list Izhijfl vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—> S mesece L fc.—pol leta L 38.—, celo letn L 70.—, v Inozemstvo mesečno L 6 60 več."— Posamezne ^ev^'-e 25 stot. — Oglasni na za 1. mm prostora v ? i rek ost i l kolone (72 mm): za trgovake in obrtne ogtaae 75 za smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase d< Mali oglasi: 30 stoL za besedo, najt Disciplina! Najnevarnejša bolezen, ki ovira jovsod uspešni razvoj ter onemogoča vsako pravo smotreno delo, je poinan-kanje tiste. vrline, ki je najeleinentar-nejši predpogoj vsake organizacije t. j. pomankanje discipline. To je šiba, ki brez dvoma tepe mnogo huje nego najhujše razmere, na katere radi valimo vso krivdo za vse neuspehe, razočaranja in udarce. Razmere so take — to je ono vesoljno opravičilo, ki nam vse razloži, ki nas opere vsake krivde z naše lastne strani, ki naj nas povzdiguje v nekake mučenike in opra-iči tudi naše — nedelo! Brez discipline ni mogoče nikako uspešno delo, predvsem pa nikaka j.rava organizacija na nobenem polju človeškega udejstvovanja. Čim težje so razmere, tem težje je delo, a tem potrebne jša organizacija razpoložljivih m! in z njo tudi — disciplina. Organizirati se pravi — omejevati! Kdor priznava potrebo organizacije — in to priznavajo v naši dobi vsi pametni lju- , _ ta se mora otresti vsake misli kako absolutno svobodo. Mora si iz glave, da mora priti do veljave njegova lastna volja v polnem obsegu, brez vsakih mej in brez vsakega obzira na skupno voljo vseh drugih članov višje socijalne enote. Biti član ka-k^ organizacije pomeni ravno podrediti svojo voljo višji skupni volji, združiti svoje sile in moči z močmi vseh drugih za dosego skupnega cilja celotne organizacije. Brez takih skupnih in višjih ciljev pa ni in ne more biti nobenega napredka. Kdor hoče napredek, mora ho-teti tudi organizacijo. In to tudi iz ozirov do svojega lastnega individualnega interesa. Ali se mora pridružiti splošnemu stremljenju po višjih ciljih, i;li pa ostati v blatu topega individualizma, ki mora prej ali slej podleči v borbi za obstanek, oziroma more figurirati le kot izmeček iz organizacije, ki gre svojo pot preko njega in neogibno tudi proti njemu! V naši društveni organizaciji se pojavljajo tu pa tam — in žal le prepo-gostoma — znaki take nediscipliniranosti. Najneznatnejša malenkost — najsmešnejši osebni Spori, zamere — «ploh osebnosti so večinoma krive, da to ali ono društvo, ta ali ona zveza ne funkcijonira, kakor bi mogla in moralu Pretirana občutljivost je navadna spremljevalka takih razmer, združena s kapricijoznostjo, zamerljivostjo in kljubovalnostjo. Če ne bo tako, kakor hočem jaz, pa izstopim in naj vrag vzame vse! Tak je navadno konec. Taka politika kapricov je poleg nediscipline druga nevarna bolezen, ki se mora iztrebiti iz naših organizacij, ako hočemo, da bodo uspešno delovale. Potreba zdravljenja je tu tem večja, ker gre pri tem za bolezen v pravem#i-o-meuu besede. Le prenapetež more ,ta-viti sebe in svoje interese nad interese skupnosti. In le bolan megaloman si more domišljati, da zmore — bodisi duševno bodisi gmotno — več nego organizacija ali da more doseči več s svojo sebično kljubovalnostjo ali histerično občutljivostjo nego z discipliniranim delom pod smotrenim skupnim vodstvom. Tretja bolezen, ki jo rodi nedisciplina, je intrigantstvo. Ono cvete povsod tam, kjer se opaža pomankanje smisla za organizacijo ter za višje skupne cilje. Tudi od te bolezni moramo ozdraviti vse naše organizacije, ako naj z uspehom služijo svojemu vzvišenemu namenu. Najstrožja narodna disciplina — to mora biti naše geslo, neprekršljiva zapoved za naše udejstvovanje na vseh poljih. Svoboda v mejah organizacije. Vsaka «svoboda» preko teh mej je ne-oprostljivo izdajstvo napram organizaciji in celi naši stvari. Proč torej s kapricijoznostjo, z osebnostmi, z intri-gantstvom in raznimi drugimi izrodki preživelega sebičnega in megaloman-skega individualizma. Zdrava disciplina mora brezpogojno zavladati po vseh naših organizacijah! Proti trdovratnim kršiteljem organizacijske discipline bomo prisiljeni nastopati pred vso našo javnostjo.. _v Trstu, v nadslie, 20. lunlja 192«. EDINOST Posamezna številka 25 stot Letnik Ll Uredništvo in npravniltvoi Trst (31 ulica S. Francesco d'Aaaid 20. Te« lefon 11-57. Dopisi na) se DGiiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macije in denar pa upravniAtru. Rokopisi te ne vračajo. Nelrankiran* pisma se ne sprejemajo. — Last, založba ln tisk Tiskarne „Edinost" PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica G!»ue Carducci 5t. 7, L n. — Telet št 337 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Potovanje princa Hnmberta BOLOGNA, 19. Princ Humbert se je danes odpeljal proti Neaplu. Tam se vkrca na bojno ladjo «Cavour» in bo prisostvoval pomorskim vežbam. Tittoni popravlja RIM, 19. Tommaso Tittoni je izjavil agenciji Štefani, da je netočno pisanje nekih bavarskih listov, da bi bil on 1. 1919 kot zunanji minister obljubil Nemcem karkoli glede Poadižja, ker je smatral vprašanje tega ozemlja kot notranije italijansko vprašanje, v katero se inostranstvu ni vmešavati. On je bil o Poadižju dajal svoje izjave samo italijanskemu parlamentu. Iz italijansko-turških pogajanj RIM, 19. Danes je bila podpisana pogodba o medsebojnem pravnem izročanju med Turško in Italijo. Delegaciji nadaljujeta delo za sklep drugih pogodb. dr. Beneša i iievo francssko vlaflfl lio sestavil Henio!? o Mali antanti BLED, 19. (Izv.) Danes zjutraj ob 9 so zunanji ministri Male antante sprejeli novinarje k razgovoru, ki se je vršil v hotelu «Toplice». Prvi je sprejel novinarje, kakih 30 po številu, dr. Beneš, ki je uvodoma izjavil, da bo z velikim veseljem odgovarjal na vsa vprašanja, ki mu jih bodo stavili, če bo le mogel. Izjavil je, da je z razgovori na Bledu zelo zadovoljen. Doslej sta vodila razgovore o politiki Male antante tekom več let ministra Duca in Ninčić z njim v največjem prijateljskem razmerju. Romunsko pa zastopa sedaj minister Mitileneu in Beneš je izjavil, da je že na prvem sestanku z Mitileneuom ugotoviti, da ime iste odlične kvalitete ka-kor jih je imel Duca. O vseh vprašanjih so se vsi trije ministri ne samo hitro, ampak tudi popolnoma sporazumeli. Blejski konferenci je bil zagotovljen popoln uspeh že po onem pomembnem dogodku, ki se je izvršil 13. junija v Bukareštu. Tega dne se je podpisala zavezniška pogodba, ki veže države Male antante. Na Bledu pa so bile izmenjane tozadevne ratifikacijske listine. Mala an-taita je še zmerom čila in čvrsta kakor prej in mogoče še bolj čvrsta kot je bila dosedaj. Koristna jene samo za posamezne države, ki jo tvorijo, pač pa za vse ostale, ker je važen faktor miru. Deluje v Srednji Evropi in na Balkanu po istem pravcu, kakor ga določajo lo-carnske pogodbe za zapadno in srednjo Evropo. V enakem smislu sta podala svoje izjave tudi dr. Ninčić in Mitileneu. Ministri danes še niso odpotovali z Bleda, marveč so bili zvečer gostje kraljice. Novinarji, ki so se udeležili novinarske konference Male antante, poleg njih pa tudi