Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII.
Ljubljani y saboto 11. marca 1854.
List 2

Kmetijski pomenki
v občnem zboru štajarske km. družbe v Gradcu.
Visoko čislana sestrica krajnskega kmetijskega
družtva, štajarska družba, je imela 14. p.m. svoj veliki zbor pod predsedništvom presvitlega nadvoj voda Joan a. Pomenkovala se je o mnozih zade
reci
vah kmetijstva, iz kterih povzamemo važniši
Družbe tajnik gosp. prof. dr. Hlubek je v imenu odbora na znanje dal, da bojo podružnice tudi prihodnje leto dobivale kmetijskega orodja , kakor plugov, bran itd. brez plačila ; mašine za setev in mlatvo se ne morejo zastonj dajati, ker so pre drage; posojevale za poskušnjo se pa bojo, toda z vsako tako mašino bo po deželi hodil vajen učenec kmetijstva, da bo ljudém razkazoval, kako naj se rabijo, ker je le preveč znano, da naj boljsi orodje se zametu je, ker ljudjé ne v ej o: kako ga v roke jemati in rabiti. Pačresnična beseda ! Nevednost in svojoglavna terma sie zares dva naj večja zaderžka kmetijskega napredka. Dalje je bilo se rečeno, da Jušivnica koruze (Mais entkôrnungsmaschine) in Vonirjeva škoporeznica
se ne bote več

(Vonihr'sche Háckselmaschine za poskušnjo zastonj dajale, ker te dvé mašini ste
5
ni
skopo tedaj
že tako poterjene, da lušivnic je že 400
řeznic pa 200 po deželi razširjenih treba skušene in poterjene reci še le sku sati : ali je dobra ali ne.
Gosp. R. Knabel je govoril od čbeloreje in
naznanjal
5
kaj
da je kmetijska družba delala za
povzdigo čbelarstva. Podružnice so bile napro sene, odboru razodeti zaderžke čbelarstva na Štajarskem, in nasvetovati pomočke za povzdigo.
Poslanci nekterih podružnic so povedali
5
da
9
povzdiga čbelarstva je težavnareč, kerdokajkme tov še noče števila svojih panjev povedati za to ker se bojé, da bi se jim po tem nov davek ne nakladal; tako prestrašeni so kmetje zavolj davkov. Poslanci so obljubili to krivo misel, da bi se kadaj davek na panjove nakladal, Ijudem razjasniti in iz glave spraviti.
Drugi poslanci so zagotovljali, da to čbelar stvu nič ni škodovalo, da se ne podarujejo več premije za čbele, in če je šla čbeloreja nekoliko
let tega edino
rakovo pot, je vreme preteklih
krivo bilo.
Poslanec podružnice Radgonske gosp
Spicej
je rekel, da se tii in tam kak prenapet miloserč
c b e 1 !
nez
, V... ov	«,"«1 .v.*. v ^.vM.^p^v ...
oglasuje, ki svari ljudi: ne morite
Nek drug poslanec je nasvetoval
naj
se s po
dobami razjašnjena čbelarska pratika otrokom v ljudskih šoiah darovala; ta nasvet je bil poterjen ter se bo omenjena pratika v razširjenje dobrih čbelarskih naukov po podružnicah delila.
Vonihr je mojster v Gradcu, ki nareja ranogoterekmetijske
orodja.
Ko je več gosp. poslancov govorilo o tem : kako naj se dobri panjovi napravljajo, je povzel
gosp
dr. Hlubek besedo in rekel :
Gospodje moji ! napravljajmo za goveda, ovce in drugo živino do
snažimo jih in
ali edino to bo vse
?
maco naj lepši in naj boljši hleve živino, kar naj bolj nioremo zastonj, ako živini ne dajemo dosto in tečne klaje. Kdor hoče s pridom čbelariti, mora pred vsem po
To je
~----- - ■ ~ - - ~ J",V,VI"	,	F1^"
skerbeti čbelam dobro in dovelj paše pervo. Spomladi imajo bčelice naše dovelj paše na resici, verbi, lešah itd., na vertih in senože
tih, — ali ko so ocvetele te rastline, ne najde pridna
tedaj od srede rožnika
živalica noter do a j d e noter do začetka velicega serpana stojne paše ; lotiti se tedaj mora svojega pridelka
JI* v	1 !• 1 i ^ j •	•	• 1	• • i	IV»	. v • , , i
nikjer do
delječ okoli letati, in po viharjih
5
dežju
5

