Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva ŠTEVILKA 6/201 5 www.nas-stik.si 20 Danijel Levičar: 34 Martin Novšak: 38 Bojan Luskovec: 41 Andrej Ribič: Obstoječi JEK 2 je regijski Elektrika Naš cilj so energetski sistem projekt je energent tuji trgi je dober prihodnosti 13 pogledov na prihodnost slovenskega elektrogospodarstva Brane Janjić Urednik revije Naš stik Po poti strateških odločitev So leta polna pričakovanj in leta izpolnjenih želja. Naj bo prihajajoče leto tisto, ko bomo s seznama nedokončanih nalog končno lahko umaknili pripravo novega energetskega strateškega dokumenta. Eden od naših sogovornikov je dejal: če lastnik meni, da naša prednostna naloga ni več zagotavljanje zanesljive, kakovostne in konkurenčne oskrbe slovenskih gospodinjstev in gospodarstva z električno energijo, temveč lovljenje zahtevanih donosov na kapital, nam naj to tudi jasno pove. Sicer pa se bomo zaposleni v elektrogospodarstvu še naprej na vso moč trudili, da bomo kljub različnim pritiskom in občasno izrednim naravnim dogodkom poslanstvo, ki nam je bilo zaupano, uspešno izpolnjevali še naprej. V povedanem se verjetno skriva tudi odgovor na vprašanje o pri­hodnosti slovenskega elektrogospodarstva, ki se nahaja pred veli­kimi izzivi. Ti se odražajo v zgodovinsko najnižjih cenah električ­ne energije, ki dejansko onemogočajo načrtovanje in ekonomsko smiselno izvedbo kakršnih koli večjih investicij in v dejstvu, da se električna energija v luči boja proti podnebnim spremembam kaže kot najbolj obetajoča oblika rabe energije tudi v prihodnje. Še več, po napovedih Mednarodne agencije za energijo naj bi se povpraševanje po tej dobrini kljub vsem ukrepom, povezanih s povečanjem energetske učinkovitosti, na globalni ravni do leta 2050 povečalo za 80 do 130 odstotkov. Podvojitev rabe električ­ne energije na račun zmanjšanja rabe fosilnih goriv pa v smer­nicah za izdelavo energetskega koncepta Slovenije do leta 2030 oziroma do sredine tega stoletja napoveduje tudi naše pristojno ministrstvo. V kolikšni meri so takšna pričakovanja realna, bo seveda pokazal šele čas. Ne glede na to pa bo za njihovo vsaj pogojno izpolnitev treba že pred tem elektrogospodarstvu zagotoviti osnovna izho­dišča, da se bo z njimi sploh lahko soočilo. V tej luči se tako kot še posebej pomembna zdijo prizadevanja, da Slovenija končno dobi dolgoročen strateški energetski dokument, ki ne bo odra­žal zgolj želja posameznikov in interesnih skupin, temveč bo del širše gospodarske in okoljske zgodbe ter kot takšen tudi tesno povezan z razvojno vizijo naše države kot celote. Prihajajoče leto 2016 simbolično odpira nove priložnosti za ko­rak v tej smeri. Na vseh nas pa je, da ta korak tudi naredimo. Začrtali smernice slovenski energetiki Foto: Brane Janjić Leto 2015 se bo v zgodovino elektrogospodarstva zapisalo kot obdobje, ki ga je zaznamovala predvsem izjemna zanesljivost oskrbe z električno energijo, poleg tega pa ni manjkalo še drugih bolj ali manj odmevnih dogodkov. Besedilo: Polona Bahun tako tudi letos ni šlo brez burnih razprav o projektu izgradnje bloka 6 v TEŠ, čeprav je ta sredi leta uspešno začel s poskusnim obratovanjem in skupaj z drugimi proizvod nimi enotami v Šoštanju postavil tudi nekaj proizvodnih rekordov. Na drugi strani se je kot dobra potrdila razpršenost naših pro­izvodnih virov, saj so hidroelektrarne zaradi povprečne hidrologije letos ostale daleč za lanskimi proizvodnimi rezultati, pokrivanje izpada hidroproizvodnje pa je bremenilo rav no Šoštanj in Nuklearno elektrarno Krško. Po tem, ko smo lani dobili novi Energetski zakon, smo letos pri pripravi ustrezne ener getske zakonodaje stopili še stopničko višje in dobili smernice za pripravo Energetskega koncepta Slovenije. Gre za težko pričakovani dokument, ki naj bi podal strateške usme ritve slovenske energetike do leta 2035 ozi roma do leta 2055. To so potrdili vsi letošnji strokovni dogodki, saj se tej temi praktično ni bilo mogoče izogniti na nobenem posve tovanju. Dela na izgradnji HE Brežice, ki so se s prvi mi zemeljskimi deli začela v lanskem letu, so intenzivno potekala tudi letos. Z manjšimi zamiki na posameznih gradbenih segmentih gradnja poteka v okviru predvidenega ter minskega plana in je v tem trenutku izvede nih že 70 odstotkov vseh gradbenih del. Letos smo bili tudi priča novim pretresom na energetskem trgu, saj je nanj najprej vstopila družba RWE, svoje delovanje v Sloveniji je okrepil tudi hrvaški HEP, konec leta smo bili priča združitvi Elektro Celja Energija in Elektro Gorenjska, napoveda na pa je bila še združitev podjetij GEN I in Elektro energija. Slovenija se sicer lahko od letos dalje po hvali tudi z mrežo 26 hitropolnilnih po staj za električna vozila vzdolž celotnega avtocestnega križa, kar je vsekakor poziti ven premik v smeri elektrifikacije prome ta, enega največjih porabnikov energije in onesnaževalcev v Sloveniji. Dela na HE Brežice se nadaljujejo Gradnja HE Brežice, z manjšimi zamiki na posameznih gradbenih segmentih, poteka v okviru predvidenega terminskega plana. Zaključenih je že 70 odstotkov vseh gradbenih del. Trenutno se intenzivno izvajajo dela na izgradnji montažne dvorane strojnice, aneksa, večnamenskega objekta in krilnih zidov. Na prelivnih poljih je končana izvedba primarnih betonov, izvajajo se še dela z abrazivnimi betoni. Dela na montaži turbinske opreme strojnice prehitevajo roke predvidenega terminskega plana. Vgradnja gonilnikov turbine bo potekala v pomladnih mesecih prihodnjega leta. Na strojnici in prelivnih 45,3 MW znaša nazivna moč hidroelektrarne Brežice. 161 GWh naj bi znašala povprečna letna proizvodnja HE Brežice. poljih se vgrajuje hidromehanska oprema. Decembra je predviden začetek del na montaži elektro opreme, februarju 2016 pa montaža mostnega dvigala strojnice. Na mostu čez potok Struga so se začela izvajati sklepna dela. Oktobra so se z zakasnitvijo začela tudi dela na akumulacijskem bazenu. Po predvidevanjih bo kljub zamudi pri izgradnji akumulacijskega bazena v poletnih mesecih prihodnjega leta možno izvesti preusmeritev reke Save iz obtočnega kanala na prelivna polja. Konec leta 2016 pa je predvidena tudi polnitev bazena za potrebe zagonskih preizkusov agregatov in testiranj opreme HE Brežice. Pregled drugih dogodkov v marcu Dravske elektrarne so med 2. februarjem in 14. marcem zamenjale vzbujalni sistem in zaščito agregata 1 na HE Formin. Ob remontu je bilo pregledanih kar 22 agregatov. Skupina GEN-I je v raziskavi Risk & Energy Risk že drugo leto zapored zasedla drugo mesto na lestvici najboljših trgovcev z električno energijo v Vzhodni Evropi. V okviru mednarodnega programa Ekošola je potekalo državno tekmovanje v Ekokvizu za srednje šole na temo Energija na zalogo. Sodelovalo je 223 dijakov iz 45 srednjih šol, kar je največ doslej. V Ljubljani je potekala tradicionalna strateška konferenca En.odmev, v ospredju razprav pa so bile smernice za nov energetski koncept, ovire za povečanje naložb v jugovzhodni regiji in širjenje storitev energetskih podjetij. GZS je direktorju družbe GEN energija Martinu Novšaku podelila nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2014. Potekal je sklepni dogodek natečaja za osnovne šole Uresničujmo, z energijo varčujmo, ki ga je že tretje leto zapored organiziral SODO. Foto: Vladimir Habjan 10 Pregled leta April Foto: Vladimir Habjan Konec meseca je potekala mednarodna konferenca Razmislek o energetiki, na kateri so govorili o nastajajoči energetski uniji in prihodnosti domače energetike. V Portorožu so potekali 17. Dnevi energetikov, na katerih so predstavili vrsto tehnoloških novosti in uporabnih tehnoloških rešitev ter primere dobre prakse. Ob tem so podelili nagrade najboljšim podjetjem v štirih kategorijah: za energetsko učinkovit projekt, za projekt uporabe obnovljivih virov energije, za promocijski projekt in energetsko učinkovito podjetje. V organizaciji GEN energije in NEK je že tretje leto zapored potekal kviz Mladi genialci, na katerem so se tokrat pomerili učenci posavskih osnovnih šol. NEK pripravljen na varno obratovanje še naprej Po uspešno končanem 27. gorivnem ciklusu se je 11. aprila začel redni remont NEK, ki se je z vklopom v omrežje končal 17. maja. V tem času so opravili menjavo goriva, preventivne preglede in vzdrževalne posege ter posodabljanje sistemov in opreme. Večji vzdrževalni posegi, ki so bili izvedeni med remontom, so bili naslednji: zamenjava 56 gorivnih elementov, vizualni in ultrazvočni pregled goriva, ultrazvočni pregled svežnjev kontrolnih palic, ultrazvočni pregled reaktorske posode, izpiranje usedlin s cevnih sten uparjalnikov, pregled U­cevi uparjalnikov in remont ene od dveh nizkotlačnih turbin. Remont je potekal skladno z načrti, rezultati obsežnih pregledov so bili v mejah pričakovanj in so dobra podlaga za varno in zanesljivo obratovanje v 28. gorivnem ciklusu, ki se bo zaključil z naslednjim remontom jeseni prihodnje leto. Pregled drugih dogodkov v aprilu Potekala je 1. strateška konferenca elektrodistribucije, na kateri so razpravljali o organiziranosti, vlaganjih in razvoju omrežja. Sredi meseca je potekal forum o trajnosti v energetiki Energetika in okolje, na katerem so se posvetili ključnim priložnostim obnovljivih virov in trajnostne energetske prihodnosti. Pregled leta September Foto: Miro Jakomin V Ljubljani je že četrtič potekal znanstveni festival Elektrofest, na katerem so ELES, Elektroinštitut Milan Vidmar, ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko in GEN energija poskrbele za energetsko opismenjevanje dijakov. V Portorožu je potekala štiridnevna mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri so razpravljali o najnovejših dosežkih jedrske znanosti in raziskav ter o vlogi jedrske energetike pri oblikovanju trajnostne energetske prihodnosti in sveta. Po dobrih dveh mesecih poskusnega obratovanja novega sistema vodenja SCADA/EMS je ELES konec septembra tudi uradno prevzel novi sistem vodenja od švedskega proizvajalca ABB. Končana javna obravnava smernic energetskega koncepta Slovenije Konec meseca je bila sklenjena javna razprava Predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije do leta 2035 in s pogledom do leta 2055. Ministrstvo za infrastrukturo je dokument javnosti sicer prvič predstavilo 2. junija. V njem so začrtani ključni elementi, s katerimi bomo usmerili prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Z usmeritvami ministrstvo želi zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, ki vključuje naslednje: trajnostno proizvodnjo električne energije, povečanje energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukture proizvodnih virov, povečanje deleža obnovljivih virov, zmanjšanje uvozne odvisnosti ter prehod s fosilnih na nizkoogljične vire energije. Do izteka javne razprave je ministrstvo organiziralo okoli dvajset predstavitev drugim resorjem in različnim interesnim skupinam. Odzivi na predstavitvah so bili pozitivni, predvsem kar zadeva proces vključevanja javnosti v pripravo dokumenta. Zaradi velikega zanimanja javnosti so prvotni rok javne obravnave s 15. avgusta podaljšali še za mesec in pol. V času javne razprave je pripombe oziroma komentarje na dokument podalo 60 pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo bo pripombe temeljito pregledalo in nanje do konca leta pripravilo odgovore, nato pa bo sledila priprava osnutka Energetskega koncepta Slovenije. Pregled drugih dogodkov v septembru Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je 1. septembra dosegla najvišjo dnevno proizvodnjo v vsej svoji zgodovini, in sicer 18.210.709 kWh. Ob pomoči novega bloka 6 je prvi rekord dosegla že julija, ko sta bloka 4 in 6 skupno oddala v omrežje kar 443 milijonov kWh električne energije in s tem presegla največjo mesečno proizvodnjo električne energije v zgodovini družbe.. Elektro Celje je kot član mednarodnega konzorcija uspešno kandidiral na razpisu evropskega programa za razvoj in raziskave Horizont 2020 ter se vključil v projekt Flex4Grid, ki se bo začel izvajati 1. januarja. Pogledi 20 Danijel Levičar Obstoječi energetski sistem je dober 30 Blaž Košorok Namesto strateškega partnerja, strateški lastnik 41 Andrej Ribič Naš cilj so tuji trgi 50 Branko Sevčnikar Razvoj energetike ne gre v pravo smer 59 Radko Istenič Informiranje mladih je dolgoročna naložba 24 Mag. Aleksander Mervar Največ vlaganj bo v pametna omrežja 34 Martin Novšak JEK 2 je regijski projekt 44 Dr. Karlo Peršolja Prednost ima trajnostna energija 53 Dr. Zvonko Toroš Slovenija v vrhu mednarodne organizacije CIRED 27 Mag. MatjažVodušek Za enakopraven položaj na trgu 38 Mag. BojanLuskovec Elektrika je energent prihodnosti 47 Drago Polak HE na Savi bi prinesle vrsto sinergijskih učinkov 56 Dr. Stane Vižintin Informatika vse bolj vpliva na razvoj tehnike Obstoječi energetski sistem je dober Z direktorjem Direktorata za energijo Danijelom Levičarjem smo se srečali ravno v času poteka pariške podnebne konference, ki naj bi svetu začrtala nove energetsko-podnebne cilje. V pogovoru smo skušali razkriti, v kolikšni meri bodo ti cilji tudi del naše energetske prihodnosti, oziroma kaj si lahko obetamo od nastajajočega energetskega koncepta Slovenije. Besedilo in foto: Brane Janjić Kako ocenjujete trenutno oskrbo Slovenije z energijo? Pričakujete v prihodnje težave na katerem od področij – nafta, električna energija, plin? Vsa področja energetskega trga, nafta, plin in elektrika, so že dalj časa povsem libera­lizirana in trg v Sloveniji deluje. Tudi to je eden od razlogov, da težav pri oskrbi Slove­nije z nobenim od teh energentov nimamo in jih tudi v prihodnje ne pričakujemo, ra­zen če bi prišlo do kakšne res velike medna­rodne krize, na kar pa