a c m a a a a a aaaa*>aaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaa 1^0 rTOflSZITiO" a a e aa a a a. a a aaaaaabbbbbbb b b b b l\b b b b b b - tovarne---------------- c | j tt£ CCCCCCC^^d^d^^ Y° d d d ddddddddddddeeeeeeeeeeeeeye fc V e e e e r\|L» eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee e (Št. 27) Leto 7 Ljubljana, marec 1981 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN , TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO -NAŽNALJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJI:: VULlC, PESEK, SEME. IZ VSEBINE: STRAN • fotovest ZELENICA 81....... 1 S KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV... 1,2 S IZ MISLI........... 2 • poročilo OOS...... 3 • PROSLAVA OB DNEVU ŽENA........ 3 • minulo DELO.............. 4 • letne POČITNICE......... 4 • S SEJE............. 5 • PREDSTAVLJAMO 5 • ANKETA............. 6 • NAŠI EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO 7 • OOS RAKEK.......... s • mladina RAKEK............. 8 ZELENICA-81 -ZELENICA-81 LETOŠNJE 10. SREČANJE PAPIRNIČARJEV SRS V SMUČANJU NA ZELENICI JE POTEKALO V PREVELIKI PREMOČI KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA ... KONGRES SAMOUPRAV -LJALCEV -GIBALO NAPREDKA • KTL ZMAGOVALEC ZIMSKIH IGER PAPIRNIČARJEV • spodbuden USPEH • mini kviz...... • humor • PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE....... • IZŽREBANI REŠEVALCI...... • NAGRADNA KRIŽANKA ★ ★ ★ 9 10 11 11 11 11 12 VEČ O USPEHIH NAŠIH SMUČARJEV LAHKO PREBERETE NA ZADNJIH STRANEH GLASILA ... Tretji kongres samoupravijalcev bo letos najpomembnejši družbenopolitični dogodek, s pomembnimi posledicami za razvoj samoupravnih in družbeno-ekonomskih odnosov. Cba dosedanja kongresa samouprav-ljalcev Jugoslavije, prvi 1957. ip drugi 1971.leta, sta bila v času, ko se je znašlo delavsko samoupravljanje na prelomnici svojega razvoja. Ko je dal tovariš Tito pobudo za tretji kongres samoupravijaloev, je ime ob tem, da naj bi z njim na dostojen način proslavili 30-letnico samoupravljanja, v mislih tudi odpravljanje nekaterih nezaželenih pojavov v samoupravljanju. Kongres bo v Beogradu od 16. do 18. junija. Sodelovalo bo 212 slovenskih delegatov, skupaj pa 'bo na tretjem kongresu samouprav-ljalcev približno 1700 delegatov iz vseh koncev naše domovine. Delegate bomo volili po dogovorjenem ključu - na štiri tisoč delavcev en delegat. V tem trenutku je v Jugoslaviji zaposlenih nekaj nad pet milijonov 650 tisoč ljudi. (nadaljevanje na 2. strani) IZ MISLI...DELEGATSKI SISTEM-OSNOVA IN OBLIKA NEPOSREDNE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE (Iz referata na XI.kongresu ZKJ, junija 1978 v Beogradu) KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV -GIBALO NAPREDKA (nadaljevanje s 1. strani) Tudi delavci na začasnem delu v tujini, ki jih je že preko 800 tisoč, bomo izvolili svojih 42 delegatov. Same priprave na kongres jugoslovanskih samoupravijalcev so pomembnejše od kongresa samega,saj predstavljajo gibanje za spreminjanje nepravilnosti sedanjega družbenega stanja, ki bo krepilo integralni sistem socialističnega samoupravljanja. Poudariti moramo tudi izjemno mednarodno razsežnost in odmevnost našega kongresa, saj bodo zunanji faktorji pozorni na to, kako se bo ta kongres odvijal brez tovariša Tita in Kardelja. Dokazati bomo morali, da smo dovolj enotni, da bomo s tem kongresom in s pripravami nanj dali prave rešitve in usmeritve našega družbenega razvoja. Pomembno je tudi to, da bodo napredne sile v rezultatih kongresa iskale rešitve za svoje delova-in družbeni napredek vsega sveta. Vsebina kongresa v tematskih razpravah in sporočilih bo preverjanje kako se ustavna določila in vsebina zakona o združenem delu uveljavljajo v praksi, in oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir, ki se nam pojavljajo na samoupravni poti. Osrednje teme bodo: - odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; - samoupravno povezovanje in zdru ževanje na osnovi dohodka kot bistveni dejavnik družbene repro dukcije, samoupravnega planiranja in razvoja; - in združeni delavci v delegatskem sistemu. Tako se bo možno na podlagi novih spoznanj dogovoriti, kako mobili zirati vse razpoložljive sile, organizacije in posameznike za hitrejši razvoj samoupravnih socialističnih odnosov! Ta razvoj pa bomo dosegli le, če bo vsak delovni človek in občan, ob anali zi razmer v svoji sredini, v vsak danji bitki za stabilizacijo gospodarstva, ugotavljal slabosti ter naredil vse, da odstranimo ovire na poti našega sanoupravne-ga in gospodarskega razvoja. In konkretne priprave na kongres? Informativna sredstva imajo v pri pravah na kongres samoupravijalcev dve nalogi: pripraviti program svoje novinarske dejavnosti in oceniti lasten samoupravni razvoj ter doseženo stopnjo samoupravnih odnosov. S temo letošnjega srečanja "Samo upravno sporazumevanje v združenem delu" so se delegati 13.srečanja samoupravijalcev "Rdeči prapor" dejavno vključili v priprave na tretji kongres samouprav 1jalcev in na 12.kongres jugoslovanskih komunistov. Prve razprave na temo kongresa v slovenskem združenem delu so že stekle ob obravnavanju zaključ nih računov. Zato se tudi mi, delavci delovne organizacije KTL lahko vprašamo, kakšen je bil in bo naš prispevek predkongresni dejavnosti? Ali smo uveljavili sprejeranje zaključnih računov kot odgovorno in pomembno samoupravij alsko dejanje, ki mora krepiti tako naš družbenoekonomski položaj, kot tudi gospodarsko učinkovitost celotnega združenega dela? Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije v lanskem letu, so delegati na predlog konference osnovnih organizacij sindikata, imenovali sindikalnega delavca iz temeljne organizacije "Papirna konfekcija" tovariša Lukeža Nikota za našega delegata v občinskem koordinacijskem odboru za pripravo kongresa. Občinski koordinacijski odbor bo v sodelovanju z delovnimi skupinami republiškega koordinacijskega odbora nosilec naslednjih tematskih razprav: 1. Vpliv ukrepov kreditno-monetar ne politike na doseganje dohodka; 2. Oblikovanje skupnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sestavljenih organizacijah; 3. Koordinacijski odbor bo sodelo val pri izbiri in pripravi delegatov na kongres; 4. Koordinacijski odbor bo sodelo val pri aktivnosti temeljnih in drugih organizacij združene ga dela in skupnosti, ki bodo pripravile sporočila za kongres; 5. Koordinacijski odbor in nosilci priprav za kongres samoupravlal cem bodo usmerjali svojo aktiv nost tako, da bodo priprave kongresa samoupravno vsebinsko povezovali s pripravami kongre sa Zveze komunistov in Zveze sindikatov, ki bodo v letu 1982; 6. Koordinacijski odbor bo poseb no pozornost posvečal obveščanju javnosti oz. celotnega združenega dela. Naš delegat sodeluje pri delu koordinacijskega odbora s temo: samoupravno povezovanje in zdru ževanje na podlagi dohodka, kjer so nosilci razprav in sporočil tudi OZD, ki imajo sedež v občini Ljubijana-Center. Vsi nosilci priprav na III.kongres samouprav-1jalcev norajo svojo aktivnost pri pripravi kongresa in obravnavi posaneznih tematskih področij neposredno povezovati s konkretno obravnavo aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanj, ki kažejo na dejanski družbeno-ekonomski položaj delavca in razvitost saro-upravnih družbenoekonomskih odnosov. Uredništvo Neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov pri reševanju vseh družbenih vprašanj je bistvo naše socialistične samoupravne demokracije. To uresničujemo predvsem z delegatskim sistemom. Ta sistem omogoča, da se pobuda mili jonov ljudi izrazi kot ustvarjalna družbena sila. Širino neposred ne udeležbe delovnih ljudi pri od ločanju o družbenih zadevah prek delegatskega sistema najbolje kaže to, da je bilo na nedavnih volitvah za člane delegacij izvolje nih skoraj poltretji milijon obča nov. Če upoštevamo tudi člane organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, lahko rečemo, da je v našem delegatskem sistemu vključe nih več kot tri milijone delovnih ljudi, medtem ko so z raznimi oblikami osebnega izrekanja praktič no zajeti vsi delovni ljudje in občani. Tega še ni bilo v zgodovi ni političnih sistemov. Nastale so realne možnosti za dokončno od pravo odtujenosti človeka od poli tičnega odločanja - možnosti, da vsak delovni človek zares lahko upravlja družbo. Politični sistem samoupravne demo kračije zagotavlja, da se izrazi mnoštvo različnih potreb in interesov - človeka kot posameznika, njegove ožje skupnosti, družbe v celoti - ki so posledica družbene delitve dela, različnih pogojev