italijanski, francoski, an-gieški, grški, nemški in avstrijski časnikarji so se popoldne pripeljali v Ljubljano, kjer jim je veliki župan .Baltič priredil sijajen banket. Trgovinska pofeiba med Jugoslavijo in Albanijo BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes se je povrnila v Beograd albanska delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Posetila je predsednika ju-goslovenske delegacije dr. Rybara ter mu izjavila, da je albanski kabinet po poročilu svoje delegacije v celoti sprejel in odobril doseženi sporazum. Kakor znano, je albanska delegacija svoječasno dobila od svoje vlade nalogo, da naj ne podpiše z Jugoslavijo trgovinske pogodbe, ki sta jo izdelaJi obe delegaciji. Danes je albanska delegacija prepričevala dr. Rybara, da je šlo le za napačno tolmačenje poedinih določb, ki so pa sedaj razjasnjene in da albanska vlada želi ostati z Jugoslavijo v kar najbolj prijateljskih od-nošajih. Trgovinska pogodba in ostale konvencije se podpišejo, ko se zunanji minister dr. Ninčić povrne z Bleda v Beograd. _ Politični shodi v Jugoslaviji BEOGRAD, 19. (Izv.) Popolno zatišje, v katerem se nahaja politično življenje že od včeraj, se je danes še močneje izrazilo. Do srede, ko se sestane narodna skupščina, ni pričakovati nobene izpremembe. Te štiri dneve bodo politiki porabili deloma za odmor, deloma pa za politično agitacijo. Ministrski predsednik Uzunović je odpotoval v Niš in tudi ostali ministri so večinoma zapustili Beograd. Popoldne je bil na dvoru vojni minister general Miša Trifunović. Težišče položaja jeza pet dni prene-šeno med narod in za jutri in poju-trišnjim je naznanjena cela vrsta političnih zborov. _====__ Stota Srtkn kraljica Olga umrla RIM, 19. V svojem dvorcu v Villa Glori je danes zjutraj ob 2. uci umrla bivša grška kraljica Olga. Podlegla je hudemu vnetju čreves, na kateremu je bolehala že delj časa. Ob njeni smrtni postelji so bili princ Krištofor ter princezinji Irena in Het lena, ki so bili v naglici poklicani iz Firenc, kjer so nastanjeni. Kraljica Olga je bila hči bivšega ruskega caria Nikole I. in je bila rojena dne 22. avgusta 1851. Leta 1867 se je poročila z danskim princem Jurijem I., ki je pozneje postal grški kralj in je bil leta 1913 umorjen v Solunu. _______ Zarota proti Kemalu CARIGRAD, 19. Odkrili so zaroto, ki je hotela usmrtiti Kemal pašo tik pred njegovim prihodom v Smirno, kamor se je bil odpravil iz Angore. V deželi vlada veliko ogorčenje proti krivcem, ki jih je vodil bivši poslanec Ziahur-hida beg. Aretirali so tudi bivšega poslanca Husseina Avna. Turška ni sprejela denarja ANGORA, 19. Turška vlada ni sprejela 300.000 šterlingov kot delež na izkoriščanju mosulskega petroleja, kakor so to listi poročali PARIZ, 19. Ker je Briand vrnil mandat za sestavo nove vlade, je predsednik republike pozval včeraj na Elizej Herriota ter se z njim razgovarjal dobre pol ure. Po avdijenci je Herriot izjavil, da je sprejel mandat. Herriot se je proti večeru razgovarjal z raznimi politiki in obiskal je tudi predsednika senata. Vest, da Briand ni mogel sestaviti vlade, je napravila v parlamentarnih krogih precej mučen vtis. Briand je hotel sestaviti vlado svete zveze ali pa dobiti vsaj močno večino v zbornici. In le na ta način bi bilo mogoče izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za finančno in gospodarsko obnove države. Herriot pa gotovo ne bo povabil na sodelovanje republikansko demokratsko zvezo, ka^ teri načeljuje Marin, socijalisti pa najbrž tudi ne bodo hoteli v vlado. Herriot bi na tak način sestavil parlamentarno večino, iz katere bi bili izključeni dve važni stranki. Novi kabinet bi skušal udejstviti načrte radikalne stranke, ki hoče izvesti finančno obnovo v popolnoma demokratičnem duhu. Mnogi poslanci pa upajo, da bo Herriotu uspelo sestaviti novo vlado in tudi sam Briand je izrazil to željo. PARIZ, 19. Sinoči je Herriot sprejel zastopnike tiska ter jim izjavil, da hoče sestaviti novi kabinet na podlagi zveze republikanskih strank levice. Herriot se je nato razgovarjal s Cail-lauxom in z drugimi političnimi osebnostmi. Kartelni listi izražajo prepričanje, da bodo Herriotova prizadevanja uspešna, «Figaro» pa pravi, da Briandovi prijatelji še zmerom upajo, da bo kljub vsemu vendarle Briand rešil sedanjo krizo in sestavil nov kabinet. «Nouveau Siecle», glasilo francoskih fašistov, piše: «Ne gre se za to, ali dobimo nacijonalno zvezo ali pa republikansko zvezo. Moža rabimo, ki bo strankam povedal resno besedo in ki bo preprečil inflacijo. To vprašanje s Herriotom nikakor še ni rešeno. Vsakdo, ki je sodeloval pri ubojstvu franka, je sovražnik domovine.» Herriot namerava predvsem sestaviti program za finančno obnovo, na katerega bi lahko pristale vse stranke, ki pridejo pri njegovL kombinaciji v poštev. Posvetoval se^e danes zjutraj o finančnem vprašanju z Robineau-jem, guvernerjem Francoske banke, s Sergentom, predsednikom odbora izvedencev, ki ga je ustanovil Pćret, in z drugimi osebnostmi. Ljudje silijo v Ameriko WASHlNGTON, 19. Radi stavke angleških rudarjev so se znatno pomnožile prošnje onih, ki se hočejo izseliti v Združene države. Iz Anglije je bilo do sedaj predloženih 93.000 prošenj, sprejetih pa bo samo 37.000. Predloženih je bilo s strani evropskih izseljencev že za več kot 1 milijon prošenj, ki jih ne bo mogoče sprejeti, ker presegajo število Evropejcev, ki bodo pripuščeni v Združene države. Rekordmi polet francoskega letalca TOKIO, 19. Francoski letalec Pelle-tier d'Oisy, ki je preletel vso evropsko in azijsko kopnino v 7 dneh, je dospel sem. Ruska polarna ekspedicija LENINGRAD, 19. Kidrografska ekspedicija se napoti pod vodstvom prof. Patuševiča iz Arhangelska s tremi pa-rniki, da preišče skoro neznano primorje med Kajbutirskim zalivom in Jugorskim Karom. PPsmo Iz Jugoslaviie LJUBLJANA, dne 18. 6. Dnevi v skupščini potekajo mirno in monotono, kakor da bi bilo vse v najlepšem redu. Celo večne kombinacije o novih koalicijah in spremembah v vladi so utihnile in tudi tako hrupno napovedane akcije proti korupciji so izostale. Skupščina deluje in po sprejemu beograjskih konvencij bodo sprejete \ soboto ali v sredo tudi nettun-ske konvencije. Ce ne bodo sprejete že v soboto,» potem samo vsled pravoslavnih binkošti, ki jih hočejo poslanci preživeti doma ali kakor se oficielno lepše reče — med svojimi volivci. S sprejemom nettunskih konvencij bo rešila skupščina svojo glavno nalogo. Morala bi sicer rešiti še nekaj drugih zakonskih načrtov, kot sodnijski zakon, nekaj manjših zakonov ter predvsem izenačenje zakonov. Da bo nekaj manjših zakonov še odglasovanih, je verjet-, no, ni pa pričakovati, da bi spravila skupščina pod streho tudi izenačenje davkov, ker ta zakonski načrt še ni .zadostno obdelan v odboru. Vsekakor pa stoji, da je skupščina pokazala nakrat nepričakovano dela--zmožnost in čeprav se je od vseh strani poudarjalo, da bo skupščina že najkasneje maja meseca končala svoje delo, je sedaj skoraj gotovo, da bo šla na počitnice šele v juliju. V tem smislu sta se izjavila tako predsednik skupščine ko predsednik vlade Uzunović. Mirno delo skupščine je