seveda sami ne more­mo vplivati. V zvezi z električno energijo je treba ve­deti, da ta v celotni rabi energije trenutno pomeni zgolj petino vse porabljene končne energije. In to dejstvo je tudi eno od tistih vprašanj, na katera naj bi poiskali odgovor z novim energetskim konceptom. Električna energija je namreč eden od tistih vektor­jev, za katerega ocenjujemo, da se bo kljub uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije in predvideni manjši končni porabi ener­gije tudi v prihodnje povečeval. Zato smo v smernicah za pripravo energetskega kon­cepta dali prednost električni energiji in prometu, ki je velik porabnik energije. Na promet se je doslej gledalo predvsem kot na neki trgovski produkt, dejansko pa je v njegovem ozadju v prvi vrsti energija. Za ta segment se tako lahko država odloči, ali bo potreben energent še naprej uvažala in bo ta fosilnega izvora ali pa bo zadeve zasukala bolj v smeri trajnostnega razvoja. Ko že omenjate novi energetski koncept Slovenije, nam lahko mogoče zaupate, v kateri fazi je pregledovanje prispelih pri­pomb na podane smernice in kateri so nadaljnji koraki pri sprejemanju tega do­kumenta, ki ga mnogi že nestrpno priča­kujejo? Pregled danih komentarjev in pobud v javni razpravi, ki se je končala konec avgusta, rav­no končujemo. Analizo in napoved nadalj­njih korakov bomo predvidoma predstavili na posebnem javnem dogodku še pred kon­cem leta. Vsekakor pa nas v zvezi s tem čaka še veliko dela. Veseli nas, da je naš predlog usmeritev za pripravo novega energetskega koncepta, do­segel svoj namen. Spodbudil je namreč jav­no razpravo in to smo z izdajo smernic tudi želeli. Prejeli smo precej pripomb, nekaj jih je bilo tudi nasprotujočih, saj so interesi po­sameznih skupin različni. Ključne predpo­stavke o tem, kje želimo biti čez 40 let, pa imajo vendarle široko podporo. Kot rečeno, nas po predstavitvi prvih mnenj čaka iskanje poti, kako želene cilje tudi do­seči. V nadaljevanju nas torej čaka še pripra­va strokovnih podlag za različne predvidene tehnologije, kjer bodo glavna osnova dolgo­ročne bilance, potem pa seveda tudi pripra­va osnutka samega novega energetskega koncepta. Pričakujem, da bodo dejavnosti na tem področju aktivneje potekale v drugi polovici prihodnjega leta, ko bodo znane vse strokovne podlage. Predlogu energetskega koncepta bo nato spet sledila javna obravna­va in medresorsko usklajevanje. V kolikšni meri pa sploh usklajujete kon­cept z drugimi mejnimi področji oziroma ministrstvi in njihovo politiko – z gospo­darskim, okoljskim, finančnim? Usklajenost z drugimi strategijami j e ključnega pomena. Mi smo želeli javno­sti predstaviti vizijo energetike, opredeliti njeno poslanstvo in razvojne priložnosti do leta 2055. Želeli smo predstaviti, kako si dolgoročno zamišljamo nizkoogljično, konkurenčno in okoljsko ter družbeno spre­jemljivo energetiko ter na tej osnovi opre­delili tudi nekatere cilje. Jasno je, da se kar nekaj teh ciljev prekriva z drugimi področji, še zlasti z okoljskim, ki prav tako zasleduje določene cilje glede zmanjšanja izpustov to­plogrednih plinov. V štirih mesecih javne razprave smo ime­li več kot 20 javnih predstavitev smernic z vsemi deležniki in tudi drugimi resorji, s ka­terimi smo predebatirali poglavitne predpo­stavke, na osnovi katerih želimo graditi naš bodoči energetski koncept. Usklajevanje s pristojnimi ministrstvi bo vsekakor potekalo tudi v prihodnje, saj bomo lahko zagotovili prihodnjo uspešnost slovenske družbe le, če nam bo uspelo uskla­diti interese gospodarstva, energetike in okolja ter s postavljenimi cilji stopiti na isto pot. V predlog usmeritev energetskega kon­cepta smo dali zelo ambiciozne cilje, ki smo jih prevzeli iz evropskega kažipota 2050; slednji med drugim predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v energetiki za vsaj 80 odstotkov. Čeprav se to zdi danes še neuresničljivo, pa na dolgi rok verjamem, da gre za dosegljive cilje. Za tlakovanje poti, ki naj bi nas do tega pripeljala, pa so seveda po­membne tudi prostorske zahteve. Delimo si namreč isti prostor in v njem se srečujemo z različnimi interesi, ki terjajo neke jasne od­ločitve. Eden od ciljev za leto 2055, ki smo ga zapisali v predlog usmeritev za izdelavo energetske­ga koncepta, je, da na široko odpremo vrata obnovljivim virom in izrabimo vse prilož­nosti, ki omogočajo izkoriščanje teh virov na trajnostni način. Teoretični potenciali so veliki in z izrabo vseh hidro virov bi lahko pokrili vse naše potrebe. Ob upoštevanju vseh dejavnikov – ekonomskih in okoljskih, pa je dejansko razpoložljiva le kakšna tre­tjina. In glede tega bo treba sprejeti nekaj ključnih odločitev, sploh zato, ker gre za ob­novljivi domači vir in imamo na voljo tudi vse potrebno znanje. »Usklajevanje s pristojnimi ministrstvi bo potekalo tudi v prihodnje, saj bomo lahko zagotovili uspešnost slovenske družbe le, če nam bo uspelo uskladiti interese gospodarstva, energetike in okolja ter s postavljenimi cilji stopiti na isto pot.« Ravno pri projektih, kot je denimo izgra­dnja HE na srednji Savi, se zdi, da ministr­stva delujejo precej neusklajeno! V resnici imamo z Ministrstvom za okolje in prostor redne usklajevalne sestanke, pri čemer se seveda naši interesi včasih tudi križajo. Če se bomo na državni ravni skupaj odločili, da srednji del Save namenimo ha­bitatom in ohranjanju določenih rastlinskih in živalskih vrst, bomo to dejstvo sprejeli tudi energetiki. Vse dokler so zadeve odprte in še ni končne odločitve, pa je naša naloga, da zagovarjamo interese energetike. V konkretnem primeru ne vidim prav nobenih ovir, da ne bi mog­li graditi tudi v srednjem delu Save ali na Muri, seveda ob strogem upoštevanju vseh omejitev in ob dosledni izvedbi vseh potreb­nih omilitvenih ukrepov. Kot rečeno, smo si s smernicami zastavili precej ambiciozne cilje, ki so verjetno precej ogroženi, in to ne le z okoljskimi omejitva­mi, temveč tudi zaradi potrebnih velikih vla­ganj za izpeljavo vseh potrebnih projektov? Princip, ki ga želimo vpeljati skozi novi ener­getski koncept, je preprost in po moje tudi edini možen. Jasno je, da Ministrstvo za infra­strukturo ne bo izvajalo konkretnih projektov. Naša ključna naloga je, da skozi koncept, poleg vizije, poslanstva in ciljev, določimo tudi po­tencialne vire in tehnologije. Znotraj teh meja, ki jih bomo določili s konceptom, pa bodo mo­rali svojo poslovno priložnost poiskati poslov­ni subjekti sami. Zato imamo poslovodstva v podjetjih, katerih naloga je, da skušajo ponujene priložnosti v kar se da največji meri tudi izrabiti. Ministr­stvo namreč lahko poseže z ukrepi le, če nekaj ne funkcionira in bi denimo bila ogrožena za­nesljivost oskrbe. Dokler pa imamo odprt trg in na njem poslovni subjekti uspešno delujejo, je na vodstvih energetskih družb, da poiščejo svoje priložnosti. Iz smernic izhaja, da naj bi Slovenija svojo energetsko prihodnost gradila na obnovlji­vih virih in jedrski energiji. Je takšna usme­ritev za vas še vedno sprejemljiva glede na to, da nekatere druge evropske države stopajo po drugačni poti? Za tistim, kar smo zapisali v smernicah za izde­lavo energetskega koncepta, še vedno stojimo. Ob tem želim poudariti, da je naš obstoječi energetski sistem tako na plinskem kot elektro­energetskem področju zelo dober, če ne celo eden boljših v Evropi. Logika, ki jo želimo ohra­niti, je, da je treba prihodnost graditi na temeljih iz preteklosti. To ne pomeni, da bomo razprše­ V Sloveniji energetski trg relativno dobro funkcionira, kar potrjujejo tudi cene, ki so še vedno pod povprečjem EU. V obdobju od leta 2010 do leta 2014 so se v Sloveniji cene za industrijske odjemalce znižale za 3,7 odstotka, v EU 28 pa so se zvišale za 3,8 odstotka na leto. V primerjavi s sosednjimi gospodarstvi je torej, vsaj kar se tiče oskrbe z električno energijo, za konkurenčnost slovenske industrije kar dobro poskrbljeno. nim virom in novim tehnologijam priprli vrata, temveč da jih bomo v sistem spuščali postopo­ma, na osnovi ocen, ki jih bo podala stroka. Da­nes je proizvodnja elektrike tretjinsko razdelje­na, v naslednjih letih pa jo želimo nadgraditi v smeri izločitve fosilnih goriv oziroma prehoda v nizkoogljično družbo. Glede na napovedi in pri­čakovanja verjetno brez jedrske energije in tudi nekaterih večjih proizvodnih enot, ki omogoča­jo delovanje elektroenergetskega sistema, ne bo šlo. Neke stabilne proizvodne enote za zagota­vljanje zanesljivosti oskrbe bomo rabili še naprej in tak koncept bomo tudi zagovarjali. Z veliko pozornostjo spremljam kaj počnejo drugi, a pri iskanju modela, ki nam bo še nap­rej zagotavljal konkurenčno, okoljsko spreje­mljivo in zanesljivo oskrbo z energijo, bomo morali temeljito pretehtati naše danosti in ubrati lastno pot. Največ vlaganj bo v pametna omrežja Prenosno omrežje, ki ga načrtuje, gradi in vzdržuje družba ELES, več kot zadostuje dolgoročnim potrebam države, zatrjuje direktor družbe mag. Aleksander Mervar. Med najbolj nujne naložbe sodi dokončanje severnoprimorske zanke na območju Renč, že več kot desetletje pa se pripravlja tudi daljnovodna povezava z Madžarsko. Besedilo in foto: Vladimir Habjan V prihodnje družbo ELES čaka cela vrsta nalog – od izgradnje daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo Slovenijo povezal s sosednjo Madžarsko, do več RTP in vrste projektov s področja pametnih omrežij ter prevzema 110 kV omrežja od distri­buterjev. Čeprav trenutno družba posluje us­pešno, bi se utegnile v prihodnosti razmere tudi spremeniti. Kot možne vzroke za to mag. Mervar omenja predvsem potencialne težave proizvo­dnega dela slovenske elektroenergetike ter s tem povezane probleme zagotavljanja določenih sis­temskih storitev, možen pa je tudi upad prihod­kov od avkcij za čezmejne zmogljivosti. V kakšnem stanju je slovensko prenosno omrežje? Ali to zadostuje dolgoročnim po­trebam ali bi bile potrebne še kakšne nujne naložbe? In če, katere? Obstoječe prenosno omrežje več kot zadostu­je dolgoročnim potrebam. Glavno vprašanje je, ali se nam obetajo kakšne nove investicije v proizvodne enote, pri čemer imam v mislih predvsem drugi blok jedrske elektrarne. Sicer tudi v tem primeru lahko obstoječi 400 kV daljnovod Beričevo–Krško pokrije prenosne potrebe in je bolj ključno vprašanje, kam bi ta elektrika potem šla. Mislim na tržni vidik, saj bi Slovenija s tem postala dokaj velik neto izvoznik. Če pa govorimo zgolj o tehničnem vidiku, potem govorimo o zmogljivostih, teh pa imamo štirikrat več, kot je končne porabe. Nujne naložbe? Najbolj nas žuli, da nimamo ustrezno rešene severnoprimorske zanke. Gre za znani primer nedokončane povezave preko Renč oziroma za daljnovod Divača–Nova Gorica. Ob tem se sprašujem, kaj ministrstvo za okolje in prostor počne dobrih pet let, odkar smo podali pobudo za državni prostorski načrt za 1,8 kilometra še nezgrajene trase. V naslednjih petih letih nas čaka preoblikovanje evropskega trga z električno energijo. Ena od potencialnih nevarnosti za ELES bi ob tem lahko bile spremembe na področju koriščenja čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Dejstvo je namreč, da ELES kar tretjino od 150 milijonov evrov letnih prihodkov ustvari prav na ta račun in da imamo ravno zaradi tega trenutno eno najnižjih omrežnin v Evropski uniji. Če bi te prihodke izgubili, bi se morala omrežnina drastično povečati. Kako je z že dolgo načrtovano daljnovod­no povezavo z Madžarsko? Je ta projekt uresničljiv glede na dejstvo, da del trase poteka po »spornem« ozemlju, ki še čaka na arbitražo s Hrvaško? Kolikšna je oce­njena vrednost tega projekta in koliko de­narja je doslej ELES že vložil vanj? Investicijska vrednost je 100 milijonov evrov, projekt pa je bil zastavljen že leta 2003 ob podpisu pogodbe z madžarskim partnerjem družbo Mavir. Državni pro­storski načrt je bil nato izdan šele leta 2012. Nesreča pri tem projektu je, da je kljub našim opozorilom, naj trasa ne poteka po spornem ozemlju, ki je stvar arbitraže, oko­li dva kilometra trase zdaj načrtovane po spornem ozemlju. Zato bi bil projekt lahko ogrožen, saj so tveganja za pridobitev celo­vitega gradbenega dovoljenja velika. Danes je namreč veliko vprašanje, ali bodo tisti, ki so predlagali to traso, tudi izdali gradbeno dovoljenje ter kdo je za to sploh pristojen. V ta projekt smo sicer do zdaj vložili 15 milijo­nov evrov, pri čemer je bila večina sredstev namenjena sklenitvi služnosti in plačilu odškodnin. Trenutno imamo že več kot 85 odstotkov pozitivno rešenih zadev. K tem projektu sodi tudi izgradnja nove RTP Cirkovce, izvedbeno pa imamo lahko vse pod streho v dveh letih. ELES naj bi v skladu z Energetskim zako­nom prevzel tudi večji del 110 kV omrežja. Kaj to zanj pomeni v kadrovskem in fi­nančnem smislu? S podzakonskim aktom, ki ureja to vpraša­nje, nismo najbolj zadovoljni, saj ocenju­jemo, da smo zaradi uredbe o razmejitvi 110 kV omrežja na prenosni in distribucijski del celo na slabšem, kot smo bili prej. ELES se namreč mora po novem z družbo SODO dogovoriti, kje in kako se bo upravljalo s 110 kV omrežjem. V kadrovskem smislu pomeni ta projekt manj, kot smo sprva načrtovali. Okrepili se bomo največ za 30 zaposlenih, zaradi hkra­tnih upokojitev pa se bo število zaposlenih povečalo le za okoli 20, kar smo zapisali tudi v poslovni načrt 2016–2018. Bolj kot kadrovsko bo projekt zahteven finančno. V tem trenutku še ne poznamo cenitev in nimamo »pričakovanj« lastnikov, ocenjuje­mo pa, da bo ta naložba znašala med 40 in 70 milijonov evrov. ELES bo moral zato najeti namensko posojilo, ker bo obstoječe vire, ki jih ima, uporabil za druge, že več let načrtovane investicije. Dodaten problem je, da nam Agencija za energijo priznava zgolj sedanje vrednosti opreme, glede na starost daljnovodne opre­me, ki naj bi jo prevzeli, pa pričakujem, da bodo ocenjene vrednosti višje od sedanjih knjigovodskih. Naš ustanovitelj bo zato moral upoštevati, da kupujemo omrežje, ki ni vrednostno usklajeno, kar bo vplivalo tudi na naš slabši poslovni izid. Pa še nekaj glede vrednotenja. Sedanji la­stniki bodo morali pri cenitvi upoštevati predvsem donose, ki jim ga to omrežje sedaj prinaša. Proizvodnim družbam ne prinaša nikakršnih donosov, ampak celo dodatne »Nujne naložbe? Najbolj nas žuli, da nimamo ustrezno rešene severnoprimorske zanke.