gospodarjenja in drugih objektivnih okoliščin. Obenem ta sistem zagotavlja, da se ti samoupravni interesi demokratično usklajujejo na splošni socialistični podlagi in da so na najboljši način vgrajeni v sprejete sklepe. S tem se prek delegatskega sistema samoupravno in demokratično uresničuje nujna integracija družbe. Položaj človeka v družbenoekonomskih odnosih in delegatskem siste mu bistveno spreminja tudi njegovo družbeno vlogo in zavest. V so cialistični samoupravni demokraci ji postaja delovni človek temeljni dejavnik, ustvarjalec v družbi. Ocenjuje svoje materialne in druge možnosti in sam sebi postavlja realne cilje in naloge, ki ustrezajo njegovim potrebam in intere«-som ter materilanemu, kulturnemu in celotnemu družbenemu razvoju. Ti cilji torej niso motivirani ni ti s profitom niti z administra-tivno-tehnokratskimi "višjimi cilji" temveč z resničnimi človekovimi hotenji. Delovni človek se začenja zavedati tudi svoje odločilne vloge pri vseh družbenih za devah in celotnemu razvoju družbe Na tej podlagi se uresničujejo in izražajo resnične svobodščine in pravice človeka. Z graditvijo socialistične samoupravne družbe si ne prizadevamo, da bi uresničili nekakšne nedosegljive, nestvarne cilje in naloge; temveč želimo, da človek sam sebi zagotavlja življenjske razmere, ki ustrezajo stopnji družbenega in materialnega razvoja, da vsestransko razvija ustvarjalne sposobnosti in da resnično živi kot človeško bitje. Razumljivo je, da ne trdimo, da v našem sistemu vse deluje neoporoč no in da so tam, kjer smo stvari uredili z ustavo, vsi problemi re šeni tudi že v praksi. Ob sprejemu ustave, zakona o združenem delu in ob drugih priložnostih sem govoril, da pravno urejanje družbenih odnosov samo po sebi ne daje tudi dokončnih rešitev. Zaveda li smo se, da proces uresničevanja ustave in zakona ne bo potekal lahko, brez težav in odporov. Teža ve so predvsem v še premalo razviti materialni osnovi družbe, v po manjkanju izkušenj, zadrževanju stare prakse pa v idejnem zaostajanju dela delovnih ljudi, tudi komunistov. Tu so še vedno tudi odpori raznih protisamoupravnih sil. Predvsem birokratsko-tehnokratske sile si vztrajno prizadevajo ohra niti svoje položaje. Pogosto si tudi v 'novih razmerah ob formalnem usklajevanju organizacijskih oblik z načeli samoupravnega demokratičnega sistema prizadevajo zagotoviti stare ali ustvariti no ve vladajoče položaje. Birokratizem in tehnokratizem je zelo žilava in odporna bolezen sodobne družbe, ki ima korenine in vire tudi v objektivnih težnjah po ohranitvi priviligiranega in monopolnega položaja v družbi. Zato ni niti najmanj slučajno, da se za temi silami skrivajo razredni sovlažnik in razne nacionalistične, dogmatske in druge protisamo-upravne sile. Proti njim se moramo bojevati. Naše najmočnejše orožje je dosledno uresničevanje vseh oblik in vsebine naše socialistične samoupravne demokracije. To ne pomeni, da tam, kjer nasprot niki samoupravljanja delujejo kot organizirani sovražniki našega sa moupravnega razvoja, ne bomo uporabili tudi administrativnih ukre pov. Seveda ne smemo dovoljevati niti lastnih pomanjkljivosti in slabosti. Prizadevati si moramo, da jih bo čim manj in da jih bomo kar rihjhitreje odpravljali. Toliko prej, ker se samoupravnemu sistemu pogosto priposujejo slabosti, ki v bistvu nastajajo zaradi naše nedoslednosti pri izvajanju siste ma. Te slabosti bomo najhitreje odpravili z ustvarjalno akcijo vseh delovnih ljudi. Za uresniče vanje takšnega cilja je delegatski sistem pot in sredstvo. Že doslej se je potrdil z rezultati prvega mandata naših delegacij in delegatskih skupščin. Ko smo uvajali delegatski sistem, je obstajala bojazen, da bi delegacije in delegati lahko podlegli pritisku delnih in lokalnih interesov. Ne moremo reči, da ni bilo takšnih pojavov. Toda praksa kaže, da delni interesi ne prevladajo tam, kjer se delegatski odnosi za res uresničujejo. V celoti so delegacije in delegati imeli ob sprejemanju sklepov razumevajoč odnos do nujnega usklajevanja raz ličnih interesov. Izpred oči pa ne smemo izgubiti tudi nekaterih slabosti v dosedanjem delovanju delegatskega siste ma. Predvsem še ni prišel dovolj do izraza vpliv delegacij združenega dela v delegatskih skupšči -nah. Delo nekaterih škupscin se formalizira s tem, da se proces odločanja omejuje na golo spreje manje sklepov. Navedel bom samo en primer. Izločanje sredstev (nadaljevanje na 3. str.) OBLAK MATKO PREDSEDNIK OOS DE-10 POROČA O DELU SINDIKATA V LETU 1 980 POROČILO O ČLANSKIH SESTANKIH ...IZ MISLI... za določene družbene dejavnosti se kljub vsem opozorilom še naprej veča čez naše stvarne možnosti. To priča, da združeno delo zlasti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnlsti še nima odločilne vloge. Uspešno delovanje samoupravnega delegatskega sistema zahteva tesno in stalno povezanost članov de legacij in delegatov z delovnimi ljudmi in občani, s katerimi vsak dan delajo in živijo, zlasti pa delegatov s svojo delegacijo. Delegacije oziroma delegati dobivajo iz takšnega neposrednega spoznanja in stika usmeritev in smer niče za svoja stališča v skupščinah in drugih samoupravnih organih in resnično lahko neposredno izrazijo voljo in interese delovnih ljudi, ki so jih izvolili. Toda takšna medsebojna povezanost delegatov s svojo delegatsko osnovo pogosto ni dosežena, tako da nekateri delegati dejansko nastopajo samo v svojem imenu in ravna jo kot v predstavniškem sistemu. OOS IZ TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA V TOZD Kartonažna Ljubljana smo od 2. do 5. februarja izvedli članske sestanke po osnovnih orga nizacijah sindikata, na katerih se je obravnavala dejavnost sindikata v preteklem letu in program dela ter finančni načrt za leto 1981. Vseh pet osnovnih organizacij je organiziralo članske sestanke tako dobro, da so bili sklepčni. Po obravnavi in poročilih smo sprejeli pravilnik blagajne vzajemne pomoči in podelili knjižne nagrade za prizadevno delo v sindikatu in sicer članicama osnovne organizacije "potiskana embalaža" tov. Koren Nadi in Bogataj Frančiški , članu 00 "navita embalaža" tov. Smodek Stanetu, članicama 00 DE-30 tovarišici Šmajgert Angeli in Tušič Slavki, članoma 00 DE-60 in tjO-80 tov. Oblaku Mirotu in Cvijicu Vasiliju. Čož KNJIŽNA NAGRADA ZA PRIZADEVNO DELO Stalna povezanost delegacij in de legatov z delovnimi ljudmi in občani mora biti osnova za kontrolo delovanja delegacij in delegatov, za oceno njihovega dela in odgovornosti in tudi za oceno dela in odgovornosti samoupravnih in izvr snih organov pri sprejemanju in izvajanju sklepov. So pojavi, da sprejeti sklepi ne ustrezajo res ničnim potrebam in interesom delovnih ljudi, še pogostejši pa je primer, da se samoupravno sprejeti sklepi ne uresničujejo. V teh primerih je treba sprožiti vpraša nje odgovornosti delegatov in samoupravnih organov. Vprašanje odgovornosti je sploh ena od bistvenih stvari pri delovanju delegatskega sistema. Mimo pojavov neodgovornosti ne moremo iti. Nihče ne more biti izvzet od kritike, toda le-ta mora biti seveda konkretna in načelna. Njen namen ne sme biti razvrednotenje osebnosti ali dela in rezultatov samoupravnih skupnosti. V skladu s svojimi nalogami in pooblastili mora vsakdo nositi svoj del odgovornosti, vštevši ustrezne družbe ne sekcije. Urednik ČLANSKI SESTANEK OOS MEHANIČNE DELAVNICE (DE-50) V PROSTORIH OBRATA DRUŽBENE PREHRANE PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Osnovna organizacija ZSMS TOZD Kartonaža Rakek je v počastitev Dneva žena organizirala v proizvodnih prostorih temeljne organizacije proslavo. S tem je obele žila ta praznik žena v smislu, ki ga želimo dati temu prazniku, s tem, da se spomnimo boja žensk, da bi končno dobilo "žensko vprašanje" vodilno mesto v skupnem postopku osvobajanja družbe in enakopravne pravice do dela, izobraževanja in do enakega plačila za enako delo. Danes ne gre več za to, ali lahko delajo, zdaj je pomembno, kako n^j družba uredi vprašanja, ki so povezana z biološkimi funkcijami žensk pri nadaljevanju rodu in so tudi zato, ker je ženska enakopravna proizvajalka, prenehala biti izključna "ženska" zadeva. Ker se v družbi širi spoznanje o nujnosti skupnega življenja ob enakopravni porazdelitvi pravic in dolžnosti, izginja vse tisto, kar imenujemo "žensko vprašanje". Morda nekoč tudi 8. marca ne bo treba praznovati drugače kot v spomin na neko obdobje v zgodovini človeštva. Na proslavi so sodelovali Harmoni-kaški orkester Glasbene šole Franca Gerbiča iz Rakeka, mešani pevski zbor KUD Heroj Iztok Rakek in delavci temeljne