2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 4. julija 2013  Leto XXIII, št. 27 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 4. julija 2013 Porabje, 4. julija 2013 Slovenci, Srbi, Hrvati, Bolgari - vküper v Budimpešti STR. 4 Vejš, mi Andovčani moramo vküpdržati STR. 6 Spomin na preteklost je pogoj za zavedanje narodnosti v sedanjosti »Spomin na preteklost je pogoj za zavedanje narodnosti v sedanjosti in pogoj za njen razvoj v prihodnosti,« je strnil svoje misli generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj na otvoritvi 23. mednarodnega arhivskega tabora, ki je potekal od 24. do 29. junija v Porabju in na Goričkem. Navzoče mlade udeležence tabora in sodelavce arhivov so pozdravili tudi direktor Pokrajinskega arhiva iz Maribora Ivan Fras, poslanec madžarske skupnosti v slovenskem državnem zboru László Göncz, svetovalec za arhivsko dejavnost na Ministrstvu za človeške vire dr. Endre Gyimesi in državni podsekretar na Ministrstvu za človeške vire dr. Csaba Latorcai. Otvoritev tabora je s svojim nastopom popestrila otroška folklorna skupina iz Števanovec, ki je zaplesala porabske in goričke plese. Letošnji tabor je potekal podobno kot prejšnja leta, mladi so s pomočjo svojih mentorjev, sodelavcev arhivov iz Maribora, Zalaegerszega in Szombathelya, 3 dni raziskovali na madžarski strani, 3 dni na slovenski strani. Ker je letos bil organizator tabora z madžarske strani szombathelyski arhiv, so se na madžarski strani odločili za Železno županijo, točneje za Porabje, za vasi Števanovci, Verica-Ritkarovci in Andovci. Pred 8. leti so sicer po teh vaseh že raziskovali, toda kot je povedala sodelavka mariborskega arhiva Gordana Šövegeš Lipovšek, takrat je izostalo nekaj hiš in so se odločili, da se vrnejo. V Sloveniji pa so obiskali Čepince in Markovce. »Sicer gre za enojezični, torej slovenski naselji, čeprav je bil tabor 1991. leta zastavljen tako, da bi raziskovanje v Sloveniji potekalo na dvojezičnem območju. Vendar smo dvojezična naselja v 22-ih letih že prečesali po dolgem in po čez, zato zdaj prihajajo na vrsto enojezična naselja. To ni nič narobe, saj gre v bistvu za en kulturni prostor,« je razložila Šövegeševa. Letos je na taboru delalo 11 mladih, 6 iz Madžarske, 5 iz Slovenije, z njimi pa so bili arhivisti iz Zalaegerszega (Zoltán Paksi), iz Szombathelya (Robert Bartos) in iz Pokrajinskega arhiva Maribor (Gordana Šövegeš, Jure Maček). Skupine so bile mešane, ljudje so bili že vnaprej obvečšeni o njihovem prihodu. Tabor se je končal v soboto, 29. junija z otvoritvijo razstave iz zbranih materialov in dokumentov v zadružnem domu v Čepincih. Razstavo si bodo lahko kasneje ogledali tudi v Porabju. Gotovo bo zanimiva tudi Porabcem, saj, kot je povedala Gordana Šövegeš, so na Verici odklrili veliko rokopisov in pesmaric iz 18. in 19. stoletja. Marijana Sukič Foto: G. Šövegeš, K. Holec Otvoritev 23. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora v Slovenskem domu v Monoštru Vsi udeleženci, mladi in sodelavci arhivov, na izletu v Vasszentmihályu Povabilo v dežele medu in terana »Nekatere pesmi so bolj sladke – zato med -, druge bolj trpke – zato teran« - nam je po uspešnem koncertu v Slovenskem domu v Monoštru nasmejano povedala pevka Klarisa Jovanović, ki je s spremljevalno skupino Della Segodba predstavila svojo novo zgoščenko »Medinteran«, na kateri se vrstijo številne ljudske pesmi mediteranskega prostora. »Sredozemlje je izredno velik prostor in me zmeraj sprašujejo po povezovalnih prvinah. Očitno je, da deželo povezuje geografski prostor in morda vetrovi, ki pihajo v tem svetu. Govori se o mediteranskem temperamentu – so pa Istrijani zelo drugačni kot na primer Grki, Maročani pa so v marsičem drugačni kot Turki« - je razmišljala mnogostranska umetnica, ki sedaj živi v Lendavi, in dodala: »Pri mojem izboru pesmi za projekt je jasno, da Mediteran ni le priobalni prostor. Omenila bi definicijo Predraga Matvejevića, ki izvira iz pregovora: ’Mediteran je tam, kjer raste samonikla figa in slišimo riganje osla.’ Mnogi pravijo, da je simbol Sredozemlja oljka, ki sicer bolje uspeva bliže obali.« V splošno znani pojem Mediterana pa ne vključujejo vsi dežel Zahodnega Balkana, ki so naseljene predvsem s slovanskim življem. »Na običajnih izborih pesmi s Sredozemlja se najdejo v glavnem Španija, Italija, morda še Južna Francija, Grčija in ponekod Severna Afrika. Ves ta del naše nekdanje skupne domovine, ki sega od Istre, preko Hercegovine in dela Bosne vse do Črne gore – torej Vzhodni Jadran skupaj z zaledjem – ni zastopan v teh izborih. Zato se mi zdi lepo in prav, da smo z zasedbo o tem razmišljali in tudi nekaj teh pesmi uvrstili na CD« - je na vidike izbiranja opozorila Klarisa Jovanović, ki na plošči poje v 7-8 jezikih (kar je bilo tako tudi na monoštrskem koncertu). »Pojem v treh slovanskih jezikih, ki so si zelo sorodni. Potem je tukaj še grščina, turščina, južnoitalijansko narečje, sefardska španščina, provansalščina in nekaj malo arabščine. Ve-čino teh jezikov govorim in pišem ter iz njih prevajam« - je naštela pevka, ki je po osnovni i-zobrazbi profesorica francoščine in primerjalne književnosti. »Na fakulteti je bil obvezni predmet latinščina, gimnazijo pa sem končala v Kopru, kjer je italijanščina samoumevna. Učila sem se španščine, o provansalščini pa smo veliko govorili v zvezi s trubadursko liriko. Povsem posebna ljubezen je nova grščina. Glede turščine in arabščine pa moram priznati, da sicer vem, kaj pojem, morala sem se pa pri govorcih pozanimati, kako je z izgovarjavo. Kasneje sem bila pohvaljena.