toči itd.
pod zlo iti. Ni tedaj čuda, da gré čbelarstvo ra kovo pot. Skerbímo tedaj za pašo čbelam poleti: sadimo lipe, visoke germovja kozlovega ter
n ja (Bocksdorn) in svilno rožo (syrischeSeiden pflanze), sejmo veliko detelj o (Melilothenklee)
b e 1 o detelj o in mak
?
„Smo skerbeli za dostojno pašo, bomo kmali tudi našli za nje naj bolje stanovanje, da le ni premerzlo
ali presoparno in premembi gorkote preveč podver ženo. Če ne vozimo čbel na paše, bojo slam nati panjovi naj bolji; če jih pre pel jujemo delječ na pašo, kakor na Krajnskem in Koroškem, so po stoletnih skušnjah iz desk narejeni panjovi naj bolji. Krajnski kmet ne tuhta več, kakošni pa njovi so naj bolji, in čbelice mu donašajo naj boljši
in naj čistejsi med. Kjer se veliko tuhta in modruje zavolj panjev, tam je čbelarstvo le igrača. — Ne spametna se mi zdí — pravi gosp. dohtar na dalje
govorica tistih ljudi, ktere serce boli, ako sli-šijo, da čbelarji čbele morijo. Kako je to, da se še nihče ni oglasil, da tudi židnih červov (koko
nov) bi ne morili ! Kakor se ljudstva pomladijo, se morajo pomladiti tudi čbele; kdor v ohranjenju starih panjev išče prednosti čbelarstva, se bo za ušesi praskal ogledovaje mošnico svojo,
To so pač resnične besede. Miloserčnost ne more tako deleč segati, da bi ne klali volov, ali da
u
bi imeli pisčeta le za ogled. Gospod Leitner je dostavil temu še, da bodeča borga (Borretsch) je kaj dobra poletna paša za čbele; rastlina ta evetè neprenehoma, in ako se nekoliko pognoji z dobro gojzdno parstjo, se celo več odpraviti ne da.
(Dalje sledi.)
Premišljevanje >\ é » i \
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Pogled na zvezdato nebo.
Ponoćno nebo nam odpre krasni razgled čudežev tolikšnih, da vsak misleč ogledovavec ostermi nad njimi. Zakaj pa je tako malo ljudi, ki zvezdato nebo pažljiv®
78
«ïgledujejo? Rad verujem , da je večidel le nevednost loba nam pové, kaj so. Sonca so, ki svojo lastno svet
tega kriva. Zakaj nemogoče je, da bi obćudovanje tega lobo iz svoje daljnosti k oam posiljajo, in no ptaje veličanstva božjega ne prevzelo slehernega člověka, či- sonca, ki jih je stvarnik na milione po nezmernim pro gar serce ni oterpnelo za vse, kar je krasnega na svetu, storu posadil, in kterih vsako ima
Serce pa vsakemu z občudeujem veličanstva tega na zemlje ali svete, za ktere je stvarjeno.
okrog
sebe lastne
nebésu napolniti, ni druzega treba, ko le imenovali ne zmerne svete, ki se širijo po oboku visokem.
Al vse, kar smo tù opomnili, naj si bo čudovito kolikor hoče, nas pelje komaj do nar bližnjise meje del
V osredju sveta ima svoj prestol sonce, ki je mi- božjih. Ko bi se mogli cez luno povzdigniti in se pla
j	v •	m	V	1 »	#	V	«	j	i i	<11	« A . « V . É	%	««	—	. A»	-
lionkrat vecje, ko nasa zemlja, in cez devetnajst milio- netom približati ; ko bi
mogli
do nar visokejše zvezde
nov milj daljec od nje. Pri vsi ti čudoviti daljnosti za- zleteti, bi našli razsirjene nove neba, nove sonca, nove more vendar kar veliko čez našo zemljo.	zvezde, nove — in znabiti žlahnejse svete. Pa tudi tù
Okrog sonca se vertí množina svetov, ki se jim bi ne bilo se konca vlasti vsigarnogočnega Stvarnika,
planeti pravi: temne krogle so, ki premikovaje se okoli
temuč z zavzetjern bi vidili, da smo
« .	.	• V 1 ,	J£r	«
V
se
le do roba ve-
sonca svetlobo in toploto in znabiti svoje notranje giba- soljuega sveta prišli. Že to malo pa. kar o teh deîih
nje in sončnih izlitkov dobivajo. Saturn, Jupiter, Mart, božjih vérao, je dovolj, nas k spoznanju peljati neskončne
Zemlja, Venera, Merkur, Vesta, Junoua, Cerera, Pa- modrosti, mogočnosti in dobrotljivosti našega Stvarnika.
Stoj tedaj, prijatel, in premišljuj, kako velik go
lada