organizacije. Predsednik 00 ZSMS TOZD Kartonaža Rakek je vsem delovnim ženam izrekel iskrene čestitke ob prazniku. Anita Albreht MINULO DELO LETNIM POČITNICAM (nadaljevanje ... ) Pred lpti smo že v osnutku zakona o združenem delu videli, da je bila kategorija minulega dela v členih 30, 51, 67, 74, 82, 84, 85, 86, 87, 88 in 91 Najvažnejši členi so vsebovali: člen 74: Ko delavci razporejajo dohodek v temeljni organizaciji združenega dela, morajo ugotoviti, kolikšen del dohodka je rezultat vlaganja sredstev kot minulega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in v kakršnikoli obli ki združevanja teh sredstev. Za rezultat vlaganja po prvem odstavku tega člena se šteje le takšen rezultat vlaganja, ki pomeni povečanje dohodka temeljne organizacije združenega dela. Del dohodka iz prvega odstavka tega člena se razporeja na sredstva za celotno osebno in skupno porabo ter na sredstva za akumulacijo in sklade v istem sorazmerju, po katerem se razporeja dohodek, dosežen s tekočim delan delavcev. člen 82: Pri določanju osnov in meril za ugotavljanje kosmatega osebnega dohodka morajo delavci zagotoviti: - da se kosmati osebni dohodek ugotavlja v sorazmerju z rezultati delavca in z njegovim prispevkom pri delu, ki ga je dal s svojim tekočim in minulim delom; - da se kosmati osebni dohodek ugotavlja v skladu s splošnimi pogoji okolja itd. člen 84: Delavec uveljavlja svojo pravico do udeležbe v delitvi sredstev za celotno osebno in skupno porabo iz naslova svojega minulega dela iZ'povečanega dohodka, doseženega z uporabo sredstev, ki vsebujejo njegovo minulo delo. Udeležbe v delitvi sredstev za celotno osebno in skupno porabo delavci ne noreje uveljaviti iz naslova minulega dela ne glede na njihov prispevek pri ustvarjanju sredstev s katerimi je bilo doseženo povečanje dohodka. O delitvi sredstev za celotno osebno in skupno porabo iz naslova svojega minulega dela imajo delež le tisti delavci, katerih minulo delo vsebujejo sredstva, s katerimi je bilo doseženo povečanje dohodka, in sicer v enakem sorazmerju, po katerem so pridobivali svoj kosmati osebni dohodek glede na kosmati osebni dohodek pogojnega delavca v času, v katerem so bila ta sredstva ustvarjena z njihovim tekočim delom. Delež v delitvi sredstev za celot no osebno in skupno porabo, ki ga delavec doseže iz naslova svojega minulega dela je sestavni del njegoveg kosmatega osebnega dohodka. Ostali členi govore o uveljavljanju pravic iz naslova minulega dela, uresničevanju solidarnosti itd. Vidim ogromen korak naprej v primerjavi z ustavo, vendar je praksa pokazala, da se na teh osnovah minulo delo še ne uveljavlja tako, kot je bilo teoretično predvideno. B.Boškovič navaja nekatere pomembnejše orientacijske elemente iz obračuna oblikovanja in delitve dohodka na podlagi minulega dela v organizacijah združenega dela: - celoten obseg sredstev minulega dela (oblike in njihova vrednost) in plan amortizacije; - angažiranje sredstev minulega dela v dobi enega leta; - stopnja oplajanja minulega dela (v celoti za vsa angažirana sredstva minulega dela v obdobju enega leta in za posamezne oblike minulega dela ...); - osnove, merila in kriteriji za določanje dohodka, doseženega na podlagi minulega dela za vso organizacijo združenega dela, zlasti pa za naslednje oblike angažiranja minulega dela: vlaganje sredstev minulega dela v lastno organizacijo združenega dela, vlaganje sredstev minulega dela v drugo organizacijo združenega dela; skupna vlaganja sredstev minulega dela dveh ali več organizacij združenega dela itd. Če hočemo ugotoviti dohodek na osnovi v preteklem obdobju akumuliranega minulega dela, pridemo do razmerja Dmd = ■ x C x D Sm pri čemer pomeni: S = stopnja izločene akumulacije TOZD (npr.0,100) Sm = maksimalna stopnja akumulacije (npr.0,15) C = maksimalni delež MD v Dohodku (npr.0,05) D = ustvarjenih Dohodek TOZD v časovnem razdobju (npr.100). Dnti = 0,100 x 0,05 x 100 = 0,15 = 5 x m = !_ = 33 » X 15 3 Izračune lahko dobimo v procentih ali pa že preje vstavimo podatke (številke) iz ZR in dobimo absolutne zneske. Iz teh osnovnih razmerij lahko izpeljemo: C = x — in dobimo S x D izračun maksimalnega deleža MD v Dohodku TOZD. nadaljevanje v naslednji številki D.P. KORAK Prišel je čas, ko razmišljamo o letnem dopustu. Na vprašanja kako kdaj in po kakšni ceni bomo letos organizirano letovali preko KTL, bomo odgovorili v eni od naslednjih številk Biltena. V tem sestavku pa je nanizanih nekaj usmeritev na področju organiziranega letovanja v tekočem srednjeročnem obdobju. Obstoječe počitniške zmogljivosti (počitniška domova v Fiesi in Piranu, koča na Veliki Planini ter počitniške prikolice) ne pokrivajo vseh potreb v času letne sezone. Glede na sedanji sistem šolskih počitnic (obdobje največjega povpraševanja) ter PLAŽA V FIESI ČAKA ostalih dejavnikov tudi v prihodnje ne moremo pričakovati zadostnega števila lastnih zmogljivosti. Da bi povečali število ležišč predvidevamo najem ležišč v privatnih sobah, pri turističnih organizacijah ter nakup počitniških hišic v urejenih turistično- rekreacijskih centrih. V kratkem se nam ponuja možnost nakupa hišic na Malem Lošinju ter v naselju Merada, ki pa gradijo med Novim gradom in Dajlo. V hišicah bo omogočeno bivanje 3. do. 6. oseb, za prehrano bo poskrbljeno v restavraciji naselja, opremljena kuhinja pa bo tudi v sami hišici. Seveda bomo morali združevati sredstva za nakup teh hišic, in sicer takrat, ko bomo prejeli dokončne pogoje za nakup in ceno. Za ureditev področja letovanja, zlasti načina združevanja sredstev, bo do jeseni pripravljen samoupravni sporazum, ki bo urejal sredstva sklada skupne porabe. Istočasno, ko razmišljamo o novih oblikah letovanja, pa se moramo dogovoriti tudi o regresiranju stroškov letovanja. Sedanji način oblikovanja in porabe sredstev, ki so namenjena za regresiranje letnih dopustov ne opravičuje popolnoma svojega namena. Sredstva za regresiranje oddiha so namenjena za delno pokrivanje Stroškov letovanja. Ob splošnem porastu cen bo delavec z višjimi osebnimi dohodki, z izplačanim regresom za letni dopust kril stroške prevoza, ostali, ki ne bodo mogli letovati pa bodo z regresom krili nujne življenske stroške. Da pa bo v bodoče omogočeno letovanje po dostopnih cenah tudi družinam z nižjimi dohodki, bomo morali nameniti večji del sredstev regresa za regresiranje cen oskrbnega dne v lastnih ali najetih počitniških zmogljivostih. Predvidevamo, da bomo do leta 1983 iz sedanjega razmerja 9o : lo, prešli na razmerje: 5o % sredstev za izplačilo regresa, 5o % pa za reg- resiranje cen. V letošnjem letu bomo delno obnovili počitniški dom v Piranu in Fiesi ter kočo na Veliki planini. Zavedamo se, da dom v Fiesi ne nudi primernega udobja za bivanje in za razvedrilo. Zato se postavlja vprašanje smiselnosti vlaganja sredstev za obmovitev počitniškega doma. Za območje Fiese je pripravljen občinski sporazum o združevanju sredstev za ureditev infrastrukture (ureditev cest, obale, kopališča, bazenov itd), vendar so predvidena sredstva za združevanje zelo visoka - za KTL je predviden delež v višini cca 7.000.000,00 din (novih). Našteli smo vam nekaj težav na področju letovanja in del usmeritev za obdobje do leta 1985. Obširnejšo informacijo pa boste dobili v naslednjih številkah S SEJE DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Na skupni seji delavskega sveta in konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije, ki je bila dne 27.2.1981 je med drugim potekala razprava o za ključnem računu za leto 1980 in o načrtu za uresničevanje srednjero čnega plana za obdobje 1981-1985 v letu 1981 (plan DO za leto 1982) katera je delavski svet tudi spre jel. Temeljne organizacije so svoje zaključne račane sprejele na zborih delavcev s poprejšnjo razpravo po sindikalnih skupinah, plane pa na delavskih svetih s poprejšnjo raz pravo na zborih delavcev in sindi kalnih skupinah. Navajamo nekaj glavnih podatkov iz zaključnega računa in plana: - Nimamo nobenih težav z reprodukcijskim materialom. Delamo s polno paro! A. ŠEVCIK, Večemji list CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA SKUPNI DOHODEK DOHODEK TOZD (DS SS,D0) ČISTI DOHODEK -del za bruto osebne dohodke -del za skupno porabo -del za stanovanjsko izgradnjo -del za rezervni sklad -del za druge namene -del za obvezne plasmaje -del za neto poslovni sklad leto 1980 1981 81/80 (doseženo) (plan) indeks 2.514.064.772 H.236.27H.106 169 1.651.512.981 3.115.267.663 189 862.551.791 1.121.006.HH3 130 8H2.935.697 •1.119.774.301 133 586.020.083 816.H35.282 139 329.337.370 