanemo pri številkah, je Kras nastopil z 32 igralci, ki so igrali v 33 starostnih in jakostnih kategorijah, ločeni po spolu, kar je enako, kot da bi nastopil s 67 igralci, torej s krepko pol-stotnijo borcev, ki so osvojili 23 deželnih naslovov, 16, 5 podnaslovov in 18, 5 tretjih mest. Od 23 naslovov jih je kar 14 prišlo iz mladinskih vrst, kar daje vizijo bodočnosti v razvoju tega sektorja, v kolikor ta pot ne bo nasilno pretrgana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Doseženi naslovi so sad trdega in sistematičnega dela društvenega vodstva in trenerja celotnega namiznoteniškega odseka Matjaža Šercerja z mladimi, pa tudi sad trajnih vezi z nekadnjimi igralci, ki se vedno vračajo k društvu (Doljak, Simoneta, Stocca, Bole, Colja in drugi).
Kras je bil tudi v soboto in nedeljo, ko je bilo na spored sklepno dejanje deželnega prvenstva, množično zastopan in uspešen. Andrea Bertolotti in Ivana Stubelj sta osvojila naslov deželnega prvaka v tretji državni kategoriji posamezno. V tej konkurenci je Nina Milic osvojila bronasto medaljo. V najvišji absolutni kategoriji je nastopilo kar 14 Kresovih igralcev, od katerih so imeli štirje direktno pravico vpisa, deset pa se jih kvalificiralo z uvrstitivijo med prve štiri v tretji kategoriji oz. prvih 8 v Četrti katgoriji. Med moškimi je lanski naslov potrdil Krasov drugoka-tegornik Igor Milic. Pri ženskah je zmagala Lara Posega (Chiadino), pod-prvakinja je Ana Bersan (Kras), sledita
pa ji klubski kolegici Sonja Doljak in Katja Milic. Po zelo ogorčenem boju med Igorjem Miličem in Andrejem Bertolottijem (-24, -19) je slednji zasedel 3. mesto. V spektakularnem dvoboju med prvakom Miličem (19, 21) in Uriziom (San Marco PN) je Porde-nonCan moral položiti orožje pred ka-sovcem. V mešanih dvojicah in ženskih so Krasove barve popolnoma preplavile zmagovalni oder. Z deležnim naslovom se ponašata para Ana Bersan
-	Igor Milic in Ana Bersan - Katja Milič. Dvojica Igor Milic - Andrea Bertolotti pa je podprvak v moški konkurenci. Zanimivo je, da je mladi Krasov par v postavi Kristina Stubelj - Barbara Santini premagal nosilni Chiadinov par št. 2 Butteli - Posega ( -19, 11, -16) in si popolnoma zasluženo podelil 3. mesto s starejšim Krasovim parom Biserka Simoneta - Sonja Doljak.
SOBOTNI IN NEDELJSKI REZULTATI 3. kategorija
Zenske: 1. Ivana Stubelj (Kras), 2. Flisa Landello (Libertas Latisana), 3. Nina Milic (Kras) in Francesca Gambini (Rangers UD).
Moški: 1. Andrea Bertolotti (Kras), 2. Stefano Vol (S. Marco PN), 3. Armando Leghissa (Azzurra GO) in Davide Ber-nardel (Rangers UD).
Absolutna kategorija Zenske: 1. Lara Posega (Chiadino), 2. Ana Bersan (Kras), 3. Sonja Doljak (Kras) in Katja Milic (Kras).
Moški: 1. Igor Milic (Kras), 2. Luca Urizio (San Marco PN), 3. Andrea Bertolotti in Armando Leghissa (Azzurra GO).
Zenske dvojice absolutno: l.Ana Bersan - Katja Milic (Kras), 2. Sonja Milic -Irena Rustja (Kras), 3. Biserka Simoneta
-	Sonja Doljak (Kras) in Kristina Stubelj
-	Barbara Santini (Kras).
Moške dvojice absolutno: 1. Luca Urizio - Lucio Saltarini (San Marco PN),
2.	Igor Milic - Andrea Bertolotti (Kras),
3.	Alessandro Flego - Paolo Stibiel (Chiadino) in Armando Leghissa - Roberto Petroni (Azzurra).
Mešane dvojice absolutno: 1. Ana Bersan - Igor Milic (Kras), 2. Katja Milic
-	Boris Stocca (Kras), 3. Ivana Stubelj -Andrea Bertolotti (Kras) in Sonja Milic -Edoardo Bole (Kras),
TJ.