posledica j pomirjenja v vladni koaliciji. Odhod' St. Radića v Dubrovnik je očividno zelo dobro uplival in ker so izostali tudi njegovi govori, je prenehalo tudi razburjenje, ki je bilo sicer vsak ponedeljek običajno. Tudi med radikali samimi so se znatno polegla nasprotja. Niso pa ta nasprotja še likvidirana in kakor govore zadnja poročila, se pripravlja ožja okolica g. Pašića na veliko akcijo med narodom. Krona te akcije naj bi bil velik shod na Ilijinih vodah, kjer se je pred 40 leti vršil prvi veliki manifestacijski shod radikalne stranke. Na tem shodu bi se izrekla nezaupnica vladi in zahtevale volitve, ki naj bi jih potem izvedel Nikola Pašić. Tako ,vsaj se glase vesti iz ekstremnega radikalnega kluba. Centrum radikalne stranke, ki mu načeluje sedanji ministrski predsednik, pa naglasa, da so volitve nepotrebne, ker ima sedanja vlada trdno večino in ker je zaradi.tega skupščina delazmožna. Kakor so zatrjevanja g. Uzunovića resnična, tako pa je na drugi strani res, da kaže oživljeno delovanje vseh strank med narodom na volitve in da se tudi že v notranjem ministrstvu vrše tozadevne priprave. Od teh je v prvi vrsti omeniti občinske volitve v Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Te volitve naj bi pokazale mišljenje naroda in zato bo njihov rezultat največje važnosti za nadaljni obstoj skupščine. Kajti, če bi se izkazalo, da sedanja vlada nima v srbskih krajih več one za.slombe, kakor jo je dobila pri skupščinskih volitvah, potem bi moral tudi g. Uzunović svoj optimizem korigirati in nove volitve bi bile samo še vprašanje časa. Potem pa bi se začela v vsej »svoji ostroti borba za volivni mandat in ni izključeno, da bi ta borba končala slabo tudi za parlament. Večnega partizanstva je itak že vse sito. Sicer pa( je trenutno zanimanje za notranjo politiko potisnjeno precej v ozadje in trenutno se največ govori o sostanku Male antante na Bledu. Pod slabimi aspiracijami se je letos otvoril ta sestanek. Dr. Beneša je dohitel na potu v Bled telegram njegove stranke, ki odločno zahteva, da poda demisdjo kot zunanji minister. Vsled tega ima dr. Beneš precej vezane roke in zato se je skrajšal tudi sestanek Male antante za en dan. Druga težava izhaja iz ru-munske strani. Sicer Jzatrjuje gospod Avarescu, da bo njegova vlada nadaljevala isto zunanjo politiko ko vlada g. Bratianua. Toda rimske vesti — in te so v zadnjem času za Bukarešto zelo merodajne — govore drugače. Tako se poroča, da zahteva Rumunija, da pride njen zastopnik v Svet Zveze narodov in da gospod dr. Beneš eventuelne zopetne izvolitve ne sprejme. So pa tudi druga nasprotja še, ki bodo motila lepo harmonijo, ki je vladala še na prejšnjem sestanku Male antante. Sedanji blejski sestanek zato ne bo v nobenem oziru senzacionalen, temveč bo le bolj informativnega pomena za zunanje ministre držav Male antante. Edina novost je oficielno sporočilo Ru-munije, da je sklenila obramben dogovor s Poljsko. Da je ta dogovor naperjen v prvi vrsti proti Rusiji, je jasno, zato pa tudi ni misliti, da bi pomenil novi obrambni dogovor pritegni- tev Peljske k Mali antanti, ker ni misliti, da bi se Ćehoslovaška ali Jugo« slavija odločili za protirusko politiko. Tem bolj ko sestanek Male antante pa je bil na Bledu sestanek novinarjev Male antante. Govorilo se je mnogo in lepo in vsaj en efekt je temu sestanku zagotovljen: lepota Bleda bo znova za/-slovela po svetu. * Ker se že tako mnogo govori o novih volitvah, niso brez interesa ravnokar objavljeni podrobni rezultati o občinskih volitvah v Dalmaciji. V glavnem dokazujejo ti rezultati, da so vse stranke večinoma ohranile svoje pozicije. Kljub temu pa nima niti ena stranka vzroka, da je z rezultatom volitev zadovoljna, ker so volitve dokazale, da je zanimanje za javno življenje padlo v vsej Dalmaciji in da ni mogla niti ena stranka zbrati toliko glasov, kakor jih je dobila pri skupščinskih volitvah. Leta 1925. se je udeležilo skupščinskih volitev v Dalmaciji 129.888 volil-cev, sedanjih občinskih pa le 101.920 ali za 20 odstotkov manj. Temu primerno so tudi vse stranke nazadovale. HSSt ki je dobila leta 1915. 66.082 glasov, jih je dobila sedaj le 51.746. Nacionalni blok (združeni radikali in samostojni demokrati) je dobil na lanskih volitvah še 36.947, letos pa še samo 24.621 glasov. Sicer pa so bili glasovi razdeljeni sledeče: Radicevska stranka 51.746 glasov in 913 občinskih odbornikov; radikali 16.280 glasov in 207 občinskih odl>or-nikov; samostojni demokrati 8.361 glasov in 129 občinskih odbornikov; razni občinski bloki 6.469 glasov in 103 občinske odbornike; Hrvatska pučka stranka (klerikalci) 4.145 glasov in 41 občinskih odbornikov; izvenstrankarske liste 4.139 glasov in 112 občinskih odbornikov; hrvatske skupine 3.833 glasov in 43 občinskih odbornikov; delavci 3.327 glasov in 47 obč. odbornikov; demokrati (davidovicevci) 2.372 glasov in 41 obč. odbornikov; zemljoradniki 1.198 glasov in 35 obč. odbornikov. Iz teh rezultatov se vidi, da politična zavest še ni dosti napredovala in da se Dalmatinci v glavnem ločijo samo po plemenskih geslih. Hrvatje so glasovali za HSS, Srbi za radikale in SDS, ilo-. čim se vse ostale stranke niso mogle uveljaviti. Pri takih razmerah pa tudi ne more biti politika posebno plodovita in tud? to so volitve dokazale, ko je 20 odstotkov volivcev manj volilo ko lani. Teh 20 odstotkov bi moralo bita glasen opomin strankam, da zboljšajo svoje delo ali pa bo apatija volivcev šo narasla in s tem tudi možnost za na*-predek naroda — manjša. R. S. Politične vesti CASSINELLIJEV SLUČAJ je že izgubil aktualnost. Na Vernoc-chijevo objavo, o kateri smo zadnjič poročali, je Cassinelli odgovoril, da so imeli njegovi razgovori s Farinaccijem in drugimi fašisti čisto oseben značaj, da ni napadal po drugih listih strankinih voditeljev in da si je bil tisti denar, ki mu ga očitajo, izposodil. Nasprotno pa objavlja tudi Rosa pismo, s katerim Cassinellijev zagovor pobija. DNEVNE VESTB Arturja Lokarja zadnja pot Nehalo ie biti srce vseh src. V ljubezni do človeka mu ni bilo enakega med nami! S temi besedami je osmrtnica oznanjala, da je Ar tur Lokar dovršil pot svojega življenja, da je položil tribut, ki ga nalagata božja volja in zakon narave. Ne le lepo in ganljivo, marveč tudi s fotografsko vernostjo je označena s temi besedami duševna osebnost Arturja Lokarja. Vsi, ki so poznali pokojnika, posebno pa tisti, ki so od blizu motrili njegovo življenje, polno del dobrote in usmiljenja, so videli v Arturju Lokarju poosebljeno praktično izvajanje Odrešenikove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega!! Samaritanca od dneva v dan na vsem potu življenja pa do groba. Nehalo je biti srce vseh src» — po teh besedah je bila intonirana zadnja ljubav, ki jo je priredilo hvaležno ljudstvo svojemu prijatelju, svojemu voditelju in svetovalcu, svojemu največjemu dobrotniku. Solzo ti je moralo privabiti na oko, ko si poslušak medsebojne pogovore ljudi, posebno pa siromašnih slojev. Cul si, kako je pokojnik, čim je doznal, da je v kaki rodbini huda potreba ali bolezen, sam hodil po prodajalnah ter osebno