Uran
to so
imena poglavnih plauetov. Merkur
je soncu narbližej, in zato zvezdoznancem večidel časa spod mora tišti biti, ki je stvaril vse te nezmerne svete ! nevidljiv. Ker je sedemnajstkrat manjši, ko nasa zemlja, ki njih tek vlada, in jih s svojo inogoćno rok« ohranujel ■■■■	kras-
ne kinči neba nič kaj posebno. Za njim pride Venera, In kaj je ta gruča
naše
zemlje z vsimi svojimi
ki jo sedaj danico, sedaj pa večer ni co imenujemo, nostmi proti kinču neba? Ko bi se tudi vničila, bi se Ta planet je eua nar lepših zvezd na nebu, naj izhaja bolj ne pogrešala, ko zerno pe*ka na morskem bregu.
že pred soncom, ali naj mu sledi. Nar čudovitiše je, Kaj so dežele našega sveta proti unim svetom? Nič dru
da je saj še enkrat tolika, ko naša zemlja, in okoli trinajst
zega
milionov milj dalječ od sonca. Za njo pride
naša
ko lahek prah, ki po zraku ferflja ali v sončnih
z e mlja, žarkih igra
okro^
»
ktere se luna, ko nje soplanet vertí. Mart
y
ce
terti planet, je svet sedemkrat manjši, ko naša zemlja io trideset milionov milj dalječ od sonca. Pasast Jupi ter se kaže na zvezdatem nebu zmiram v posebni kras iiostr. preseže
y
Nje
gova velikost vse premičnice
očém kaže,
, kakor se namrec
Veneri, ko o polni svetlobi blišći, je skoraj enak, samo da njegova svetloba ni tako živa ko svetloba krasne Venere. Kako majhna je zemlja v primeri z Jupiterjem! Osem tisuč naših zemelj bi bilo in S p
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak
Drugi ćlanek.
Zgodovinski pregled.
S
2
(Dalje.)
pa so se v starem času tudi veleli Ant Kdo nam razloži pomen teh imen?
i
Jaz
treba, da bi se krogla
njegovi enaki
velikosti napravila.
zlaganje imena Ant
iščem
v sanskritskem glagolu an
y
Saturn je sto in osemdeset milionov milj dalječ od leben, bewegen, anas, a n i 1 a s, Hauch po Eichhoff u
in sicer pomeni an pihatí v ogenj
sonca. Njegovo obsežje je tri tisuč, tri sto in pet in poBoppu4) spirare
ni, bog
^ w	^	'	V
pedemdesetkrat veči, ko obsežje naše zemlje. Se dalje zato se A g
9
ma
tudi velí A
od sonca (383 milionov milj dalječ) je Uran.
Al sonce z vsimi velikimi in manjšimi planeti, ki ga spremljajo, je le prav majhen del vesoljnega sveta.
Ra
leben. dumpfí
ta pomen ima sanskritki glagol sp
Hauch, athmen (slovenski sp
5
ar
» y
p a r t a n ,
schwiill), tedaj bi Ant in Sp
Sp
bila
Vsaka zvezdica, ki je na videz komaj tolika, kakor de- sinonimna poznamlenja. Vse tri imena Ant, Vind in
mant v kakšnem perstanu, je v resnici velik svet, ki
Sp
6
najdem kot lastne na rimskih noriških kamnih
je v krásnosti in velikosti soncu enak. Vsaka nepremična znamenje in dokaz
d
so bile starim Slovenom
tudi
zvezda
s t a 1 n i c a
pa ni le svet, temuč središče
znane, in da so se nektere bet
starih Slavenov tudi
ones kraj
krasne sostave, ktero drugi sveti obdajajo.—Tako je treba zvale po domačem Vindi (primeri: Vend te zvezde premišljevati, ki v merzlih zimskih nočéh nad Vindobone, in Vindi kraj baltiškega morja, in Vind
.	__. .	V	^	liv	i!	êwi-N	m	«	j	1 1 I v	v «1	m^
nami migljajo. Od planetov se razločijo po svoji svetlobi in s tem, da na nebu vedno v enem kraju stojé.
živi
• r
li ca ni kraj Leha). Te betve so nar bližnje bile Ne m
m in Keltom, zato so tedaj ti narodi vso si
Po svoji velikosti, kakoršna se
ocem
kaže
?
se delé
zvezde perve do šeste velikosti in še dalje. V šest per
k
pak Sla
pleme imenovali Vind
?
Vindel
H| Wend en, kakor na
nar bližnji nemški sosedje
vih razredov se šteje okolj tri tisuč zvezd. Dasiravno Nemeteš so dali povod za imenovanje
S
m
pa se je njih število nekako določilo, je vendar gotovo, da jih ni sošteti. Ze množica raztrošenih zvezd, ki jih
k e g a ple m
pod izrazom Nem
Ženska polovica boga A gn i pa se je velela S v a h a 7) nar bistrejše oko komaj najde, delà, da se zastonj trudi, Od te besede pravi Bopp: „Svaha vox indeclinabilis
d
kdor jih sošteti hoče. Daljnogledi odprejo res obširniši qaam pronuntiant illi, qui D razgled v stvarstvo, ker se je ž njih pomočjo milion in io dá veljati, da obstojí zavez imena Svah
fferu nt