____PLAVANJE / MEMORIAL E. EMBERGER V TRSTU_
Na zmagovalnem odru tudi M. Feruglio in M. Kalc (Boi)
Ervino Emberger, nekdanji vaterpolist Triestine, je bil devet let predsednik deželnega odbora plavalne zveze (FIN), v spomin na njegovo prerano smrt, novembra leta 1993, pa so v nedeljo v tržaškem bazenu Bianchi organizirali 1. memorial Emberger, na katerem je nastopilo deset društev iz Furlanije Julijske krajine, med temi seveda tudi Plavalni klub Bor. Tekmovalo se je v treh mladinskih kategorijah (dečki, začetniki A in B), vsako društvo pa je smelo v vsakem od 24 tekmovanj vpisati enega samega plavalca. PK Bor je s svojimi tekmovalci dosegel nekaj odličnih rezultatov, ker pa naše društvo ne razpolaga s popolnim moštvom (nastopilo je 10 Borovih plavalcev) seveda ni mogel uspešno konkurirati za moštveno zmago.
Kot smo že poročali, je najboljši rezultat dosegel Matteo Feruglio, ki je na 100 m delfin, v Času svojega novega osebnega rekorda 1:11, 2, premočno zmagal med začetniki A. Na zmagovalni oder je stopil tudi Miloš Kalc, ki je v svoji paradni disciplini, na 100 m prsno, s Časom
1:20,1 zasedel drugo mesto.
Ostali borovci so dosegli sledeče rezultate, začetniki A : 100 m lirbtno: Oskar Perosa 1:33, 7; 100 m prosto: Marko Zupan 1:19, 4; začetniki B: 50 m prsno: Daniel Pettirosso 45, 1; 50 m prosto: Marco Coletta 42, 6; 50 m
delfin: Luka Peric 42, 3; 50 m hrbtno: Matija Ciacchi; dečki: 100 m prosto: Christian Chirani 1:06, 00; začetnice A: 100 m hrbtno: Biserka Cesar 1:25, 7.
Na sliki: Matteo Feragldo (levo) in Miloš Kalc
z
Horoskop
zapisal
B. R. K.


OVEN 21.3,- 20.4: Zamikalo vas bo, da bi razširili svoj duhovni horizont, zato se boste poglobili v knjižne strani in izdatno črpali podatke. Naj se vaS um prebudi prej, preden se boste zasuli.
BIK 21.4-20.5.: Meja vaših zmogljivosti je zelo blizu, zato brž izprezite konje in nadaljujte s hitrostjo trmastega bikca. Dopustite mu, da kdaj pa kdaj zaide tudi na paSnik užitkov.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Plodovi vašega dela dozorevajo hitreje, kot ste se nadejali. Ne obremenjujte se z novimi načrti; končajte najprej starega, pa se bo nov porodil sam od sebe.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Sodelavec, ki se je doslej obnašal do \'as kot vsemogočni kralj, vas bo ponižno prosil za pomoč. Ker bo prejel več, kot bo pričakoval, bo za vselej snel lažno krono.
LEV 23. 7. - 23. 8,: Umirjenega srca si boste privoščili nekaj, kar si lahko privošči le človek, ki natančno ve, kaj hoče. Problem bo le v tem, da vi tega se ne boste vedeli.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Ko se vam bo že zdelo, da se je vaša življenjska pot ustalila, boste ugledali novo priložnost za vzpon. Brž pohitite, kajti ta vrh diši tolikim, da ga bodo zdaj zdaj zasuli.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vasi dnevi bodo polni brezciljnega beganja, noči pa bodo krasile sanje o uspešnem potovanju v nove svetove. Cas je, da si višje cilje omislite tudi pri odprtih očeh.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. U.: Razgovor s poslovnim partnerjem bo dolg in naporen, rezultati pa bodo presenetljivo uspešni. Ko boste iskali vzrok, boste ugotovili, da tiči v vaši strpnosti.
STRELEC 23.11.-21.12.: Obnovili boste stare vezi in še enkrat podoživeli prijetna in neprijetna občutja. Spoznali boste, da preteklosti ne pogrešate več, prihodnosti pa se ne bojite.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Čeprav vam telo še zdaleč ne nagaja v tolikšni meri, kot se bojite, boste še naprej pretirano zaskrbljeni. Spoznajte že enkrat, da znaki staranja niso znaki bolezni.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Približal se vam bo nekdo, ki vas že dolgo časa skrivoma občuduje. Izlil bo svoja občutja in razkril pričakovanja. V pomanjkanju zagretosti mu boste zaprli vrata.