H1H.570.982 126 HO.931-991 H8.373.8H9 118 38.61H.126 H2.723.557 111 19.877.953 26.H78.037 133 6.981.963 8.HH0.237 121 60.653.665 84.517.015 139 89.623.515 191.331.605 213 8H.007 91.610 109 36.8 38.9 106 2.30H 2.357 : 102,3 FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE (ton) PRODUKTIVNOST (ton na delavca) ŠTEVILO ZAPOSLENIH DELAVCEV (štev. Delavski svet je nadalje razpravljal tudi o predlogu, da se delov na organizacija za promet s sekurt darnimi surovinami "KNJEŽEVAC" priključi v SOZD Slovenija papir. Delavski svet SOZD Slovenija papir bo tudi razpisal referendum, v'ko likor od delovnih organizacij ne bo pripomb na predlog. Po strokovni obrazložitvi predloga je bilo ugotovljeno, da Kartonaž-na tovarna Ljubljana nima pripomb na združitev delovne organizacije "KNJEŽEVAC" v SOZD Slovenija papir. V kolikor bo omenjeni predlog sprejet v vseh delovnih organizacijah - članicah SOZD, bo potrebno izvesti referendum tudi za sprejem sprememb samoupravnih aktov. SOZD, to je samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in statuta SOZD. Delavski svet SOZD je rezpisal volitve v delavski svet in komisi jo samoupravne delavske kontrole, o čemer je informacijo sprejel tu di delavski svet. V zvezi s tem vas informiramo, da postopek za volitve v navedena organa že teče; o.ž. PREDSTAVLJAMO VAM Tov. Oskar karlatec, rojen 18. fe bruarja 1943 v Podvelki, je od de cembra meseca lanskega leta delavec delovne skupnosti naše delovne organizacije. Kot inženir organizacije dela je svoje delovne izkušnje pridobival: -preko 7 let, kot vodja kadrovsko splošnega sektorja v proizvodni organizaciji, -6 let pa kot vodja poslovnega sekretariata in kot vodja službe za razvoj in organizacijo poslovanja v trgovskih organizacijah. Za predstavitev svojega dela nam je najprej odgovoril na vprašanje: "KAJ MENITE 0 SVOJIH SEDANJIH NALOGAH?" Tov. Karlatec: "Vsekakor, je to zahtevno področje dela, ki združuje raznolike naloge in prihajajo pri tem do izraza pridobljene delovne izkušnje. V samem kadrovsko-splošnem sektorju je potrebno glede izboljšanja organizacije dela uvesti nekaj sprememb in dopolnitev. Tukaj mis lim predvsem na notranjo povezanost posameznih služb in pa na linijsko povezanost v planiranju in izvajanju nalog od temeljne or ganizacije do delovne skupnosti. Samo tako zastavljene naloge lahko predstavljajo zaključen proces politike kadrovanja in izobraževanja, s tem pa se bistveno izboljšujejo tudi odnosi med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo. Kadrovsko splošni sek tor mora temeljnim organizacijam združenega dela nuditi vso strokovno pomoč in biti predlagatelj ■ ukrepov s' pocročja nalog kadrovanja, izobraževanja, urejanja zadev družbenega standarda, pravnih zadev in dejavnosti samoupravne organiziranosti in informiranja. Seveda pa se mora zato prvo sam primerno organizirati, izvajanje teko zahtevnih nalog pa se naj poveri le strokovno usposobljenim delavcem." "RAVNOKAR OCENJUJEMO DRUŽbENOPOLI TIČNO DELO NAŠIH DELAVCEV S POSEfa NIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI KAJ MISLITE VI 0 TEM DELU?" Tov. Karlatec: "Delavsci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so predvsem tudi .družbenopolitični delavci. Njihova angažiranost mora biti vidna na vseh področjih dela in to v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in na njihovem strokovnem področju. So nosilci pomembnejših razprav, raz lagalci strokovnih področij dejav nosti in so kot taki odgovorni pred kolektivom in družbenopolitično skupnostjo za izvajanje postavljenih ciljev oziroma planskih nalog in za samoupravno in politično aktivnost v svojem kolektivu. Menim, da je kadrovska zasedenost v delovni skupnosti s temi delavci primerna." "KAKO PA JE DEFINIRANA NAŠA KADROVSKA POLITIKA?" Tov. Karlatec: "Kadrovska politika, ki je sestavni del poslovne politike delovne organizacije je v naših aktih, postavljena načrtno in težiti moramo, da bomo te smernice izvajali. Izdelali smo potrebne kadrovske bilance in si zastavili nalogo, da bomo načrtno izboljševali kadrovsko strukturo zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. To pa bomo izvajali z organiziranjem dopolnilnega izobraževanja delavcev ob delu, funkcionalnim izobraževanjem in ozobraževanjem mladine v smeri usmerjenega izobraževanja. Poslednje je posebno kritično, če ocenjujem naš letošnji pristop do štipendiranja mladine. V mnogih naših temeljnih or ganizacijah letos niso razpisali nobene kadrovske štipendije, kar je vsekakor vredno pomisleka in opozorila, da moramo tej nalogi v bodoče posvetiti več pozornosti in biti pri odločitvah resnejši. Na vseh področjih naših dejavnosti moramo torej izvajati naloge bolj načrtno, izobraževanje delavcev in mladine pa naj temelji na ugotovljenih potrebah." "NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA ZAPOSLUJE VELIKO ŽENA. KAKO SE TO ODRA ŽA V ŽIVLJENJU DELOVNE ORGANIZACI JE?" Tov. Karlatec: "Naš kolektiv predstavljajo v veliki meri ženske, zato__so naloge kadrovsko socialne službe še posebej pomembne. V tem letu bomo izde lali celovito analizo življenjskih in delovnih razmer delavcev, kar nam bo omogočilo sprotno odpravljanje pomanjkljivosti motenj.^v smeri izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev delavcev. Naše delavke se aktivno^vključuje-jo v družbenopolitično življenje v kolektivu, kar dokazuje že to, da so številčno zastopane v vseh organih upravljanja in družbenopo litičnih organizacijah. Oblike združevanja dela delavke na delov nih nalogah s posebnimi pooblasti li in odgovornostmi pa trenutno v KTL ne beležimo, temveč opažamo, da delavke raje sprejemajo naloge, ki so strokovno odgovorne, ne zahtevajo pa tolikšne angažiranosti na širših področjih dela. Verjetno je to posledica še vedno več je angažiranosti žene v zasebnem življenju.” "KAKŠNA BO NAŠA USMERITEV NA PODROČJU DRUŽBENEGA STANDARDA?" Tov. Karlatec: "Na področju družbenega standarda želimo v bodoče storiti največ,to pa pomani, da bomo dejavnost orga nizrali tako, kot to narekujejo potrebe. Načrtno bomo pristopili k organiziranju rekreacije delavcev, izboljšali pogoje letovanja delavcev in v okviru finančnih možnosti reševali stanovanjsko problematiko. Močno želimo poveča ti počitniške kapacitete, vendar ne v sedaj obstoječih objektih, ampak z novogradnjo oziroma z nakupom ustreznejših in sodobnejših objektov. Trenutno smo v pripravi programov in upam, da jih bomo v obravnavo in odločanje delavcem lahko posredovali že letos v jese KAKO DEBELA BO KUVERTA ? ANKETA O IZDELAVI NOVIH AKTOV S PODROČJA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE... V lanskem in letošnjem letu smo se v TOZD in DSSS posvetili izdelavi novih aktov s področja OD (od sanoupravnega sporazum do razvida del in nalog, pravilnika o delitvi sredstev za OD in skup no porabo, pravilnika o normativih) . 0 tem, kako so osnovne organizacije sindikata spremljale izdelavo novih aktov, na kakšne problem so naletele in kakšne dileme se pojavljajo med delavci, smo se pogovarjali s predstavniki treh ljubljanskih TOZD! Uredništvo: Kako je vaša osnovna organizacija sindikata spremljala delo vaše delovne skupine za pri pravo teh zgoraj navedenih aktov? Ivo Vulič - predsednik sindikalne konference TOZD Kartonažna Ljublj ana: "Na nivoju sindikalne konference naše TOZD smo spremljali delo za izdelavo navedenih aktov. Težave s katerimi smo se srečevali so: nezadostne količine materiala, rokovni zaostanki pri izdelavi gradiva, vendar je konferenca uspela izpeljati javne razprave po sindikalnih skupinah, ki jih je v TOZD cca 40! Obravnavani so bili problemi in dane so bile pripombe delavcev iz DE-50 in DE-30, nekaj pa jih je bilo dano naknadno na samo komisijo. Držali smo se rokov,a za vse naše pripombe komisija ni imela posluha Konferenca je obravnavala gradivo po javnih obravnavah na sindikalnih skupinah. Zavzeli smo nekaj skupnih stališč, toda kljub temu, da smo pripombe posredovali komisiji, jih je ta le delno upoštevala. Za nekaj konkretnih pripomb na 'samoupravni sporazum in sicer na 8.člen in na razpon 1 : 4,75 (10.člen) ter na 12.