nosil siromakom pomoči in tolažbe; kako je bil dobrotnik od dneva v dan vsem potrebnim Šolskim otrokom; kako je tudi največje umrle siromake spremljal na njihovi poslednji poti; kako sta mu bila srce in roka vsekdar odprta za vsak blag in plemenit javen namen, posebno pa za kulturno, socijalno in karitativno sno- vanje. Pripovedovali so, kako je neka siromašna ženska hotela skočiti v vodo v neizmjerni žalosti, ko je doznala o smrti svojega blagega dobrotnika. Govorili so: če bi se bilo pol Ajdovščine podrlo, bi ne bila tolika nesreča, kakršen udarec nas je zadel s smrtjo Arturja Lokarja! Že v predpoldanskih urah je začela Ajdovščina razvešati po oknih znake žalovanja, kakor se je izražalo na vsakem licu. Potrtih obrazov so hodile vrste v hišo žalosti, da pogledajo še enkrat in zadnjikrat v blago lice pokojnega dobrotnika, da mu s težkim vzdihom iz globine užaloščene dušo sporoče svoj: z Bogom, zlata duša! — da na kolenih zaprosijo milost božjo za večni mir in blagor duše njegove. Vmes so donašali v hišo žalosti cvet za cvetom — te na.jnežnejše znake urta-nosti in ljubavi. V prvih popoldanskih urah so začeli prihajati žalni gostje od vseh strani — od skrajne meje zgornje vipavske doline pa do Gorice. Pa tudi od preko meje so prišli sorodniki in znanci pokojnikovi. Skoro nam je vrvenje napovedovalo impozantno žalno manifestacijo. Neprestano so se množili žalni znaki po oknih, a ko se je bližala ura pogreba, so se užgale električne ulične svetilke, zavite v črnino, in javni lokali so se zapirali. Po vsej Ajdovščini je utihnilo vse sicer običajno življenje — kakor da mora biti takorekoč vsak gib in dih v tem slovesnem hipu posvečen le Arturju Lokarju v slovo. Ob 5. uri so se oglasili tužni zvoki iz lin zvonika župne cerkve; sorodniki so se zbrali v sobi smrti, da se poslovijo od svojega zaščitnika in ljubljenca. Aj- n. lEparom* V Trstu, dne 2«. junija 1926. dovski župnik, veleč. g. Fon, je ob asistenci šturskega, župnika, veleč. g. Le-bana, v hiši žalosti blagoslovil zemske ,0istaiike pokojnikove. Pred hišo žalosti sta združena 5bora Ajdovščina-Šturje eapela žalostinko «Blagor mii^ tako skladno in čustveno, da je šlo do srca. In začel se je razvrščati sprevod. Oko je gledalo prizore, ki morajo ostati vsakomur v neizbrisnem spominu. Na čelu sprevoda, takoj za križem, so nosili velike, prekrasne vence, oziroma kite cvetja z napisi na trakovih: Preljubemu stricu — Jela In Danilo; Najboljšemu prijatelju — Franjo Hme-lak; Predragemu bratu in svaku — Marija in Ivan; Vrlemu starešini — občina Ajdovščina; Ljubemu svaku in stricu — Justina Lokar in otroci; Užaloščeno ženstvo — preblagemu srcu; Zlatemu stricu in svaku — Marija in otroci; Nepozabnemu članu — odsek ZPD Ajdovščina-Sturje; Predragemu Artur-ju — Linči-Šaša; Najblažjemu šefu zadnji pozdrav — pisarniško osobje; Zlati duši — prijateljski pozdrav E. R.; Nepozabnemu prijatelju: Zbogom! — Tone; Občina Štur je - svojemu dobrotniku; Družina Špacapan; Zadnji pozdrav — družina Lokar-Bačar; Zadnji pozdrav — Dr. Fornazarič in dr. Birsa; Dragemu tovarišu zadnji lovski pozdrav; Velikanu naroda — Slovenci; Vipavska društva. Trakove vencev so na obeh straneh nosila po tri dekleta, odeta v belo, ene s kitami raznobojnega cvetja, druge z belimi lilijami v roki. (Nekaj vencev in cvetja so prinesli, bil —, s temi nežnimi hčerami ljubavi, so zemskim ostankom Arturja Lokar-ja položili postelj in priredili odejo. Lopate so jele sipati grudo v grob, ljudstvo pa je le stalo kakor prikovano, kakor š£ ne more prav da je to trenutek sldvesa od Arturja Lok ar j a za vedno. -Le počasi se je zgubljala množica fcalnih gostov ts pokopališča. Naglašano — resnično S&I-Dih gostov! Kajti znaki žalosti so bili na vsakem licu tako vidni in izraziti, da ga gotovo ni bilo nikogar, ki je bil poleg le iz radovednosti, marveč je bil vsakdo z vsem svojim srcem, vsem svojim čustvom. Zato smo odhajali iz Ajdovščine tudi s čutom blažilne utehe, ker je način, kakor so položili Arturja Lokarja k večnemu počitku, glasna priča, da v duši našega ljudstva niso mogle nobene razmere zamoriti plemenitega cveta — vdanosti in hvaležnosti do tistih, ki so zanje delali in trpeli! A v tej čednosti vidimo jamstvo, da bo to ljudstvo tudi nadalje živelo in snovalo po vzorih in zgledih -— Arturja Lokarja. Končno naj — na vsestransko izraženo željo — izrečemo vse priznanje njim, ki so imeli priredbo te impozantne žalne manifestacije v svojih rokah. Vse je funkcijoniralo tako točno kakor precizijska ura, da je bilo čuti vseobčo pohvalo in naglašanje, da niso z lepa videli kake večje prireditve, kjer bi se bilo vse razvijalo v tako vzornem redu. kolektivna razstava del ^________ivana groharja v ljubljani ko~t Ti l fo Ctnrtl Ivnna (»m- beležeč tu. Pripomniti pa moramo, da ne le zrn o tu. rriponmni ' I harja kolektivno razstavo umetnikovih del je bilo namenjenih se \eliko \ec ven-, Jakopičevem paviljonu. Po daljšem raz-cev. Toda vodilni činitelji so izdali pa- iskavanju se ji je posrečilo zbrati 170 del, rolo: Nič več — rajse v dobrodelne na-jj^i bodo tvorila na razstavi točen pregled i slikarjevega ustvarjanja, ker obsegajo z nekaterimi iziemami skoraj vse njegovo mene). Za venci, oziroma za krsto so korakala gasilna društva iz Ajdovščine, Šturij in Vipave. Na krsto je bila položena krasna kita cvetja —- pravo remek-delo cvetličarske umetnosti — ki jo je poklonil pokojnikov intimni prijatelj, g. Josip fvoiida, notar v Cerknici — z napisom: Velikemu dobrotniku. Za krsto so šli številni sorodniki pokojnikovi. Potem pa so se vrstili: starešinstvi občin Ajdovščina in Štur je; zastopstva drugih občin ajdovskega okraja; zastopstva političnih organizacij v goriški in tržaški pokrajini. Kake prisrčne vezi so spajale pokojnega Lokarja. z ajdovskimi rojakinje-govimi, je pričal pretresljivi prizor, ko še je med pomikanjem sprevoda po vsej poti sipalo z oken cvetje na krsto. Bil je to prizor, ki je grabil za dušo. Neizbrisen v spominu ostane tudi prizor, ki smo ga zrli na prostoru pred cerkvijo. Z iznenađeno točnostjo so se nosilci vencev, dekleta s cvetjem in gasilna društva razstavili v špalir, mimo katerega so se počasi pomikale v cerkev dolge vrste žalnih gostov. Po cerkvenih žalnih obredih sta združena pevska zbora zapela žalostinko «Zadnja pot» tako čustveno, da je izvabljala solzo iz slehernega očesa. Na to je Artur Lokar nastopil zadnji kos svoje zadnje poti — na kraj večnega miru. Velika množica se je zgrnila na pokopališče. Že poprej pa, nego so prinesli krsto ob jamo, kjer bo blagi Artur snival svoj večni sen, je občinstvo napolnilo grob s cvetjem do polovice. Ko sta duhovnika odmolila molitve, sta združena pevska zbora odpela neopisno lepo «Vigred». Na to je pristopil na rob groba, poslanec dr. Josip Wilfan, ki je izpregovoril s tresočim glasom: Artur Lokar — blaga duša! Ne zameri mi, da spregovorim prej o drugih, nego o Tebi! Saj si mi Ti sam pritrdil s svojim življenjem, da moram najprej govoriti o drugih. Saj se zdi kakor da se Artur Lokar tu sam zahvaljuje ljudstvu na tem, da mu je na zadnji poti izkazalo toliko