RBI20.2. - 20.3.: Na delovnem področju boste uspešni kot že dolgo ne, v ljubezenskem gnezecu pa boste dali vse od sebe, da bi prepredli bližajočo se katastrofo. O uspehu bo odločal partner.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. pristanišče v Izraelu, Akko, 4. nemški filozof (Im-manuel), 8. zaprt prostor za golobe, 11. mesto v Siriji, Haleb, 12. ime hrvaške popevkarice Ukraden, 13. stara mera za majhne tlake, imenovana po naravoslovcu Torricelliju, 14. mesto na severnem Madžarskem, 15. nepremagljivi velikan v grški mitologiji, Antaios, 17. del voza, 18. najvisji vojaški naziv, 20. najsevernejši desni pritok Nila, 23. makedonsko kolo, 24. žensko ime, Flora, 28. Abrahamova žena po Svetem pismu, 30. stara država ob Perzijskem zalivu z glavnim mestom Suza, 31. snov, 32. špansko žensko ime, 33. višinski veter, ki naj bi pihal 3 do 10 kilometrov visoko, 35. Medejin oče v grški mitologiji, 36. ime finskega voznika rallyja Vatanena.
Navpično:
1. žensko ime, 2. debelo Črevo, 3. kraj na skrajnem severu Kanade, 4. kratica za kilobyte, 5. ime ameriške filmske igralke Bancroft, 6. Črnogorski vladika in pesnik (Petar Petrovič), 7. žensko ime, 9. oprava, 10. zadnji avstrijski cesar, 16. slovenski književnik (Miran, roman Novo mesto), 19. mesto v bližini Jadranskega morja v severni Italiji, 20. italijanska alpska dolina s francosko govorečim prebivalstvom, 21. reka v Avstriji, Traun, 22. soli borove kisline, 25. propeler, 26. uradna obleka duhovnikov, 27. družina graditeljev godal iz Cremone, 29. ime nekdanjega nizozemskega nogometaša Haana (iz črk Aire), 34. kemijski znak za platino.
1	2	3		4	5	6	7	•
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			e	24		25	26	27
28			29	•	30			-
31				•	32			
33				34				
	35					36		
■iiV TajV Tusedpiie ‘iba) ‘urejg ‘Bjeg ‘B}aA3 ‘ojo ‘BiBq)v	‘8I° ‘(aluV ‘jaS3
‘no) ‘Bpajvj ‘dajv ‘>[e[uqojo8 Trie)} ‘B)[v :ouAejopoy\
Aausan
ŠAH
Lobron - Sermek/Ptuj 1995
V sprejetem damskem gambitu je nu^ . slovenski velemojster Sermek že v otvorn zašel v težave in z zadnjo potezo a6 je zel pregnati neugodnega belega skakača. Toč odgovor belega je bil presenetljiv in uCin kovit! Cma pozicija se je v trenutku znaš v ognju in požar je zahteval žrtve!
Rešitev naloge
Bela dama s potezo l.Df3! odločilno P°se?c v Cmo pozicijo. Na jemanje skakača l..-aD odloči 2.Lb5:+!.Sermek je igral l...f6, ve^ dar je po 2.Sd6:+ Dd6: 3.Dh5+ g6 4.Sgb' hg6 5.Dh8: ostal brez kvalitete. Sledilo ie Se: 5...Sd7 6.0-0 Sb6 7.b3 0-0-0 8.Le3 Kb8 9.Tfdl Sd7 10.Taci Tc8 ll.Dh3 in Crm se je vdal!	,
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
267	DRUŽBENI RED PRED FEVDALIZMOM	PRAKTIČNA KORISTNOST STVARI	SLOV. TELOVADEC (AUAZ)	VMESEN, BEŽEN DOŽIVLJAJ	GOSPODARSKO NAZADOVANJE	SLAMNATA BLAZINA ZA LEŽANJE	TOMAŽ JERŠIČ	PREGOVOR	ZAČETNO POGLAVJE	MORSKA ŽELVA	POGLAVJE TLAKA	ANGLOAM. UTEŽNA ENOTA	SADNO DREVO, RENKLODA	JAP. REŽISER KUROSAVA	AVTOR: MARKO BOKALIČ	UBITI SL. POLITIK IN DOBROTNIK (IVANI	RADIJ	SOBA V KMEČKI HIŠI	DROBNO- ZRNAT KORUNDZA BRUŠENJE	SVETO RESNJE TELO	ARMEN. SKLADAT. MACA- TURJAN	STEKLO VOPTIC- priprava^
DRUŽBENA NADSTAVBA															MINERAL S PRAVILNO NOTRANJO ZGRADBO							
SE2IGALNA NAPRAVA															POGOJI, OKOLIŠČINE VZROK, POVOD IV FILOZOF.)							
OKROGEL REKVIZIT ZA TENIS							PARADNA SKLADBA										SL. SKAKALKA V VIŠINO (BRITTA)					
HUMANIST ROTTER- DAMSKI							GR, OTOK V KIKLADIH	10 GRAMOV KAREL N0VY									PRIJETEN VONJ VERGILOV EP					
OČALA, KI SEPRITRDE NANOS, SCIPALNIK									TORINO			NEM.GLED. ORGANIZ. IHEINRICH) NEPOV. SENICA						ELENA VABLE			PRISTAŠI NAUKOV ZARA- TUSTRE	SLOV. slikar (KLAVDU)
JANEZ BARLE			MESTO OB BURGUND. PREKOPU V FRANC.						OSEBNO VOZILO					SPANJE				KRŠC.POTOMEC EGIPC.				