« stroške, distribucijskim družbam pa samo reguliran donos in amortizacijo, ki ju priz­nava Agencija za energije. Na podlagi pove­danega je zame vrednost tega premoženja zelo jasna. Vsekakor pa ne more biti višja od knjigovodske vrednosti. Kakšne so vaše napovedi glede prihodno­sti Elesa? Katere poglavitne spremembe še čakajo družbo? ELES je v letu 2015 izvedel certifikacijo, ki jo zahteva evropska direktiva, podelje­na nam je bila tudi koncesija za nadaljnjih 50 let. Ne predstavljam si in niti teoretično ni mogoče, da bi lahko nekdo v slovenskem prostoru Elesu konkuriral pri izvajanja nje­gove osnovne dejavnosti. Vprašanje je sicer, kako upravljavci državnega premoženja raz­mišljajo o celotnem ustroju slovenske elek­troenergetike. Razvoj bi v prihodnje lahko šel tudi v sme­ri širitve Elesa, v smislu, da dobi še kakšno izmed funkcij ali del omrežja, ki ga sedaj nima. Druga možnost pa je, da bi denimo državne družbe, ki se ukvarjajo z elektro­energetskim omrežjem, ustanovile neko skupno družbo za investicije, vzdrževanje in podobno. Sam skušam za ELES poiskati tudi nove vsebine dela in ne pričakujem odpuščanj, saj naj bi število zaposlenih zmanjšali po »naravni« poti. Ob tem velja splošno pravi­lo, da je za vsaki dve upokojitvi možna ena nova zaposlitev. Za enakopraven položaj na trgu Pri organiziranosti elektrodistribucije se je treba zavedati, da je Slovenija del Evropske unije in da je treba upoštevati tako njene pravne norme kot zakonodajo Republike Slovenije. Naloga družbe SODO je, da skrbi za enakomeren razvoj distribucijskega sistema na celotnem območju Slovenije. Več nam je povedal direktor družbe, mag. Matjaž Vodušek. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: arhiv SODO Mag. Matjaž Vodušek je leta 1993 diplo­miral na Fakulteti za elektrotehniko, raču­nalništvo in informatiko v Mariboru. Leta 2005 je magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V družbi SODO, ki je sistemski operater distribucijskega omrež­ja, je prvič prevzel mesto direktorja leta 2008. Konec oktobra letos ga je nadzorni svet družbe SODO znova imenoval za di­rektorja te družbe. Mag. Vodušek, boste z vidika obstoječih ciljev in nalog družbe samo nadaljevali že začrtano pot ali se morda obetajo tudi kakšne spremembe? Ponovno imenovanje za direktorja družbe SODO in izkazano zaupanje s strani nad­zornega sveta potrjuje, da smo skupaj s so­delavci uspeli SODO pozicionirati kot po­membnega akterja v energetskem okolju. Z obstoječimi projekti in nalogami bomo na­daljevali, pričakujem pa, da bo rast in vloga družbe SODO v prihodnjih letih le še večja, saj je naša vizija delovati odgovorno, opti­malno in napredno do vseh uporabnikov distribucijskega sistema v Sloveniji. Naša ključna usmeritev je uporabnik distribucij­skega sistema in tako bo tudi v prihodnje. Kakšna so vaša prizadevanja za nediskrimi­natorno delovanje trga z električno energi­jo in za dolgoročno, zanesljivo in učinko­vito oskrbo uporabnikov distribucijskega sistema z električno energijo? Družba SODO vsem deležnikom na trgu z električno energijo zagotavlja nediskrimina­toren dostop do podatkov. Med udeleženci na trgu z električno energijo poteka obračun omrežnin, dodatka in prispevkov, katerega izvaja SODO. Naša družba je omogočila sku­pen račun za omrežnino, dodatke in prispev­ke – nediskriminatorno za vse dobavitelje električne energije. Kljub velikemu obsegu izmenjave podatkov in menjave dobaviteljev na tem področju ni zastojev in omejitev. Iz­menjava podatkov na trgu električne ener­gije preko enotne vstopne točke SODO se je izkazala za pravilno odločitev, ki jo potr­juje 250.000 menjav dobavitelja električne energije od odprtja trga pa do konca leta 2014. Nediskriminatorne pogodbe »SODO – dobavitelj« zagotavljajo varen finančni tok vsem deležnikom (elektrodistribucijskim podjetjem, podjetju ELES, družbi BORZEN, Agenciji za energijo, dobaviteljem). Kako kot družba skrbite za upoštevanje na­čel kakovosti in zanesljive oskrbe z električ­no energijo? Vsi uporabniki sistema so upravičeni do takšne kakovosti oskrbe z električno ener­gijo, s katero zagotavljajo svoje potrebe po električni energiji in jim je omogočen nji­hov nadaljnji razvoj, seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev. Za doseganje ustrezne kakovosti oskrbe z električno energijo smo predvideli določene razvojne usmeritve in ukrepe, ki obsegajo večjo zazankanost sis­tema, avtomatizacijo in vodenje sistema, ozemljevanje nevtralne točke in gradnjo sistema s kablovodi v podzemni izvedbi. Za spremljanje kakovosti oskrbe imamo vzpostavljen monitoring kakovosti nape­tosti ter sistem poročanja in ugotavljanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja in komercialne kakovosti. Na podlagi opravlje­nih analiz so predvideni ukrepi za odpravo morebitnih odstopanj od dopustnih para­metrov v razumnih rokih. Distribucijska podjetja se zavzemajo za tak način organiziranja, ki bo okrepil nji­hovo lokalno prisotnost, v družbi SODO pa zagovarjate potrebo po krovnem de­lovanju vaše družbe. Kakšna je po vašem mnenju prava rešitev za ustrezno organi­ziranost distribucije? Trditve elektrodistribucijskih podjetij so znane in se ponavljajo že vrsto let. Dejstvo je, da je šele z ustanovitvijo družbe SODO vsem odjemalcem, dobaviteljem in proizva­jalcem omogočen enakopraven položaj na trgu z električno energijo. Tako imajo vsi odjemalci električne energije prosto izbiro dobavitelja električne energije in načina za­računavanja omrežnine, dodatkov k omre­žnini in prispevkov dobavitelju električne energije s skupnim računom ali končnemu odjemalcu z ločenim računom, ne glede na to, na kateri distribucijski sistem so fizično priključeni. Družba SODO tako omogo­ča vsem odjemalcem električne energije, da lahko sami izberejo svojega dobavitelja električne energije in da trg z električno energijo deluje prosto. Prav tako so vsem odjemalcem poenostavljeni postopki, kot je na primer menjava dobavitelja ali priklju­čitev na sistem, saj komunicirajo le z enim operaterjem. Z delovanjem družbe SODO je narejen korak naprej v razvoju sistema in k uvedbi novih tehnologij. »Naša družba je omogočila skupen račun za omrežnino, dodatke in prispevke – nediskriminatorno za vse dobavitelje električne energije.« Po že izraženem stališču predstavnikov elektrodistribucijskih podjetij bi bila sprejemljiva samo neposredna podelitev koncesij petim EDP-jem. Kakšen je vaš pogled na to problematiko? Družba SODO na podeljevanje koncesij nima vpliva, to je stvar lastnika. Se pa mo­ramo vsi, tudi elektrodistribucijska podjetja, zavedati, da je Slovenija del EU in da je treba upoštevati pravne norme tako EU kot tudi domačo zakonodajo. K lokalni obravnavi uporabnika sistema pa stremimo vsi. Dis­tribucijska podjetja so že danes navzoča v lokalnem okolju. Njihova raznolikost pa žal kaže na nevarnost neenakomernega razvoja distribucijskega omrežja v Republiki Slove­niji. Žal so iz dostopnih parametrov vidne razlike med distribucijskimi podjetji in okolji, ki jih pokrivajo. Naša naloga pa je, da skrbimo za enakomeren razvoj distribucij­skega sistema na celotnem območju Slove­nije. V družbi SODO se zavedamo, da lahko samo skupaj, v sinergiji, razvijamo sistem, ki bo še bolj učinkovito zagotavljal dostop vsem uporabnikom, ne glede na to, na kate­rem koncu Slovenije se nahajajo. Kako pa je z doseganjem prihrankov, kar je bilo doslej tudi že izpostavljeno? Dejstvo je, da prihranki vedno bolj opravi­čujejo obstoj družbe SODO. Med drugim družba od leta 2008 dalje izvaja javno raz­ Če bi družba SODO že od ustanovitve dalje lahko izvajala skupne nabave distribucijske elektroenergetske infrastrukture, bi bili prihranki lahko bistveno večji, kot so stroški za njeno delovanje. Hkrati je opaziti, da prihodki distribucijskih podjetij v zadnjih petih letih naraščajo, medtem ko njihova investicijska dejavnost usiha. pisane avkcije za nakup električne energije za pokrivanje izgub v sistemu, zaradi česar je nakup izveden transparentno po konku­renčnih cenah. To pa za odjemalce pomeni nižje stroške pri plačilu električnih izgub. S svojim delovanjem vseskozi stremimo tudi k zniževanju stroškov delovanja GJS DO in k učinkoviti izgradnji elektrodistribucij­skega sistema. Od leta 2010, ko je družba SODO začela z investicijami v elektroener­getsko infrastrukturo, je s transparentnimi nakupi celotnemu elektroenergetskemu sistemu prihranila vsaj 10 milijonov evrov samo na obsegu investicij, ki jih je izvajala, kar še dodatno opravičuje njen obstoj in njen način delovanja. Namesto strateškega partnerja, strateški lastnik Holding Slovenske elektrarne se zadnja leta ukvarja predvsem s sanacijo razmer, ki so v glavnem posledica naložbe v blok 6. Svetlejše prihodnosti si brez pomoči celotne skupine ne more obetati. Kaj to pomeni za poslovanje HSE, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Blažem Košorokom. Besedilo in foto: Brane Janjić Minulo in tekoče poslovno leto sta za HSE zagotovo ena najtežjih doslej. V kolikšni meri vam letos uspeva izpolnjevati načrte in kakšni so letošnji finančni kazalci tako za HSE kot za celotno skupino? Globalno zastavljene načrte kar uspešno uresničujemo. Zavedamo se, da bo v pre­hodnem času pot, po kateri bomo šli, morala biti usmerjena v še večjo racionalizacijo in s tem optimizacijo poslovanja ter da nas čaka še celovitejša rekonstrukcija celotne skupine HSE. Do poletja smo bili precej obremenje­ni tudi s slabšo hidrologijo kot prejšnja leta, kar je vse vplivalo na letošnje trženje in po­slovni rezultat. Tudi drugače lahko rečem, da leto 2015 za nas ni normalno leto, saj je TEŠ 6 šele začel s poskusnim obratovanjem, ki ga spremljajo tudi določene težave. Normalno poslovanje se bo tako dejansko lahko začelo šele po zaključku poskusnega obratovanja bloka 6, to je februarja oziroma marca pri­hodnje leto. Prednostna naloga HSE je konsolidacija skupine in zagotovitev vzdržnega dolgoročnega likvidnostnega toka. Šele potem se bodo lahko spet pogovarjali o večjih projektih. Na mizi jih je sicer kar nekaj, a jih je treba znova pretehtati tako z vidika okoljske sprejemljivosti, še bolj pa z vidika ekonomske upravičenosti. Iz lanskih številk izhaja, da se finančne raz­mere v samem HSE izboljšujejo, na ravni skupine pa poslabšujejo. Ali HSE še lahko za­gotavlja likvidnost skupine oziroma katere so glavne ovire na poti do boljših finančnih rezultatov? Potrebna finančna sredstva so za letos zagoto­vljena. Vsekakor pa na leto 2015 lahko gledamo tudi skozi prizmo, da smo večino leta likvidno­stno pomagali Šaleški dolini, konkretneje Ter­moelektrarni Šoštanj z dokapitalizacijami in prevzemom dolga in podobno, Premogov­niku Velenje pa s sprejetjem sklepa skupšči­ne Premogovnika o dokapitalizaciji oziroma prevzemu dela stvarnega premoženja. S temi ukrepi smo vsi skupaj v skupini letos precej pomagali naši termo diviziji. Časi, v katerih živimo, sicer za energetiko niso naj­bolj rožnati, saj smo precej obremenjeni z nizkimi cenami energije na trgu, na katerem je treba proizvedeno energijo ob močni kon­kurenci in sedanjih cenah tudi prodati. Žal so v tem trenutku tržne cene nižje od varia­bilnih stroškov vseh klasičnih elektrarn. Vemo, da je eden ključnih elementov za obstoj proizvodnje v TEŠ dobava premoga iz velenjskega premogovnika? Glede koli­čin naj ne bi bilo težav, se pa zatika s ceno. Je končno znana cena, ki naj bi tudi Premo­govniku omogočila preživetje? TEŠ in Premogovnik imata sklenjeno dolgo­ročno pogodbo o dobavi premoga, kar je bil tudi eden izmed pogojev za odobritev poro­štva za najem posojila. Res pa je, da je cena, ki je bila v tistem času obljubljena, to je 2,25 evra na GJ, nedosegljiva. Je pa dosegljiva ta, ki je zdaj zapisana v vseh dokumentih, in si­cer 2,75 evra na GJ. Premogovnik je imel določene težave s pro­izvodnjo v začetku leta, a se je ta zdaj norma­lizirala. Kadar je slaba hidrologija, že pogled preko mostu pokaže, da je vodostaj nizek, takrat, ko se soočamo s težavami v jami, pa tega nihče ne vidi, ker se dogaja 500 metrov pod zemljo. Gre za zelo podobno igro nara­ve, česar se marsikdo ne zaveda. Tisti, ki so bili pri obljubah o proizvodnji in ceni pre­moga najbolj zgovorni, bi morali na takšne ali podobne težave misliti že prej. Veliko omenjate nujnost nadaljnje opti­mizacije in racionalizacije vseh poslovnih procesov. V kateri fazi pa so trenutno ti procesi? Na ravni skupine nam je letos uspelo stro­ške na račun izvajanja storitev, vzdrževanja in dela znižati za 80 milijonov evrov, kar ni malo. Jasno je, da to pomeni velik rez na vseh področjih glede na prejšnje stanje. Prva na seznamu, ki sta potrebna večje rekonstruk­cije poslovanja, sta seveda TEŠ in Premogov­nik, pri čemer razmišljamo tudi o njunem združevanju. Ta opcija se resno proučuje, »Upanje, da bo nekdo prišel od zunaj, nas sam poiskal in nam za energetiko ponudil bogastvo, so sanje, ki so bile že davno odsanjane.