časti. Pokazalo je to ljudstvo, kako je Tebe vredno, da zna ceniti, kako se je ob Tvojih vrlinah dvigalo tudi ono samo. Vse Tvoje življenje priča, kako si bil tudi Ti vreden svojega ljudstva. Saj je bilo to življenje samo poštenje, dobrota, blago delo in zvestoba! Danes govorijo, Artur Lokar, Tvoja dela le en glas: kako si delal in trpel v zvestobi do svojega rodu, do te zemlje, ki si jo tako goreče ljubil. Danes so Ti posipali pot s cvetjem. Toda še lepše cvetje so dobra dela, vrline —• moža! Prežeti od iste Tvoje zvestobe, želeč Tvoji duši večni mir, obljubljamo ob Tvojem grobu neminljivo zvestobo. Tvojemu spominu in svojemu rodu. Te kratke, a iz globine duše govorjene besede so globoko segale v srca, da je vse okoli ihtelo. Na to se je doktor Fornazarič poslovil od pokojnika v imenu prebivalstva Ajdovščine. Mi — je izvajal govornik —, ki smo bili nepozabnemu Arturju Lokarju najbližji in ki smo od blizu gledali njegova dela, vemo, kako je, kjerkoli sta se pojavila žalost in beda, sušil solze, kako je tolažil, čeprav je bil on često sam najbolj potreben tolažbe. Neminljiv ostane v nas spomin na moža, ki nam je bil vzor. Postaviti mu hočemo spomenik — ne kamenit, ne iz brona —, vendar pa velik v naših srcih, kakor je bila velika dobrota in plemenitost v duši Arturja Lokarja. V imenu ljudstva, ki si gu tako goreče ljubil, ki si mu bil vsekdar najblažji dobrotnik in naj milejši svetovalec, Ti kličem, Artur Lo-£ar, ta zadnji pozdrav. Na to se je zopet začelo sipati cvetje na krsto v grobu. S cvetjem, ki ga je življenjsko delo. Velik del slik in risb spada v dobo, ko Grohar še ni ustvarjal impresionistično; zastopani so genr^, portreti, krajine in svete podobe. Sledi skoraj popolna vrsta Groharjevih krajin iz njegove najplodovitejše dobe ter široko zasnovana dela iz zadnjih let njegovega življenja. Po kvaliteti in zgodovinski popolnosti sodeč, bo šele po tej razstavi mogoče, pravilno oceniti Groharjevo delo. Lastniki del, ki so posodili svojo posest Narodni galeriji za razstavo, so s tem storili pošteno kulturno delo, kajti prireditev odkriva slike prav senzacijonalne umetniške vrednosti. Na dan otvoritve, to je danes v nedeljo, 20. t. m., izide tudi katalog z Groharjevo biografijo in mnogimi ilustracijami. otvoritev kopaliftč Po odredbi tržaške občine se odprejo danes kopališča pri svetilniku, pri Sv. Andreju, Sv. Soboti in v Barkovljah. Ure za kopanje so v juniju od 6. do 21., a v avgustu in septembru od 6. do 20. ure. Kopa-pališče pri svetilniku in pri Sv. Soboti je ^rezervirano za vojaštvo, in sicer prvo ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 14. do 16.30, a drugo ob ponedeljkih, sredah in petkih v istem času. Kopališče pri Sv. Andreju je namenjeno uporabi mestne ubožnice in občinstvu z urnikom, ki ni enak za moške in ženske: Ta urnik je sledeči: ob delavnikih: od 6—S moški, od g—11 ubožnica, od 11—14 Ženske in otroci, od 14—18 ubožnica, od 18—21 moški; ob praznikih: od 6—8 moški, od 8—13 ubožnica, od 13—18 ženske in otroci, od 18—21 moški. Občinska uprava opozarja občinstvo, da je prepoveando se kopati ob obali, ki ni namenjena za kopališče. Istotako ie prepovedano hoditi v kopalni obleki ob obrežju, na pomolih in sploh izven kopališč. Proti kršiteljem se bo postopalo po za-konu. . . ZAKLJUČNO PREDAVANJE O KOLONIJAH Danes popoldne se bo vršilo v dvorani tukajšnje trgovinske univerze zaključno predavanje o kolonijah. Predaval bo drž. podtajnik Arirgo Sarpieri. Začetek ob 18.30 SPORED fiOLSKE PRIREDITVE Spored šolske veselice, ki se vrši danes ob 16. uri v herpeljski šoli, je sledeči: 1) Marcia Reale; 2) II fiore, il soldato (deklam.); 3) I segreti di PulcineHa (eno-dejanka); 4) Ko smo spali... (venček otr. zborov); 5) Razgovor (Ot. Župančič - prizor); 6) Venčarica (prizor v petju); 7) Va pensiero... (spev iz opere Nabucco); 8) Una bella risposta (deklam.); -9) Castel di Udin, Ja Bandiera (petje); 10) Biricchmata, una stella curiosa (deklam.); 11) II finestrino (monolog, la maestra - prizorček v petju); 12) Kiša... (venček otrošk. zborov); 13) Ba-letto; 14) Palček Potep (igra v enem dej.); 15) La mia patria (deklam.); 16) Fanciu-lezza (petje). _______ Iz URADA POL. DRUŠTVA «EDINOST. V TRSTU. Odgovori oziroma navodila na svoja vprašanja dobč: Ana vd. BenČina — Pod-breže; Marija vd. Slak — Trst; Ivan Vato-vec __ Misliče In Anton Furlain — VcdšČica. Pošiljajte znamke za odgovore! Tajništvo. DroitviM vtifl — S. D. «Afrfta». Jutri ob 8.30 plenarna seja. —^Odbor, URADNO POROČILO OJBJV. Na rednem občnem zboru dne 13. t. m. izvoljeni organi O.S.V. so se konstituirali kot sledi: Osrednji odbor: predsednik Plesničar Boris, I. podpreds. "Pavlovih "Mirko, II. pod-preds. Zajec Fran, tajnik: Koruza Albert; namestnik Bidovec Ferdo; blagajnik: Kravos Ljubo; odborniki: Macarol Demetrij, Rjoza Ivan, Vrbec Albert in Dolenac Alojz. Izvoljeni g. Šuman mesta ni sprejel. — Nadzorništvo: dr. TSardoč D., Kjuder Viktor, dr. Pavlina; verifik. odbor: Blažina Jušt, Verč Josip, Primožič R.; legalni odsek: dr. Sardoč, dr. Pavlin, 2erjal Ernest; razsodišče: dr. L. Cermelj, dr. J. Gruden, dr. Dekleva, Košak Josip in Žerjal Ernest. Sklepi občnega zbora: Izredni občni zbor se spreminja v rednega. — Sprejme se soglasno v S. U. članica S. D. «Adria» -Trst. — Imenujeio se sledeči prvaki: za Goriško S. K. «Sparta» - Gorica, za Istro S. K. «01ymp» - Opatija, za Tržaško prvenstvo se bodo vršile tekme med sledečimi članicami: M. D. «Prosveta» - Trst, S. K. «Obzor» - Trst, S. D. «Adria» - Trst. — S. K. «Val» (svoječasno izključena članica). Da se pripomore k zbližan j u te čete k S. U., se pooblasti odbor, da po svoji uvidevnosti dovoljuje taekmovanja članic z navedenim khibom. Dovoli se Članici «Adriji» tekrita z gornjim klubom dne 13. t. m. na igrišču «Adrije». Pododsek za Goriško: Pooblasti se g. dr. Pavlin, da poskrbi vse potrebno za usta-movitev tega pododseka sporazumno z odborom S. U. Sklepi prve redne seje dne 17. junifa. -Naslov za dopisovanje ostane prejšnji — Bidovec Ferdo - Trst, via S. Nicolo. — Odobrijo se vsi sklepi prejšnjega odbora s spremembami občnega zbora. — Vpisovanja v S. U. - Odpre se zopet vpisovanje članov v S. U. Dovoljujejo se prestopi igralcev iz ene članice v drugo, kar pa ne velja za igralce društev, ki tekmujejo za Tržaško prvenstvo. Igralci II. div. morajo dovršiti prvenstvene tekme v dosedanji formaciji. Dovoljuje se vstop igralcev I. div. v čete, ki igrajo tekme za tržaško prvenstvo. Zabranjene tekme: Po poročilu zastopnikov S. U. o poteku tekme S. K. «Val» - S. D. «Adria», se slednji prepove returna tekma. Legitimacije organov S* U., ki niso podpisane od g. Plesničarja in g. Koruze, so neveljavne. Sklepi drage redne šefe dne 18. juni}«. - Imenujejo se sledeča tehnična vodstva: nogomet: gg. Plesničar, Lah, Benedetič; hazena: Kravos Lj., Pavlovič, Luin; kolesarstvo: Koruza, Kravos, Luin; lahka atletika: Rjoza, Luin, Pavlovič, Macarol. — Plavalni odsek: preda se organizacijo istega g. Zajcu. — Savez sodnikov: organizira g. Plesničar. — Zadeva S. K. «Val»: na podlagi izjav oficijel. zastopnikov «Vala», pričujočih na sejf, se sklene preklicati prepoved returne tekme članici «Adrjii», kar se objavi v «Edinosti» dne 19. t. m. Urad: V svrho brezhibnega poslovanja S. U. bodo uradni prostori S. U. odprti vsem vsak dan od 19.