														DVOŽIVKA				REČNA RIBA				
KOSITER			GR. JUNAK PRED TROJO					SLAVILNA PESEM	MOSTIČEK CEZPOTOK	ALBERTO EREDE			SVETLOBNI CUREK						BRANISLAV NUSIC	ZLATO GR. BOG VETROV		
			ŠAHOVSKI POLOŽAJ							JAPONSKI BUDIZEM			PRIBOR Z REZILOM									
ARTILE- RIJSKO OROŽJE				ALBIN CIZMAN			AKT STARO-JUG.VLADE								AM. MOLEKUL BIOLOG !WALTER! FINSKA							
				PRVI SOLMI-ZAC. ZLOG			NATAŠA RALIJAN															
JAMA ZA STROJENJE KOZ					PESNIK BRVAR							BOLEZEN. DUŠEVNO STANJE										
NEKD.NEM. PLAVALKA (KRISTIN)					/	MESTOMA SLOV. KOROŠKEM						VRTNA ZAČIMBNA RASTLINA							IME IT. IGRALKE AMANDE			
DAR NARAVE
ŽIVALSKI VRT NA JERSEVU
Velikan med sadeži - jackfruit
Doseže tudi meter višine, težak pa je do dvajset kilogramov
Kadarkoli vas pot za-6Se v bolj eksotične in
f6re^V?em toplejše deže-
’ Poleg vseh kulturno-godovinskih in drugih , Ušnjav nikar ne poza-lte obiskati lokalne tr-Illce- Tam med vso pi-oatl° kramo, vsaj za gted brezplačno, ponu-1° tudi raznovrstno ze-etijavo in sadje, kakr-■ bi doma zastonj I ab tudi v najbolje za-0^enih trgovinah. Tropske dežele so sekako enkratna prilo-r?0st za pokušino neve-letno pestre ponudbe .otiCnega sadja: na tr-
_ —o a vi j ci. na u.
?lcah ali pa kar tako. j prometnejših cestah 11 na najživahnejSih
u?.stnih ulicah,
- )lvo ponujajo karanr-
se va-
bo!
e> papaje, bodljikavi ^tnbutan, temnovijoli-ai toangostan, avokade lsece gvajave, smrdljivi ia^311 Pa velikanski ckfruit. Slednji je med 0pskimi sadeži vsaj
pogled prava pose ri0st, saj vzbuja pozor
°st predvsem zarad jj°ie velikosti. Jackfrui ^.^sekakor eden najve sadežev na svetu vj zlahka dosega neka !!°gramov teže (najve J1 madeži celo veC ko ''ajset kilogramov) ir °faj en meter višine.
Nenavadno drevo,
™;.jo"vVukan , 1 sadeži, izhaja iz in . otnalezijskega območji ae Azije, danes pa gi
EOi,';	malica pa g
r/J1!0 povsod, kjer imaji
tn i nuv»uu, Kjer imaj
^Plo tropsko podnebje
razvejani krošnji se ra Pejo ženski in mosk j. et°vi neizrazite zelen aste barve, ki v nasprc u s pisanimi tropskim v ptovi drugih rastlin n Obujajo prav nikakršn
pozornosti. Zato pa so toliko bolj zanimivi velikim nagubanim lubenicam podobni sadeži. Drevo je tako prav lahko spoznati že od daleč, saj deblo krasijo veliki ovalni plodovi. Zeleni sadeži rastejo tik ob deblu na kratkih pecljih, tako da je od daleč videti, kot bi rastli naravnost iz debla.
Ko odpremo nazobčano zeleno lupino, se prikažejo rumenkasti segmenti, med katerimi se pocedijo lepljive kaplji-
ce bele tekočine. Sadež nima kakšnega izrazitega okusa, užiten pa je surov, kuhan ali peCen. Želatinasta notranjost je polna semen, ki jih ponekod pražijo, s Čimer dobijo okus, podoben kostanju. Na Daljnjem vzhodu uporabljajo semena tudi za izdelavo rumenega barvila, ki ga uporabljajo pri naravnem barvanju tkanin.
Jackfruit cenijo predvsem domačini, ki jim sadež služi kot posladek
ali celo glavna jed. Za komercialno uporabo žal ni preveC primeren in tako ni čudno, da si Se ni utrl poti na police evropskih trgovin, ki so danes že kar dobro založene z vsakovrstnim tropskim sadjem.
Jackfruit je na prvi pogled podoben sadežem kruhovca, s katerim je tudi v daljnjem sorodstvu, toda njegova vloga na mizah sladokuscev je popolnoma drugačna.