« Gostja večera v Monoštru piše tudi poezijo in prevaja književna dela. »Prevajam predvsem in največ iz nove grščine, ob tem pa še iz srbščine, hrvaščine in makedonščine ter francoščine, italijanščine in španščine. Sama pa tudi pišem, že od študijskih let. Tudi objavljati sem začela v tistem času. Trajalo pa je dolgo, da sem se odločila za objavo prve pesniške zbirke. To je bila pravzaprav pesnitev ’Zgiban prek Mure’, izšla je pred šestimi leti. Druga zbirka bo izšla z naslovom ’Kimono na otip’.” Klarisa Jovanović pa se opredeljuje v prvi vrsti kot pevka. »Sem tudi avtorica svojih priredb. Ni nekdo pač tisti, ki mi prinese pesem in reče: to bi pa tebi pasalo, zapoj. Projekt Medinteran je bil veliko delo, vse gradivo sem zbrala sama. Glasba pa je seveda timsko delo in jaz sem neskončno hvaležna svojim glasbenikom. Pevec namreč potrebuje dobre instrumentaliste, ki ga podpirajo pri petju. Ime naše zasedbe ’Della Segodba’ zveni povsem italijansko, je podobno kakšnemu priimku. Ampak – dragi moji – ’dela se godba’, saj se vendar dela godba. Tako sem se malo poigrala s tem imenom.« Tistega monoštrskega večera so spremljevalno ’godbo’ sestavljali Luka Ropret z akustično kitaro, Nino de Gleria s kontrabasom, Jelena Ždrale z violino in Vasko Atanasovski s pihali in tolkali. Vsi štirje so izvrstni glasbeniki na svojih inštrumentih, flavtista in saksofonista Vaska pa smo povprašali o samem sodelovanju. »Glasbeniki smo nekje ista generacija, poznamo se že več kot 15 let. Smo se srečevali po drugih glasbenih poteh, v drugih projektih, na drugih odrih. Sam s Klariso sodelujem več kot deset let, skupaj sva posnela že 4-5 albumov. Sedanja ekipa pa je zrasla v zadnjih dveh projektih – ’Od ljubezni’ in ’Medinteran’. Gre za akustično zasedbo z ljudskim pristopom k instrumentaciji« - je objasnil Atanasovski. Obe zgoščenki Klarise Jovanović in Della Segodbe predstavljata dva povsem drugačna pristopa. »Pri prvem CD-ju gre za avtorska besedila slovenskih pesnikov, ki so se uglasbila. Gre torej za povsem avtorsko glasbo. Kot skupina smo sodelovali pri aranžiranju, ostal pa je naš občutek, naš zvok. Pri Medinteranu gre za pesmi, ki so tradicionalne in zelo stare. Možno jih je bilo slišati v drugih izvedbah, izziv je bil za nas, da vpletemo svoj pristop, ki se je začel oblikovati že pri našem prejšnjem albumu.« Skupinski duh je prisoten tudi na vajah zasedbe, objasnjuje flavtist. »Klarisa je povedala, kako si pesem zamišlja. Potem smo se zbrali na vajah in začeli pripravljati skladbo. Lepo je, da vsak najde svoj izraz. Ne igramo po neki matematiki: samo tako je treba - vsak se lahko izrazi po svoje. To dela našo glasbo živo in zasedbo bolj unikatno.« Na monoštrskem koncertu smo slišali številne zgodbe, povedane v pesmih: o plenicah, ki se sušijo na drevesu; o bosem dekletu, ki noče biti nevesta bogatega trgovca; o Roži Katarini, ki jo objame mrlič z »usti na smehác«; o ljubezni Marije Magdalene; o popu, ki rad pogleda na dno stekleničke; o treh junakih, ki ne plačajo črnega vina; o dekletu, ki ima dva ljubimca; o želji fanta, da bi se zaljubil podnevi; o srečevanjih pri studencu; o »plavem koloru« neba in o tem, da pač ženska vedno stori, kar hoče. »Najraje pojejo ljudje ljubezenske pesmi. To je dejstvo. Zdaj lahko psihologiziramo, sociologiziramo, antropologiziramo, ampak mislim, da je ljubezensko čustvo, ki človeka verjetno res strašansko močno, hudo globoko in široko vznemirja« - je še povedala pevka Klarisa Jovanivić in zaključila: »Verjetno je to razlog, da so najlepše ljudske pesmi ljubezenske.« -dm- Foto: K. Holec Klarisa Jovanović LES S SVOJO ZGODBO Mnogi lahko upravičeno rečemo, da se v naših domovih vedno najde kar nekaj izdelkov iz lesa. Zgodba o lesu pa se vselej prične z drevesom. To je rast-lina, ki ima, prav tako kot vse ostale, svoj čar. Predvsem pa svojo lepoto in koristnost, ki se je radi poslužujemo prav vsi, ki jo cenimo in ji zato dajemo posebno mesto tudi v umetnosti. V današnjem času, ko velikokrat prevladujejo za izdelovanje umetnin različne umetne mase, pa ostaja les v svoji enkratnosti in svojevrstnem čaru še vedno zelo zaželjen ter iskan material. Človek in gozd sta bila že od nekdaj tesno povezana. Les, ta starodavni material, spremlja človeka od pradavnine pa vse do današnjih dni. V svojem civilizacijskem razvoju ga je človek vedno znova odkrival in njegovo uporabo prilagajal trenutnim potrebam. Iz njega je izdeloval predmete, ki so mu lajšali življenje ali pa je izkoriščal v njem skrito toploto, da je lažje preživel dolge in mrzle zime. Gozdovi so bili v vseh zgodovinskih obdobjih človekovo pribežališče; les je predstavljal mnogostranske in življenjsko potrebne surovine. Iz biološkega vidika pa je gozd življenjska združba različnih drevesnih in drugih rastlinskih ter živalskih vrst. Ta naseljujejo določen življenjski prostor in med njimi vlada biološko ravnovesje. K zgodovini lesa pa nas popelje tako imenovana lesena gradnja, ki je ena najstarejših gradbenih tehnik. Je redko ohranjena in je prav tako ni lahko rekonstruirati. Na podlagi materialnih lastnosti so se – zlasti v gozdnatih območjih Daljnega vzhoda, srednje Evrope in Afrike – razvile številne posebne lesene konstrukcije. To so stavbe iz obstojnih brun (od srednje kamene dobe naprej), mostišča (mlada kamena doba), skeletni način gradnje (predalčna gradnja in gradnja iz brun), vrh tega pa še mešane oblike zidave iz lesa in opeke. Prav tako velja omeniti od 11. do 13. st. nastajajoče cerkve na Norveškem. Gre za tip lesenih cerkva, s stenami, zgrajenimi iz navpično postavljenih debel, s strmimi, druga nad drugo segajočimi strehami, vhodnimi lopami in pokritim obhodom. Ti obhodi posedujejo na svojih čelih bogate lesene rezbarije zmajevih glav ter živalskih ornamentov iz obdobja vikinške umetnosti. V umetnostni zgodovini so se leseni izdelki ohranili domala pri vseh ljudstvih in kulturah. Zelo kvalitetni in cenjeni umetniški izdelki segajo že v stari Egipt, v Vzhodno Azijo, v antični Grčiji pa se žal leseni izdelki imenovani xoanon niso ohranili. V zgodnjem in poznem srednjem veku so leseni izdelki prevladovali predvsem v sakralni umetnosti, svoj višek pa so dosegli v pozni gotiki. Za to obdobje imajo še posebej zaslugo nekateri nepozabni umetniki kot so nemški kiparji Veit Stoss, Tilman Reimenschneider in Bernt Notke. V času baroka je lesena skulptura doživela nov razcvet, zlasti v južni Nemčiji. Temu sta pustili pečat imeni Ignaz Günther in Franz J. Feuchtmayr. Vse do danes pa je leseno kiparstvo na tem področ-ju ohranilo pomembno vlogo še posebej v ljudskem ustvarjanju. V Sloveniji