« je pa treba pred tem še urediti nekaj stvari, tudi glede obstoječega odstotka manjšin­skih delničarjev Premogovnika Velenje. Te bo treba nekako izplačati in potem ti dve družbi usmeriti na skupno pot, pri če­mer ocenjujemo, da bodo premiki na tem področju intenzivneje potekali prihodnje leto. Prednostno seveda rešujemo položaj teh dveh družb, so pa težave, ki terjajo spre­membe tudi drugod. Pričakovanja v teh družbah so drugačna, saj želijo, da naj bi se spremembe zgodi­le najprej drugje. Mi menimo nasprotno in smo prepričani, da je treba spremembe glede na razmere na trgu in nove okolišči­ne poslovanja izvesti povsod. In to je včasih manj izpostavljenim družbam v skupini zelo težko razložiti. Menite, da posamezne družbe v skupini vendarle počasi dojemajo, da so del neke širše skupine in ne več samostojne celote? Ta pot dojemanja se tako ali drugače kaže skozi razmere, ki smo jim priča. Ko ni bilo večjih težav s poslovanjem, so vse te družbe delovale kot samostojne entitete oziroma kot neke neosvojljive trdnjave. Zdaj so raz­mere drugačne, tudi glede drugačnega vo­denja skupine, kar marsikomu ni všeč, tako v družbah kot v lokalnih skupnostih. Vendar tudi to kaže na to, da se dojemanje dela v skupini spreminja. Že ob prevzemu funkcije ste poudarjali, da so pred HSE težavna leta, a hkrati izrazili upa­nje, da vendarle lahko preživi in se sčasoma postavi na lastne noge tudi brez tuje pomoči. Ste še tega mnenja ali mislite, da bo za zago­tovitev obstoja skupine nujno treba poiskati nekega strateškega partnerja? HSE živi samostojno življenje. Bolj kot strate­škega partnerja pa si želimo strateškega lastni­ka. Takšnega, da bo sposoben hitro sprejeti neko odločitev o tem, kaj pravzaprav želi nare­diti z lastnino, ki jo ima in ki je v energetiki zdaj združena v dveh stebrih. Da nam jasno pove, kaj bo z njo počel v naslednjem 20–30­letnem obdobju in v katero smer bo zapeljal slovensko energetiko v prihodnje. Tu smo pred velikimi izzivi. Upanje, da bo nek­do prišel od zunaj, nas sam poiskal in nam za energetiko ponudil bogastvo, so sanje, ki so bile že davno odsanjane. Torej, bi lahko rekli, da glede prihodnosti HSE še vedno ostajate optimist? Jaz sem vedno optimist, bo pa ta optimizem na trenutke imel za marsikoga grenak priokus. Tudi v marsikateri naši družbi bo treba spre­meniti način razmišljanja, saj po samostojni poti ne bo mogoče več stopati. Spremembe pričakujem glede uvedbe skupnega poslovnega sistema, združevanja podpornih procesov in zmanjševanja števila služb, ki se na ravni sku­pine podvajajo. JEK 2 je regijski projekt Slovenija mora slediti svetovnim sodobnim smernicam na področju energetske politike, tako pri zanesljivosti in varnosti dobave električne energije kot pri okoljski sprejemljivosti in ekonomiki, pravi generalni direktor GEN energije Martin Novšak. Besedilo in foto: Vladimir Habjan Ravno zaradi teh značilnosti ima jedrska energija po mnenju Martina Novšaka po­membno vlogo v bodoči oskrbi Slovenije z električno energijo. Energetski koncept Slovenije, za katerega je izhodišča pripra­vilo Ministrstvo za infrastrukturo, je temelj delovanja družbe. Energetske politike vseh držav namreč vplivajo na standard življenja, konkurenčnost gospodarstva in odnos do okolja, zato je pomembno, da koncept izko­rišča prednosti, ki jih posamezna področja, države ali regije imajo. Se vam zdijo izhodišča Ministrstva spre­jemljiva oziroma kateri energent bi bil po vaši oceni za Slovenijo v prihodnosti naj­sprejemljivejši? Prav gotovo ne moremo reči, da imata naf­ta in plin kakšno prednost, tudi premog ne. Imamo relativno bogato zalogo hidro ener­gije glede na površino in število prebivalcev, imamo biomaso in gozdove, obvladujemo jedrsko tehnologijo. Logično je, da se bomo usmerjali v nizkoogljično družbo, da gremo z uvoznih energentov in fosilnih goriv čim bolj v smer OVE in trajnostno usmerjenih virov energije. Izgradnja JEK 2 bi bila verjetno ena naj­večjih investicij, kar se jih je kdajkoli lotila Slovenija. Se vam zdi, da je v teh časih država sposobna sprejeti tako dol­goročno in pomembno odločitev, kot jo je v 70. letih? Država v 70. letih je bila povsem drugače organizirana, predvsem pa v drugačnem sta­nju, kot je danes Slovenija, čeprav določene zakonitosti ostajajo podobne. Predvsem Kavčičeva vlada (med leti 1967–1972, op. ur.) je spoznala, da Slovenija dolgoročno nima perspektive, če ne bo zadržala najboljših kadrov oziroma, če bodo vsi »mojstri« po­begnili v Nemčijo, Francijo, ZDA, Kanado … To pomeni, da bi najboljši kapital, združen v znanju ljudi, odšel v tujino. Posledično so se takratni vodilni odločili, da spodbu­dijo industrializacijo Slovenije, za to pa so potrebovali infrastrukturo, med drugim tudi energetiko. Pomanjkanja električne energije si v današnjem času, ko imamo vsega dovolj, ne znamo več predstavljati, takrat pa je bil to eden od ključnih razlo­gov za lažje in hitrejše odločanje za nove strateške naložbe. Želel bi si, da bi Slovenija imela takšno modrost danes. Predvsem pa, da bi imela zmožnost dolgoročnega in strateškega raz­mišljanja, ki ni odvisno od političnih man­datov, temveč sledi razvoju države. Dana­šnje stanje je dokaj podobno tistemu izpred 50 let – še vedno se soočamo z begom mož­ganov, mogoče ni tako intenziven kot v pre­teklosti, nam pa kljub temu odhajajo ključni ljudje, med njimi tudi naravoslovci. Ti so za nas najpomembnejši, saj z dobrimi izvozni­mi artikli lahko pripomorejo h konkurenč­nosti gospodarstva in višanju življenjske ravni vseh državljanov Slovenije. Želel bi si, da ti ljudje ostanejo doma, a za to niso dovolj le smele in pogumne odločitve, temveč zelo jasno spoznanje, da bomo mo­rali začeti preusmerjati kapital iz javnega sektorja v izvozno gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Še bolj pomembno pa je preusmerjanje najboljših kadrov v go­spodarstvo. Za uspešno in konkurenčno go­spodarstvo pa poleg tega potrebujemo tudi konkurenčne, trajnostne in zanesljive vire ele­ktrične energije. Večkrat doslej ste navajali, da smo spo­sobni zgraditi JEK 2, da imamo znanje in kadre. S kakšnimi argumenti to še uteme­ljujete? Imamo 33­letne izkušnje z uporabo jedrske tehnologije, tako doma kot tudi na med­narodnem področju, kjer nam svetovne organizacije priznavajo uspešnost našega dosedanjega dela. Menim, da lahko tej regiji z novim blokom jedrske elektrarne prinese­mo številne koristi. Takšna elektrarna ne samo da omogoča zanesljivo in varno električno oskrbo ter zmanjšuje energetsko uvozno odvisnost in emisije CO2, temveč tudi zvišuje standard življenja in zmožnost razvoja gospodarstva, ki dajeta socialno varnost in prihodnost mladim, ne nazadnje pa to vodi v politično stabilnost. Zato verjamem, da ima jedrska energija prihodnost. Z eno investicijo dobiš vrsto pozitivnih učinkov. Kaj pa financiranje? Ali smo sposobni za­gotoviti lastno financiranje in pridobiti partnerje? Slovenija je tako bogata država, da bi morala biti sposobna takšen projekt izpeljati, vsaj »Želel bi si, da bi Slovenija imela zmožnost dolgoročnega in strateškega razmišljanja, ki ni odvisno od političnih mandatov, temveč sledi razvoju države.« kar se domačega finančnega deleža tiče. Ved­no poudarjam, da je JEK 2 regijski projekt, pri katerem računamo na sodelovanje soinvesti­torjev. Slovenija je že danes sposobna investi­cijo financirati preko kilovatne ure, moramo pa vedeti, da se za dobre investicije ustanavlja­jo tudi razne sheme. Včasih smo namenjali de­nar za razširjeno reprodukcijo, danes imamo prispevek za OVE, za katerega bomo v desetih letih namenili milijardo evrov in pol. Se pravi, če primerno usmerjamo denar od končnih kupcev električne energije, lahko naredimo finančno konstrukcijo za tako po­memben objekt, ki dolgoročno zagotavlja zanesljivo oskrbo in optimalno nizko ceno električne energije. Ne zastonj, pač pa opti­malno nizko glede na druge možnosti. V tem smislu ima jedrska opcija zelo močno podporo finančnega sektorja. Na kakšen način naj bi se lotili projekta iz­gradnje JEK 2, da se ne bi tako zapletlo, kot se je projekt TEŠ 6? Nekaj zakonitosti je, ki se jih moramo nauči­ti tudi iz projekta TEŠ 6. Ena od teh je, da je dobro imeti soinvestitorje, ki že sami po sebi dvigujejo transparentnost in vplivajo na ča­sovno izvedbo projekta, to je zelo pomembno. Nujno je, da gremo pri projektu JEK 2 v soin­vestitorstvo in s tem dvignemo konkurenč­ Gradnja nove jedrske elektrarne je za samo Slovenijo prevelik projekt. Vanj bo treba vključiti tudi sosednje države, ki lahko poleg kapitala ponudijo tudi določena znanja s področja vodenja takih projektov in optimizacije ter ne nazadnje storitev terciarne regulacije. nost, prav tako pa je pomembna tudi časovna komponenta. Da zaženemo projekt takrat, ko dobavitelji nimajo dela, in ne v času, ko so pol­no zasedeni. Pri TEŠ­u ni bil izpolnjen ne prvi ne drugi pogoj. Poleg tega pa moraš pri tako velikem projektu oblikovati ekipe, ki so izkušene, ki jim lahko zaupaš in jih hkrati lahko nadzi­raš. Slednjega pa tudi v slovenskem prosto­ru včasih manjka. Ali lahko sosednje države, predvsem Avstrija in Hrvaška, kakorkoli ovirajo projekt JEK 2? Če si želimo ovir, se lahko izgovarjamo tudi na sosednje države. Če je naš cilj, da do projekta ne pride, se bomo sklicevali na tiste, ki so naj­bolj proti. Zavedati se moramo, da so v ozadju vseh teh politik predvsem gospodarski in po­slovni interesi, zelo malo je drugih. Slovenija se mora odločati zase, izhajati mo­ramo iz naših prednosti, pri tem pa moramo seveda vključevati sosednje države in njihove energetske družbe kot soinvestitorke. To je zmagovalna kombinacija za vse. Le na ta način Slovenija lahko postane regijski igralec. Elektrika je energent prihodnosti V smernicah Energetskega koncepta Slovenije dobiva električna energija še večjo veljavo za zagotavljanje energetske samooskrbe, s čimer se povečuje tudi odgovornost distribucijskih podjetij za gradnjo ustreznih omrežij. Besedilo: Miro Jakomin Foto: Gorazd Kavčič Za dodatno izboljšanje učinkovitosti delovanja je vedno prostor. Elektrodistributerji v zadnjih letih izboljšujejo učinkovitost iz regulatornega v regulatorno obdobje, kar se odraža predvsem v uresničevanju zastavljenih ciljev, ne nazadnje pa tudi v poslovnih uspehih in dobičkih. Mag. Bojan Luskovec iz Elektra Gorenjska je julija letos po cikličnem prenosu med elektro­distribucijskimi podjetji prevzel funkcijo pred­sednika Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ), s čimer je nasledil Uroša Blažico. Mag. Luskovec, kako bo GIZ distribucije de­loval v prihodnje, kakšna je njegova vizija? Vizija združenja GIZ distribucije ostaja nespre­menjena. GIZ deluje naprej, tehnološke novo­sti v distribucijskem sistemu so vedno prisotne. Delovne skupine GIZ­a obravnavajo posame­zne zadeve, sprejemajo ugotovitve in na tej podlagi tudi ustrezne sklepe, po katerih se nato ravnamo distributerji. Tiste zadeve, ki niso predmet naše konkurence, uresničimo skupaj. Tako imamo skupne nabave določenih storitev, materialov. Skupno smo nabavili nadomestne stebre za primere havarij, izvedli javni razpis za t. i. pametne števce, ki ga sedaj usklajujemo glede končnih količin, in podobno. Je pa tudi mnogo vzporednih storitev, ki so prek skupnih nabav GIZ­a že bile naročene. Skratka, delovali bomo tako, da bomo čim bolj zasledovali koristi odjemalcev električne energije. Ob prevzemu dvoletnega mandata ste po­udarili, da se slovenska elektrodistribucija nahaja pred izzivi, ki bodo oblikovali nadalj­nje delovanje sistema distribucije električne energije v Sloveniji. Katerim izzivom name­njate največjo pozornost? Eden od velikih izzivov so zagotovo pametna omrežja. Tu je pred nami nadaljevanje projek­tov izgradnje in avtomatizacije omrežij. Na­dalje si prizadevamo za ureditev Gospodarske javne službe distribucijskega operaterja, kar je že več let stalnica v našem delovanju. Omenil bi tudi, da vstopamo v novo triletno regulatorno obdobje in si izmenjujemo dobre prakse. Agen­cija za energijo RS primerja delovanje petih distribucijskih podjetij z obdobnim Benchmar­kingom (primerjanje lastne uspešnosti s kon­kurenco na podlagi izdelanih kriterijev), s po­močjo katerega lahko ugotovimo, kje je kakšno podjetje, kako je z njegovo učinkovitostjo, na katerem segmentu delovanja je boljše in po­dobno. Ko pogledamo rezultate učinkovitosti, potem lahko iz posameznih elementov lažje prepoznamo dobre prakse posameznega dis­tributerja. Velik izziv nam seveda pomeni tudi priprava Energetskega koncepta Slovenije. Kakšno mesto naj ima električna energija v Energetskem konceptu? Zasnova Energetskega koncepta temelji na dej­stvu, da bo električna energija vedno bolj ener­gent prihodnosti, kot tudi na tem, da se bodo v naslednjih desetletjih opuščala fosilna goriva. Električna energija pridobiva vedno večjo ve­ljavo glede samooskrbne energije – to velja za bivanje, industrijo in promet. S tem elektrodi­stributerji prevzemamo čedalje večjo odgovor­nost za gradnjo naših omrežij. Slednja morajo biti v prvi vrsti robustna in kakovostna. Šele na podlagi tega se lahko razmišlja o alternativnih virih energije in o gradnji tovrstnih objektov. Brez prenosa in distribucije električne energije zagotovo še dolgo ne bo šlo. Kaj pa tako imenovane samooskrbne hiše? Marsikje je to že sedanjost. A če pogledamo eno urbano mesto oziroma urbano četrt, si ne mo­remo predstavljati, da bi se vse tiste ogromne bivalne enote samooskrbovale. Pretežni del od­jema bo torej zagotovo še moral biti priključen na neko distribucijsko omrežje. Tudi trenutno aktualni sistem neto meritev temelji na priklo­pu samooskrbne hiše na distribucijsko omrež­je. Drugače rečeno, osnova za vse je trdno, sta­bilno in robustno omrežje. Kot ste že večkrat poudarili, je trenutni sis­tem elektrodistribucije neustrezen in bi se vsem petim distribucijskim podjetjem moralo podeliti koncesije za izvajanje GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Zakaj je pridobitev te koncesije tako pomembna za distribucijska podjetja in razvoj distribucijske dejavnosti? Leta 2007 je bilo ustanovljeno podjetje SODO, d. o. o., z namenom, da se mu podeli koncesija za izvajanje GJS sistemskega operaterja distri­bucijskega omrežja. To je bila v tistem trenutku najlažja pot do koncesije. Izvedba razpisa za pri­dobitev koncesije je bila temu že takrat alterna­tiva, kar pa bi najbrž povzročilo dolgotrajnejši, bolj zahteven postopek v primerjavi z ustano­vitvijo podjetja v stoodstotni državni lasti, ki se mu je »prilepila« tudi koncesija. V obdobju od leta 2007 do danes pa se je podjetje SODO razraslo v večjo družbo. Težnje te družbe so, da prevzame vse več in več aktivnosti in stori­tev, ki jih distributerji sicer že ves čas izvajamo. Prav zato si distributerji želimo pridobiti lastne koncesije, saj že sedaj prihaja do podvajanja določenih aktivnosti oziroma storitev. To je za elektrodistribucijski sistem nesmotrno, neu­činkovito in konec koncev tudi precej dražje. Letos ste že izrazili oceno, da v obstoječem osnutku Energetskega koncepta Slovenije vloga distribucije električne energije ni do­volj poudarjena. Zakaj tako menite? Energetski koncept je nedvomno eden takšnih strateških dokumentov, v katerem se vidimo kot pomemben izvajalec distribucijske dejav­nosti. Skrbi nas, da bo distribucija v njem mače­hovsko obravnavana. Saj če ta dokument stavi na večjo uporabo električne energije na vseh segmentih, je treba večjo pozornost nameniti tudi distribuciji ter sredstvom za investicije in vzdrževanje distribucijskih omrežij. Menimo, da se v njem zdaj preveč stavi na alternativne vire energije. Vendar bo, kot že rečeno, brez robustnega električnega omrežja tudi upo­rabnost priklapljanja teh alternativnih virov brezpredmetna oziroma težja. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE (neto meritve) naj bi bila sprejeta v kratkem in iz predloga lahko razberemo, da Uredba izha­ja iz dejstva, da je omrežje stabilno in sposobno sprejemati alternativne vire energije. To je v bi­stvu tisto, kar se pričakuje od neto meritev, in to je v redu. Vendar bi pri pripravi Uredbe morali upoštevati tudi to, da je za večji razmah alterna­tivnih virov energije potrebno ustrezno poskr­beti tudi za razvoj distribucijskega omrežja. In kaj za razvoj elektrodistribucije pomeni, če država, konkretno Ministrstvo za infrastruk­turo, ne bo upoštevalo vaših predlogov? V tem primeru bi se kakovost distribuirane ele­ktrične energije zagotovo poslabšala. Tu je miš­ljena kakovost glede močnega nihanja napeto­sti in glede na popačene parametre, ki so sicer standardizirani v smeri zagotavljanja določene kakovosti distribuirane električne energije. »Energetski koncept je nedvomno strateški dokument, v katerem se vidimo kot pomemben izvajalec distribucijske dejavnosti. Skrbi nas, da bo distribucija v njem mačehovsko obravnavana.« Naš cilj so tuji trgi Dogajanje v družbi Elektro Ljubljana je letos zagotovo najbolj zaznamovala pozitivna odločba Agencije za varstvo konkurence, ki je dala zeleno luč združitvi z družbo Gen-I. Kljub temu da je lanski žledolom poškodoval več kot 400 kilometrov distribucijskega omrežja, so v družbi v večji meri že zaključili sanacijo – vse to je v pogovoru med drugim poudaril predsednik družbe Andrej Ribič. Besedilo: Polona Bahun – Foto: arhiv Elektra Ljubljana Ali je sanacija po lanskem žledolomu že končana in kolikšni so bili stroški? Sanacija je v večji meri že končana, dela pa so nas stala približno 12 milijonov evrov. V načrtu imamo še nekaj večjih investicij. Teh je za približno 9 milijonov evrov. Od tega je za sanacijo lanskih havarij v zadnjem četr­tletju načrtovanih za približno 2,7 milijona evrov investicij, v naslednjem letu pa še za 0,7 milijona evrov. K temu lahko prištejemo še sanacijo daljnovoda Logatec–Žiri v vred­nosti 5,5 milijona evrov, katerega obnova je načrtovana do vključno leta 2018. Elektro Ljubljana je zelo dejavna na po­dročju e-mobilnosti. Kakšne so doseda­nje izkušnje in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Od prve uspešne prijave leta 2011 smo sodelovali pri treh evropskih projektih: SMARTV2G, ICT4EVEUE in MOBINCITY. Vsi trije so bili vsebinsko povezani. Pri prvem smo razvili pametno polnilno postajo, seveda skupaj s smernicami za uvajanje standardov. Drugi je vzpostavil gostovanje na polnilnih postajah v Sloveniji, rezultat tretjega pa je bil razvoj napredne aplikacije za končne uporab­nike pametnih telefonov in povezane enote v električnem avtomobilu. Septembra smo na ljubljanskih P + R par­kiriščih Dolgi most in Barje postavili pet polnilnih postaj z novo podobo. Poleg so­delovanja z MOL pri postavitvi polnilnih postaj upamo tudi na sodelovanje z drugimi bližnjimi občinami. Z mednarodnimi par­tnerji iz preteklih projektov sedaj sodeluje­mo pri pripravi dokumentacije za razpisane projekte v okviru razvojnega programa Ho­rizon 2020. V dosedanjih projektih e­mo­bilnosti smo pridobili veliko znanja in izku­šenj. Tudi v prihodnje bomo sledili zadani viziji, da bi postali vodilni ponudnik storitev polnjenja električnih vozil. Razvoj distribucijskega omrežja gre vedno bolj v smeri pametnih omrežij. Katere pro­jekte pametnih omrežij še posebej podpi­rate v Elektru Ljubljana? Pametnih omrežij ni brez pametnih števcev, zato jim namenjamo veliko pozornosti in sredstev. Z njimi smo do sedaj opremili vse poslovne odjemalce ter približno 40 odstot­kov gospodinjstev. Imamo že kar nekaj let izkušenj z uporabo storitev virtualne elek­trarne, ki velja za enega izmed možnih el­ementov pametnih omrežij. Že drugič smo tako z lastno virtualno elektrarno uspešno kandidirali na razpisu za sodelovanje v ter­ciarni regulaciji prenosnega omrežja. Prido­bili smo že kar precej znanja in z njim bomo skušali prodreti tudi zunaj Slovenije, pred­vsem v države bivše Jugoslavije. V naslednjih letih bi si želeli sodelovati tudi na področju sekundarne regulacije. Trenutno sodelujemo pri velikem medna­rodnem projektu FutureFlow. V štirih le­tih bomo imeli priložnost sestaviti portfelj končnih odjemalcev za sekundarno regula­cijo in jo tudi v praksi preveriti, preskusili pa bomo tudi mednarodno trgovanje s tovr­stno storitvijo. Sodelujemo še pri dveh mednarodnih pro­jektih, ki uporabljata storitve naše virtualne elektrarne. Prvi, ki se že izteka, je e­BADGE, v sklopu katerega je bil postavljen koncept virtualne elektrarne za mednarodno trgo­vanje z razpoložljivo močjo na mejah med Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Naslednji pro­jekt je hybrid VPP4DSO, ki ga sofinancira avstrijska vlada. Z njim bomo skupaj s par­tnerji združili koncept zahtev omrežja in zmožnosti tržnih igralcev. Projekt bo trajal do jeseni 2016, trenutno pa smo v fazi simu­lacij obratovanja virtualne elektrarne v Slo­veniji in v Avstriji. Distribucijska podjetja vse več skrbi name­njajo tudi ozaveščanju javnosti. S kakšni­mi akcijami vi izvajate to dejavnost? Ozaveščanje javnosti o učinkoviti rabi elek­trične energije izvajamo že vrsto let. Ak­tivni smo tako z objavljanjem strokovnih člankov kot tudi z oddajami na televiziji in radiu. Posneli smo že kar nekaj svetovalnih oddaj o učinkoviti rabi električne energije. Te obravnavajo vse od razsvetljave, hlajenja, ogrevanja, porabe energije v stanju priprav­ljenosti pa do nakupa gospodinjskega apara­ta. O učinkoviti rabi energije izobražujemo tudi mlade. Naš Električar Piko na svojih obiskih v vrtcih in šolah najmlajše izobražu­je in ozavešča o električni energiji, o poklicu električar in o učinkoviti rabi energije. O učinkoviti rabi energije izobražujemo tudi zaposlene, saj se zavedamo, da ima oza­veščanje kot enostaven organizacijski ukrep za zmanjševanje rabe električne energije pomen tudi pri ravnanju naših zaposlenih doma. Tako opravljamo dvojno vlogo: uči­mo in dajemo napotke o smotrni rabi ener­gije na delovnem mestu, hkrati pa dobre nasvete zaposleni prenašajo na družinske člane. Distribucijska podjetja že dalj časa opo­zarjate na neustrezno ureditev GJS SODO. Kakšna bi ta morala biti po vašem mnenju? Na to, kakšna bi morala biti, smo distribu­cijska podjetja že večkrat opozorila. SODO je bil ustanovljen zato, da smo zadostili evropski zakonodaji, njegova ureditev pa ne izhaja iz razvoja distribucijskega omrež­ja pri nas. Trdim, da nismo univerzalni, ampak moramo slediti domačim razmeram in iz tega narediti najoptimalnejšo orga­nizacijo, ne pa da SODO prerašča v šesto distribucijo. Po mojem mnenju moramo pustiti prostor tudi za SODO in mu najti ustrezno funkcijo v okviru naše dejavnosti ter razmerje med njim in nami enkrat za vselej urediti. Upam, da nam bo to uspelo urediti na način, ki bo najmanj moteč in najbolj ekonomičen za Strateški cilj Elektra Ljubljana je, da stopi na tuje trge, saj je Slovenija zanje postala premajhna. Z načrtovano združitvijo z GEN-I bodo lahko širili nabor storitev in stabilizirali portfelj končnih odjemalcev. slovenski elektroenergetski sistem. Mora­mo graditi na tem, kar imamo, in izhajati iz tega, kar obvladamo. Agencija za varstvo konkurence je izdala pozitivno odločbo za združitev družb Gen-I in Elektra Ljubljana. Kaj bo združitev pri­nesla Elektru Ljubljana? Sam mislim, da je bila to pravilna strateška odločitev. Cilj Elektra Ljubljana je, da stopi­mo na tuje trge, saj nam je Slovenija postala premajhna. Prav tako bomo z združitvijo lahko širili nabor naših storitev in stabilizi­rali naš portfelj končnih odjemalcev. Zato »V dosedanjih projektih e-mobilnosti smo pridobili veliko znanja in izkušenj. Tudi v prihodnje bomo sledili zadani viziji, da bi postali vodilni ponudnik storitev polnjenja električnih vozil.« smo poiskali partnerja, ki že deluje v tujini. Tam bomo skušali nastopiti s storitvami, katere imamo že zelo dobro razvite. Zato bo združitev prinesla predvsem dodano vred­nost, nižjo ceno energentov ter stabilnega dobavitelja. S tem bomo zaščitili domačo industrijo, prodajali domačo električno energijo in tako vplivali na stabilizacijo celotne repro­dukcijske verige – od proizvajalcev do po­trošnikov. Vse skupaj pa je seveda namenje­no temu, da bo imel potrošnik stabilno in cenejšo energijo. Prednost ima trajnostna energija Družba Borzen, slovenski operater trga z elektriko, s svojimi storitvami zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. V vlogi Centra za podpore pa operativno izvaja podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE. O tem, katere naloge in pristojnosti je Borzen dobil z dopolnjeno zakonodajo, smo se pogovarjali z dr. Karlom Peršoljo, ki Borzen vodi že šesto leto. Besedilo: Polona Bahun – Foto: arhiv Borzen Spremembe na področju izvajanju podpore obnovljivim virom so pozitivne, saj bodo morali vsi potencialni upravičenci iti najprej skozi neko sito. Podpore pa bodo nato deležni samo tisti projekti, ki bodo ekonomsko najbolj upravičeni. Borzen je z novim energetskim zakonom dobil dodatne naloge in pristojnosti, med njimi tudi skrb za ozaveščanje. V okviru tega ste vzpostavili portal Trajnostna energija. Kakšen je bil razlog za njegovo vzpostavitev, komu je namenjen in kakšne so izkušnje po skoraj letu dni delovanja? Namen vzpostavitve blagovne znamke Traj­nostna energija, v okviru tega pa tudi central­ne stične točke – portala Trajnostna energija, je izpolnjevanje nalog, ki izhajajo iz 351. člena EZ­1. To so naloge, vezane na ozaveščanje in informiranje različnih javnosti o učinkoviti rabi energije in o obnovljivih virih energije. V tem kontekstu smo v letošnjem letu zastavili kar osem večjih projektov, med drugim TV oddaje, knjigo o OVE, tematsko konferenco, dodelave EnGIS portala in izvedbo raziskave REUS. Kar pa se tiče portala, z velikim zadovoljstvom ugo­tavljamo, da pridobiva na prepoznavnosti, saj smo v dobrih devetih mesecih zabeležili že bli­zu 20 tisoč obiskov. Odzivi so izredno pozitivni, kar nas navdaja z optimizmom, zato bomo ta portal v bodoče tudi nadgrajevali in ga z dodaja­njem novih vsebinskih sklopov poskušali prib­ližati še širšemu krogu zainteresirane javnosti. Borzen je letos organiziral pr vo konferen­co o trajnostni energiji. Načrtujete podob­ne akcije tudi v prihodnje in če jih, kakšne bodo te akcije? Prva konferenca nas je vse presenetila v pozitiv­nem smislu. Odziv je bil bistveno nad pričako­vanji, saj jo je obiskalo preko 150 udeležencev. To nas je utrdilo pri odločitvi za organizacijo podobne konference tudi v prihodnjem letu. Trenutno smo sicer v fazi priprave različnih projektov na področju informiranja in ozave­ščanja o trajnostni energiji za naslednje leto in omenjena konferenca je tudi ena izmed njih. Ali je vladna sprememba podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, po kateri bodo morali prosilci iti skozi ocenjevalno proceduro, ustrezna? To, kar novi energetski zakon prinaša, je za podporno shemo pozitivno. Pozitivno zato, ker smo se v preteklosti soočali z velikimi te­žavami pri samem napovedovanju potrebnih sredstev za naslednje leto zaradi negotovega vstopa novih enot. S to spremembo bodo morali vsi potencialni upravičenci iti skozi neko sito in na podlagi tega bodo samo tisti projekti, ki bodo eko­nomsko najbolj upravičeni, deležni podpore. Skratka, že vnaprej bo bolje napovedljivo, kaj lahko pričakujemo. Koliko sredstev je bilo v letošnjem letu že izplačanih za podpore, koliko vseh skupaj doslej in koliko elektrarn je trenutno vklju­čenih v podporno shemo? Ali njihovo števi­lo še naprej strmo narašča? Konec septembra je bilo v shemi 3915 enot s skupno močjo 428 MW. V prvih devetih me­secih tega leta je vstopilo 210 novih enot. Ta številka je sestavljena iz novih enot in neka­terih enot, ki so doživele spremembo lastni­štva oziroma spremembo vrste podpore. Med dejansko