Igor Fabjan
I
radio GL>1S ljubljene d.d.
99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz
LABIRINT ZNANJA
VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30
IME IN PRIIMEK______
TELEFONSKA ŠTEVILKA . NASLOV______________
GLASBENA ŽELJA _
Prijavntoo pošljite na neelov RGL. Kopitarjeva ulica 6 61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
i
V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjati na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen.
AFRIKA
V razgretih savanah vzhodne Afrike (U)
Ž Ibando, izhodiščno Za vzpon proti sleme-
aom
gorovja Ruvvenzori,
j*8 Prišla
“nratrsk._______________
ustl °d križišča s cesto, Ki -
Ir, t'llcaa pes, po nekajki-tnetrski makadamski
Pelje od Fort Portala En \ Kaseseiu ni2e na ju-irl' i-So Pot 80 naju spre-lau temnopolti malčki, shreki, ki so pasli svoje „ ,8°roge krave med naliti “anan- Nad ozko do-n ? s° se dvigovala strma D °cia hribov, ki so se vj era nadaljevala proti o e Jezečemu grebenu t,l^<lvia Ruwenzori, zavihu v oblake...
k;, ad dolino je ropotala oelektrarna, ki je bila ieunda tudi eden od pro-g°v.beograjskega Ener-Do^r°-e^ta' ^rr vstopni staji parka Ruvvenzori
se je zbrala množica radovednežev, ki so lahko kaj hitro postali dobro plačani nosači ali spretni vodici.
Takoj sva bila razočarana, saj v vasi ni bilo mogoče kupiti hrane za pot, najine zaloge pa so že skoraj pošle. Hotela sva si izposoditi nahrbtnike, saj sva imela tokrat s sabo veC prtljage, ki sva jo v kolesarskih torbah, kot kavboja sedli, nosila prek rame, vendar tudi to ni bilo mogoče. Zapletene, neizpodbitno pametne osebe, uradno zadolžene za guljenje kože tujih turistov, pa so spet postavljale neverjetne cene za vzpon. Deset dolarjev državi, deset za obnovo hidroelektrarne
... in Sele potem so se zaceli običajni stroški. Takoj me je minilo: Ce ne vzameva nosačev, morava obveznega vodica plačati Se kot nosača, saj nosi svojo prtljago. O skrajšanju sedemdnevnega vzpona pa ni bilo govora, saj vodic tako zahtevne poti ne zmore v krajšem Času. Cez sedem dni sva morala biti že na letališču v Entebbeju. Ko sva seštela dva in dva, sva »jezno pljunila« in se še isti dan pobrala nazaj v Fort Portal.
V neolitski vasici na obali Albertovega jezera
Vse manj in v-se teže sem razumel. Za dolar dobiš v Ugandi 1200 ugandskih Šilingov. Črne-
ga trga, ki je nedavno še cvetel, pa ni več. Kosilo v najcenejši restavraciji stane 3000, dvoposteljna soba v najcenejSem hotelu pa veC kot deset tisoč šilingov. Učitelj v Ugandi zasluži dvanajst, navaden delavec pa okrog osem ameriških dolarjev. Na mesec!
Težko sva verjela besedam trgovca, s katerim sva se spoprijateljila v Masindiju, na najini poti proti severu. Vendar je govoril resnico. NekoC je delal na ladji v Grčiji. To so bili lepi Časi. Zaslužil je tudi po Šeststo dolarjev, vendar je potem zbolel in se moral vrniti.
Toda od Česa ljudje sploh živijo? Samo s plačo ni mogoče preživeti,
Zapuščina Gerarda Duirella
»Ljudje mislijo, da so bogovi...«
Gerard Durrell je umrl nedavno, spomin nanj bo Se dolgo živ, saj je zapustil velik živalski vrt, ki ga je vodil polnih sedemdeset let. Njegovi učenci nadaljujejo Durrellovo dolgotrajno delo in poslanstvo ter zagotavljajo obstoj ogroženih živalskih vrst. »Gerryeva zapuščina je velika; Se vedno smo prežeti z njegovo miselnostjo.
S svojim delom nas je tako prevzel, da bomo dolgo vedeli, kaj in kako je treba delati,« je dejal Je-remy Mallison, direktor Durrellovega živalskega vrta na otoku v Rokav-skem prelivu. Durrell je ne samo dober prijatelj, ampak tudi Mallisonov mentor, zato ni presenetljivo, da je Mallison bedel ob prijateljevi postelji vse do njegove smrti. Spoprijateljila sta se leta 1959, ko je Durrell ustanovil živalski vrt, nekakšen model za ohranjanje ogroženih živalskih vrst.