pa sta to bila brata France in Tone Kralj. Na področju likovne umetnosti se zelo pogosto srečujemo tudi z rezbarstvom. Gre pravzaprav za zvrst skulpture. Tehnika pa je naslednja: z rezbarskimi dleti, kot so dolbila, sekači, ravna ali žlebasta dleta, s kiparskim batom, svedri, rašpami in pilami se oblikujejo figure, reliefi ali ornamentalni okraski. Slednji so lahko iz enega ali iz več kosov zlepljenega lesa. Rezbarija v lesu pa je lahko kombinirana tudi z drugimi materiali, kot sta slonovina in kovina. V primerih, ko zavod za kulturno dediščino zahteva kopijo unikatnega pohištvenega elementa, je potrebno poseči po ročni tehnologiji rezbarjenja. Na Slovenskem je ta umetnostna obrt bila znana od poznega srednjega veka naprej. Izdelava rezljanih delov pohištva in druge notranje opreme, zlasti rezljanih plastik, oltarjev, okvirov, svečnikov, skrinj… je dosegla vrhunec v 17. stoletju s tako imenovanimi »zlatimi oltarji«. Le-ti so v cerkvah prevzeli vlogo srednjeveških fresk, saj najbolj nazorno razodevajo tako stil časa kot prostora. V naši deželi se lahko ponašamo z mnogimi tovrstnimi umetninami, saj so »zlati oltarji« na ogled v številnih znanih romarskih cerkvah. In prav pri teh izdelkih je mogoče spoznati, da gre marsikje za neprecenljive vrednosti rezbarjenja. Rezbarstvo kot estetsko oblikovanje je bilo povezano tudi s pozlatarstvom, saj je bila pozlatitev izdelka vedno sklepno opravilo izdelave. Od 18. stoletja dalje in še kasneje v 19. stoletju so svoja dela krasili tudi drugi lesni obrtniki; ob delavnicah za cerkveno, grajsko in meščansko opremo so rezbarili številni samouki, imenovani ljudski umetniki. Zelo znana in priljubljena je tudi likovna tehnika lesoreza ali ksilografije. To je grafična tehnika vrezovanja v les, njen rezultat pa je odtis. Je tudi najstarejša zvrst umetniškega tiska. Velik razcvet je lesorez doživel v času ekspresionizma, na kar so v veliki meri vplivali do takrat zelo popularni japonski in kitajski barvni lesorezi. Prav tako so aktualne gravure v les. Pri slednjih se s polnimi dleti v lesorezno deščico dolbe majhne ploskvice, da je nato risba sestavljena iz točk in lis. Zaradi poltonskih učinkov, ki jih lahko doseže, jo imenujemo tudi tonska gravura. Naših stanovanj pa ne krasijo le leseni umetniški izdelki na stenah, temveč lahko leseni dodatki nastopajo prav tako kot sestavni deli arhitekture in dekoracije nasploh. Les je že po svojem videzu in strukturi material, ki izraža svojevrstno toplino ter izpoveduje čutno mehkobo, zato ga marsikdo rad doda v svojo neposredno bližino. Tako se velikokrat že ob vhodu v nek dom srečamo z leseno ograjo, balkoni ali vrati. Na hodnikih in verandah pa z lesenimi mizami, stoli, obešalniki, klopmi, omarami… Zelo priljubljeno pa je danes pohištvo iz bambusa, ratana in podobnih eksotičnih materialov, ki krasijo terase, balkone in vrtove. Bambus je najmočnejša rastoča rastlina na svetu, saj ima zelo gosto leseno celično strukturo. Ta presega oziroma izpodriva nam znane vrste lesa prav s svojo trdnostjo in vzdržljivostjo. Uporablja se tako pri gradnji kot v dekorativne namene. Nekoliko drugačen od bambusa je ratan, ki je podoben vinski trti. Ovija se okoli druge vegetacije in ima za razliko od bambusa notranje jedro. Zunanji del vej je zelo trd in obstojen, notranji pa mehak in porozen. Uporablja se za izdelavo pohištva in košar. Zaradi svoje obstojnosti in odpornosti so lomljene ratanove veje odlične za izdelavo raznovrstnih umetnin. Lepota pletenega pohištva iz naravnih materialov pa vsekakor oplemeniti vsak bivalni kot tudi delovni prostor. Vse vrste lesa pa v tehničnem smislu niso enako pomembne. Vsaka izmed njih ima sebi lastne ter raznolike lastnosti. Za izkoriščanje lesa v slovenskem prostoru so med iglavci najpomembnejši smreka, jelka, bor in macesen. Med listavci pa se uporabljajo predvsem bukev, hrast, jesen, javor in češnja. Iz omenjenega lesa se izdeluje vse od ostrešij, embalaže pa do pohištva in vrhunskih glasbenih instrumentov. S sodobnimi postopki obdelave lesa se lahko v dobršni meri popravi tudi njegove slabe lastnosti, kot je denimo slabša obstojnost, v boljšo kvaliteto. Obenem od čudežev narave, kot je les, se nas v prostoru gotovo dotakne nekaj drugačnega: barva, vonj, sama podoba prostora in zadovoljstvo v njem. Les je drugačen, je topel in ima svoj lastni zapis. Ta naravni material nam venomer kaže tako svojo starost in zgodovino kot tudi zgodbo o svojem nastanku in zgodovino človeške rabe. Zares je enkraten! Mojca Polona Vaupotič Zlati oltar, cerkev v Muljavi Panjske končnice Forma viva, Makole OD SLOVENIJE… Slovenci, Srbi, Hrvati, Bolgari - vküper v Budimpešti Gnauk svejta so se Hrvati, Srbi pa Slovenci na Vogrskom držali k južnoslovanskoj zvezi. Devetdesetoga leta je vsakša manjšina svojo organizacijo napravila, tak Slovenci Zvezo Slovencev v Monoštri. Gda so se po zakoni leko volile majnšinske samouprave, smo Slovenci v Budimpešti tö izvolili slovensko samoupravo. Pred šestimi lejtami smo srbska, hrvaška pa slovenska samouprava tak odlaučile, ka vcuj vzememo bolgarsko samoupravo, vej pa njini jezik se tö k slovanskim jezikom drži. Zgučali smo se, ka mo vsakšo leto držali v našom okrožji južnoslovanski dan, letos je biu 15. juniuša. Naša samouprava je letos iz Monoštra nastopajoče mejla. Oni so se že zazranka napautili v té velki varaš. Mi smo je v Narodnom daumi čakali z obedom, steroga je pripravo grški küjar. Z nastopajočimi je eštje prišlo eni par penzionistov tö iz Varaša. S tem pozvanjom smo njim probali malo nazaj zaslüžiti, ka so nas februara na fašensko nedelo lepau sprejeli, pogostili pa našim vogrskim prijatelom nota pokazali fašenske šege. Program se je v tretjoj vöri začno. Lokalni župan Attila Ughy je pozdravo vse nastopajoče in lüstvo, stero se je zbralo na té vrauči den. Najprvin je najgeri bijo na tau, od steroj manjšine tjelko lüstva je prišlo na program. Leko smo zadovolni bili, nas Slovencov je bilau največ. Ta je pravo, ka na te majnšine je vogrska država leko vsikdar računala, gda je kakšno pomauč nücala v različni stoletjaj (különböző évszázadokban). Prireditev sta še počastila podžupana László Kucsák in Tamás Csomo. Iz slovenskega veleposlaništva smo leko pozdravili med nami prvega sek-retara Mateja Andolška. Najprvin je nastopila bolgarska folklorna skupina Mastenyica, stera je lejpe bolgarske plese zaplesala. Publiko so tö probali navčiti eno par stopajov iz tej plesov. Potistim je na oder staupila naša skupina, stera je letos praznovala tau, ka so že dvajsti lejt vküper, pa kak je njina voditeljica prajla, vse küp je skurok gezero lejt za njimi. Varaške ljudske pevke so se zbrale iz Varaša, Slovenske vesi, Židove pa iz Traušča zatau, ka bi popejvale ljudske pesmi, ohranjale porabski jezik. Voditeljica je Marija Rituper iz Murske Sobote. Pod njenim vodstvom so se ženske navčile dosti porabski pa prekmurski pesmi. Lejpe naute so dale v program, bile so med njimi žalostne, koražne, vesele, vsakšo so lejpo spopejvale, vidlo se je, ka so 20 lejt na odri. Publika se je za vsakšo pesem z velkim ploskanjom zahvalila. Zvedli smo, gde spi Ančika, kukanca nas je na morje povabila. Vrauče je bilau, tau se njim nej štelo, one so z dobro volauv spejvale, vej je pa na žalost tau bijo njini slejgen nastop na odri. Potejm do tej obrazi falili z odra, vüpamo se, ka ji bomo v vsakdonejšnjom živlenji eštje dugo lejt vidli. Na konci se je predsednik Feri Kranjec lepo zahvalo za te lejpe naute, s podpredsednikom sta vsakšoj pevki dala radečo raužo. Lejta, stera so preživele, se ne vidijo na obrazaj, one so dun tak sklenile, prišo je cajt pa skončajo spejvanje v zbori. Podžupana sta me pitala, če de stoj nadaljevau spejvanje. Sam pravo, ka dosta zborov pa ljudski pevcov je v mojoj porabskoj krajini. Za ženskami je na oder staupo srbski ansambel, potistim pa hrvaška folklorna skupina iz Prekovca. Pod programom ja sploj velka vročina bila na odri in nad gledalci tö, tak nam je dob-ro spadnilo mrzlo piti v šatori. Poljski küjar nam je dober pörkölt pripravo s testeninami pa s srbsko solato. Gda je že žalaudec puni grato, gunt je že tö nej süji bijo, Slovenci iz Budimpešte pa iz Porabja smo vküp zaspejveli eno par slovenski naut. Kak vsigdar, zdaj sta vörina cajgara tö enoga drugoga zaganjala (eštje tau ništje nej gornajšo, ka bi cajt stavo), zaman smo bili koražni, cajt je prišo, pa z žmetnim srcaum smo se poslovili od naši gostov, srečno paut smo njim želeli do dauma. Lepo se zahvalimo našim Slovencom, steri tü živejo v Budimpešti, ka so prišli na prireditev, tüdi našim madžarskim prijateljem, ka so najgeri bili na te lejpe slovenske pesmi. Hvala delavcom Bokay kerta, steri so nam mesto napravili, gde smo se leko drüžili. Hvala lokalnomi župani Attili Ughy, ka je tapüsto arendo, in zato, ka je opro tau prireditev, podžupanoma, ka sta nas počastila, Gyuli Kohuti, ka se je vzejo za konferiranje, in küjarom za dobro gesti. Vüpamo, ka se je vsakši dobro počüto, hvala baugi pa ženskam, ka se je eno par vör čüla pa nücala slovenska rejč v taum velkom varaši. Jože Karba podpredsednik Dan državnosti Na letošnji osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti, ki se v Sloveniji proslavlja 25. junija, na dan, ko je leta 1991 slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahor, poudaril, da morajo Slovenci ostati gospodarji svoje usode, in pozval k složnosti naroda. »Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj nimamo pravice vzeti,« je dejal slovenski predsednik, ki ocenjuje, da so se vlada, parlament in druge institucije na krizo odzvale v pravo smer, a prepočasi in dostikrat premalo odločno. »Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja. In Slovenci se nikoli ne predamo. Zaradi te naše pregovorne upornosti in junaštva smo stali in obstali,« je dejal Pahor. Osrednje državne proslave ob dnevu državnosti se je udeležil bolj ali manj cel politični vrh, poleg Pahorja med drugim tudi predsednica vlade Alenka Bratušek in predsednik državnega zbora Janko Veber, ni pa bilo predstavnikov največje opozicijske stranke SDS, ki so se zaradi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo, dan državnosti odločili proslaviti na slovesnosti v Celju Državno odlikovanje za Tino Maze Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu državnosti slovenski alpski smučarki Tini Maze izročil državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predsednik države je športnico odlikoval za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču ter navdih ljudem. Pahor je podelil tudi druga odlikovanja, med drugim sta red za zasluge prejeli Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, in sicer za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji, ter Glasbena matica iz Italije za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gostitelji pa gostje v dvorani, gde peštarski Slovenci majo programe Varaške ljudske pevke na odri z mentorico Marijo Rituper En tau gledalcov Ena takša prpovejst Pismo iz Sobote 37. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Postojni … DO MADŽARSKE V ednom nej najvejkšom pa nej v najmenjšom varaši je živela držina. Takša držina, kak ji je vnougo v našoj krajini. Kak zvekšoga dosta nji, sta se ata pa mama narodila na vesi. Mama v ednoj, ata pa v sousednoj vesi. Tam sta v šaulo ojdla, sledi pa v srejgnje šoule že v varaši. V tom varaši, v sterom sta po tejm slüžbo dobila pa tam ostanola. Tak je zvekšoga bilou tö z brati pa sestrami od njiva. Kak so inda prajli, »s trbüjom za krüjom«. Doma sta ostanila stariša pa eške kakšen dejdek pa stara tetica. Pa je tak čas pomalek ta šou. V varaši so se narodili mlajši, stari so doma vse bole stari gračüvali, zemla je bila vse menje vrejdna, krave so več nej mükale, svinje so več nej kröfkale. Z lejtami so se pejnezi vküper nabrali, držina si je svoj ram zozidala, vcejlak na svojom so bili. Mlajša dva sta že prišla v lejta, ka de trbelo eške v vekši varaš študejrat titi, čerka prva, sin dvej lejta za njou. Trbej prajti, ka so nej vcejlak tapozabili na stariše pa na stare stariše. Za kakši velki svetek so se k njim odpelali, si zeli kakšo šunko, žakeu krumplinov pa tikveni