—20. ure. Izstop članice: - Vzame se na znanje izstop članice M. D. «Tabor» - Sežana. Tekme hazene (prvenstvene) se nadaljujejo. Izkaznice igralcev ostanejo v veljavi. Sprejme se igralec Turina, zavrne Seflej. Naknadno se dovoljujejo tekme: «GIoria» -«01vmp», «Iride» - «01ymp» in mešana «Gloria» - «Iride» - «01ymp» (hazena). Športna rubrika v «Edinosti»: - Radi enotnega poslovanja te rubrike se morajo vse kritik«, javlienja tekem in izidov predati O.S.V., ki jih po pregledu objavi. Vabijo se vsi kritiki, ki se ne strašijo dela, da se zglase v naših uradnih prostorih v svrho razgovefra o izvrševanju kritike in ureditvi iste. Kornza. ConcortHa - Adria IL Z današnjim dnem stopa v naše športno življenje nova €eta S. K. Concordia iz Skednja. Res dolgo, predolgo je bilo čakanje na krst te čete, ki razpolaga, kakor posneraljemo iz raznih virov, s precejšnjim Številom priznano dobrih igralcev, ki so se doaedaj uveljavljali pri drugih društvih. Pripominjamo, da je Concordia povabila drugodi-vizijskega prvaka Tommasca, naj bi ta igral z njo prvo tekmo, toda omenjeni krožek je žal moral povabilo odkloniti, ker je danes večina njegovih igralcev zadržanih. Pričakujemo, da bo nova četa častno zastopala Skedenjske športnike in svoj krst, ki obeta nuditi prijateljem sporta res mnogo užitka, srečno in zadovoljivo prestala. Tekma se vrši na igrišču S. K. Adrie v Via Cafvola ter prične ob 6. popoldne. _ Vesti s Goriškega in* iuov^ - o_____- _____ - - - C rt v ____ pokojnik tako skrbno negoval in lju- tedna. — Odbor naznanja vsem Članom in prijateljem, da je sklenilo prirediti svoj prvi izlet na Nanos v soboto dne 26. t. m. Ker so nekateri izmed Članov, kakor najbrže tudi izmed prijateljev, zadržani na delu do kasne ure, je društveno vodstvo sklenilo razdeliti izletnike v dve skupini. Prva skupina bo odšla od Sv, Ane oziroma iz Trsta na Divačo takoj po sedmi uri zvečer, druga pa po polnoči z južnega kolodvora. Po prihodu na N¬e. kjer se bosta obe skupini sefili, bosta skupno odkorakali proti Trstu. Priporočamo vsem članom in prijateljem, da bi se udeležili tega izleta v čim večjem številu, ter jih opozarjamo, da bo društveno vodstvo priobčilo natančen na-četrtkovi «Edinosti» prihodnjega lz triaikega življenja Nezgoda pil delu Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 29-letni težak Ivan Skorja, stanujoč v Skednju št. 216; imel je hude opekline po obrazu, prsih in levi roki. Mladenič je povedal, da ie zadobil opekline predvčerajšnjim popoldne pri delu v ške-denjskih plavžih. Ko je odprl pipo pri napeljavi, ki dovaja plin v peč parnega kotla, je nenadoma puhnil iz peči velik plamen in ga ožgal. skorja je dobil prvo pomoč od zdravnika v plavžih, nato jg bil oddan v domačo oskrbo. Včeraj pa ga je zdravnik dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Skorja okreval v treh tednih. Padel s kolesa. Ko je 38-letni varijetetni umetnik Hu-bald Malvestiti, stanujoč v ulici Mazzini št. 24, včeraj popoldne vozil s kolesom p« ulici Genova, je radi neke ženske, ki mu je prišla na pot, moral tako naglo zaviti v stran, da je pri tem izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolenu. Nesrečni umetnik je dobi prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj tri tedne. Pred par dnevi je tobakarnarica Helena Zamel, stanujoča v ul. Conti št. 24, javila na policijskem k omi sari jatu v ul. Brunner, da ji je neki mladenič ukradel vrečo tobaka, vrednega 3000 lir; ptiček je izmaknil vrečo z voza, ko je Zamelova peljala tobak iz glavnega skladišča v tobakarno. Na podlagi te ovadbe so policijski agenti po skrbnem poizvedovanju predvčerajšnjim aretirali 28-letnega Hermeneghilda Godnig-a, stanuiočega v ul. Carpison št. 6, ki je močno osumljen navedene tatvine. tiorižke mestne vesti Hudi nalivi ▼ Gorah V Gorah dežuje dan za dnem, več ali manj že skori tri tedne. Posebno hudi nalivi so bili v petek ves dan. Soča, Tolminka, Bača in Idrijca so narastle za kaka 2 metra v enem samem dnevu. Lesni trgovci, ki imajo svoje skladovnice drvi v bližini teh voda, so ponekod utrpeli liudo škodo, ker so jim nenadno narasle vode odnesle prepolno drvi. Človeka prime žalost, ko gleda prezrelo travo vso ubito v tleh. Ni mogoče dobiti jasnega dneva, da bi se pokosilu, posušila in spravila domov. Kar je bilo goveje živine odgnano na bližnje, nižje planine- prezeba, prenočuje na odprtem in trpi. O planinah nad 1300 m pa še ni govora, je prehud mraz in je še pretekli teden tu pa tam snežilo. Po bovških planinah, po sebno po soški dolini, je še prepolno snega in si drobnica le s težavo izmuli poganjke potrebne za hrano. Koruza je po vseh Gorah le za ped visoka, fižol pa tudi jako reven. Z nič kaj veselim srcem ne gredo Gor-jani zimi nasproti. Še nekaj podatkov o'Setfti toči v Brdlh. Padla je v torek toča po vseh zapadnih Brdih izvzemši skoro samo Dobrovo, kjer je sicer padala tudi debela, a tako rahlo, da ni napravila posebne škode. Po nekaterih krajih, kakor v Hruševlju, Hlevniku, pri Fabricijevih izgleda pa sedai po toči kot v hudi zimi. Ljudje obrezujejo trte. Padla je toča v najhujšem času, ko so ljudje imeli črešnje cepljenke (cepike) pobrati. Škoda ie ogromna. Legitlmacljski listki (bolete) za špirit. Goriška trgovska obrtna zbornica naznanja, da je finančna intendanca za fur- sssžvssb: i*™- -«&«» «— - Bilo mu je prirojeno držati družbo v veselem razpoloženju. Njegova hiša je bil** sedež tukajšnjega prosvetnega društva «Bratska sloga», kateremu je bil član in odbornik. Veliko skrbi in žrtev si je nalagal za izobrazbo svojih otrok. Kljub svojim nezadostnim gmotnim razmeram je dal starejšega sina Jankota izučiti v glasbi. Do pr^d kratkim, ko je moral obleči vojaSko svik-njo, je opravljal posel društvenega pevo-vodje in cerkvenega organista. Drugi sinko Mirko pa je kot dijak ravno dovršil peti razred srednje šole. Najboljši dokaz, kako je bil pokojnik široko priljubljen in spoštovan, ie bil njegov veličajni pogreb, ki se je vršil 10. t. m. popoldne. Dasi je sedaj ogromnega dela na polju in doma, ie bila udeležba v razmerju prebivalstva naše in sosednih vasi ogromna. Častno stražo pri mrtvaškem odru kakor vse druge pogrebne posle so izvršili člani tukajšnjega pevskega in bralnega društva «Bratska sloga«, in mu položili krasen venec na grob. Pogrebni obred jo opravil čast g. župnik IV Butkovič. Združeni pevci iz Saleža, Zgonika in Prošeka so mu odpeli ganljive žalostinke pod vodstvom g. Ivana Furlana s Prošeka. Predragi nepozabni Ivan! Nimamo izraza, da bi se dostojno poslovili od Tebe, mo se spogledujemo in težko nam j«* verjeti, da si nas za večno zapustil. Potrti v,i-Ičani Ti kličemo: Počivaj v miru! Dom; a gruda, katero si iskreno ljubil, naj Ti ho lahka! Bog s Teboj! Težko prizadeti družini naše sožalje! OSLAVJE Nazornega predavanja o poletnem obrazovanju breskev se je udeležilo kakib 80 oseb, ki so prav pazno sledile besedam m razlaganju predavateljev. Po* zakjlučl.u svojega predavanja sta se podala predavatelja v zapadna Brda, kjer so se zbirali 6rešnjev izvozni trg v soboto 19. VI. 192«. Na goriškem izvoznem trgu so bile v soboto sledeče cene: Bele cepljenke: L 1.40-1.80; črne črešnje: L 0.80-2.20; zeleno stročje: L 0.80-1.