Prvi tovrstni živalski vrt so odprli na otoku Jerseyu, ki leži sredi Rokavskega preliva med Francijo in Anglijo. Ne gre za živalski vrt, v katerem bi bile živali zaprte v kletkah, ampak se v njem navajajo na življenje v svojem naravnem okolju. Durrell, ki se je rad poSalil, da je »poraščena Florence Nightingale«, je menil, da je treba ohraniti živalske vrste, ki jih iztreblja Človek. Ljudje paC mislijo, da so bogovi in lahko delajo, kar jim pride na misel. »Svet je tako občutljiv in zapleten kot pajkova mreža,« je zapisal Durrell. »Ce mučite eno samo nit, bo začela razpadati cela mreža. Uničujemo jo torej, ker vanjo delamo luknje.« Njegovo delo je bilo
prav krpanje teh lukenj. In tako je Se zdaj. »Vse, ki delamo tukaj, je navdušil Gerry in zato nadaljujemo njegovo delo,« je poudaril Mallison, ki je v tem kraljestvu živali preživel veliko let. »Želim si, da bi lahko delal 24 ur na dan in naredil veC kot zdaj,« je dodal. Mallisonu pomaga šestdeset ljudi, navdušenih za ohranjanje narave in ogroženih živalskih vrst. Mnogi so brali Durrel-love uspešnice o ohranjanju divjih živalskih vrst. Durrellovi sodelavci imajo vedno polne roke dela. Njegova žena Lee, Častna direktorica Sklada za ohranitev ogroženih živalskih vrst na Jerseyu, ki upravlja živalski vrt, je prav tako znanstvenica in bo kmalu odpotovala na Madagaskar in tam nadaljevala zaCeti boj. Lee se je po moževi smrti umaknila in ne daje izjav za medije; šele v drugi polovici leta bo spet dejavno sodelovala pri zbiranju denarja za sklad.
Tako zdaj najpomembnejše delo opravlja Mallison. Mož je pri Durrellu zaCel »začasno« delati leta 1959, vendar je kmalu ostal pri njem za vedno. Zdaj je on tisti, ki mora preprečiti izumrtje tisoCev živalskih vrst, za kar si je prizadeval Durrell. »Prišel sem z namenom, da ostanem samo Cez poletje, vendar me je povsem prevzelo. Prva leta smo se borili s hudimi finančnimi težavami, vendar nam je uspelo. Čeprav smo doslej naredili ogromno, je pred nami še veliko dela.«
Živalski vrt vsako leto obišCe približno tristo tisoč obiskovalcev, saj je najveCja otoška zanimi-
vost. Z zbrano vstopnino je sklad vsako leto bogatejši za 1,6 milijona dolarjev. Se danes je prodanih tudi veliko Durrellovih knjig. Durrellova »vojska« postaja Številčnejša, saj ima svoje elane od Kube do Kanade. Michael Pam Zi se je pred jiedavnim vrnil v domovino - Nigerijo, potem ko se je eno leto izpopolnjeval na Jerseyu. Izkušnje, ki jih je dobil in o katerih v svojih knjigah piše Durrell, bo uporabil v Nigeriji. Dvajsetletni Pam Zi je le eden od štiristo zanesenjakov, ki jih je navdušilo Durrellovo delo in so se prišli izpopolnjevat na Jersey.
Znanje, ki ga bodo dobili, jim bo koristilo v državah, iz katerih prihajajo. Namenjen jim je poseben »učni kot«, v katerem spoznajo vse potrebno.
Doslej se je tečajev udeležilo že štiristo ljudi z vseh koncev sveta, približno iz osemdesetih držav, ki so ob vrnitvi v domovino izkušnje prenesli tudi sodelavcem. Karen Covvan je prišla iz Bostona, kjer dela v tamkajšnjem akvariju, in Čeprav je nameravala ostati le tri mesece, se je njeno bivanje na otoku kar nekoliko zavleklo, Čeprav je njen mentor umrl. »Njegova smrt je za vse nas velika izguba, vendar - Čeprav se sliši nenavadno - je zbližala vse, ki si prizadevajo za ohranitev ogroženih živalskih vrst. Ljudje bodo tudi v prihodnje motivirani. Čeprav je Durrell umrl, je opravil veliko in pomembno delo, ki bo vplivalo celo na prihodnje generacije,« meni Covvanova.
Lyndsay Griffiths, Reuter
toda vsi imajo nekje kos zemlje ali sorodnike in tako živijo.
Matoke, banane za kuhanje, sestavljajo večino obrokov njihovega vsakdanjega jedilnika. Ulice Kampale in drugih večjih afriških mest so polne prestižnih terenskih avtomobilov z oznakami Združenih narodov. Na deželi, kjer bi lahko slu-
žili svojemu poslanstvu, pa ne najdeš nobenega. Projekti propadajo, milijoni dolarjev gredo v nič in to vsi vedo že vnaprej. Najinemu znancu bi že petdeset dolarjev mesečno zadostovalo za šolanje hčere. S svojo plaCo pa si bo šolanje težko privoščil...