oli. Ja, njiva domanja zibel je samo eške telko vrejdna bila. Eške domanji guč so skur vcejlak tanjali pa bole po varaški gučijo. V njivom nej malom pa nej velkom varaši je skur idealno bilou. Kak pravijo, nika je nej na vse veke. Pa je z njimi ranč tak. Najprva je mama slüžbo zgibila. Niške go je nej škeu v nouvo vzeti, ka je več nej najbole mlada. Pou leta za njou je ata brezi dela ostano, zgoudo se je eden takšen elegantnen bankrot. Pa je zatoga volo držina tö skur bankrotejrala. Trbelo je eške plačüvati kredit za ram, mlajšom viske šoule, gesti trbej, račune plačüvati pa eške vse drugo. Držina je glave vküper djala. Kak tadale? Mlajši mujs v šoule morajo. Depa, štipendije ne dobijo, ka ram majo pa auto. Kak tadale? Aj ram odajo? Brezi streje više glave ne morejo živeti. Ali pa mogouče leko? Vse takšo ji je mantralo sedem dni pa sedem nouči. Eden den se je stari oča z busom doj z bregouv v varaš pripelo. Ali njemi je kaj na vüje prišlo ali pa je vedo, ka mora priti. S seuv je prineso liter domanje žmane palinke, kolač domanjoga krüja pa klobasi. Najprva so geli, potejm sta možakara šla samiva z glažom palinke na balkon. Tam sta pomalek pila pa se na velke zgučavala. Gda je odišo nazaj domou, se je držina znouva dola sejla. Prva so guče zgotouvili kak pa moškiva. Že za eden mejsec je ram odani biu, uni pa so se odselili ta gor, od kejc je dejdek doma. Tak nagnouk je več ena drejva nej rasla na njivaj, ednoga grma nej bilou. Tak vögledajo, kak v lejtaj, gda je dejdek eške najbole pri močaj biu, gda se je na zemlej delalo, kak z zemlou trbej delati. Ja, ata pa mama sta plünola v roké, mladiva štüdejrala, baba pa dejdek pa sta pozabila na vse stare betege, gda sta zemlou pa dvour vrejd vzeto vidla. Srce pa njima je spopejvalo, gda je v lejvaj zakröfkalo, na dvouri spopejvo kokout pa gda so z njive šle prve kile žita. Tou je ena takša prpovejst, ka je leko istinska ali pa nej. Ge si brodim, ka je skur tak, kak sam napiso. Tou pa zatoga volo, ka gda se pelam prejk Goričkoga v Porabje, vse več zemle vidim vred vzete. Vsikši teden iz goustoga grmouvdja kakši falat njive vöpogledne. Pa si brodim, ka je leko vse tou, ka se godi, za zemlou dobro. Zatoga volo, ka je pa dosta vrejdna, ka leko ništerni znouva od nje živejo. Ja, tej, steri eške majo kaj zemle. Ka pa tisti, ka zvün zemle v črpnjaj za rauže nika nemajo? Tisto pa je ena vcejlak druga prpovejst. Od nje si boukše nej broditi. Miki Madžarski predsednik države je obiskal Srbijo Madžarski predsednik države János Áder je 25. in 26. junija obiskal Srbijo, kjer se je srečal s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem in premierom Ivico Dačićem. Udeležil se je tudi okrogle mize s člani srbsko-madžarske akademske mešane komisije, ki je bila ustanovljena za razkrivanje vojnih in povojnih dogodkov v Vojvodini (1941-1948). Do obiska je prišlo v duhu madžarsko-srbske sprave, madžarski predsednik se je v govoru pred poslanci srbskega parlamenta opravičil srbskemu narodu za zločine, ki so bili storjeni v času druge svetovne vojne s strani Madžarov. S tem je vrnil gesto srbskega predsednika, ki se je ob svojem obisku prav tako opravičil za zločine partizanov proti vojvodinskim Madžarom. Svoje besede sta predsednika potrdila tudi s simboličnim dejanjem, skupaj sta položila venec ob spomeniku srbskim in madžarskim žrtvam. János Áder je pozdravil tudi namen srbskega parlamenta, da bo razveljavil sklep povojnega srbskega parlamenta o kolektivni krivdi vojvodinskih Madžarov. Madžarska je s 1. julijem odprla svoj trg delovne sile za Hrvate Madžarska je hkrati z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo odprla svoj trg delovne sile za hrvaške delojemalce, kajti državi imata tradicionalno dobre politične in gospodarske stike. V prvih dveh letih po vstopu se lahko bivše članice same odločijo, če bodo takoj sprejemale hrvaško delavno silo in to pod kakšnimi pogoji. Madžarska je v času priključitvenih pogajanj podpirala Hrvaško, da bi uspešno zaključila pogajanja in postala polnopravna članice Evropske unije. Do podpisa priključitvene pogodbe je prišlo 30. junija 2011, prav v času madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Na podlagi ekspertiz so strokovnjaki prepričani, da takojšnje sprejemanje hrvaške delavne sile ne bo povzročilo težav na madžarskem trgu dela. V petek in soboto, 21. in 22. junija, je bilo v Postojni že 37. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. Športnega dogodka so se udeležili mladi slovenski športniki iz Avstrije, Italije in Madžarske ter domača postojnska ekipa. Tudi na letošnjem srečanju so nastopili nogometaši iz Športnega društva Slovenska ves. Tekmovali so lahko fantje, rojeni leta 1998 in mlajši. Ekipa iz Porabja je štela 23 članov, nogometaše sta spremljala predsednik ŠD Slovenska ves Gabor Bartakovič in trener János Hevesi, delegacijo pa je vodila Nikoletta Vajda-Nagy. Slovesna otvoritev se je odvijala v petek zvečer, udeležili so se je med drugim predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS Sonja Poljšak, olimpionik Miro Cerar, predstavnik Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak ter postojnski župan Jernej Verbič, ki je tudi otvoril športne igre. Tekme v štirih športnih panogah (nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis) so se odvijale v soboto. Repezentanca Porabja je tekmovala v nogometu. Fantje so igrali dve tekmi. Prvo proti domači ekipi, ki igra v prvi ligi, so izgubili s 4:1. Tako so drugo tekmo igrali za tretje mesto proti ekipi iz Italije. Ta se je zaključila z zmago, rezultat je bil 0:1. Tako so porabski nogometaši osvojili bronasto medaljo. Tudi z letošnjim nastopom na srečanju slovenskih športnikov iz obmejnih dežel so ekipe pridobile veliko novih izkušenj in je bil dogodek zanje zabaven ter poln doživetij. Kot je ob koncu povedala predsednica Sonja Poljšak: »To srečanje igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju ter ohranjanju medsebojnih stikov in prijateljskih vezi med mladimi zamejskimi Slovenci treh držav in z mladino v matični domovini, zato bomo to tradicijo