y
z ime
milion zvezd znajdlo; al nespametna prevzetnost bi bila
_	y
ko bi clovek meje sveta po meji, čez ktero njegov dalj

nom Svah
vensko S
y
boginje ognja
Iz S va h a9) je postalo
ker severnoslavenski
prehaja v vin
nogled ne seze
H«
^ ^ f V W Ir	J 7	VWI v UJ V^U I \|MI J	---------------- w - 7 ---- ----------------- ~	I-----i/
določiti hotel. Če veliko daljnost stal- diški v, primeri: dek/a in dečra, peršZa in peršva
y
ze
nič od naše zemlje prevdarimo, borno nov uzrok našli, 'od ín ževod itd. Prelaz glasnika h v glasnik v smo velikost stvarstva občudovati. Že same očí nam kažejo
zc vidili v imenih Hindu in Vind. in ta
glasnik
se
da nepremične zvezde morajo dalje od nas biti ko pla- današnji dan v serbskem narecju sprehaja v glasnik v
y
neti.
pičice kažejo
Da se nam pa le ko majhne, komaj zapazíjive kakor smo gori že dosti prikladov navedli
to pride od njih daljnosti. In ta dalj
nost se v resnici ne dá zmeriti
Jornandes poglav. 23.
2
Proc op. Bell. Got. knj. IV.
j
ker bi krogla,
ki se iz
topa izstrelí, komaj v šestkrát sto tisuč letih do nar
pogl. 4. 51 Eichhoff 240.
Eichhoff 196.
4
6
Bopp Gloss. str. 7.
9
bliznjise nepremičnice dospěla, ko bi tudi mogoče bilo da bi z vedno enako hitrostjo naprej letela. — Kaj so
tedaj stalnice? Njih strašna daljnost in njih živa svet-
Muhar Gesch. d. Stei. I. na vec mestih. — 7) Paullin System. Brahm. (Romae 1791) str. 9. Asiatic. Research, str. 401. VViese Indien I. str. 225.
8
Bohyň. str. 28.
9
Da sanskritski glasnik v v slavenščini
Bopp Gloss. Sansc. sub voce Svaha str. 199.
79
Iz S vah a V) j® tedaj postalo Slava io goto voje hišo starému svatu (starašinu) od doma, in da napové
1U KJ y u 11 U J J \J 1.U11UJ	^ t w f w >U ^vív »V JV	mm m uv MVV,,	MtJU,U / ^ ^ ^Vllli» ^ a u UU uupu T
kakšen slavensk rod po tem božanstvu se velel S1 a v en i da se svati bližajo veselo. Nevestine hiše starašina ga
-	_	___	^	m	.mm	A	«	tt	«	#	1	V	i	V	•	«	« i	m	A « a
(zna biti Ptolomejevi Stlobenoi, in da je t se tako veselo pricakuje, se zahvali za pozdrav, ga sili se use
Gerku vrinil in vplel, kakor Nemcu k v nacinu pisa- sti in mu zdravico nudi. Glasonoša mora paziti, da ne Ilja Skla vi ni, Sklaveni, Skla ven) in je v sosed- vzeme zdravice brez pokrova (brez robca ali otiraća na gtvu kakošnega nemškega roda stanoval, po kterem je nji) in da se ne usede , ampak da stoje berzo napije in
poznejše občinsko imenovanje obveljalo. Ali za
go-
se k svatom verne. Sicer ako se zmoti
vzemši
tovo smemo reci
y
da stare slavjanske plemena ravno tako pokrova zdravico, ali ga zaderžijo z razgovorom
5
brez da
niso poznale občinskega poznamlenja Slav, kakor zakasni priti pred svate, tedaj se mu vsi smejajo in germanske ne imena German, ktero poznamlenje je starašina ga pokara. Glasonoša teka odtod in od ondot
malo pred Tacitom navadno postalo.
pôje
y
strelja iz puške, in iz cutare, ki jo sabo nosi
y
y
Ant
5
Spor
y
Slav, so tedaj sorodne imena, vzete daje piti rakije ali vina vsakemu, kterega sreča.
iz častja luči, ognja, in ker se je slednje rabilo posebno pri darovanju božanstvom, ter je tako postal pre-nešen pomen slaviti, slava v pomenu gloriiicare, snahe in dekleta, ki bi popevati in igrati imele, se ba
Tudi pri nevestini hisi je o piru (možitvi) dosta
kakor pri ženinovi, ker ondi
veselo, vendar ne tako,
venerare, laudare, honorare.
vijo z nevesto, jo bestrajo, v joku tolazijo, jo ucijo Zdaj je tudi uganjena zastavica: zakaj na noriških hoditi, med diveri (ženinovimi brati) stajati, se prikla-in panonskih kamnih najdemo imena An tu mar, in pri njati itd., in treba jih jele s silo k popevanju in igranju severnih Slavenih S lav o mir. Severnoslovensko besedo naganjati; pri ženiuu pa pozabijo popevaje in igraje na
mir (od svete gore M eru, središča sveta in sedeža
jélo
>
pilo in spanje. Tudi tukej kakor pri ženinu se
indiških božanstev) so noriški
Slovenci izgovarjali
in še zberejo dekleta in snahe od svojte (Sehwaegerschaft) in
današnji dan izgovarjajo kot mar, primeri: Antumar: . rodbine, pa se veselijo in popevajo razne pesmi
H e t o m a r, dalje imena vasi Gode marce, Vitomarce Kadomarščak, Radmarščak. (Dalje sledi.)
j
———- ■ — -	I
Slovanski običaji