Ljudje, ki se žrtvujejo za humane akcije pomoči
in pri tem mesečno vlečejo dvestoletno plačo ugandskega zdravnika, pa pošiljajo domov poročila in statistike, v katerih se menda razkriva vsa veličina humanosti razvitega sveta. Nekoliko stran pa živijo ljudje, ki pac niso v programu za tekoCe leto... Le kdaj bodo?
Se nadaljuje Janko Jazbinsek

28
Sreda, 17. maja 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDI?«
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIIOONA

6
66
666
#
AX\C
VREMENSKA SLIKA	'ooo
Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo čez dan prešla Slovenijo. Jugozahodni vetrovi v višinah prinašajo k nam vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
1010
6

(626)
1020
Z HELSINKI STOCKHOLM 5/8
7/12 O
9/14	0
°^SEU^
1020
1000
^AMSTERDAM LONDON 8/14
MOSKVA 11/8
KIJEV
LJUBLJANA
ŽENEVA
"o* MILANO ‘7 °»/'6 011/15
Temperature i non zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.

0.1	Z°n!
'S	■	x
RIM	SKOPJEO
12/17	'*
'2^-
SOFIJA
-/-
X'
N ATENE 19/23 O
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.28 in zašlo ob 20.29. Dan bo dolg 15 ur in 01 minut. Luna bo vzšla ob 23.21. in zašla ob 7.57.
TEMPERATURE MORJA IN REK
°c
Mura	9,3	Crikvenica
Sava (Radovljica)	7,2	Malinska
Sora	8,8	Šibenik
Ljubljanica	10,6	Poreč
Savinja	-	Split
Vipava	8,9	M. LoSinj
Jadransko morje (Koper) 17,0	Dubrovnik
m
°c
14.0
15.0
15.0
16.0 16,0 16,0 16,0
GRADEC
7/14
M. SOBOTA O 9/15
° 8/,5/3
T GRADEC	Z[
y~y\ KRANJSKA GORA	x6”0	7/’3	O PTUJ^ 62l)\
5/10	TR2,?	7/’3	CEUE
M ^ 6'X-
H m
OVIDEM
110,16 •—B "V GORICA GORICA p 11/15 9/13 O	_	POSTOJNA
o 9I'2

N. MESTO 9/15
ZAGREB 10/15
O
KOČEVJE O	ČRNOMEy
Slovenija: Oblačno bo. PaC^ vine se bodo razširile nad v Slovenijo. Najnižje jutra^)6 temperature bodo od 7 do 1 * najvisje dnevne od 10 16°C.
Sosednje pokrajine: Cez d
se bodo padavine razširile- ^
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SW 8 do 16 vozlov
popoldne:
W 8 do 16 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: 5.41 najnižje -64 cm, ob 12.30 najvisje 34 cm, ob 17.52 najnižje -14 cm, ob 23.35 najvisje 43 cm.
Tubi: ob 6.30 najnižje -58 cm, ob 13.20 najvisje 31 cm, ob 18.42 najnižje -8 cm, ob 24.13 najvisje 33 cm.
J
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
12
9
6
3
0
-2
jjVž^L ' ■

BI0PR0GN0ZA
Dopoldne bo vreme Se obremenilno vplivalo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi. Popoldne in ponoči pa bo vremenski vpliv že ugoden.
e#
V0X POPULI
Ne verjemi, da se bo spokoril, kdor v cerkvi veliko obljublja.
IS « IS
Oblast je gostilna, iz katere pride malokdo trezen.
JUTRI
mf-
GRADEC	n y~l
_10/21	/2y2
■■iH cyVx/6	°
CELOVEC	/ /	MARIBOR
> O 9'19	W	O 10/22
2.6 ¥^6>0
M.SOBOTA O10/22
MARIBOR 10/22
SKA GORA .
5/'2 TRŽI? O/«’
CEUE
O 10/23	*
10/23

r V Sloveniji: V Četrtek bo ' vzhodni Sloveniji delno J sno, drugod zmerno do p tezno oblačno. Ponekod n zahodu bo občasno rahlo Zevalo.	•
Obeti: V petek bo oblačno deževno.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
V požaru in brodolomu filipinske ladje sto mrtvih
fffl
fš	m
sev

Parana ajo domov
MANILA - V požaru in kasnejšem brodolomu filipinske ladje Viva An-tipolo pred pristaniškim mestom Lucena na Luzo-nu je včeraj umrlo vec kot sto ljudi. Reševalci so iz morja rešili 108 oseb in našli 37 trupel, na krovu pa je bilo po mnenju policije 300 ljudi, skoraj polovica vec, kot je bilo dovoljeno. Natančno število pa kot vedno ni znano, ker je bil seznam prikrojen za nosilnost te ladje.