novimi je 141 enot s skupno močjo 17 MW. Od teh 141 novih enot je kar 100 enot SPTE na fosilna goriva. Zanimivo je, da je vstopilo tudi 15 elektrarn na lesno biomaso, kar kaže na to, da se to področje razvija. Kar se tiče višine izplačil, je bilo v prvih de­vetih mesecih izplačanih slabih 121 mili­jonov, medtem ko v enakem obdobju lani 101,5 milijona, pred dvema letoma pa dobrih 91 milijonov. Pri vstopih gre za enote, ki so bile aneksirane do vključno septembra 2014, ko je poteklo prehodno obdobje starega nači­na vstopa v shemo po EZ­1. Kakšni so bili pogoji za pridobitev storitve izvajanja poročanja podatkov o energetskih veleprodajnih poslih ACER-ju v skladu z uredbo REMIT? Kako bo Borzen to nalogo izvajal? Ta postopek je bil precej zahteven. Skozi ce­lotno obdobje so se nekateri naši zaposleni dodatno izobraževali, predvsem pa z močno voljo in motivacijo dokazali, da ima Borzen resnično močan človeški kapital. In plod vse­ga tega je, da smo v roku kot edini do sedaj v Sloveniji uspeli pridobiti ta status. Tudi odziv s strani udeležencev trga je bil poziti­ven, saj nam je bila izkazana visoka stopnja zaupanja; v naš sistem poročanja je namreč v tem trenutku vključenih skoraj polovica vseh registriranih udeležencev na trgu z elektri­ko v Sloveniji in kar tri četrtine vseh članov slovenske borze z električno energijo. Če se ozremo nazaj, je od prvega dne, ko smo začeli s poročanjem, pa do današnjega dne vse tek­lo brez zastojev. Glede na dosedanje izkušnje smo lahko torej zelo optimistični tudi za nap­rej, se pa že pripravljamo na naslednjo fazo, ki sledi v aprilu 2016. Kaj je bil razlog za razvoj aplikacije za ob­javo napovedi proizvodnje električne ener­gije iz obnovljivih virov? Kakšne rezultate pričakujete? Poglavitna razloga sta bila predvsem dva. Eden je ta, da nam nadgradnja te aplikacije omogoča zanesljivejše napovedovanje pro­izvodnje za dan vnaprej. Proizvodnja razpr­šenih OVE elektrarn namreč lahko močno niha, boljše napovedovanje pa zmanjšuje stroške odstopanj. Drugi razlog pa je dosto­pnost teh podatkov širši javnosti, s tem pa gradnja transparentnega trga. S tem name­nom dnevno objavljamo napovedi za vetrne, sončne elektrarne in male hidroelektrarne na spletni strani. Omeniti velja, da je bila naša aplikacija prva te vrste oziroma prva sis­tematičnega obsega v Sloveniji. Katere so ključne spremembe, ki jih pri­našajo nova Pravila za delovanje trga z elektriko? Predvsem to, da gre za poenostavitev nekate­rih administrativnih postopkov in korekcijo nekaterih tržnih anomalij. Sama poenostavi­tev je po eni strani koristna tako za zaposlene na Borzenu kot za tiste, ki so dolžni vsako­dnevno delati z nami. Po drugi strani te spre­membe prinašajo večjo varnost samega trga. So pa seveda ta pravila še vedno v fazi presoje in dokler ne bodo kot taka dobila zelene luči s strani Agencije za energijo, je še prezgodaj dajati končne ugotovitve. Ampak kot rečeno, gre za olajšanje poslovanja tako na naši kot na strani udeležencev trga. Gre za poenosta­vitve in gre za večjo varnost. Upamo na čim­prejšnje soglasje Agencije za energijo. Prvo javno obravnavo smo izvedli že v maju 2014, torej le dva meseca po uveljavitvi EZ­1. »V naš sistem poročanja je v tem trenutku vključenih skoraj polovica vseh registriranih udeležencev na trgu z elektriko v Sloveniji in kar tri četrtine vseh članov slovenske borze z električno energijo.« HE na Savi bi prinesle vrsto sinergijskih učinkov V vseh državnih planskih aktih je vloga verige hidroelektrarn na Savi omenjena kot eden realnih in najperspektivnejših obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije, poudarja direktor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak. Besedilo: Miro Jakomin – Foto: Miro Jakomin Izgradnja celotne verige hidroelektrarn na Savi je opredeljena v Strategiji prostorske­ga razvoja Slovenije in predstavlja priorite­to tudi glede na že podeljeno koncesijo na spodnji Savi. Predvidene hidroelektrarne na srednji Savi bodo povezale HE na zgornji in spodnji Savi v sklenjeno energetsko verigo ter omogočile optimalno izkoriščanje razpo­ložljivega vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije iz obnovljivega vira. Septembra vas je nadzorni svet družbe Savske elektrarne Ljubljana ponovno ime­noval za direktorja družbe SEL. Katerim projektom boste v prihodnjih letih name­njali večjo pozornost? Po uspešno izvedenih obnovah obstoječih hi­droelektrarn v preteklih letih bomo v nasled­njih letih večjo pozornost namenili izgradnji novih zmogljivosti s poudarkom na izrabi še razpoložljivega hidroenergetskega potencia­la reke Save in njenih pritokov. V Sloveniji od razpoložljivih OVE, potrebnih za povečanje načrtovanega deleža v proizvodnji električne energije, namreč izstopa reka Sava, ki je le s 34­odstotno izkoriščenostjo razpoložljivega hidropotenciala največji vir za uresničitev načrtovane energetske politike. Glede na to so cilji družbe SEL naslednji: rekonstrukcija in doinstalacija obstoječih HE, pridobitev koncesij na reki Savi in njenih pritokih ter iz­gradnja vseh načrtovanih HE na reki Savi od HE Medvode do hrvaške meje v sodelovanju s partnerji. Kako uresničujete omenjene cilje? Uresničujemo jih z nakupom 14,7­odstotne­ga deleža v HESS, d. o. o., v letu 2014 in kot družbenik z vlaganji v izgradnjo HE Breži­ce in HE Mokrice v naslednjih letih. Poleg tega smo kot 30­odstotni družbenik SRESA, d. o. o., vključeni v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Poleg velikih HE pa se v zad­njem času posvečamo nakupu, izgradnji in obnovi MHE na Savi in njenih pritokih. Tako začenjamo v letošnjem letu z obnovo MHE Goričane (na reki Sori), pripravljamo pa tudi projektno dokumentacijo za gradnjo nove MHE Borovlje na prodni pregradi Javornik nad HE Moste. Sicer pa tudi v prihodnje os­tajajo strateški cilji družbe varno, zanesljivo obratovanje in vzdrževanje HE, vzpostavitev daljinskega vodenja ter upravljanje verige HE na Savi in njenih pretokih iz centra vodenja SEL v Medvodah. Zakaj po vašem mnenju ne pride do odločil­nega premika pri uresničevanju projekta za izgradnjo HE na srednji Savi? V Sloveniji imamo že sedaj od vseh držav čla­nic EU največji delež (37,9%) ozemlja zaščite­nega z Naturo 2000, kar investitorje projek­tov, predvsem infrastrukturnih, postavlja pred težko nalogo, kako na ekonomsko vzdržen način sploh umestiti objekte v prostor ob izvedbi vseh potrebnih omilitvenih in izrav­nalnih ukrepov. Za HE na ljubljanskem in litijskem odseku reke Save je tako Vlada RS v svojem sklepu, sprejetem marca lani, naložila vsem pristojnim ministrstvom in njihovim strokovnim službam, ki sodelujejo pri pripra­vi državnih prostorskih načrtov za umeščanje hidroelektrarn na območju srednje Save v prostor, da gradiva obravnavajo prednostno. Naložila jim je tudi, da se nemudoma aktivno lotijo iskanja optimalnih rešitev, ki bodo omo­gočile čim večji izkoristek energetske izrabe vodnega potenciala za proizvodnjo električne energije. Tako naj si prizadevajo, da bi dosegli nacionalni cilj glede deleža energije iz OVE v končni porabi energije v letu 2020 ob hkrat­nem zagotavljanju biotske raznovrstnosti, ki jo varuje evropsko omrežje posebnih varstve­nih območij Natura 2000. Kje se kažejo trenutno ovire in kako jih preseči? Trenutno pomeni velik zastoj pri izvajanju projekta negotovost, ali bo možno podpisati koncesijsko pogodbo za celotni predvideni obseg (sklenjena veriga HE), kakor ga predvi­deva Uredba o koncesiji za rabo vode za proi­zvodnjo električne energije na vodnem telesu reke Save od Ježice do Suhadola. Širitev obmo­čij Natura 2000 na dele srednje Save je namreč izgradnjo sklenjene verige HE na srednji Savi in s tem tudi na spodnji Savi postavila pod vprašaj. Ob trenutnih cenah električne ener­gije na evropskih trgih in ob zavezah, ki jih v predlogu koncesijske pogodbe koncesionarju nalaga koncedent, je zato problematično in ekonomsko vprašljivo kakršno koli vlaganje v projekt izgradnje HE na srednji Savi. Predpo­goj za uspešno izvedbo projekta HE na srednji Savi so namreč izenačeni pogoji s pogoji za izgradnjo HE na spodnji Savi in zagotovljena izgradnja vseh načrtovanih HE. Družbeniki družbe SRESA smo si skupno prizadevali, da se ta vprašanja razrešijo, vendar neuspešno, tako da prav iz tega razloga koncesijska po­godba še ni bila podpisana. »V naslednjih letih bomo večjo pozornost namenili izgradnji novih zmogljivosti s poudarkom na izrabi še razpoložljivega hidroenergetskega potenciala reke Save in njenih pritokov.« Kateri so poglavitni sinergijski učinki, ki naj bi jih dosegli z izgradnjo celotne verige HE na Savi? Izgradnja sklenjene verige bo imela pomemben vpliv na kakovost proizvedene energije, saj bi se v tem primeru razmerje med pasom in trape­zom spremenilo v 30 : 70 v korist trapezne ener­gije, nesklenjena veriga pa ima razmerje 80 : 20 v korist pasovne energije. Poleg tega bodo vse HE lahko pomembno prispevale k zagotavlja­nju sistemskih storitev, povečale fleksibilnost Z dokončanjem načrtovanih HE na Savi na zgornjem, srednjem ter spodnjem delu bi ob skupni instalirani moči okoli 650 MW lahko na leto proizvedli približno 2100 GWh električne energije iz obnovljivih virov. obratovanja elektroenergetskega sistema in z vključevanjem domačih podjetij pospešile gospodarsko aktivnost v državi. Ne nazadnje je pomemben sinergijski učinek tudi enotno vodenje vseh HE na Savi iz že obstoječega Centra vodenja SEL na lokaciji HE Medvode. Kaj so pokazali izsledki analize o družbeno­-ekonomskih posledicah, če ne bo zgrajena celotna veriga hidroelektrarn na Savi? Rezultati analize energetskih in družbeno­­ekonomskih posledic nesklenjene verige hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi v primeru, da se ne zgradi ljubljanski del Save, kažejo, da izgubimo 120 MW moči in 336 GWh električne energije iz obnovljive­ga vira energije. Zaradi nesklenjene verige se proizvodnja vršne energije drastično zniža s 1351 GWh na samo 105 GWh na leto, hkrati pa se omeji sistemska vloga verige v EES. Prihodki od prodaje električne ener­gije bi se znižali za 27 odstotkov in temu sorazmerno tudi prihodki v državni blagaj­ni zaradi znižanja DDV­ja, vodnih povračil, koncesijskih dajatev in nadomestil. Zaradi nezmožnosti delovanja sklenjene verige HE od Mavčič do Mokric se je oziroma se bo v zgrajene HE na spodnji Savi prein­vestiralo preko 130 milijonov evrov. Ob nezmožnosti načrtovanega razvoja regije pa tudi slovenska industrija in gradbena operativa ne bosta mogli realizirati preko 530 milijonov evrov prihodkov. Razvoj energetike ne gre v pravo smer Sindikat dejavnosti energetike Slovenije v svojih vrstah združuje skoraj vse elektroenergetske družbe. Zato ne preseneča, da je perečih vprašanj, s katerimi se med letom ukvarja ožje vodstvo SDE veliko. Katerim vprašanjem ta hip namenjajo največ pozornosti smo skušali ugotoviti v pogovoru s predsednikom SDE Brankom Sevčnikarjem. Besedilo in foto: Brane Janjić Po mnenju SDE vlada in SDH na nobeni ravni ne usklajujeta svojih pogledov na razvoj slovenske energetike in od tu izhaja tudi največ problemov. Tisti, ki so zadolženi za zagotovitev pogojev, da lahko elektrogospodarstvo izvaja svoje poslanstvo, te naloge torej ne opravljajo dobro. SDE se že ves čas zavzema za reševanje odpr­tih vprašanj z dialogom v okviru socialno­ekonomskega sveta za energetiko. Ali ta svet sploh še uspešno deluje in katerim vpraša­njem ste letos namenjali največ pozornosti? Seje sicer potekajo redno in tu ni večjih zaple­tov, ključni problem, kot ga vidimo mi, pa je, da se tisto, za kar se dogovorimo, potem v praksi dejansko ne izvaja. V drugi polovici leta smo denimo največ truda namenili urejanju razme­rij med SODO in distribucijskimi podjetji, pri čemer naj bi komisija, ki ima na voljo sedem možnih scenarijev, v skladu z dogovorom in za­gotovili pristojnih končno odločitev sprejela do začetka decembra, a vse kaže, da se rešitev tega, že dlje časa trajajočega problema spet odmika. Mi sicer še vedno vztrajamo, da bi bilo treba koncesijo za opravljanje dejavnosti distribucije podeliti distribucijskim podjetjem, ki so edina usposobljena, da lahko to tudi izvajajo. SODO je po naši oceni v sedanji obliki zgolj neko slam­nato podjetje, ki ni usposobljeno za izvajanje funkcij, ki bi jih kot upravljalec omrežja moral izvajati. Zato pri tem prihaja do nepotrebnih podvajanj funkcij in dodatnih stroškov. To pa vsekakor ni korak v pravo smer, sploh pa zato ne, ker se skuša racionalizirati stroške na vseh drugih področjih. Gre za neki vzporedni sistem, ki razkriva tudi splošno neustreznost upravlja­nja energetskih družb. Delodajalci pogostokrat pravijo, da gre pri sindikalnih stališčih pogosto zgolj za neke posplošene ugotovitve, brez predloga pravih rešitev. Ali imate vi morda konkretnejše od­govore na omenjena vprašanja? SDE je že pred dvema letoma z analizami in konkretnimi predlogi nakazal, po kateri poti bi morala vlada kot lastnik pomagati proizvodnji. Spomladi smo tudi preučili in podrobneje opredelili vlogo, ki bi jo lahko v slovenskem prostoru imela uvedba tako imenovanega mehanizma CRM, a na naš predlog do da­nes ni bilo pravih odzivov. To vprašanje na­mreč na državni ravni ni razdelano niti do te ravni, da bi o njem v širši javnosti sploh lahko razpravljali. Na drugi strani pa so mnoge evropske države tovrstno »pomoč« domačim proizvodnim podjetjem že uspeš­no uvedle. Večjih ovir, da bi kaj podobnega naredili tudi pri nas, ni. Omenili ste tudi, da pot, po kateri danes stopa HSE, ni prava … HSE se je v tej situaciji znašel zaradi neuspeš­nega vodenja. Mi že dlje časa opozarjamo, kje so prave težave, da bi HSE moral spremeniti svoj poslovni model. Ta bi po našem mne­nju moral iti