Ženitovanje v Dalmacii poleg turske meje
(Dalje.)
V ženinovi hiši dekleta in snahe, dokler koli sva
to
prav ne
gledaj
y
prepevajo
ženina v različnih
pesmih, na prilik
„Neven *) sadi mlada Stana Z nevenom se razgovarja:
nevene , moj nevene ,
Kadar svati k nevestini hiši pridejo, jih ti pozdrav-ljajo s strelom iz topov, oni pa odgovarjajo iz pušk ; potem zapojejo:	f
U ime Boga u cas dober ! Vse nam bilo u čas dober !
Od kola pa, ki pred hišo ísrrá, se zapoje:
Pervak gospod, dobro došli! Z vami došla vsaka sreća in pa Gospod Bog ! Ivdor bi vam htel nahuditi, ne daj mu o Bog!
In tako se poje vsakemu svatu po redu. Temu so
v
se
y
Blago
kater
bere
y
šina gl
Tud jaz bi te mlada brala Ali sedej nemam casa Idem dvoriť Kostu dvore Kostu dvore kakor moj<
Ko se svati približajo nevestini h
u
y
< v .
y
posij
stara
da odnese pozdrav od nje
v nevestino
rad sprehaj
/, poterduje nam beseda svadas, die Sûssig
keit
slovenski s/adost. Ta indiški glasnik v sprehaj
v germanském jeziku v l
primer : swap indiški
tudi s/ep
te pesmice pristavi jajo :
Dvore mi sonce ogrija K Stani mi déver doigra. Stana mi se rodu moli :
Mila žlahta moja! Nekarte mi zabraniti Kod jaz hocem pojť Da jaz vidim bele dvore
Košta junaka. Sonce mi je na izhodu, hoće da dojde, Mlada Stana na odhodu, hoće da pojde, Oce ji se smerno moli: „Ne idi Stana." Mlada Stana odgovarja tiho smerjeno:
gotiski, sch/af nemški. Primeri indiški t?amas, gotiški ramba, in štajarsko-slovcnski /amp, sanskritski tvac in slovenski tlac-iti itd. To spremembo glasnikov / in v nahajamo tudi v slavenskih narecjih. Slovenski Gore n ci
5?
Bogme hocem, ljubi oce, ker doba
mi je,
in K
/
na početku in v sredi
Faze
namesto Z>aze, že vod namesto že/od
kot v, postavím : . hovob namesto ho/ob
Tudi Belohorci tatranski in Hončani Slovaci / izgovarjajo kot u ali v. Ravno tako se sanskritski h v slavenskem jeziku
spremenja
na primer
vida/ta, slovenski vidova
hYi
aufgeregt werden, sieden. slovenski rreti. Pri Lužicanih
h
Pri
m v zmiraj vzájemná, ker govonjo ftokno in vokno meri še cesko če/to in rusko cevo, dalje rusko dobrano, do braAo in dobravo.
itd., Vit
Dalj
germansko a/ta v besedah Fulda/ta
in slavenski ava v imenih rék M
vse pa s sanskritkim Aas
/tah
y
Ond
Tudi tam me oce caka ravno tak kot ti".
In tako ji pripojejo mater, brate in sestre, naj jo
prosijo, da ne gré.	i
Ko svati pred hišo izpalijo puške, přiteče nek fant od hiše vzemši jim dolge puške, jih izčisti, z domaćim smodnikom napolne in dene na odločeno mesto. Zastavnik pa poskoči z zastavo nekolikorkrat spřed kola sem in tam, ter jo postavi na visokem kraju, da se vije. Po tem si umijejo roke in stopivši v stanico se usedejo okoli mize na desno stran, vsaki poleg svojega svatovskoga imenjaka. Dever pa stopivši k zaročnici, jo trikrat oberne
besede Svah
Sprememba po soncu
Poljanah pri Kupi sam ženin), ona ma
SI
se
i
Ravno tako sprememba
Čudno
/iiva , nan. — topicuiciuua yv ""«««>» v. * J	r	----- -------j 1-------
opira nagramatišketemelje, se prikloni in ž njim poljubi; po tem se več ne kušuje
ona z nobenim do venčanja (poročenja). Govori se, da je nekdaj navada bila, da je dever nevesto z možkim
Hindu v Vind
da se je indiško poznamlenje Svaha pri Polacih
se veli Svaha „cast" (czešć) glej
pašom po srajci opasal, da bi mati bila sinčiku, kar je
se cisto obranilo,
Majewski o Slawianih w Warszawie 1816 str. 176. Zna biti da je indiška beseda an sprijela v ustih Slavenov glasnik h, zdej prestalo. (Dalje sledi.)
tedaj han, in daje po takem postalo ime Hanak. Zname
nito je, da
imena H
beneških kamnih pogostoma najdemo lastne
Novičar iz austrianskih krajev