ohranjali naprej«. Zagotovo tako mislijo tudi vsi udeleženci te prireditve in se že veselijo naslednjih iger prihodnje leto. nvn zveza.hu Vejš, mi Andovčani moramo vküpdržati Joška Nemet, po doma-njom Dožejnarski Joška, v Varaši v Trauški žive s sinaum, dapa oni so ovak iz Andovec, zato je tak dobro poznam. Naši sausedje so bili, dapa že prvin so kraj odišli z dauma, kak bi se dja naraudo. Pa itak so dostafart bili doma, za volo tauga, ka so te že stariške starejši bili pa Joška so dosta odli njim pomagat kosit pa če kakšno vekšo delo bilau. Sin je te ešče mali biu pa tašoga reda sem vsigdar dja mogo skrb meti na njega, samo tau sem nej znau, ka zaka. - Joška, steroga leta ste vi kraj z daumi odišli? »Dja sem že sploj davnik kraj z daumi odišo, zato ka sem ešče mali bijo, gda sem že v Števanovci pri Lončari slüžo. Dapa sledkar, gda sem se že oženo, sem ešče dosta odo nazaj domau starišom pomagat, zato ka so že nej ladali. Največ pa te, gda je mati že sama bila, te sem dosta odo tavö kosit. Dja sem vsigdar zadvečerek odo kosit, zato aj pojbič leko spi. Samo te je pa dosta žmetnejše bilau kositi, zato ka te kosa že nej prijala tak, kak gda je ešče rosa. Tau je vse zamanjsko delo bilau, se tam z zemlau mantrati, zato ka tam si skur nikanej pripauvo, ka je kamen bijo. Gda je süča bila, ešče trava vöposenila, nej ka bi kaj drügo zraslo. Zavolo tauga, gda sem deset lejt star bijo, so me oča pa mati slüžit poslali k Lončari.« - Pri lončari ste se nej navčili kakšne piskre delati? »Dja sem tam v delavnici dosta nej odo, dja sem samo krave paso, mlejko noso, s senauv sem delo pa na gröjnti sem delo, nekak mogo, zato ka staromi Lončari se tau nej dalo.« - Kak dugo ste tam slüžili? »Deset lejt star sem bijo, gda sem taprišo, pa cejlak dočas sem tam slüžo, ka sem nej üšo za sodaka.« - Zaka so vas slüžit poslali? »Zato ka doma nej bilau pejnaz pa djesti tü nej.« - Kelko bratov pa sester mate? »Mam edno mlajšo sestro pa enga starejšoga brata. Jenő je vöodišo v Meriko, parkrat je domau prišo, dapa zdaj že več kak dvajsti lejt nika ne vejmo od njega. V Meriki se dostakrat zgodi tašo, ka lüstvo tamine, dapa gde aj ga iščemo. Sestra tü töj v Trau-šči žive nej daleč kraj od mene.« - Steroga leta ste se vi oženili? »Leta 1968 sem se oženo, na božič.« - Kak tau, ka ranč na božič ste se ženili? »Zato, ka je tak prišlo, stalno že ranč ne vejm, ka zaka.« - Potistim ste vi včasin se v Varaš prišli? »Nej v Otkovci sva bila osem lejt v tistom starom rami, ka ga je od tasta (após) brat emo, pri Bedivini, zadnji tau ešče zdaj stoji, če dobro vejm. Tam je samo edna iža pa tjöjnja bila, tak ka tam smo nej mogli ostati pa zato smo te tü v Traušči začnili zidati sedemdesetoga leta.« - Težko je bilau zidati? »Nej je bilau težko zidati, zato ka sva mela prišparane pejneze, samo foringašov je nej bilau tistoga reda. Pa če si sto kaj tjöjpiti, te si prvin pejneze mogo dati, ovak si nej daubo nej cügla nej cimenta, tau je te tak šlau. Edno leto smo gorazozidali ram, zato ka velka familija je Bedi familija pa vsigdar dosta lüstva prišlo nam pomagat. Vidiš, pa te gda bi že baukše bilau, te mi je žena tak brž mrla, gda je sedemdvajsti lejt stara bila. Pojbič je te bio dvej leta pa pau star, dekličina se je pa tak pred tistim naraudila.« - Kak je te bilau potejm? »Dosta pomauči sem daubo od žené sestre, dekličina je pri Sodöjtja gorarasla. Njegva žena je tü sestra bejla od žené. Sin je z menov bijo, dapa njega so sestre tü dosta skrb mele, če sem dja delo ali sem nej emo časa. Nej je vseedno bilau tau meni, da edna družina tak raznok spadne. Dapa ka sem mogo, delati sem mogo, odti v fabriko, zato ka na rama smo dosta duga meli. Dja sem rad odo delat, zato ka tam sem bola leko tau cejlo vse tapozabo, če bi samo doma bejo, te bi se mi tak zmejšalo. Gda sem v penzijo odišo, tak mi je špajsno bilau, ka sem skur betežen bejo, dapa zdaj sem se že zato vcujvzejo.« - Gde ste vi delali? »V židani fabriki, gda se je ta zaprla, potistim pa v Lurotexi. Dobro je bilau delati, samo vnoči sem nej rad delo, zato ka sem vsigdar sneni bijo. Vudne sem nej mogo spati, ka delati trbelo, vnoči sem pa te samo drejmo.« - Gda je vaša žena mrla? »Leta 1976, te sem dja osemdvajsti lejt star bijo, ona pa sedemdvajsti.« - Potistim vam je nikdar nej napamet prišlo, ka bi se ešče gnauk oženili? »Ranč sem nej zmišlavo na tejm, pa ranč bi se nej najšlo, tam gde mlajši djes-tejo, tam ne mora samo tak skakati. Dapa ranč sem nej emo časa na tašo, zato ka pojbiča sem v šaulo pelo, potistim sem pa od ausme do štrte v fabriki delo. Dja sem tam v rezervi bijo, ranč gde je trbelo, ta so me ličili, zato ka dja sem nej mogo v redno partijo (izmeno) delat odti.« - Bilau zato tak, gda ste vsi trgé vküper bili? »Tašoga reda gda smo mi tavö v Števanovce šli ali sledkar, gda je hči že vekša bila, te v nedelo je vsigdar k nam v Traušče prišla. Tau je velka sreča bila, ka tašo dobro žlato mam, mislim na Bedine, zato ka brezi njij ranč ne vejm, ka bi delo. Hčerka je zdaj že oženjena pa mlajša ma, dapa sin je ešče doma z menov. - Gda ste sami ostali, te vam je sto tjöjo? »Dočas ka sem delo, sem iz fabrike noso obed, zato ka so tam tjöjali, zdaj pa s šaule mam naraučeno.« - Vi ne vejte tjöjati? »Mesau pa tašo kaj vejm, samo pečti ne vejm. Če si kaši sütemény (pecivo) poželejva, te v bauti si küpiva.« - Kak dougo ste že v penziji? »Sedemdeset lejt star sem, tak ka deset lejt mi že nej trbej delat odti. Doma tak pomalek kaj taštibram, mam eden ogradec, ta tö dosta časa trbej. Do tejga mau sem z drvami delo, pa tak pomalek čas tade.« - Zdravje mate? »Tavala, samo nej slobaud-no piti, te je vse vreda. Fejst sem rad tauma, ka si prišo pa si me pogledno, vej pa tak si ešče nej odo tü. Ovak pa tak vejš, mi Andovčani moramo vküpdržati.