Ladja se je vračala z otoka Marindugue v Lu-ceno (100 kilometrov južno od Manile), ko je iz še nepojasnjenih vzrokov v strojnici izbrunil požar.
Plameni so takoj zajeli leseno ogrodje in trup linijske ladje, tako da so ljudje v paniki skakali v morje brez rešilnih jopičev, saj so plameni že zajeli omare, kjer so bili jopici shranjeni. Za spusti-tev rešilnih Čolnov v morje so bili prepozni, saj se je ladja že po nekaj minutah spremenila v pravi pekel plamenov.
Prvi so na pomoč priskočili ribici, ki so v svitu plamenov reševali brodolomce. Kasneje je stekla obširna akcija reševanja potnikov, vendar pa zaradi netočnega seznama potnikov še vedno ni znano število pogrešanih. Svojci le upajo, da se je kdo rešil s plavanjem, saj je obala oddaljena le tri kilometre.
SAO PAULO - »Belci so pojedli našo zemljo,« je rekel Ake, poglavar indijanskega plemena Parana, ko se je po dvaindvajsetih letih vrnil v svojo domovino, iz katere so za Časa brazilske vojaške diktature izselili njegovo pleme »Indijancev velikanov«. Znašel se je namreč pred površinskim kopom, kjer je nekoč rasel bujen pragozd.
Odisejada tega najbolj skrivnostnega plemena amazonskih Indijancev
bi se lahko končala v prihodnjih mesecih z doko-Cno vrnitvijo vseh Para-najev na zemljo svojih prednikov. Brazilska vlada je namreč s posredovanjem poglavarja indi-jancev Kayap6 Raonija, ki je prijatelj britanskega pevca Stinga, dovolila predhodnici osmih Para-najev, da se vrnejo v svoje rodne kraje.
Parana ali Kreakore (indijanci velikani) so prvič stopih v stik z belci v petdesetih letih. Prebiva-
li so v s pragozdom p°® SCenim hribovju Serra do Cachimbo, ki loči Mato Grosso od Amazonke. Brazilski antropologi so 5 težavo vzpostavili stik s tem sramežljivim in hra brim plemenom, ki J imel v svojih vrstah tu vec kot dva metra visoke ljudi. »Deset let so se skrivali pred nami,« je povedal 82-letni Orlando Villas Boas, ki je s svoji ma bratoma največji p° znavalec indijanskih pje men Amazonke. Z grad)0
20 stektemoo mm
ŽENEVA - Stirilitrsko steklenico vina Chateau Mouton-Rotschild (letina 1945) so na dražbi pri Christiesu v Ženevi prodali za bajno vsoto 57.300 ameriških dolarjev, kar je naj-vecja dosedaj plačana vsota za steklenico prestižnega vina
XM aretacij r la Kitajskem zarodi vse večje Korupcije
PEKING - Kitajska tiskova agencija Xinhua je sporočila, da so v prvih letošnjih treh mesecih sodišča raziskala 11.818 primerov korupcije, tako da so sprožile sodni postopek proti 5.714 osebam. Kar 3.539 primerov je povezanih s podkupninami visokimi nad 10 tisoč juanov, kar je vec od enoletne povprečne kitajske plaCe. Med prijavljenimi je 516 visokih vodilih funkcionarjev, 181 srednjih in nižjih funkcionarjev policije in sodstva, 298 upravih funkcionarjev in 495 menedžerjev. Najuglednejša žrtev te protikorupcijske Čistke je Chen Xitong, Li Pengov pristaš, ki je bil razrešen funkcije partijskega sekretarja Pekinga, a je za sedaj ohranil funkcijo v politbiroju KP Kitajske.
azonske cesie ‘
Dvojni namen \ Ufi
______________;___________________________________ le se 79. »Njihova zg0
dba je značilna za us<?.?
skoraj vseh amazonski plemen. Mesece je * bojevnikov ob podp°r brazilskih etnologov puškami, loki in suhce mi branilo VS^0P Peixoto de Azeve pred skoraj 2.000 iška c
zlata in diamantov,« 1 Se dodal Villas Boas. ° jaška hunta je napravi konec obupanemu odpo ru in preživele z l®tav preselila na vz^°
500 kilometrov oddaljeni rezervat Xingu, kjer s nastanili ostala izgnana plemena. Za razliko o ostalih plemen pa se ranaji niso vživeli v n vem okolju. Kar sedeim
Prodajalca doma izdelanih metel je na ulici v Pekingu premagal spanec, tako da se je zleknil kar na metle, s tem pa jih je vsaj delno zavaroval pred krajo (lelefoto: AP)