po poti izločitve trgovalnega dela, saj so v tem trenutku zadeve na tem področju preveč netransparentne in proi­zvodne družbe nimajo nobenega vpogleda v to, kako in kje se njihova proizvedena ener­gija prodaja. Zato lahko domnevamo, da se z dobički iz domače proizvodnje pokrivajo izgube zaradi špekulacij in neustreznih po­tez na trgu. Vodstvo HSE bi moralo na upad prihodkov iz prodaje že zdavnaj odločneje in drugače ukrepati. Kapitalske slabitve obstoječih družb in raz­prodaje premoženja pa kažejo bolj na to, da se pripravlja teren za drugačen scenarij, za prevzem Holdinga s strani tujih multinacio­nalk. Funkcija menedžmenta bi morala biti v iskanju dodatnih finančnih virov, mož­nosti poslovanja in načinov, kako obstoječi kader čim bolje izrabiti ter prodati na trgu. Mi se pa zdaj dejansko gremo neko tiho li­kvidacijo skupine HSE. Če namreč podrob­neje pogledate razvojni načrt HSE, vidite, da se v njem veliko govori o racionalizaciji, odprodaji tega in onega, o takšnih in dru­gačnih omejitvah, skoraj nič pa o razvojnih komponentah. V resnici vse skupaj tako bolj spominja na neko kopijo likvidacije TET kot pa na dejanski razvojni načrt. Kako pa gledate na predlagano združitev obeh proizvodnih stebrov? Bi takšen ukrep lahko pripeljal do sanacije finančnih raz­mer v proizvodnem delu panoge? Po moji oceni do tega koraka ne bo prišlo in se mi tudi ne zdi prava rešitev. Vsekakor pa je pred tovrstnim razmišljanjem treba sanirati razmere v HSE. Če se bo v energe­tiki nadaljevala politika, ki jo zasleduje SDH in ki temelji zgolj na omejevanju investicij, zmanjševanju števila zaposlenih in nižanju stroškov, bomo kmalu zgubili najkakovo­stnejše kadre, s tem pa se lahko začnejo tudi težave z obratovanjem in izpolnjevanjem te­meljnega poslanstva o zagotavljanju zanes­ljive oskrbe z električno energijo. Menite, da ta oskrba utegne postati v res­nici ogrožena? Pravim, da razvoj slovenske energetike tre­nutno ne gre v pravo smer in da bo potrebno precej naporov vseh socialnih partnerjev in lastnika, če želimo zadeve ustrezno uredi­ti, tako da bo slovenski elektroenergetski sistem svojo nalogo uspešno opravljal še naprej. Kot rečeno, energetika bi morala biti povsem drugače upravljana in vodena. Njen cilj ne sme biti dobičkonosnost, ker zasledu­je druge cilje – zanesljivo, varno in cenovno ugodno oskrbo državljanov in gospodarstva z električno energijo. Letos naj bi se začela tudi pogajanja o do­polnitvah in spremembi panožne kolek­tivne pogodbe. V kateri fazi je trenutno ta proces in na katerih področjih pričakujete največ zapletov? Pot sprememb panožne kolektivne pogod­be smo začrtali že v novem energetskem zakonu, ko smo iz predloga uspešno umak­nili člen, ki je govoril o odpovedi panožne kolektivne pogodbe. Tudi ob opozorilni stavki konec leta 2014 smo se z vlado kot ve­činskim lastnikom elektroenergetskih pod­jetij dogovorili, da bomo šli v spremembe in dopolnitve obstoječe pogodbe. V vmesnem času je zaradi spremembe zakonodaje poga­jalski partner postala Energetska zbornica, od katere smo letos poleti prejeli predlog sprememb. Po naših ugotovitvah je bilo predlaganih toliko sprememb na ključnih področjih, da ni šlo zgolj za spremembe ob­stoječe pogodbe, ampak dejansko za novo pogodbo. Zato smo ta pogajanja v celoti za­vrnili in partnerji so to sprejeli. Pozneje smo delali na usklajevanju poslov­nika o delu pogajalske skupine, konec leta pa naj bi se začela tudi konkretna pogajanja o spremembah posameznih členov, ki bi jih po mnenju ene ali druge strani morali spre­ »Energetika bi morala biti povsem drugače upravljana in vodena. Njen cilj ne sme biti dobičkonosnost, ker zasleduje druge cilje – zanesljivo, varno in cenovno ugodno oskrbo državljanov in gospodarstva z električno energijo.« meniti oziroma dopolniti. Vsekakor bodo ta pogajanja zelo zahtevna in verjetno tudi dolgotrajna, mi pa bomo seveda vztrajali pri ohranitvi ključnih pravic zaposlenih v elektrogospodarstvu, saj glede na poslovne rezultate večine podjetij in glede na kazal­ce uspešnosti, po katerih je naša panoga na samem vrhu v državi in primerljiva z drugi­mi podobnimi v Evropi, pravih razlogov za zmanjševanje priborjenih pravic ni. Slovenija v vrhu mednarodne organizacije CIRED Če želimo v korak z razvojem elektrodistribucije v svetu, je treba zagotoviti večja vlaganja v temeljno infrastrukturo in aktivno sodelovati v mednarodnih strokovnih institucijah distribucije. Besedilo in foto: Miro Jakomin V Sloveniji uspešno sledimo novostim na področju elektrodistribucije v svetu. Imamo še vedno veliko tehničnega znanja za obvladovanje sprememb v omrežju. Zaostajamo pa pri vlaganjih v osnovno infrastrukturo. Dr. Zvonko Toroš je svetovalec predsednika uprave Elektro Primorska za kakovost, celovito obvladovanje tveganj in za notranjo revizijo. V Slovenskem nacionalnem komiteju CIRED, ki deluje v okviru slovenskega združenja elektro­energetikov CIGRÉ­CIRED, je aktiven že od ustanovitve dalje in je na številnih mednaro­dnih in nacionalnih konferencah sodeloval z več kot 50 strokovnimi članki. CIRED je med­narodna organizacija, ki združuje distributerje električne energije. Utanovili sta jo dve združe­nji, in sicer združenje diplomiranih inženirjev Elektroinštituta Montefiore z Univerze Liege ter britansko združenje elektroinženirjev. Na letošnji 23. svetovni konferenci distributer­jev električne energije CIRED v Lyonu se je dr. Toroš kot zastopnik Slovenskega komiteja udeležil sestanka najvišjega organa vodenja te mednarodne strokovne organizacije, to je »Directing Committee« (DC). Kako je sploh prišlo do vašega sodelovanja in imenovanja v DC? Leta 1993 je bil na enem od kolegijev tehnič­nih direktorjev distribucijskih podjetij podan predlog, da bi ustanovili Slovenski nacio­nalni tehnični komite CIRED, ki bi se vklju­čil v delovanje mednarodne organizacije CIRED. Tako je bila dana najširša podpora vseh petih distribucijskih podjetij za aktiv­no sodelovanje na mednarodnih konferen­cah CIRED. Nacionalni tehnični komite CIRED je zaradi potreb po racionalnejšem delovanju vključen v Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ­CIRED, kjer delujeta tehnični komite za CIGRÉ in teh­nični komite za CIRED. Zadolžen sem bil za koordiniranje dela za nacionalni tehnični komite CIRED. Na začetku 90. let prejšnje­ga stoletja smo podali vlogo za članstvo v CIRED in leta 1999 postali pridruženi čla­ni. Na podlagi vloge za članstvo v DC smo bili 16. februarja letos uradno obveščeni, da smo postali člani tega komiteja. Predsed­stvo CIGRÉ­CIRED me je imenovalo za za­stopnika Slovenije v tem organu. Kaj to imenovanje pomeni za Slovenski komite CIRED in kaj pomeni vam osebno? To je nedvomno rezultat konstruktiv­nega delovanja tehničnega komiteja CI­RED in predsednika CIGRÉ­CIRED mag. Krešimirja Bakiča. Za vključitev v mednaro­dni CIRED se je treba izkazati z uspešnim delom na strokovnem področju in uspešno uresničenimi projekti. Izpolnjeni morajo biti kriteriji glede števila udeležencev na konferencah CIRED in objavljenega števi­la strokovnih referatov. Sprejem v DC je za Slovenski komite CIRED in njegovo dose­danje delo, kot tudi zame, zagotovo veliko priznanje, hkrati pa tudi obveza za nadalj­nje aktivno delo. Kako boste uresničili to obvezo? Kot zastopnik Slovenije v komiteju DC si bom prizadeval za aktivno sodelovanje slo­venskih distributerjev v CIRED­u, še zlasti sedaj, ko nam je dana priložnost, da znanja z najvišje strokovne ravni s področja distribu­cije v svetu prenesemo v domače strokovno okolje. Za to je potrebno redno in aktivno sodelovanje na konferencah, na okroglih mizah, delavnicah in v delovnih skupinah CIRED. Le tako lahko sproti sledimo najsodob­nejšim spoznanjem na področju distribucije. Prav tako si bom prizadeval, da bi upoštevali ve­likost članice glede izpolnjevanja minimalnih zahtev po udeležbi in številu referatov. Kakšna je vaša vizija o prihodnjem delova­nju v DC? Slovenski CIRED naj bi postal eden od po­membnih akterjev v mednarodnem CIRED­u. Za uspešno sodelovanje je pomembno, da ustrezno povežemo strokovnjake iz dis­tribucije, strokovnjake iz akademske sfere (univerze), inštitute in domačo industrijo. Čeprav so se v zadnjem času pogoji našega poslovanja zaostrili, je glede na nove izzi­ve v svetu potrebno, da več vlagamo tudi v pridobivanje znanj s pomočjo mednaro­dnega CIRED­a. S tem mislim na tri prihod­nje dogodke: delavnico CIRED v Helsin­kih v letu 2016, mednarodno konferenco CIRED v Glasgowu in nacionalno konfe­renco CIGRÉ­CIRED v letu 2017. Kateri trendi oziroma izzivi so bili najbolj prepoznavni na letošnji 23. svetovni kon­ferenci distributerjev električne energije CIRED v Lyonu? Letošnja konferenca CIRED je potekala v Franciji v kongresnem centru v Lyonu. Po mnenju udeležencev je bila to do sedaj naj­bolje izvedena konferenca CIRED. Udeležilo se je je rekordno število 1280 strokovnjakov iz 64 držav in 550 predstavnikov različnih podjetij na razstavnem prostoru. Sprejetih in objavljenih je bilo okrog 900 referatov, ki so bili obdelani v šestih študijskih skupinah, posterjih, panelih ter na 12 omizjih. Zaznati je povečanje vloge distribucijskega omrežja zaradi velikih sprememb na srednje­in nizkonapetostnem omrežju. V elektrodis­tribuciji se bolj izrazito kot kadarkoli doslej pojavljajo nove informacijske tehnologije. Pojavljajo se novi materiali, novi postopki dela, množično uvajanje virov električne energije na srednji in nizki napetosti, elek­trična mobilnost in druge novosti. Prav tako je zaznati veliko rast vlaganj razvitih držav v distribucijsko omrežje, neposredno v osnov­no infrastrukturo kot tudi v posamezne pi­lotne projekte. Kje se po vašem mnenju trenutno naha­jamo, če z omenjenimi razvojnimi trendi primerjamo stanje na področju elektrodis­tribucije v Sloveniji? V Sloveniji sledimo novostim na področju elektrodistribucije v svetu. Imamo še vedno veliko tehničnega znanja za obvladovanje sprememb v omrežju. Zaostajamo pa pri vlaganjih v osnovno infrastrukturo distri­bucijskega sistema, predvsem z vidika za­gotavljanja kakovosti, pri čemer je mišljeno pospešeno zmanjševanje števila nadzemnih vodov v prid podzemnim in povečevanje za­zankanosti omrežja. »Sprejem v Directing Committee je za Slovenski komite CIRED in njegovo dosedanje delo, kot tudi zame, zagotovo veliko priznanje, hkrati pa tudi obveza za nadaljnje aktivno delo.« Kako naj bi distributerji odgovorili na nove izzive, kot so obnovljivi viri, e-vozila, hitre polnilnice, shranjevanje energije in podobno? Distributerji smo v službi odjemalcev elek­trične energije. Nove zahteve uresničujemo s predhodnim sodelovanjem na novih projek­tih za nove tehnologije in tehnološke rešitve, regulator jih mora regulirati in zagotoviti ustrezne vire financiranja za potrebna nova vlaganja v povezavi z načrtovano kakovostjo. Poudaril bi, da morajo vsi trije deli elektroe­nergetskega sistema, to so proizvodnja, pre­nos in distribucija, med seboj dobro sodelo­vati, če želimo, da je sistem ustrezen. Informatika vse bolj vpliva na razvoj tehnike Na Elektroinštitutu Milan Vidmar slovensko znanje s področja visokonapetostne tehnike širijo tudi v mednarodni prostor. Pri tem dr. Stane Vižitin poudarja, da vse večjo vlogo igrajo tudi informacijske tehnologije, ki bodo v prihodnje med drugim omogočile boljše poznavanje stanja naprav in njihovo zanesljivejše obratovanje. Besedilo: Polona Bahun Foto: Vladimir Habjan Informacijske tehnologije vplivajo na vse, tudi na razvoj visokonapetostne tehnike. V Elektroinštitutu Milan Vidmar pričakujejo, da bodo imeli v bodoče več podatkov o dogajanju v elektroenergetskem sistemu. To bo omogočilo boljše poznavanje stanja naprav, gospodarnejše vzdrževanje in zanesljivejše obratovanje. Na Češkem je potekal mednarodni simpozij o visoki napetosti ISH, na katerem ste skupaj z Boštjanom Barlom iz Elesa predstavili tudi svoj prispevek. Kaj je bila tema tega prispevka? Na področju nadzemnih vodov z Boštjanom Barlom že vrsto let uspešno sodelujeva. Osre­dnja tema objavljenega članka je bila kom­paktiranje 400 kV vodov. V preteklosti se je namreč izoblikoval standardni način gradnje VN daljnovodov, ki je bil rezultat iskanja opti­malne izvedbe v tehničnem pogledu. Danes so v ospredju zahteve za boljšo izrabo prostora in varovanje okolja, zato se mora v urbanih prede­lih način gradnje temu prilagoditi. Zmanjševa­nje dimenzij voda zahteva natančne preračune vseh mogočih napetostnih prehodnih pojavov ob vklopih, kratkih stikih in udarih strel. Izkaže pa se, da ob premišljeni izvedbi dosežemo bolj­še obratovalne značilnosti in manjša elektro­magnetna polja. Žal pa se poveča hrup, kar re­šujemo s posebnimi tehničnimi ukrepi. Članek dejansko predstavlja povzetek študije za ELES. Ker se s tovrstnimi problemi ne ukvarjamo le pri nas, pač pa povsod v razvitem svetu, kjer je malo prostora za nove daljnovode, je članek po­žel precejšnje zanimanje. Je slovensko znanje na področju visokonape­tostne tehnike v koraku s tujim? Da. Na vseh področjih to sicer ni mogoče, ker smo za to premajhni, vendar skušamo obdržati čim širšo raven znanja. Pri tem skušamo zas­ledovati potrebe elektroenergetskega sistema in se ustrezno odzvati. Zgodaj smo opazili, da se pri nadzemnih vodih vse vrti okoli korone, radijskih motenj in hrupa. Najprej smo nova izpopolnjena laboratorijska preskušanja izvedli na domačih projektih, nato pa rezultate ob­javili v mednarodnem prostoru. S tem smo pridobili tudi tuje naročnike. V katero smer pa gre razvoj visokonape­tostne tehnike? Pred leti je bila v svetu težnja, da se zahtev­no in drago preskusno tehniko nadomesti z drugačnimi metodami. Za razumevanje fizikalnih pojavov so pomembne anali­tične metode, z numeričnimi