« Karči Holec Dožejnarski Joška Zdavanjski kejp iz leta 1968 JEZIKOVNI TABOR V ŠTEVANOVCIH »To je moje Porabje« fotografski natečaj Od 18. do 21. junija je potekal na Dvojezični osnovni šoli v Števanovcih jezikovni tabor. Tabor je bil organiziran v sklopu projekta »Inovacija na števanovski šoli«. Program se je odvijal štiri dni. Učiteljica asistentka Metka Perger je imela v skupini tiste učence, ki se že več let učijo slovenski jezik, in so bolj uspešni, učitelj Ladislav Domjan pa tiste, ki so bolj šibki v znanju slovenščine. Dopoldne je Metka veliko komunicirala s svojimi v skupini. Cilj je bil, da bi učenci čimveč govorili v slovenščini. Obdelali so različne teme: deli telesa, čutila, nakit, oblačila, hiša z vrtom, stanovanje, pohištvo, kuhinja. Na slikah so morali poimenovati hrano in pijačo. Potovali so s pomočjo filma po Sloveniji. Utrjevali so znanje o Sloveniji in o Porabju. Imeli so veliko vaj in so se mnogo pogovarjali. Ko so bili utrujeni, so izdelovali nakit in okraševali slike, sestavljali sonce, cvetlice in metulje z različnimi metodami in iz različnih materialov. Pridno so delali. Igrali so se z didaktičnimi pripomočki. V drugi skupini so rešili veliko križank, naučili so se nove besede, že znane pa so ponavljali. Spoznali so Slovenijo, igrali so se različne igre. Kolesarili so do Šalovec. Dobili so naloge in so morali za odgovore vprašati v trgovini, na šoli. Sami so si morali naročiti sladoled. Knjižničarka in pravljičarka Metka Sraka je v četrtek prišla iz Murske Sobote. Učencem je pripovedovala pravljice. Potem so skupaj naredili ladjico. V torek in v sredo so delali cvetlice iz papirja, bili so zelo pridni in so izdelali zelo lepe cvetlice tudi fantje. V sredo dopoldne so z učiteljico Evo Kukor peli slovenske pesmi. V četrtek popoldne je prišel Dušan Mukič s kitaro in so se naučili lepe pesmice. V petek se je nadaljeval pouk, ponavljali so, kaj so se naučili cel teden. Popoldne so se šli kopat v Monošter. V tem tednu smo se veliko pogovarjali. Tabor je bil uspešen, upam, da so se naši učenci zelo dobro počutili. Agica Holec, ravnateljica V okviru Porabskega dneva, ki se bo odvijal 7. septembra 2013 v Monoštru, razpisuje Zveza Slovencev na Madžarskem fotografski natečaj z naslovom „To je moje Porabje”. Tema foto natečaja je vse, kar tebi pomeni Porabje. Na natečaju lahko sodelujete osnovnošolci in srednješolci ter vsi, ki imate veselje do fotografiranja. Sodelujoči na natečaju bodo razvrščeni v dve kategoriji. Iz obeh kategorij bomo izbrali 3 najboljše fotografije, ki jih bomo nagradili. POGOJI ZA ODDAJO FOTOGRAFIJ • Fotografija mora biti posneta na območju Porabja (ob poslani fotografiji morajo biti navedeni kraj in datum posnetka ter naslov fotografije). • Fotografija ne sme biti posneta pred več kot enim letom. • Fotografija je lahko posneta v barvni ali črno-beli tehniki in mora biti v JPG formatu, (1600x1200 svetlobnih točk pixlov). • Vsak posameznik lahko odda največ tri fotografije. Avtorji dovoljujejo organizatorju, da oddane fotografije uporablja za nekomercialne namene v svojih materialih oziroma na razstavi v Slovenskem domu. Izbrane fotografije bodo razstavljene na Porabskem dnevu 7. septembra 2013 v razstavnem prostoru Slovenskega doma. Sodelujoči se na natečaj lahko prijavijo preko elektronske pošte: gyongyi.bajzek@freemail.hu Obrazec za prijavo je priložen. Prijave in fotografije pošljite do 5. avgusta 2013. Skupina učencev s pravljičarko Metko Sraka FOTOGRAFSKI NATEČAJ »TO JE MOJE PORABJE« PRIJAVA OSEBNI PODATKI Ime in priimek avtorja: Naslov avtorja: Prosim podčrtaj, v katero kategorijo spadaš: Osnovnošolci Dijaki in odrasli PODATKI O FOTOGRAFIJI Prosimo, oštevilčite vsako fotografijo!!! Z Dušanom Mukičem so se naučili nekaj slovenskih pesmi 1.fotografija 2. fotografija 3. fotografija Kraj in datum posnetka Naslov fotografije Programi na koncu šolskega leta PETEK, 05.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 9.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 9.30 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 9.50 ANICA, OTR. NAN., 10.15 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 10.55 BURKEŽ PAVLIHA, DOK. FILM, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ŽUŽELKE, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FESTIVAL VURBERK 2013, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.35 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 05.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.25 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI: PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV RS, 15.30 NA OBISKU, 16.40 ŽOGARIJA, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 SOMRAK JUNAKOV - HRVAŠKA, EVROPA IN HAAŠKO SODIŠČE, DOK. FILM, 18.35 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČUDESA VESOLJA: ZVEZDNI PRAH, DOK. SER., 20.50 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 21.35 SVET BREZ KONCA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.15 VARES: PRAVIČNIŠKA POT, FIN. NAN., 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 06.07.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM PAJČEVINA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, 7.40 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 BINE, LUTK. NAN., 8.30 ČAROBNE ROKE, ODD. ZA OTROKE, 8.33 ŽIVALI IZ KOCK, ODD. ZA OTROKE, 8.35 TUKAJ SEM: HANA, 8.40 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.05 ANICA, OTR. NAN., 9.30 BUKVOŽER, OTR. ODDAJA O KNJIGAH, 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 GRMENJE IN BLISKANJE, DOK. FILM, 10.40 MOJA SOBA: LEA - PEVKA, 11.10 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.50 ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA, OTR. SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, DOK. SER., 15.50 ZAZIDAN KAMEN KRASA, DOK. ODD., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LJUBEZEN V KOVČKU, KAN. FILM, 21.20 MELODIJE MORJA IN SONCA, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 POLETNA SCENA, 0.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.10 DVANAJST: JAN FABRE, 2.05 OZARE, 2.