H;
kem Štaj
in da
v
se
rodov
H
na
sti im en A
Na rimskih noriških kamnih je do
Antum
A
lus na
Ag
y
Jant
Tudi rodovine Sp
y
An
Sp
y
J
v
se
v •
kem Staj
kal
tudi S p
itd
Z1V1JO
lz zlatnega Praga. (O pesniški zapuščini Stanko
Vrazovi — Konec.) Na koncu tega članka moram, kot pravicoljub, povedati, da ima gosp. protivnik dragocene
y
tii in Svaha bila med noriškimi Slovenci tudi častěna poterdijo imena po njihovem symbolu přijeta VBRANVS Beran in polatinceni ARIES. Muhar Gescli. der St. str. 400
Da sta zapusčine Vrazove le na jednem jedinem mestu prav in
da je le na jednem jedinem mestu resnico govoril
y
m
to je tam
y
velí
y n
da bi jed
k punu go
in 403
*) N
Pis
smei
etlica
dinu danah dosta posla imao uredio".
y
dok bi te ulomke ikoliko
80
Res je, da je v nji marsikaj pregledati, vrediti ín lajš
í
nadopolniti; tako
je, na pr
# •
pri
tiovih „Djulabijah" mar
jtati
)
da ni ravno treba vsih 225 ampak v 10 mesc
. na enkrat od
h. Kdor se hoče vdeležitl
sikaj vrediti, tam pa tam morda tudi dalje popraviti, tega zajema, naj se ogla
pri
d
S
kd
ii kasi. tedaj ní
kjer je že Vraz sam na strani z olovko popravljati za- Poplaćalo se bo to posojilo v 5 0 le ti h; čel, pa ne doveršil. Zato pa mora perva skerb prija- v tem času tako srečen bil, da bi bil s številko svojega
' i so od 400 noter
teljev rajnega spisatelja biti, da njegova zapuscina pride
Pravi ,,veštaka, kteri se
dolžnega pisma kako srečko zadei do 200.000 il.) , přejme sam ali tišti, ki ima njegovo dol
v roke pravih veštakov.
je z Vrazovim duhom tako rekoč pobratil, bode rokopise pismo v rokah, v letu 1904 za posojenih 250 ( ali prav
njegove berž vredil. Kak drug „jedan člověk" pa za prav 225 fl.) 300 fl. nazaj. Cas vpisovanja na te
■ 77
ne bo treboval le jedno leto, dokler te rokopise vredi ampak ne bo z jednim verzom Vrazovim v desetih Ietih gotov.
Stanko Vraz je že pred smertjo svojo spozna!,
i
posojilo terpi noter d
17
tega mesca.
Cas učenja
potekarskih učencov je od 4 let na 3 leta okraj
san.
Nasa vlada je 7. t. m
v
da
besedo zastran tursk
k
55
ost. Corr
važno
jske izgovorila
vlada
gležka
se morajo njegovi rokopisi vrediti in kde kde tudi popra- rekoč, da to, kar tirjate francozka in viti in doveršiti. Zato je vse svoje delà izročil gospodu Iv. od rusovske: da naj gré s svojo armado iz turskih de
V	.	« ^	« V	«	m	m	*	m
9
M.
Age
preslavnemu pesniku prekrasne pesni „Smrt Ćengic- »bi, jo	»nj«*«, «.w o» »ujoi%« »uok
s prošnjo, da bi jih izdal. Žalibog se pa ome- bo branila austrianska vlada svoje dežele, iu je že po
žel
je P
t i r j
ako se bo vojska vnela
«
9
y
skerbela. da bode dosto armade na
h , ako bi se
njeni gospod kot visok derzaven vradnik v obilnih opra-
vilih evojega pokliča ne more baviti s takimi literárními namerjal plamen prekucij razsiriti čez sosedno mejo. Do
deli
in tako je prišla zapusčina Vrazova v druge roke