člen pravilni ka in način vrednotenja del in nalog, pa komisija ni imela poslu ha. Do danes še nimamo v javni razpravi opisov del in nalog, ki so potrebni kot gradivo za oceno vrednotenja indeksnih razmerij. Tega pa delovna skupina še ni dala v razpravo, čeprav je gradivo za nadaljnje delo nujno potrebno." Stane Ložar - predsednik osnovne organizacije sindikata DE-50: "Dopolnil bi te! Ko je komisija za usklajevanje SSA na nivoju de lovne organizacije obravnavala vse pripombe TOZD, smo opazili,da je bila sindikalna konferenca TOZD Kartonažna izpuščena. Navedene so bile samo pripombe DE-50 in DE-30, ter komisije za usklajevanje SSA TOZD. Konferenca je sicer nekaj razpravljala, vendar do nekega skupnega stališča ni prišlo." Franc Bukovec - predsednik osnovne organizacije sindikata DE-20 : "Na konferenci so bili prisotni predsedniki osnovnih organizacij sindikata delovnih enot 10,20,30, 50, 60, 80. Tedaj bi morala konferenca zavzeti neko stališče do teh pripomb, ker pa ga ni je na koncu izpadlo, kot da dajeta pripombe samo DE-30 in DE-50 in ne konferenca." Uredništvo: Zakaj ni bilo pripomb drugih delovnih enot? Ivo Vulič: "Imam občutek, da je bila razprava nedosledno izpeljana. Gradivo je bilo razdeljeno po sindikalnih skupinah, vendar se pojavljajo v skupini delavci, ki so neizainteresirani. Ko pa je že prepozno, ko razprava poteče, pa naraste interes do vrelišča, medtem pa so akti že nekako sprejeti z dvigom rok večine. Po prvem propadlem referendumu za samouprav ni sporazum, je bilo pred drugim referendumom tolmačenje bolj dosledno. Še vedno pa se srečujemo z nedorečenimi stvarmi. Ni nam še jasno kakšno bo nagrajevanje posrednih učinkov, veno pa, da je 25% delavcev v TOZD režijskih delavcev in ne vemo kako bodo kriteriji: kvaliteta, količina in gospodarnost uporabljeni zanje." Uredništvo: Ali so se pojavljala med delavci kakšna konkretna vprašanja v zvezi z izdelavo teh aktov? Ivo Vulič: "Razvidno je bilo, da so režijska dela bolje ovrednote na kot pa proizvodna, da je večina točk zajeta v merilu znanja in odgovornosti; tu režijski delavci dobijo maksimalno število točk. Merila za fizični napor in delovne pogoje pa ne prinesejo delavcu dovolj točk. Ugotovili smo, da so obratovodje po merilu odgovornosti odgovorni za preko 300 delavcev, čeprav nima nobena enota toliko zaposlenih. Dana je bila pripomba, ki je bila nato upoštevana." Stane Ložar: "V mehanični delavnici je javna razprava potekala v redu ; kar na desetih sindikal nih skupinah smo obravnavali pri pombe, vendar se nam zdi, da sta ostali merili pogoji deja in fizični napor vseeno premalo ovre dnoteni." Franc Bukovec: "Javne razprave med delavci o osnutku samoupravnega sporazuma in pravilnika ni bilo dovolj, ko pa je prišla v oddelek analitična ocena, so se pričele burne razprave. Žal prepozno, ker sta bila akta že sprejeta." Uredništvo: Ali bo po vašan mnenju razkorak med OD delavca v proizvodnji in tistega v oisarni ostal isti? Stane Ložar: "Ker v TOZD nimamo ra log, ki bi jih ovrednotili z indek som 1,00 bo dejansko razmerje med najvišjim in najnižjim indeksom 1 : 3,50 in ne 1 : 4,75 kot je predvideno v samoupravnem sporazumu. " Ivo Vulič: "To je očitno, saj delavci odhajajo iz proizvodnje v pisarne. " Franc Bukovec: " V začetku smo razmišljali o tem, da bi morali povečati OD samo PK delavcem in KV, iz sedanjih predlogov indeksnih ocen pa je razvidno, da so šli vsi profili navzgor kampanjsko iri so nekje nastale še večje razlike." Uredništvo: Ali so tisti, ki so dali pripombe dobili odgovore? Stane Ložar: "Obravnava je bila in tudi odgovore so prizadeti dobili." Ivo Vulič: "Pismenih odgovorov sicer ni bilo, toda vsak člane komisije je bil zadolžen da na sindikalnih skupinah poroča o obravnavanih pripombah in o delu komisije." TOZD "KUVERTA" Uredništvo: Kako je vaša osnovna organizacija sindikata spremljala delo vaše delovne skupne za pripravo teh aktov? Leopold Medved - predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD "Kuverta": "Naš 10 OOS je sodeloval in spremljal ves potek priprav, vse pripombe so sedaj zbrane pri komisiji in čakajo na obravnavo." Jožica Žabkar - član delovne skupine za izdelavo aktov s področja OD:"Do 8.marca so se zbirale pripombe. Kakšnih specifičnosti ni bilo, vendar naše zaposlene žene moti to, da v našem TOZD za izdelavo ročne konfekcije ne moremo imeti zaposlenih KV delavk. Nimamo internih kvalifikacij, ampak samo profil poklica, kar vpliva na OD. človeško pa je, da vsakdo vidi najprej sebe in tako je tudi nekaj takih subjektivnih pripomb. Skušali bomo pripombe upoštevati, vendar določenega razmerja ne smemo porušiti. Pravilnike bo treba tudi dopolnjevati, ker izdelujemo vedno več rovih artiklov.Pri izdelavi aktov smo sodelovali z vsemi DPO in želimo, da bi bili vsi zadovoljniV Uredništvo: Kakšni so problemi oz. pereča vprašanja, ki jih je ugotavljala OOS mod delom? Leopold Medved: "Gradiva so bila obsežna in premalo razumljiva. Potrebno bi bilo napraviti izvlečke v določenem številu izvodov." Jožica Žabkar: "Pripombo tov. Medveda o skrajšanih aktih komisi ja ni mogla upoštevati, saj je akt sam že tako ozek in kratek, da nam za določena dela manjka še vmesnih opisov oziroma točk. Najbolj pa moti vse delavce, da je bil odpravljen dodatek na stalnost, saj imamo mnogo starejših ljudi, ki so že dolgo pri nas in čutijo pripadnost kolektivu. Mnogo takih je ostalo pri nas v najhujših trenutkih, danes pa so prikrajšani. Med novincem in delavcem z dologoletnim stažem mora biti razlika in tu bo treba nekaj narediti." Uredništvo: Kaj menite o tem vi tov.Žitko? Marjan ing.Žitko - direktor TOZD Kuverte: "Sedaj se vidi, da so razponi premajhni, da težijo k uravnilovki in ne pomenijo nagrajevanja po delu. Med delom na reprezentančnih kuvertnih strojih, ki je zelo zahtevno in drugimi deli, je minimalna razlika v OD, zato ni stimulacije in interesa za dokvalifikacijo in prekvalifikacijo. Tudi analitska metoda ne daje teh možnosti, vsebinsko je bila nekje prepisana in KTL kot celoto zelo slabo zajena. Za pripombe je sicer rožno, vendar včasih določene pomanjkljivosti rokaže šele praksa. Mislim, da bomo čez kaki dve leti zopet spreminjali te akte, ker nas bo uravnilovka k temu prisilila. Ugotovili bomo, če je kakšna možnost stimulacije za stalnost, ker se nam že pozna vsak odhod v pokoj kaj šele če bi nam odhajali delavci drugam. Mnenja pa smo vsi, da se vsa stvar že predolgo vleče in ne vemo kdo delo zavira. Pri nas bomo delo kmalu zaključili." Jožica Žabkar: " Težave so tudi v tem, da starejši delavci, ki delajo na zahtevnih delih preko 20 let in se že bližajo upokojitvi, nimajo prave kvalifikacije, naloge na zadovoljivo opravljajo. Tako smo ugotovili, da bi morali osnovnemu pravilniku dodati aneks, ki bi omogočal tem delavcem obdržati naslov in približno isto raven OD. Zato bi morali tistim, ki so že izpolnili starost 40.let , z aneksom priznati kvalifikacijo, tisti nad 30.let bi opravili preizkus znanja, najmlajši, ki šele prihajajo bi pa morali iti na usposabljanje , na študij ob delu ali kakšno drugo primerno obliko izobraževanja. Tako bi vse tri skupine nekako zadovoljili." TOZD "PAPIRNA KONFEKCIJA" LJUBLJANA Niko Lukež - predsednik OOS TOZD Pako: Naš 10 OOS je spremljal de- lo komisije, samoupravne delovne skupine pa so obravnavale predloge aktov in pripombe." Uredništvo: Kakšne probleme je ugotavljala OOS? Niko Lukež:"Glavna ugotovitev je bila ta, da vse to delo poteka prepočasi. Pojasnjeno je bilo, da je to zaradi usklajevanja med tozdi. Bile so tudi pripombe na analitične ocene in smo jih nekje tudi upoštevali." Uredništvo: Kakšna vprašanja se največkrat pojavljajo med delavci v zvezi z izdelavo teh aktov in njihovo konkretizacijo? Niko Lukež: "Najbolj je vse zanimalo, koliko bo po novem v kuverti, na to pa se ne da kar tako odgovori ti, saj ne vemo za vrednost točke, ki bo odvisna od mase. Smo pa tudi na samoupravni delovni skupini uskladili indeksna razmerja, kjer so bile očitne nepravilnosti." Uredništvo: Ali pri vas delavci tudi pogrešajo dodatek na stalnost? Niko Lukež:"Na 10 OOS smo tudi o tem razpravljali, vendar smo se držali smernic širše družbene skupnosti, čeprav delavci drugače mislijo o tem. Zato bo verjetno treba tu še kaj popraviti. Na koncu bi dodal samo še to, da vsa stvar poteka prepočasi, čeprav pa je naša komisija že zelo daleč s svojim delom." Uredništvo NAŠI EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Zunanja trgovina v najširšem smislu z vsemi njenimi problemi je "tema dneva" če ne prej, vsaj od gospodarske reforme sredi sedemdesetih let sem, sploh pa od lani sproženih intenzivnih naporov za gospodarsko ustalitev. 