metodami in računalniškimi simulacijami pa jih nadgradimo. Kljub temu so preskusi tis­ti, ki potrjujejo rezultate in pomagajo do novih spoznanj. Ne nazadnje to zahtevajo mednarodni standardi. Tudi vzdrževanje VN naprav brez preskušanja praktično ni mogoče. Kako na razvoj tega področja vplivajo nove informacijske tehnologije? Informacijske tehnologije danes vplivajo na vse, tudi na razvoj visokonapetostne tehnike. Pri uporabi numeričnih metod za analize električnih in termičnih pojavov ponekod uporabljamo dostopne program­ske pakete. Nekatere smo razvili sami. V merilni tehniki smo naredili velik korak z avtomatizacijo, statističnimi obdelavami podatkov in prikazi. Skokovito se pove­čujejo tehnične zmogljivosti pri hitrosti vzorčenja, obdelave, shranjevanja in pre­nosa podatkov. Brezžične komunikacije odpirajo povsem nove možnosti. Pričaku­jemo lahko, da bomo imeli v bodoče več podatkov o dogajanju v elektroenerget­skem sistemu. To nam bo omogočilo boljše poznavanje stanja naprav, gospodarnejše vzdrževanje in zanesljivejše obratovanje. Pri izgradnji daljnovoda Beričevo–Krško so bila upoštevana najnovejša tehnološka dognanja. Kakšni so izsledki iz doseda­njega obratovanja daljnovoda? Osnovna naloga daljnovoda je zanesljivo obratovanje, zato je treba vsakemu elemen­tu skrbno določiti tehnične karakteristike ter jih preverjati med razpisom, izdelavo in vgradnjo. Menim, da je ta projekt primer dobrega sodelovanje med investitorjem, projektanti in inštituti. Seveda so se pojavi­le tudi težave, ki pa smo jih sproti uspešno reševali. Tu se je pokazal pomen visokona­petostnega laboratorija. Veliko pozornosti smo namenili reševanju problemov korone na izolatorjih in vodnikih, na določenih odsekih so bili vgrajeni posebni vodniki. Sedaj so na vrsti opazovanje in meritve hrupa, vendar je za to potrebnega več časa. Kaj lahko vaše raziskave doprinesejo Elesu in elektrodistribucijskim podjetjem? Kakšno je sodelovanje z njimi? Lahko rečem, da je na raziskovalnem podro­čju sodelovanje z Elesom dobro. Želimo si še več naprednih razvojnih projektov, vendar smo jih kar nekaj v preteklosti že izvedli. Mnogi so bili opaženi tudi v mednarodnem prostoru. Pri distribucijskih podjetjih delež raziskav že vrsto let upada. Verjamem, da je za to delno krivo pomanjkanje sredstev, vendar ravno distribucija potrebuje intenzi­ven razvoj. Pogrešam predvsem dolgoročen pogled na razvoj elektroenergetskega siste­ma. Če tega ne bo, bomo vedno več sredstev sproti porabljali za reševanje težav. S čim se najbolj intenzivno ukvarjate? Na raziskovalnem področju sem se v zad­njih letih največ ukvarjal s prenapetostmi in koordinacijo izolacije, s poudarkom na naprednih rešitvah pri daljnovodih. V ta okvir spadajo strele, izolacija, vodniki, od­vodniki, nove nosilne konstrukcije. To je bila tudi tema mojega doktorskega dela. Že dolgo se ukvarjam z informacijsko podporo raziskovalnemu delu. Sicer pa v sklopu oddelka stalno razvijamo visokonapetostni laboratorij za nove izzi­ve, kot so dielektrični preskusi za 400 kV nivo, meritve korone in radijskih motenj, enosmerna napetost in preskušanje kablov. Intenzivno se ukvarjamo z generatorji. Ta trenutek sta denimo zelo aktualna kom­penzacija jalove energije v sistemu in eno­smerni prenos. Na letošnji konferenci CIGRÉ ste prejeli priznanje za izjemne prispevke v sloven-ski energetiki in mednarodne aktivnosti. Kaj vam osebno pomeni to priznanje? Ko pogledam okoli sebe, vidim vrsto stro­kovnjakov, ki si to zaslužijo. Morda je tokratnemu izboru botrovala raznolikost mojega dela. Razmere so me silile, da sem bil udeležen v raziskovalnem delu, izvaja­nju meritev, informacijskih projektih, re­ševanju tehnoloških vprašanj, pri stikih s proizvajalci naprav, standardizaciji in pra­vilnikih, gradnji objektov, izobraževalnem procesu na Fakulteti za elektrotehniko, mednarodnem udejstvovanju na CIGRÉ in konferencah ISH. Vsekakor sem počaščen, da so opazili moje delo. »Pogrešam predvsem dolgoročen pogled na razvoj elektroenergetskega sistema. Če tega ne bo, bomo vedno več sredstev sproti porabljali za reševanje težav.« Informiranje mladih je dolgoročna naložba Več kot polovica naše šoloobvezne mladine odobrava izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. To kažejo analize anket, ki jih že več kot 20 let izvajajo jedrski strokovnjaki Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča v Ljubljani. Besedilo in foto: Vladimir Habjan Dobrih 20 let je od trenutka, ko so nekateri posamezniki Izobraževalnega centra začeli sistematično informirati slovensko javnost o jedrski energiji in jedrski elektrarni v Krškem. Pozneje so se usmerili na šoloobvezno mladino, od katerih so prek anketnih vprašalnikov zače­li zbirati mnenja in informacije o poznavanju tematike. Eden tistih, ki je bil zraven od vsega začetka, je Radko Istenič, dipl. strojni inženir, ki je v Inštitutu Jožef Štefan zaposlen od leta 1971, sprva na odseku za reaktorsko tehniko, pozneje v Izobraževalnem centru. Istenič ima naziv pre­davatelj, kar pa ni akademski, pač pa strokovni naziv. Nam lahko pojasnite, kako se je vse skupaj začelo? Začelo se je v času prve Demosove vlade, ko so nekateri zagovarjali referendum o zaprtju NEK. Nekaj nas je bilo takih, ki se nam je to zdelo skrajno nepotrebno in škodljivo. Takrat je pad­la ideja, da bi o jedrski energiji in tehnologiji za­čeli načrtno informirati slovensko javnost, zato smo začeli pripravljati predavanja o delovanju NEK. Poudarjam, da ni šlo za agitacijo pred potencialnim referendumom, pač pa da bi lju­dem strokovno pojasnili, kako nuklearka Krško deluje in kakšni so njeni vplivi na okolje. Začeli smo pripravljati tudi informativne materiale, iz katerih je nastala brošura Mala enciklopedija jedrske energije. Na predavanja smo začeli va­biti osnovne šole, fakultete, splošno javnost in razna društva. V nekaj letih smo prišli s 3000 obiskovalcev na blizu 8000, zadnja leta pa se je številka ustalila na okoli 7500 na leto. To je sko­raj polovica šolske generacije v Sloveniji, kar je po mojem mnenju dober rezultat. Kako to, da ste se odločili ravno za šolarje? Ker jih je preko šol najlažje doseči. Lažje jih je tudi motivirati, ker se še učijo. V 9. razredu ima­jo toliko osnov znanja fizike, da pogosto vedo več kot odrasli, saj so ti snov že pozabili. Zato je šolarjem lažje razložiti, gimnazijcem pa sploh. Največ vabimo osme in devete razrede osnov­nih šol, pa tudi srednje šole in fakultete. Šolarji, stari 14 in 15 let, imajo lahko že zelo odprte oči in ušesa, povrhu pa bodo čez tri leta že volivci. Dobro je, da so bodoči volivci ustrezno poučeni o nečem, o čemer jih v šoli sploh ne učijo. To je bil tudi glavni namen naše raziskave. Kako se z dogovorite s šolami? V okviru česa se udeležijo vaših predavanj in delavnic? V počitniškem času pošljemo vabilo na vse šole v Sloveniji, anketiranje pa izvedemo med mar­cem in majem, ko je največ obiskovalcev. Ker je večina šol že bila pri nas, vedo, kaj se da videti, in zato radi pridejo. Pa tudi zato, ker ogled nič ne stane. Največkrat nas šole obiščejo v okvi­ru naravoslovnih dni, tisti od daleč pa obisk Ljubljane kombinirajo še z drugimi aktiv­nostmi. Kako poteka obisk v vašem centru? Koliko ogledov imate na dan? Najprej imamo eno uro predavanja in raz­prave, ki je pogosto kar živahna. Del preda­vanja je demonstracija radioaktivnosti in sevanja, kjer s pravimi inštrumenti in viri sevanja naredimo nekaj eksperimentov. To traja dobre pol ure, lahko pa tudi več. Takrat naredimo meritve z Geigerjevim števcem, pokažemo prave vire sevanja, poiščemo ra­don, naredimo poskuse z meglično celico, kjer se vidijo sledovi sevanja. Potem si ogle­dajo stalno razstavo, kjer je nekaj ekspona­tov s področja jedrske energije, na primer makete reaktorja, gorivnega elementa in po­dobno. Pogost je obisk raziskovalnega reak­torja Triga, ki si ga zelo radi ogledajo. Na dan imamo eno do tri skupine, vse aktivnosti pa izvaja pet predavateljev. Kako to, da ste se odločili še za anketiranje? Ker nas je zanimala povratna informacija. Radi smo seznanjeni s kakovostjo predavanj, radi bi tudi vedeli, kaj jih zanima. Na kakšen način izvajate anketiranje? Ankete so pisne, vprašanj je okoli 15, čas iz­polnjevanja pa približno pet minut. Mladi jo izpolnijo takoj, ko stopijo skozi vrata – torej preden bodo karkoli videli ali slišali o jedrski energiji. Zanima nas, kaj predhodno vedo o tej temi. Gledamo na to, da imamo vsako leto vsaj tisoč izpolnjenih in veljavnih anket, tako da dobimo kar zanesljive rezultate. Vse ankete so anonimne, anketiranci izpolnijo le letnico rojstva in spol. Imate vsako leto ista vprašanja? Imamo skupino vprašanj, ki se jih precej trdno držimo, da lahko sledimo trendom skozi zadnjih 20 let. Ko se je začel pojavljati euro barometer, smo vključili še vprašanja, ki so bila z njim usklajena, tako da smo re­zultate lažje primerjali. Sem ter tja posta­vimo kako specifično vprašanje, a jedro je ves čas isto. Dr. Niko Toš je pred leti začel Ocena tveganja jedrske energije je v primerjavi z drugimi tveganji v vsakdanjem življenju precenjena. Raziskave Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča kažejo, da se mladi zavedajo omejitev obnovljivih virov električne energije in podpirajo izgradnjo drugega bloka JEK, tveganja in prednosti jedrske energije pa dojemajo kot približno enaka. z raziskavo javnega mnenja, ki je zadevala tudi tematiko jedrske energije. Takrat smo uporabili tudi njihova vprašanja, ki smo jih dopolnili še z vprašanji o naši učinkovitosti. Naša vprašanja so bolj naravnana na mlade, Toševa pa na odrasle. Ali se odgovori menjajo skozi čas? Ne veliko, pravzaprav se menjajo manj, kot bi pričakoval. To je tudi eden od zaključk­ov. Mnenje mladostnikov v zadnjih 22 letih je presenetljivo konsistentno, kar kaže na srednjeročno stabilnost mnenja o jedrski energiji. Kakšni so zaključki letošnjega anketiranja? Naj izpostavim le nekatere zaključke: ocena tveganja jedrske energije je precenjena v pri­merjavi s tveganji v vsakdanjem življenju. Znanje o jedrski energiji, sevanju in radio­aktivnih odpadkih je pomanjkljivo. Nizka cena jedrske energije je priznana kot prev­ladujoči razlog za uporabo jedrske energije. Mladi se zavedajo omejitev obnovljivih vi­rov električne energije in podpirajo izgra­dnjo drugega bloka JEK v Krškem. Tveganja in prednosti jedrske energije dojemajo kot približno enaka. Znanstveniki so najbolj zaupanja vreden vir informacij, vlada in novinarji pa najmanj. Na kakšen način predstavite rezultate? Vsako leto na konferenci PIME (Public In­formation Materials Excange), ki je v okvi­ru ENS (European Nucler Society) ter na konferenci društva jedrskih strokovnjakov. Kaj pa naši javnosti? Mogoče kdo pogleda naše objave, vendar tega sistematično ne počnemo. Nekaj predavanj za politike smo v preteklosti sicer že izvedli, vendar se držimo načela, da smo strokovnjaki in ne delujemo politično. Želimo, da ima vsak svoje prepričanje, mi pa dajemo le strokovno podlago za odločanje. Vemo, da javnost stro­kovnjakom zaupa, to kažejo tudi rezultati na­ših anket. Torej ste s svojo aktivnostjo zadovoljni? Imamo priložnost povedati nekaj, kar je zani­mivo. Marsikdo je šel prav zaradi naše pobude študirat na tehnične fakultete; to nam pove­do, ko nas spet obiščejo. Kar nas vedno zelo razveseli. Mislimo, da je informiranje zelo pot­rebna strategija, ki se na dolgi rok obnese. »Želimo, da ima vsak svoje prepričanje, mi pa dajemo le strokovno podlago za odločanje. Vemo, da javnost strokovnjakom zaupa, to kažejo tudi rezultati naših anket.« Nagradna križanka ELES 1 2 3 4 5 6 5 7 8 3 4 3 2 9 10 11 8 8 12 2 5 4 11 5 7 8 2 5 13 4 8 13 3 14 11 3 ISTA SL. NOVI-UNIČEVA-PLESNI NEKD. AVS. NEKD. NEKD. GL. MESTO IZREDNA PRAVO­ ŠTEVILKA NARKA IN NJE IKON, ALI JAZ-ALP. SMU-OŽINA, ALBERTO PRED-PRITOK ZIMBABV. ŠVICAR. LEPOTA, SLAVNA POLITIK KANTONA POMENI RTV VODI-IKONO-ZOVSKI OR-ČARKA SOTESKA MORAVIA SEDNIK MURE MIK PESEM ISTO ČRKO TELJICA BORSTVO KESTER (ELFI) SUDANA (JOSHUA) AARGAUA 10 6 TIBETAN­ SKI JEZIK ČLANICA AKADEMIJE UPORABNA ANGLEŠKI 11 2 14 KAMNINA POPEVKAR HOKEJIST (TOM) (JAROMIR) RUSKI STARA PISATELJ MAMA, (LEONID N.) BABICA LUKA NA NEKD. FR. 8 ZLATA OG­ DIVJA LABRADOR. 4 KOVANEC TRTA PUŠČAV­JAP. REŽIS. NJANOVIĆ SKA KAČA (KANETO) ŠPANSKI KRAJ PRI ŽENSKAGRENAK RUSKI 13 SLIKAR 9TRBIŽU V OBLIKA ZELIŠČNI SLIKAR(JUAN) ITALIJI, IMENA APERITIV (ILJA) DEANUGOVIZZA LADJEVJE ANGLEŠKI 12 POPEVKAR (R. 1940) PRAVI PRI­FR. FILM. 5 IGRALKA IMEK SLIK. JUD (ANOUK)CANALETTA (ANTONIO) ELICA VRV BOGOVI NAPRAVA 3 1 (ZASTAR.) V NORD. NAD ŠTE­SIMON MITOLOGIJI DILNIKOM JENKO REKA IZDELEK DRIM IZ BLAGA (ALBAN.) PRVA MO­ ŠPANSKO­ 7 HAMEDAN. BRITANSKA DINASTIJA IGRALKA KALIFOV CHAPLIN Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo Hitre polnilnice na avtocestah. Največ sreče pri žrebanju so tokrat imeli Vida Molan iz Dobove, Samo Koselj iz Ljubljane in Valter Stenj iz Dravograda. Nagrajenci bodo nagrade podjetja SODO prejeli po pošti. Novo geslo s pripisom nagradna križanka pričakujemo na naslovu uredništva Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, najpozneje do 25. januarja 2016. Vzpostavimo dober stik z 2016. Skupaj sestavimo zgodbe uspeha. Prepletimo jih z novimi spoznanji in medsebojno energijo. Ustvarimo svet priložnosti za vse nas. Za lepe praznike in srečno novo leto. Uredništvo revije in portala V naslednji številki revije Naš stik 15. februar 2016 01 Omrežnina Kolikšen je sploh njen delež na računu za električno energijo in čemu je namenjena. 02 Spodnjesavska veriga Kako poteka gradnja HE Brežice in kdaj naj bi jo zagnali. 03 Republiški center vodenja Kaj prinaša njegova posodobitev in kakšno vlogo ima v elektro energetskem sistemu.