i
tistihmal hoće austrianska vlada
benostranska ostati
morda v roke tacega moža,
kteri sumo od samega Enako se je
izgovorila
tudi prusk
lada
Ta
drevja ne vidil Dostavim se, da vsi rokopisi razun je hipoma nekoliko z bolj
kurs
austrianskeg
azglas papir-
opazk in popravkov, ktere je Vraz z olovko pisal, so ve- nega dnarja in cena srebra je nekoliko padla. Angležka
čidel na čisto in lično prepisani
in francozka vlada ste nek s turskim saltanom pogodbe
Vraz zares ni Milton, neByron, niPetrarka zastran kristij
V
ze
sklenile; vsi kristij
ne Mickievič, ne Puškin, kakor je nek visokoučen kakor je hatiserif Giilhaneski ze obljubil
gospod v Zagrebu
pri zbiranju doneskov za Vra zov Turk
d
t
k
P
v
maj e m.
spomenek prenaivno kazati izvolil. Ali Vraz je Vraz. zadeva vero, derzavljansko pravo, davke itd. Sultan Drugi naj prosijo Boga, da jim posije Byronov, mi je izperva branil podpisati to zavezo tudi za kristij
» »
kar
se
smo zadovoljni z Vrazi, in prosimo: ;.Mili Bog

daj
v turski A
al kmalo se je vdal vsemu
Zdaj se
nam vec Vra z o v 1
u
elisi
To sem si za dolžnost spoznal, svetu odkriti o za
5
naredili pri T
da si bojo Rusi močne taborišča in okope (sance)
5
Gj u r gj
Olt