—; grah L 0.50-0.80; šparglji: L 1.60-2.—; krompir L —.40. Na trg je bilo pripeljanih le okoli 100 kvintalov črešenj radi slabega vremena. — Crešnjev trg se bo držal v Gorici še kake tri tedne. — V poštev bodo prišle v kratkem tarientovke. Svilodni trg Trg je sicer odprt že od 17. t. m., blaga pa ni bilo še prineseno na trg prav ničesar ker se je izvalitev in ves razvoj sviloprejk zakasnil radi slabega vremena. Na onih italijanskih trgih, ki že poslu-, jejo, se ziblje cena svilodom okoli 25-27 kg. Gotove skupine industrijalcev so skušale tudi letos držati prav nizke svilodne cene in je bila zato razposlana iz Milana okrožnica prekupčevalcem v kateri se govori o silno dobri letošnji ceni ter da je cena svilodam v Kalabriji okoli 18-19 kg. Furlanski svilorejci so se pa takoj postavili po robu tem industrijalskim špekulacijam ter so odgovorili potom časopisja, da se industrijalci bridko motijo ako jih mislijo izkoriščati kot kalabreške svilorejce. Imajo furlanski svilorejci svoje zadružne svilodne sušilnice, kamor nosijo svoje blago in si ne puste od nikogar narekovati prenizkih cen. Kako ie pa z orgnizacijo prodaje svilo-dov v slovenskem delu dežele je žal vsem svilorejcem znano. Nujno potrebna bi bila ustanovitev lastne zadružne sušilnice ali pa saj pristop k najbližji zadružni furlanski sušilnici. Ze lansko leto smo o tem pisali, ponavljamo letos isto; saj bi ne bilo potreba velike stvari ,mala zadružna sušilnica bi zadostovala za naše sedanje razmere. pevsko in glasbeno društvo naznanja, da se bodo vršile ta teden vate no sledečem naCrtu: v pondeljek in sredo za ženski zbor, v torek za moški zbor, v četrtek in petek za mešani zbor, Vselej točno ob 2i.30. Udeležba za vse pevce in pevke obvezna._ BRJE Kot že naznanjeno, priredi naše Br. in pevsko društvo danes veliko pevsko veselico. Spored je naslednji: 1. O. Dev: Spet ptice pojo, meš. zbor Brje. 2. E. Adamič: Po vodi plava, meš. zbor Brje. 3. V. Sonc: Teku sem dol po dolini, zbor Šmarje. 4. Naročilo, zbor Šmarje. 5. Krojač «Frik Frak» in njegov vajenec, hum. kuplet. 6. Venček nar pesmi zbor iz Rihenberka. 7. K. Adamič: Ples kralja Matjaža, zbor iz Rihenberka 8. *** Po nevihti, šala v 1 dejanju. '9 E Adamič: Kaj pa delajo ptice, zbor iz Dobravelj. 10. P. H. Satner: Na planine, zbor iz Dobravelj. 11. *** «NapaČen zdravnik«, kuplet. — Veselica se vrši v Trpinovi dvorani v Kasovljah. Začetek ob 3.30. Vsakdo, ki se. želi imenitno nasmejati ter pozabavati, ima pa tudi voljo uživati lepoto naših večno krasnih pesmic, ta naj danes gotovo pride v Kasovlje. Da ne bo prav nič dolgega časa bo poskrbela tudi godba iz Šmarij, katera sodeluje med veselico in po veselici. 8ALEŽ. Dne 9. tm. je pretresla vso tukajšnjo okolico mučna vest: Ivana Obada ni več med živimi! Po kratki bolezni ga je ugrabila neizprosna smrt v najboljši moški dobi 47ih let. Trdnega zdravja res ni bil že več let, ali vendar nas je njegova smrt pretresljivo iznenadila. Kdor ga je poznal, mora reči: Moža poštenjaka ni več! Mirno in skromno se je preživljal od svojega malega posestva, bil je tudi spreten mizar in brivec. Kot marljiv in priden obdelovalec svojega posestva ie kazal veliko zanimanja posebno za živinorejo. Zapušča vdovo, postarao mater in šestero otrok. Bil je pojav redkega značaja., premišljeno, mirno in razsodno Je bilo njegovo osebno vedenje; trezen in dober svetovalec vsakomur, ki se mu je kaj potožil; veliko je skrbel za izobrazbo vaške mladine. Ko se ie v krogu njegovih prijateljev stikal pogovor o napredku in kulturi bila njegova zaključna izjava: «Delajmo in žrtvuj-mo se za mladino da se izobrazi, kar nam bo v zadoščenje za naš trud.» Ljubil je svoj rod z vso dušo; dober pevec in ljubitelj naše pesmi ie bil od svoje zgodnje mladosti do zaključka življenja. zneje čuli usula toča na Medano in njeno okolico. Veliki sadovnjak g. Fiegla je napravil najlepši vtis na goste iz drugih krajev. Opaziti so pa morali žalibog, da so še skoro vsa zelena pobočja naših gričev skorot bi rekli gola. Ni več onih lepo razraščenih! vrst breskev, hrušk, jablan, smokev, marelic ter pov brdih se vzpenjajočih vinogradov. Le trava raste na zemlji, kateri pozna, da je bila skozi in skozi prekvašo-na in premleta od neštetevilnih izstrelkov. Treba bo let, da se vse to prokopa in nasadi. Treba pa bi bilo še mnogo bolj razvite sadjereje, vrtnarstva in vinoreje kot prod vojno, da bi nam nosilo potrebnih dohodkov za zmagovanje davčnih bremen. Obdavčeni smo namreč ravno tako kot da bi bili naši kraji v polni rodovitnosti in razcvetu kot oni, ki so slišali le od dalefi tresk granat. Pa je cela vrsta posestnkov, katerim je bila zemlja razlaščena "radi takozvane «zone sacre», kjer počivajo tisoči vojakov padlih v vojni. So pa ti posestniki razlaščeni, ne da bi prejemali odškodnino in kar je najtežje, plačevati morajo še vedno davek za razlaščena zemljišča. TRNOVO Kadarkoli so šli cigani skozi našo vas, ali so se nahajali v bližini, vedno je izginil ta ali oni predmet. V tem niso bili izbirčni. Te dneve nas je ta tatinska družba zopet obiskala. Hodili so po hišah beračit in ponujali so svoje kleparske zmožnosti. Medpotoma so opazili kuro, ki se je mirna in brez vseh skrbi pasla ob poti. Eden, »iva in kura je izginila. Ta Čudež je videla Plesničar Pepca, lastnica kure, na lastne očfc vsa prestrašena je hitela iavljat vse skrivnostno zadevo karabinerjom, ki so kmalu razrešili čudež, zaprli tri cigane in vrnili prestrašeno kuro lastnici. VOGRSKO Pevsko in bralno društvo «Lijak» priredi danes, v nedeljo dne 20. t. in. svoje veselico z zanimivim sporedom. Začetek ob 3.30 pop. Igrali se bodo «Trije tički>, burka v dveh dejanjih. Sodelujejo bratskp društva s pevskimi točkami. Med odmorom igra domači orkester. Za shrambo koles, dober priprizek in za izborno kapljico je že vse preskrblieno. Kdor hoče pre živeti par veselih uric, naj pride danes na našo veselico, ne bo mu žal. TRNOVO PRI KOBARIDU Vprašanje vodovoda Naša vas leži prav pod grebenom pogorja Stol in bi človek mislil, da ima pil nas vsako rebro svoj studenec kot ima trg Kobarid pod svojim pritlikavim Sv. Anato-nom majceno Pivko pod skoro vsako hišo. Pa temu ni tako. Le# prav visoko gori v hribu je dober studenec, sicer se pa moramo zadovoljiti Trnovci s plehko deževnico. Dosstikrat bi pa i te bili prav veseli, ako bi jo le imeli. Ko pa pritisne potem suša ali pa zimska zmrzal, takrat nam odpove tudi naša deževnica in moramo globoko doli k Soči po vodo. Pot k njej je tako utrudljiva, da neprestano mislimo, kako bi prišli do vodovoda, ki bi v vsako hišo privedel čiste in zdrave studenčnice. Mnogokrat smo o tem že razpravljali, na duši vsakokratnega žu-t pana je ležala t skrb in ko so um pred dvem letoma postavili komisarja Cava-lottija, je on zaznal za