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL SOBOTA, 06.07.2013, II. SPORED TVS 10.05 SKOZI ČAS, 10.30 POLETNA SCENA, 10.55 OPUS, 11.30 SLOVENCI V ITALIJI, 12.05 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE - KVALIFIKACIJE, 15.10 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: GOETEBORG 1995, ŠPORTNI FILM, 16.05 PLANET ŠPORT, 16.40 35 VRTNIC ZA MELODIJE MORJA IN SONCA, GLASBENA ODDAJA, 17.30 POLETNA NOČ, 19.40 ODPRTJE 61. LJUBLJANA FESTIVALA, 21.20 BERLIN, BOXHAGENER PLATZ, NEMŠKI FILM, 23.00 NA LEPŠE, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 07.07.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.15 MINUTA V MUZEJU: SANDRO BOTTICELLI: VENERA IN GRACIJE PONUJAJO DAROVE MLADEMU DEKLETU, 9.20 PUJSA PEPA, RIS., 9.25 MINUTA V MUZEJU, 9.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE HOTEDRŠICA, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 FESTIVAL VURBERK 2013, 14.50 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 16.00 KOMISAR REX (XI.): MOJ BEND IGRA ROCK, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 GOZDOVI SLOVENIJE: MESTNI GOZD, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - NOČ JELENA, ANG. NAN., 21.30 VELIKA NARAVOSLOVCA LINNE IN SCOPOLI, DOKUMENTARNI PORTRET, 22.20 POROČILA, 22.50 POLETNA SCENA, 23.15 SKRIVNA DRŽAVA, ANG. NAD., 0.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL NEDELJA, 07.07.2013, II. SPORED TVS 7.25 SKOZI ČAS, 8.35 POLETNA SCENA, 9.00 DVANAJST: JAN FABRE, 9.55 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.25 TURBULENCA, 10.55 GLASBENA MATINEJA, 10.55 KOROŠKA POJE 2013, 11.20 TRIO EVTERPA - M.LAZAR, C.COECHLIN, A.GHIDONI, J.BRAHMS, 11.50 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA NEMČIJE, 16.00 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: ATENE 1997, ŠPORTNI FILM, 17.10 SLOVENCI PO SVETU, 17.45 ELDORADO, AM. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 AFS FRANCE MAROLT: SLAVNOSTNI KONCERT OB 65-LETNICI, 21.40 ZGODBA O ČRNSKEM GIBANJU, DOK. ODD., 23.10 PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ, KRATKI FILM, 23.30 ORGAZMUS, KRATKI FILM, 23.50 ARITMIJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 08.07.2013, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.30 PUJSA PEPA, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 ČEBELICA MAJA, RIS., 9.00 MINUTA V MUZEJU, 9.00 RADOVEDNI TAČEK, ODD. ZA OTROKE, 9.15 OBISK V AKVARIJU, 9.25 IZ POPOTNE TORBE: MORJE, 9.45 NOČKO: J.W.GRIMM: PRESREČNI ANŽE, OTR. SER., 9.55 POTEPANJA II.: ŽIVALSKI VRT, 10.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 10.55 JELENK - SVETA GORA STAROVERCEV, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 BINE, LUTK. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 HITIM ZGUBLJEN SKOZ MESTO, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 NA LEPŠE, 16.05 VELIKA NARAVOSLOVCA LINNE IN SCOPOLI, DOK. PORTRET, 16.50 ČUDESA VESOLJA: ZVEZDNI PRAH, DOK. SER., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: REMBRANDT IN JAZ, NIZOZ. NAD., 20.50 WALLANDER (III.): PRED ZMRZALJO, ANG. SER., 22.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 09.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.35 MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 12.20 HITIM ZGUBLJEN SKOZ MESTO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 BUDIZEM NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 LEGENDARNI TOUR DE FRANCE, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.55 VELIKA NARAVOSLOVCA LINNE IN SCOPOLI, DOK. PORTRET, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 09.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: SLOVENSKI ETNO, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 21.30 ŽENSKA, KI POJE, KANADSKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 10.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 10.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.00 POGOVOR Z AMERIŠKIM VELEPOSLANIKOM JOSEPHOM MUSSOMELIJEM, 11.55 LEGENDARNI TOUR DE FRANCE, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: NA DRUGI STRANI POSTELJE, FR. FILM, 21.30 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER: 30. FESTIVAL RADOVLJICA 2012, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 10.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 RAMAZAN, MUSLIMANSKI MESEC POSTA, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 20.50 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.45 SRAMOTA, AVSTRAL. FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 11.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SKOK, OBRAT, ZDRS, DOK. FILM, 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INFORMATIVNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 ANICA, OTR. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI: HIKE IV.: NA GORO ČAROVNIC, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOBRODOŠEL V ROVTAH, FR. FILM, 21.40 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 11.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.50 MUZIKAJETO: SLOVENSKI ETNO, GLASBENA ODDAJA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SKRITI KOTIČKI SVETA: NOMADSKI OTROCI IN VEČNI MRAZ, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 VSI MOJI OBRAZI, KONCERT Z DARJO ŠVAJGER, 21.35 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.20 KRIVICA, ANG. SER., 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL V juniju vsi učenci težko čakajo, da bo konec šolskega leta in se začnejo počitnice. Na naši šoli, na DOŠ Števanovci, smo imeli v juniju veliko programov. 10. junija so se učenci od prvega do tretjega razreda peljali na izlet v Szőce. 12. junija smo imeli športni izlet v okviru projekta v Gyöngyösfalu. Tam je velik park z različnimi postajami. Učenci so se lahko pomerili v hrabrosti in hitrosti. 14. junija so se poslovile učenke osmega razreda, ki so končale v osnovno šolo. Valeto smo združili z zaključkom šolskega leta, tako so na ta dan dobili vsi učenci spričevala. Naše pireditve se je udeležila tudi podpredsednica Državne slovenske samouprave Erika Köleš Kiss. 15. junija je otroška folklorna skupina nastopila v Moravskih Top-licah na Festivalu šunke in gibanice. Agica Holec , ravnateljica Slovo od šole v Števanovcih V doživljajskem parku v Gyöngyösfalu Nastop folklore v Moravskih Toplicah