0 problemih zunanje trgovine redno razpravljajo najvišja telesa družbenopolitičnih organizacij, delegatske skupščine družbenopolitičnih skupnosti z izvršilnimi in upravnimi organi, več ali manj celotno združeno delo. človek bi pričakoval, da se bodo skozi vrsto let zunanjetrgovinski problemi hitreje reševali, da se bosta krivulji izvoza in uvoza ustalili in da bo prva vse strmejša. A kljub mnogim naporom kljub temu, da je "tema dneva", se zdi, da bolj capljamo na mestu, kot da sestavljamo odločne korake naprej. Lanski sorazmerno ugodni rezultati že spet ne predstavljajo neke stabilne, trajne, kvalitetne osnove za naprej, vsaj če jih ocenjujemo z začetkom letošnjega 1981. leta. Tako smo v SFRJ in v SRS v prvih ^5. dneh letošnjega leta dosegli le 78 % izvoza nasproti enakemu obdobju lanskega leta, za isto obdobje pa je uvoz v SFRJ 98 %, v SRS pa ugodnejši, 67 %. Zunanja trgovina je odraz vsakega narodnega gospodarstva. Značilnosti našega gospodarstva, ki bistveno vplivajo na našo zunanjo trgovino pa so: a) investiranje, programske usmeritve - Znano dejstvo^je, da se je investiralo daleč preko naših stvarnih možnosti, kar je med drugim krepko navijalo inflacijsko Spiralo. Drugo, ki je še pomembnejše pa je, kam in kako se je vlagalo sredstva. Ne samo, ali se je investiralo v proizvodne ali neproizvodne namene, nadvse pomembno je, v kakšne programske usmeritve proizvodnje smo namenjali ogromna družbena sredstva. Tu tiči osnovno vprašanje, ki ga danes pospešeno rešujemo in mu pravimo prestruktuiranje gospodarstva. Če temu dodamo še to, da je bila cela vrsta investicij realizirana brez zadostnih raziskav domačega trga, energetskih, surovinskih, kadrovskih in drugih virov, v pomanjkanju ambicij na razvojnem področju, uvajanju sodobnih tehničnih rešitev in tehnologij, je slika še jasnejša in marsikatera investicija upravičeno bolj zasluži naziv "spomenik" kot tovarna. b) Produktivnost oz. storilnost Je eden bistvenih elementov konkurenčnosti na zunanjem trgu in bistvena vloga pri njenem dvigu je v organizaciji dela, kjer smo pri nas na splošno še zelo zadaj. c) Razvojno-raziskovalno delo Vse preveč se ubadamo z vprašanji, kako v samoupravnih splošnih aktih opredeliti delež inovatorja pri povečanem dohodku TOZD, namesto da bi posebej stimulirali organiziranje in delovanje močnih razvojno-raziskovalnih skupin (služb) v organizacijah združenega dela. Poleg tega že itak po številu skromnemu tehničnemu kadru na široko odpiramo vrata v upravne organe, družbene službe___ d) Sistem cen - Vrtoglava rast cen je brez dvoma dejavnik, ki slabi konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na tujem trgu, pa tudi povečuje uvozne apetite. Čeprav proizvajalci na tujem trgu praviloma nastopajo z nižjo ceno kot na domačem, se razlike med ceno, ki jo lahko dosežejo doma in tisto v tujini, večajo. Premije in druge izvozne stimulacije tako dostikrat ne pokrivajo niti lastnih dejanskih stroškov izvozne organizacije združenega dela. e) Družbena režija - Akumulativna in seveda tudi konkurenčna sposobnost gospodarstva je v veliki meri odvisna tudi od tega, v kolikšni meri ga obremenjuje celotna družbena režija, se pravi tista znotraj njega kot tudi celotna družbena nadgradnja. Pri nas stalno ugotavljamo, da je prevelika, da preveč obremenjuje gospodarstvo,- kakšnih posebnih premikov pa ni. Vse navedene značilnosti in seveda še cela vrsta drugih, ki niso bile omenjene, bistveno vplivajo oziroma opredeljujejo pogoje, v katerih deluje naša zunanja trgovina. Le s hitrim spreminjanjem teh pogojev, bodo dane določene objektivne možnosti za delovanje zunanje trgovine in s tem naše vključitve v mednarodno delitev dela. Pri vsem tem imajo izredno velik vpliv na naše gospodarstvo tudi razmere v svetu, tako gospodarske kot politične in žal tudi v negativnem smislu. Seveda pa nam te "zunanje, objektivne" okoliščine ne bi smele predstavljati izgovora, potuhe za lastne, notranje slabosti, nedorečnosti in napake. Vlogo nosilk zunanjetrgovinskega prometa pri razreševanju našega zunanje trgovinskega položaja opredeljuje zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (ZDPKOT - Ur.l. SFRJ 15/77) ki med drugim določa: "Odnosi na področju zunanje trgovinskega prometa in deviznega sistema so sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi. Delavci v TOZD so osnovni nosilci pravic in obveznosti v deviznem sistemu. TOZD je osnova za združevanje dela in sredstev in osnova družbenega planiranja na področju deviznega sistema..... Z ustvarjenimi devizami se lahko prosto razpolaga ... Devize, ki so jih TOZD ustvarile s samostojnim opravljanjem poslov, pripadajo tem organizacijam." Seveda pa nobena TOZD ni sama sebi namen, ampak je osnovna družbena proizvodna celica. S tem v zvezi zakon pravi, da "OZD opravljajo posle zunanje trgovinskega prometa v skladu z določeno politiko ekonomskih odnosov s tujino ... Skupno politiko na področju ekonomskih odnosov s tujino določa skupščina SFRJ z družbenim planom Jugoslavije in z drugimi akti." Dohodek TOZD, ustvarjen bodisi na domačem (dinarski) ali na zunanjem, tujem trgu (devizni dohodek), je enotna, skupna kategorija in-družbena lastnina. To navajam zato, da poudarim, da ustvarjene devize niso "tozdovske" v smislu znanega in močno prisotnega zapiranja v TOZD-ove okvire z razglašanjem dohodka TOZD kot "samo njihovega" in dalje, da ne moremo govoriti, da je začetek in konec ustvarjanja in razpolaganja z ustvarjenimi devizami v "tozdovi devizni bilanci", ampak v devizni bilanci celotne družbe. Taka samozadostna prepričanja temeljijo na tem, da je treba deviz ustvariti toliko, kolikor jih TOZD pač potrebuje, ustvarjene devize pa potrošiti za lastne potrebe, pa naj so realne in racionalne, ali pa ne. V planskih aktih naše delovne organizacije imamo zapisano, da bomo potrebni devizni preliv ustvarili z znatnim povečanjem izvoza blaga in proizvodnih storitev, z znatnim povečanjem udeležbe na skupnem deviznem prihodku organizacij, ki izvažajo svoje izdelke v naši embalaži, s kooperacijo_s tujimi organizacijami na področju proizvodnje opreme in s skupnimi naložbami z drugimi OZD za delitev deviznega priliva. V obdobju 1981 - 1985 načrtujemo devizni priliv iz naslednjih virov: Devizni priliv iz v 000 din % a) izvoza lastnih proizvodov 6oo.7o5 44,7 b) udeležba na skupnem deviznem 741.916 55,3 prihodku Skupaj : 1.342.621 loo % Ustvarjeni devizni priliv bomo porabili za plačilo uvoza blaga in za združevanje deviz za skupne in splošne družbene potrebe: Poraba deviz za: v 000 din % a) Uvoz reprodukticjskega mat. 373.77o 27,8 b) Uvoz rezervnih delov 118.432 8,8 c) Uvoz opreme 437.398 32,6 d) Ostalo 9.296 o,7 A. S k u p a j : (a - d) 938.896 69,9 e) Združevanje za skupne in 4o3.725 3o,o splošne družbene potrebe B. S k u p a j (A + e) 1.342.621 loo % Z namenom, da bi realizirali b) da združujejo devizne : in sestavljene cilje so TOZD skleni- uvozne pravice na nivoju delovne le: organizacije, zato da 1 bi 1 2im ra- cionalnejše zadovoljevali potre- a) da bodo vse TOZD, ki imajo po- be po uvozu in to po skupno do- goje proizvajati za izvoz, učin- govorjeni prioriteti; kovito stimulirane zanj in sicer bodo poleg družbene stimulacije c) da racionalizirajo tehniko deležne tudi interne stimulacije poslovanja z devizami . in zato izvoza na osnovi našega samo- ustanovijo skupen devizni račun upravnega sporazuma 0 temeljih na nivoju delovne organizacije plana; KTL. V letu 1981 pa predvidevamo, da bo delež fizičnega in vrednost- nega obsega izvoza v skupnem pla- niranem fizičnem in vrednostnem obsegu proizvodnje znašal: TOZD Skupna proizvodnja %ni deleži izvoza v tonah v 000 din ton din KARTONAŽA 11.5oo 544.525 13,4 11,0 5,5 LEPENKA 7.7oo 168.99o 4,1 1,3 0,6 VALKARTON 4l.65o 1,533.625 37,7 7,9 4,3 KARTONAŽNA (Co + Cl) l6.3oo 1,oo3.469 24,7 14,3 8,3 PAPIRNA KONFEKCIJA 5.975 332.67o 8,2 12,7 7,4 JELPLAST 33o 36.225 o,9 - KUVERTA 1.373 116.688 2,9 4,7 2,3 EMBALAŽNI SERVIS I.800 lol.4oo 2,5 TIKA 4.2oo 227.928 5,6 2,6 1,3 DO SKUPAJ 90.828 4,o65.52o loo % 8,7 5,2 T. Č. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV TOZD KARTONAŽA RAKEK JE PREGLEDALA SVOJE DELO V PRETEKLEM Osnovna organizacija zveze sindi katov TOZD Kartonaža Rakek je izvedla članski sestanek v soboto, dne 21.2.1981. Tov. Paternost Ivan, predsednik osnovne organizacije ZS je v svojem uvodnem poročilu o delovanju in aktivnosti izvršnega odbora in celotne, osnovne organizacije v preteklem letu ugotovil: - da so bili uspešno izvedeni kandidacijski postopki za volitve v samoupravne organe, - da smo se aktivno vključevali v obravnavo zaključnih računov, pa tudi skozi vse leto spremljali in ocenjevali rezultate gospodarjenja. Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali (večkrat smo bili brez osnovnih surovin - neureje ni dohodkovni odnosi z dobaviteljem) smo ugodno zaključili poslovno leto. Pomembna naloga lanskega leta, ki se nadaljuje tudi skozi letošnje leto je uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, v katero se vključujejo vsi delavci,še posebno veliko dela in truda pa so v to delo vložili čla ni komisije za izdelavo razvida del in nalog. Prav tako smo uspešno izvedli sprejemanje planskih dokumentov, tako na nivoju TOZD, kakor delovne organizacije in občine Cerknica. Kar kronično pa nas tare problem družbene prehrane, saj nam ni uspelo pridobiti objekta restavra cije "Jelka", svojega obrata, druž bene prehrane pa trenutno tudi ne moremo graditi. Da je situacija še slabša, je tudi akcija gradnje centralnega objekta družbene prehrane v negotovosti. Hrana iz restavracije "Jelka" pa ni kot bi morala biti, tako da vseskozi poslušamo pritožbe delavcev. Skozi vse leto tudi uspešno izvršujemo usposabljanje ekip civilne zaščite. Tako smo se aktivno vključili v potek priprav akcije "NNNP", katere preizkus pripravljenosti bo izveden v letošnjem letu. V priprave so vključene vse enote CZ in DS, preko teh enot pa tudi vsi zaposleni v naši temeljni organizaciji. Naši delavci so tudi letos letovali v počitniškem domu v Fiesi, še posebno velik interes pa je bil za letovanje v prikolicah, tako da obstoječe kapacitete niso zadovoljevale. Verjetno je letos pričakovati še večje povpraševalo je, tako da bomo morali po vsej verjetnosti čas bivanja skrajšati iz 10 na 7 dni. Ugotavljamo pa, da delavci niso zadovoljni z leto vanjem v počitniškem domu v Fiesi, saj je zaradi samovolje in neorganiziranosti zaposlenih v domu prihajalo tudi do slabih odnosov z letujočimi. Omogočili smo tudi udeležbo dveh delavk na organizirani rekreaciji v Poreču. Premlo pa smo storili .. za večjo udeležbo na izletih (med drugim tudi na Nanos), ki so bili organizirani na nivoju delovne organizacije. Problem delovne discipline je iz leta v leto bolj pereč. Skoraj ni bilo seje izvršnega odbora sindikata, da nismo med drugim obravnavali primerov kršenj delovne dolžnosti. Skušali smo ugotoviti in analizirati vzroke teh pojavov in ugotovili, da je vzrokov več, med drugim tudi neprimerna organizacija dela, nepravilna kadrovska politika, kakor tudi neodgovoren odnos do varstva pri delu. Nadaljnja naloga osnovne organizacije glede reševanja tega vprašanja! je vsekakor konkretno reševanje nakazanih vzrokov. Ob koncu svojega podajanja je predsednik še poudaril pomen povezovanja z občinskim sindikalnim svetom, s konferenco sindikata na nivoju delovne organizacije KTL, z republiškim odborom sindikata za našo panogo, pa tudi z ostalimi DPO v krajevni skupnosti. Vsi naši delegati se redno udeležujejo sej teh organov in prenaša jo naša delegatska vprašanja, nam posredujejo odgovore in zadolžitve. Poslužujemo pa se tudi pogovorov in posvetov s sekretarjem občinskega sveta o konkretnih vprašanjih in problemih, s kateri mi se srečujemo ob našem delu. Ob koncu je predsednik poudaril, da bomo morali narediti več na področju povezovanja s samoupravnimi organi, kakor morajo prodreti stališča osnovne organizacije sindikata, pa tudi bolj se bomo morali potrudili, da aktiviramo delegate samoupravnih organov, da se ne bi srečevali z nesklepčnost jo. V nadaljevanju članskega sestanka so delavci soglašali s kritično postavljenimi in nakazanim, problemi v naši temeljni organizaciji, dotaknili in osvetlili pa so se še druge aktualne zadeve. Predvsem so delavci zahtevali, da v letošnjem letu čimprej vzpostavimo dohodkovne odnose s TOZD Valkarton Logatec. Delavci so spraševali, kje so tiste sile, ki so preprečile vzpostavitev teh odnosov. Dohodkovne odnose pa bi morali vzpostaviti tudi z ostalimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji,ki so predelovalci valovitega kartona. Kajti vsi se zavedamo, da je in bo to leto iz- redno težko s preskrbo osnovne surovine. Zaradi tega smo koristi li že 3 dni svojega rednega letnega doupsta, kar se pozna tudi na neizpolnjevanju planov v proiz vodnji in izpdadu dohodka. Kljub temu, da so bili delavci v določenem smislu prizadeti, so z razumevanjem sprejeli to težko stanje, vendar pa tudi zahtevali določene ukrepe za izboljšanje le-tega. Prav tako so delavci opozorili na dosledno izvajanje stabilizacijskega programa, ki smo ga sprejeli na delavskem svetu skupaj s predlogi strokovne komisije iz delovne skupnosti skupnih;: služb. Tega programa bi se morali držati in o njem več razpravljati, ker smo verjetno že pozabili na koristne, pa tudi nujne predloge ko misije. Delavci so izrekli precej kritičnih pripomb na izvajanje kadrovske politike, na sprejemanju kadra v režiji, ki naj se ne širi, saj imamo tega kadra dovolj, samo bolje naj se delovno organizira. Žalostno pa je tudi dejstvo, da imamo zelo nizko kvalifikacijsko strukturo in to prav med mladimi delavci. Ob koncu so delavci sprejeli še delovno usmeritev osnovne organiza cije ter ostala poročila ter finan čni načrt za leto 1981. Izrazili pa so tudi željo, da^bi obiskali grob predsednika Tita. Mislimo, da je bilo na članskem sestanku podano dovolj kritičnih misli in stališč, ki bi se jih mo rali skozi vse leto zavedati. Boriti se moramo za boljše delo, de lovne.pogoje in podpirati stališča zveze sindikatov Slovenije, ki med drugim tudi pravijo —sindikati znova terjamo pravičnejšo po razdelitev bremena stabilizacije na vse dele združenega dela, vse sloje prebivalstva in vse oblike porabe ... Milena Brecelj . ★ ★ ★ Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. ★ ★ ★ MLADINA KARTONAŽE RAKEK PO TITOVI POTI Dne 7.3.1981 se je vršila v 00 ZSMS TOZD Kartonaža Rakek volilna in programska konferenca. Volilna in programska konferenca naše osnovne organizacije ZSMS gotovo pomeni razmejitveno točko v njenem delu. Pomeni obračun s preteklostjo in snovanjem nadaljnjega razvoja naše organizacije, katerega dejanski nosilec smo tudi mi mladi , organizirani v oblike dejavnosti ZSMS. Znana je Titova pobuda o kolektivnem vodenju, ki jo je dal na VIII. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije in so jo podprli tudi na X. kongresu ZSMJ. Rezultati te pobude pa so že tu in se kažejo L tudi v naši osnovni organizaciji ZSMS, saj smo že preteklo leto sprejeli takšen način delovanja, ki bo vsekakor uveljavil kolektivno delo in odgovornost. Takšne me tode ter oblike organizacije pa izhajajo iz potrebe po nemotenem delovanju in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema. Na volilno programski konferenci je bilo ugotovljeno, da je naša osnovna organizacija ZSMS skoraj v celoti uresničila vse zastavije ne naloge. Delovala je v okviru osmih komisij. Predsedniki komisij so si ob pričetku svojega man datnega obdobja izdelali akcijske programe, katere smo na eni prvih svojih sej ocenili in potrdili. Poudariti je potrebno, da so bili programi zelo ambiciozno sestavljeni ter nam je zaradi tega morda kakšna naloga, ki smo si jo za stavili, tudi ušla. V akcijsko političnem programu pa je bilo poudarjeno, da bomo morali v bodoče še bolj sodelovati pri proizvodnji in vso pozornost usme riti v izboljšavo organizacije de la ter povečanju produktivnosti dela. Zato bo to ena glavnih nalog mladine, kakor tudi vseh osta lih subjektivnih sil, saj vemo, da so možnosti za hitrejšo rast produktivnosti. Tu ima nagrajevanje po delu in rezultatih dela važno mesto, kot motivator. Boris Štrukelj KO SO SE TEKMOVALCI S SEDEŽNICO PELJALI NA START, SE JIM JE ODPIRAL LEP RAZGLED NA GORSKE VRHOVE V SONCU KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA ZMAGOVALEC SREČANJA PAPIRNI-ČARJEV V VELESLALOMU NA ZELENICI Smučarji Kartonažne tovarne so dosegli velik uspeh na X. srečanju papirničarjev SRS v smučanju, ki se je odvijalo na smučišču Zelenica. Izredno lepo vreme je privabilo 18o smučarjev papirne industrije, ki so se v 7. kategorijah pomerili za naslove prvaka v veleslalomu. Poleg smučarjev Kartonažne tovarne so se tega srečanja udeležile še naslednje delovne organizacije: Sladkogorska, Djuro Salaj -Krško, Papirnica Vevče, Papirnica Količevo, Papirnica Radeče, AERO Medvode, Rudnik kaolina Črna, SOZD Slovenija papir ter predstavniki inštituta za celulozo in papir. Progo, ki je bila dokaj zahtevna je postavil tovariš King Ivan delavec naše TOZD Jelplast. Vneto so se spuščale tekmovalke in tekmovalci po dobro pripravljeni progi. Padcev in odstopov ni bilo veliko, tako, da so vsi težko pričakovali razglasitev rezultatov, ki se je vršila v restavraciji hotela Creina v Kranju. Premoč smučarjev in smučark Kartonažne tovarne je bila očitna, saj so zavzeli večino prvih mest. Tudi v skupnem seštevku, tako v moški in ženski konkurenci smo zasedli prvo mesto. Navsezadnje, pa niso bili rezultati najpomembnejši, pomembnejše je to, da smo se po enoletnem premoru papirničarji zopet srečal^ na športnem polju. Želja vseh' je .tudi bila, da se zopet srečamo že na poletnih igrah. *. r NA STARTU JE... »STENMARK” IZ KTL... Rezultati: SKUPNO ŽENSKE: A B C Skupaj Kartonažna 53 71 2o 144 Sladkogorska 8 52 34 94 Papirnica Vevče 3 25 29 57 SOZD Slovenija papir - 36 2o 56 Papirnica Radeče 14 37 - 51 Inštitut za celulozo in papir - 32 14 46 AERO Medvode - 9 - 9 Papirnica Količevo - - 9 9 Djuro Salaj - Krško lo 24 4 38 SKUPNO MOŠKI: A B C D Skupaj Kartonažna loo 122 .41 5o 413 Djuro Salaj - Krško 29 83 76 48 256 Sladkogorska 87 62. 