Kal
pusčini Vrazovi. Naj presodi sadaj vsak: ali je vendar rasu in G

in da se bojo povsod le b
?
Vrazova zapuscina kaj vec vredna kot 50krat 60 kraj carj e v !!
nikj
pa
padali Turkov, tedaj ne bojo přijeli ne Ka
Drugi Horvat.
lafata. ne sli
Donavo (?). Pa sk
1% Persia
marca. Včeraj je hud oginj vstal
iević bo vendar te kljub svoje starosti visji poveljnik podonavske rusovske
v trebuhu velike trijamborne barke, ki je bila z vinskim
, žveplom , predivom itd. naložena in je ravno v
armade
Om
P
gleduje sedaj terdnj
in bo
cvetom Liverpool odjadrati na i
m
Niso ga mogl
dusití
Strel
nekRuse napadel berž ko boste francozka in angležka armada prišle na Tursko, in boste Balkan in desno donavsko
moči
ojaški barki je oznanoval nevarnost in budil k po
bregovje v zavetje vzele, kar se
uteg
mesca
P
Parobrod Gobce
je bil pervi zakurj
>
in je
zgoditi
V®
Punt Grek
se razširja. Serbija, Perzia
r
vlekel barko iz luke vùn v morje
i
jo morali uto
Švedia in Dania ostanejo nobenostransk
Sreća je se, da se ta nesreća ni prigodil
piti.
poti v globokem morju konca februara nabralo milodarov čez 41.000
na
je zares prepoved
to iz Od
llrRuska vlada in druzih rusov
Za uboge Istriane se je do
skih luk voziti; tudi to velja Francozom in Anglezom
kot
in ne
poved vojske
V Š va j ci v kantonu Bernu je
kaj žita
?
A * »
reci
moramo, da so Teržača
da bi se jim bilo 1 e t tistih sto in sto forint
9
ni milodarni, že lepši pedalo, ako bi bili ki so jih pometali in poteptali
in
v
se
taka lakota, da sicer postěni ljudjé kradejo in se pri tatvini vjeti dajo, da imajo v záporu saj kaj živeti.
po tleh pustnega norisča, naklonili izstradanim bratom
v Istrii. Slišali smo, da tudi Ljubljančani ste imeli letos „korso".
Pogovori vredništva

Gosp. R. v Pr.: Čepice mar bote dobili
Gosp. K
De te plentaj
moc
Poli: Lepa hvala za lepi popis.
— Gosp. K. v Pl. n. Č.: Z
Bodemo natisnili berž ko bo
em pricakujemo obij u
bij
popis K
Gosp. H. Podl: Vse smov přejeli in bomo na
Novičar iz mnogih krajev

k
V torek zjutraj se je podal presvitli cesar v M
tisnili berž ko bo moc. — Gosp. K. v M. : Ce bo le moc, bomo natisnili 2. in 3. pregovor} pervi pa ni kaj primeren o sedanjih
Gosp. B. M. v K. : Hvala lepa za
Poroka bo
24
da
dvorni fari sv.
Augustina; dva d
prihodnjega mesca pri pred pride svitla ne
N
p esm
ne p ism
m
zares velikih nadlogah verle doneske k „besednjaku
přejeli. Prosimo jo nam še enkrat spisati; ako je za natis pri pravna, gotovo pri nas ,,zaspanckalau ne bode, ćeravno bi ne
f—	7	-- ---- f ---J	—	^ ' -	JMV	JM U T lili f o	1	" ^^ f	v
vesta na Dunaj; Dunajčanje se že pripravljajo za slo- mogla morebiti berž priti na svetio.
Ne
da bi zadremali
vesno obhajanje cesarjeve poroke rem bo naša vlada za 50 milionov
Zaj
>
P
kte
Gosp. M. M. v c. M. : Jagode pasjega germa se bojo dale že pro
je že razpisan. Za
je mika
na pósodo vzela
kakor noben poprejsin
dati. toda
jih
treba nabirati
9
9
Stan kursa na Dunaji 8. marca 1854
ker za posojeni dnar přejeto dolžno pismo ne bo le ne slo na leto po 4 odstotke, temuč bo igralo tudi v loterii ki je združena s tem zajemom. Dolžne pisma so po
5
7
»
Obligacije
deržavnega
250
9
ker pa se za 100 11. ima le 90
dolga
4'/
4
3
o
2 99
99 99
vložiti
zamore z 225 11. ali s srebrom
z 170
*) De
9
se
99
po sedanjem kursu ceJo tako dolžno pismo kupiti, in še to je tako po-
Auch wir sind in Arcadien geboren!"	Vred.
0
0
Oblig, i
Oblig, zemljiš. odkup
Zajemi od leta 1834
1839
85
75 y8
67 % 54 44 V,
5/ / 8
fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl
99
2 '/
od leta 1851 B 107
fo 83 210
118
0
»
99
99 99 99 99 99 99
99 4 V
Windišgrac
Waldšteín.
• V
99 99 99 99 99 99
20 20 10
99 99 99
7 7 */
27»/ 29 10 6 fl.
fl
2 n
r>
9J
S
Keglev
Cesarski cekini Napoleondor (20 frankov) 10 fl. IZ
Suverendor.......17 fl. 50
Nadavk (agio) srebra
na 100 fl.
30 '/o fl

Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.