43 44 236 Papirnica Količevo 48 75 92 - 215 Papirnica Vevče 6 124 46 18 194 AERO Medvode 35 54 63 - 152 Papirnica Radeče 3o 44 49 3 126 Rudnik kaolina Kamnik - 23 28 - 51 Inštitut za celulozo in papir 18 - 18 SKUPNA UVRSTITEV: MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ 1. KARTONAŽNA 413 144 557 tč 2. SLADKOGORSKA 236 94 33o " 3. DJURO SALAJ - KRŠKO 256 38 294 " 4. PAPIRNICA VEVČE 194 57 251 " 5. PAPIRNICA KOLIČEVO 215 9 224 » 6. PAPIRNICA RADEČE 126 51 177 " 7. AERO MEDVODE 152 9 161 " 8. INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR 18 46 64 " 9. SOZD SLOVENIJA PAPIR - 56 56 " lo. RUDNIK KAOLINA KAMNIK 51 - 51 " MP ...IN SMUK SKOZI CILJ (KENDA IVAN-PAPIRNICA RADEČE) NA CILJU NI MANJKALO URADNIH IN NEURADNIH »KONTROLORJEV” ☆☆☆☆☆☆☆☆ USPEH, KI POMENI SPODBUDO Komaj je minilo prvenstvo KTL v smučanju na Zelenici, katerega rezultatih smo bili obveščeni, že so se najboljši iz posameznih kategorij 7. marca zbrali na preizkušnji vseh papirničarjev Sloveni je. Kartonažna tovarna Ljubljana je bila letos pobudnik za ponovno organiziranje tega tekmovanja in zato tudi organizator izvedbe. Samo smučarsko tekmovanje se je odvijalo tako kot prvenstvo DO KTL na Zelenici, objava rezultatov in podelitev pokalov, kolajn in diplom pa je bila v hotelu "Creina" v Kranju. Kot organizatorji prvenstva in kot domačini (TOZD Lepenka Tržič) smo se seveda želeli vključiti v tekmovanje v vseh kategorijah in zato je bilo naše zastopstvo na prvenstvu tudi najštevilnejše. Rezultati, ki smo jih dosegli, so vsekakor nad pričakovanimi in to pri dejstvu, da nismo imeli nobe nih posebnih skupnih priprav. Zastopali so nas tisti, ki so pokazali nekaj dni preje na prvenstvu KTL trenutno najboljšo forma Resnično prijetno je bilo posluša ti objavo rezultatov doseženih na tem tekmovanju, saj se je ob pode litvi kolajn oziroma diplom stalno slišalo poleg imena dobitnika tudi "Kartonažna tovarna". Ko sem tako poslušal objavo izrednih rezultatov naših delavcev, in obenem pridno pritiskal na sprožilec fotoaparata, da bi ohranil za spomin tudi ta drugi "neproizvodni" del življenja našega kolektiva, sem dejansko čutil ponos. Veseli me tudi priznanje, ki ga je Občinska zveza telesnokul-turnih organizacij dodelila Karto nažni tovarni Ljubljana, priznanje za organizacijske uspehe na področju rekreacije v lanskem le- tu. Lep uspeh, ki nas zavezuje, da tudi v letošnjem letu nadaljujemo z množičnostjo, kot s še novimi oblikami vključevanja delavcev v redno vadbo delovnega člove ka. Vsekakor pa pri tem zapisu ne sme mo pozabiti izreči čestitke delav cem: Stanetu Mulcu za drugo mesto v kegljanju in Stanetu Mulcu, Juli janu Puntarju, Andreju Puntarju, Miranu Čudnu, Tonetu Založniku, Karlu Peroši in Slavku Bonči, čla nom kegljaške ekipe za skupno dru go mero za leto 1980, ki ga je po delila ZTKO Ljubljana Center. Milan Seme SREBRNA MEDALJA-JOŽE KOGEJ IZ LEPENKE TRŽIČ ODLIČJA JE PODELJEVAL GENERALNI DIREKTOR KTL TONE FLORJANČIČ TRIJE DOBITNIKI ZLATIH MEDALJ IN POKALOV IZ KTL-PRVA MESTA V ŽENSKI, MOŠKI IN SKUPNI UVRSTITVI ČLANICE NAŠE ŽENSKE EKIPE ZBRANE OKOLI POKALA ZA DOSEŽENO 1. MESTO NASTOP NAŠIH SMUČARJEV NI BIL TAKO NAPOREN, DA SE NE BI MOGLI NA KRAJU ŠE VESELO ZAVRTETI HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA-HA rOGLEDALO Presneti Vlado. Spet si je preskrbel dodatnih 50 točk za stanovanjski natečaj. Oto Reisinger, Vjesnik ANDREJ NOVAK: Bencin nekoč in danes PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA ŠT.1-2: vodoravno:obletni ca, stanovanje, Seul, elastičnost, Tom, et, Esma, tok, estetika, bedak, toraks, MO, osnažitev, or, tata, kan,sla, ekipa, R, šimelj, alga, Voranc, SR, inkvizicija, R, ovoj, iva, Anka, Nin, rebus, beda, J.O., porta, jez, Gane, on, Sahara, ulj, aar, sen, D.I., E.T., list, med, KK, TC,I.J, NO, JR, Ina, ato, lope, Tage, da, snaha, op, Oberon, E, rdečke, limit, L.K., P.A., Vargas, organizacija, trs, emir, predlog, jama, krat, Aje, Secam, AP, Oto, dva, opna, sin, Nantes, Kardelji lr, Ra, JUS, aorta, kanja, termin, eskadra, kapa,- AN, abeceda, Po, S, trans, nj, ruk, Man, bromat, empirije, korala, Aiken, R.S., ete,Piran, sarkastik, tvid, ordinata, alternirati, ŠA, muca, ii, Golan, tnalo, aha, ptič, množenec, ajvar, Re, ose, stagnacija, Real, TN, Davorin, A.N. ter. Za MINI KVIZ.so prispele pravilne rešitve , žreb pa je odločil takole: 1. nagrada 150 din BAJT RAJKO - DSSS 2. nagrada 100 din ZAPUŠEK MARINKA - DSSS 3. nagrada 50 din NOVAK LOJZE - DE10 PROSIMO REŠEVALCE, DA ODDAJO REŠITVE ZA MINI KVIZ V POSEBNI KUVERTI IN NE SKUPAJ S KRIŽANKO ☆☆☆☆☆☆☆☆ Med pravilnimi reševalci bo izžre banih 5 nagrajencev: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada - 250 din - 200 din - 150 din - 100 din - 100 din Rešitve oddajte osebno ali pa poš ljibe v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 25. aprila 1981. Isti rok velja za rešitve "MINI KVIZ". Nagrade so podeljene: V prostorih informativne službe je bilo dne 13-2.1981 žrebanje^ pravilnih rešitev nagradne križan ke. DOPOLNILO TOV. VIDEMŠKA: VSEM, KI SE GLAS JIM RAD DO VPITJA ZVIŠA Z MEDKLICI „KUP OTROK” IN »STANOVANJE” IZ LASTNIH SKUŠENJ DAJEMO NA ZNANJE: OTROK SE LAŽE NAREDI KOT HIŠA. STANOVANJSKI URAD (JANEZ MENART) (ČASOPISNI STIHI) KRONOLOŠKI MINI KVIZ - marec 1. Po končani rusko-turški vojni so podpisali tako imenovano sanstefansko mirovno pogodbo, ki je bila krivična glede makedonskega naroda. To je bilo _____L marca 1978. 2. Mednarodni praznik žena, ki ga praznuje, ves napredni svet je 8. marec. Tega dne, leta so ameriške socialistke prvič manifestirale za žensko enakopravnost. 3. Naš ugledni revolucionar ______ ____________, publicist in teda nji predsednik zvezne ljudske skupščine je umrl 15. marca 1957. leta. Prevedel je Marxov "Kapital" in druga dela. 9. Pesnik intimnih liričnih doživetij kraške pokrajine, revolucije in spoznanj o življenju Srečko Kosovel se je rodil v ________________ 18. marca 1904. leta. 5. Veliki angleški matematik, zve zdoslovec in fizik ISAC_________ je umrl 31. marca 1727.leta. Postavil je temelje teoretični fiziki, razložil številne naravne pojave in zakonitosti, skonstruiral daljnogled idr. D.P. Od vseh poslanih rešitev je bilo izžrebanih pet pravilnih rešitev: 1. nagrada 250 din JAVORNIK MIHAELA - TOZD KUVERTA 2. nagrada 200 din GORNJEC ZORICA - DSSS 3. nagrada 150 din JESIH TANJA - DSSS 4. nagrada 100 din BAŠKOVEC ADELA - DSSS 5. nagrada 100 din HUTTER MILAN - DSSS NAGRADNA KRIŽANKA A "1 OBLIKA Ž.IMEMA orna S. i. IME 5Š§ IZUMITEI UbnsK. V DAKA SL.OPEE. PEVKA /OUbINA/ POŽE- RUH STARO-PERZI7. NRAL7 ŠOlSKI RE5 TUVI OCEAN m ms ČVHRA7 eRieoRn JBFBAUO-lELk IM-KA ktoV IMA VRSTA SALAMfe SENČNA SEVER. STRAN Alkohol PHAČA IVAM LAB- SAMOA >HAČA ► m ► &£~ ==“! ■E™ M KRAVA SA7ASTE mrve ?UČ\Lo OB, VROČALI) TURISTKA 06.ELV | UtL AMD KEKA V SZ. ERBI7 EMA VIA SOtLA-SVOIKA 0T6Č7E HEbS.O AMERIKO toUPVO- SLAVNO ffpiko PRtsrA- Nižee mevc. AUIVJA RJV^/ LAlATEV ma mi VPISI POC ERE.I7 M SKAUblN btOkti rRA\n Mu Rjsre s /tELIbt F RE7 N\-iTVO EFSLI fESMlt. DUŠI- TEV ttflOVlCA M ■aoutlec nov, vnet PRIVR- ŽENEC RtbKEl. M. me-* MB.STA NtLAMA LEMUR 1, ViEbElA-VC| masmlct. akOUM' ČAS, mcA ODELA > SLAbto- \)0bNA UtA KRAT V K6A7 PII ŽALCU U. iMe vocou. KLUB, TOŽTN! PREM. - A Jomiitl -ter tonemi mbA- •3AM1E Sa&AR 5q o torot ► bozie usule IRtt TtlPts ^EC hfcEUVAL* a IB.4BC uatrnA tleža n toMAČA ŽIVAL UJCA V uw» 06.RA2. SLOV^MSt SUKAK. IK CRATIK. /bRAtrO/ ZAOR- L7EN U1UIK. M MeAxivEey L7ub<>kA ObBAMBA IRSKA PROVINCA m ?;\ > 'i 0 0UMM7. IGRE MAMILO LlUbtoV. 2. IMF AMEBA Š Mmivc , L V64UVSH ŠPORTNIK. nn, CRIC TIK) , UDFVjc 4 LETO vEttine VIBIU^kLA LAhDA OtW. EL tWkEN Čor sraroz ^JAVNOST irimt AusterV ZENSKO IME "DAVNA U-lsA •UPAbDlBI BlTAlS^e biMAsrje y PPAČA STARIfr tlOVANOV kvanti- tete, MNollUE ŽIVAL ,KI c.ne pot Z6ML70 m rvottA ZA v BAZMNOZ BAiTLlM iVEZABR Mn UTIKISkl VEZM11L '