to našo skrb. Cava-lotti je bil svoje vrste človek in zato jo to stvar i po svoje ukrenil. Dal je naročilo nekemu inženirju, naj izvrši načrt za vodovod. Ta ga je res izvršil, in sicer precej obširnega. Načrt počiva v arhivu kobariš-kega županstva. Zahteva pa dotični inženir nič manj kot 10.000 lir samo za načrt, čeprav je bilo v takratnem proračunu predvidjeno za strošk« za načrt samo |3.000 lir. Jasno je seveda, da naše županstvo noče o tem ničesar slišati. Naša občina je ena najmanjših, Šteje samo okoli 300 prebivalcev, 63 hiSnih številk, 200 glav goveje živine in kakih 100 prašičev ter 15 koni. Potrebovali bi torej ne prav posebno velikega vodovoda in M zadostovale vodovodne cevi kakih t>0 mm. .prereza. Dotični inženir nam je pa na pravil načrt za vodovod, ki bi stal okol* 311.500 lir. Naravnost strašntt svota z a na5o občino! Niti v 100 letih bi je mi reveži ne mogli odplačati. Kolikor pa poznamo stroške za naprave vodovodov v drugih sosednih občinah, s? ti neprimerno manjši in bi tudi naš vodo vod ne smel stati več kot trikrat manjši svoto od one proračunjene. V Trsta, dne 20. junija 1525. « EDINOST« 111. Še za malo Časa' je odmerjeno življenje od nas izvoljenemu občinskemu zastopu. Ta čas pa mora čim prej Odvrniti od nas pretečo nevarnost zadolžitve v tako silnem znesku 300 tisoč lir. V kakem sklepu naj izrefie to našo volio proti tako nespametno visoki zadolžitvi. Poteštat, ki pride, bo sicer lahko na svojo roko sklenil tako važno stvar in morda tudi odobril Cava-lotti-jevo odredbo. Ampak od nas izvoljeni odbor mora zaključiti svoje delovanje z odklonitvijo tako silnih stroškov za našo našo občino ter že s tem obsoditi tako početje. Pri obsoditvi načrtov za tako predrago napravo pa vstaja v nas Še večja želja in potreba po vodovodu, ki mOra v naših razmerah, terenskem položam in razpoložljivosti vode stati mnogo mnogo manj. Ali bi ne bilo doi>ro» da bi sedanji občinski zastop dal prvo inicijativo, napravil prvi korak k res realni izvršitvi vodovoda, odgovarjajočega naši vodni in potrebi in pa naši denarni — nemoči? * • • Naše Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 27. t. m. šaloigro «Poslednji mož». Naprošena so vsa sosedna društva, da ta dan ne prirejajo iger. -tJŽKINJO, pridno In pošteno, sprejme družina cz otrok. Plača in hrana dobra. Rojan - Ver-mellis 443*Vila Olga«. 961 . GOSTILNIŠKO posestvo, «ViIa Profesor« v Borštu,' . (S. Antonio — Moccd), prodam ali oddam v < najem. 881 OBRTNIJSKO IN KONSUMNO DRUŠTVO PRI SV, IVANU pri cerkvi ima tia prodaj od 20 do 25 J krogel po nizki ceni. 956 1 GOSPODARSTVO Iz orođa Tržaške kmetijske dražbe i^ijenaj pazij°j kJLko ^ sklepali v fttfU Pžteijo naj posebno na «vago» in od- K met je, trtorejcil bitketare. Tara ni dovoljena razen one Letošnje izredno vlažno vreme je upravičene, zelo ugodno za razširjanje raznih rast-' Lansko teto.se m opaz£ linskih bolezni. Poleg peronospore in množim 30-40 ^J^^P^l^ plesnobe ali oidiuma grozijo na vinski ženica 2-2% kg tare. To ^^eno rti še druge glivične bolezni, črni pa- , za 2 do 3 lire pri kilogran u rs avi lež, trtni pikec itd. Pa ne samo glivični, dežno visoka cena se ^f^^rijšaiapoa temveč tudi škodljivci izmed mrčesa, tržno ceno samo radi tare, ki izvira iz trtni moli listnate uši itd. se letos iz- popustljivosti prodajalca. 0 vanredno močno pojavljajo. Pred taki- Proč torej s tako P^JJ™^^ mi škodljivci ne trpijo samo trte. Tudi gre samo na račun prodajalca m mu druge poljedelske rastline — krompir, mnogo škoduje. „^r^niziran pesa, posebno pa sadno drevje - trpijo Znano je da je nas ' i ' JiiTni IV tem pogledu smo mi še daJec za drn- poa njimi. središči v furlanski pokrajini. Pri- Postavlti se moramo v bran rastlin- ^mogoCe kombinacije skim boleznim z raznimi sredstvi, z majajo na uau v^u g raznim načinom, ker razni so škodljiv- ti go^ne^ takozvano pro- ci in razne so Po njih dajo n^ceno VeHkokrat se zgodi, da line. Škropiti moramo z modro galico »ajo , na z azolom, s tobačnim ekstraktoi^ Na platni kupci i V nimajo de- žveplanje ne smemo pozabiti. Razni ceno, po ko ostanek ali pa krat- mrčes pobirati moramo z roko, drugi n^ ^izplavajo p one mrčes potrebuje zopet drugih načinov ^^^e je predvidevala in ta cena boja itd. Pomagajo nam v veliki meri pod tržno ceno. v tem boju tudi gnojila, posebno je £ s svojo lallko- umetna itd. In še mnogo mnogo po- ^ kdo^pi^ Kmet kj prvemu, ki je dobnega pride pri rastlinskih boleznih ^^^^ *f0kP0 ceno ^pod V postev. Odvisna le- ugodnimi pogoji. Ne rečem, da se ne Od zdravja rastlin ]e pa odvisna e » pošteni kupci, ki so vedno lina, je dobro izplačevali pogojeno oziroma zd r a v j a i-as 11 i rf S a j X jSSSfM ^ bre^eTa sredno^af^Stoj.^a^orhraiim"svo- ^un ^ijalca. T^rej pozor pred je telo, kakor hranimo t^lo domače ži- ta^imi^ našem trgu. vine, tako moramo hram i tud! ^ Je se aruga posredniki opa- našili koristnih rastlin pred boleznijo preKupci m raz; v PoUcnčujmo rasUinske bo^vsend £ S^R sredstvi, ki so nam na razpolago! . J rPni nokuoiio blago. Ti Navodila za ^onCovanje dobite pri Uke ^ j^krtnaf^ «o- 'arih km1S„v^rtakim u ^! veki kaj to, ako ne prodam blago ta, no^Mn^avljajte tudi^^ako^ bolezenf ki Eden takih omahljivem proda GERŽELJ ANTON, krojaški mojster, Via Con- cordia 28 (Sv. Jakob) izdeluje obleke po tneri, obrača in popravlja obnošene obleke. Cene po dogovoru. 962 ' 14-LETEN deček išče mesta s hrano in stanova-njem, kot vajenec v trgovini jest vin. Vido Šonc, Tomaj št. 101. 963 KAM J ON Saurer 3.5 ton, z novimi gumami, sc i proda eventuelno na obroke. Ponudbe pod «Kamjon» na trpravništvo. 964 SPREJEMNA SOBA« dobro ohranjena, se proda. Via Commerciale 29/1., vrata 7. 965 POROČNE sobe. masivne, s psiho ali umivalnikom 1800.—; mahagonijeve 1900.—; topolove 2G00.—. Turk, San Lazzaro 10. Oglejte si brez i obveze za nakup. 966 ZAHVALA Podpisani ganjeni po izkazih tolikega iskrenega sočutja povodom prerane in bridke izgube predragega in nepozabnega sina, brata VIN C€NCA si štejejo v dolžnost zahvaliti se vsem onim dobrim osebam, ki so hoteli na katerikoli način počastiti milega pokojnika a nam olajšati globoko bol. Posebna zahvala darovalcem krasnih vencev in cvetja, č. g. Žnpniku, pevcem in godcem iz Herpelj-Kozlne za ganljive žaloslinke, dekletom in fantom, ki so prihiteli od daleč iu blizu, nosili pokoinika in cvetje nadalje vsem ožjim prijateljem, ki jih ni zadržala dolga pot, da spremijo milega pokojnika na zadnji poti. Srčna hvala vsem, vsem. DRAGA-TRST, dne 17. Junija 1926. (714) Obitelj Raženi, zaročenka in ostali sorodniki. SlMALMI STROJI PRIJETNO STANOVANJE na deželi v Jugoslaviji z dobro hrano in ljubeznjivo postrežbo v slučaju bolezni nudi samostojećim gospe m in go-; spotiom majhen pension. Pojasnila daje Auersperg,1 pošta Vič pri Ljubljani. 971 ' najboljših tu- in inozemskih tovarn po najnižjih cenah. Popolno jamstvo. 561 Pouk vezenja brezplačen. Speci jelen tip s predalom, s pokrovom in košaro L 5Ć0.—. CERV1LLINI VIA G. MURATT1 ŠTEV. 4 (Kinematograf Excelsior) I i Darove za birmo po ugodni ceni dobite v zlatarni ALBERT POVH Trst. Vlo G. Mazzinl 46 693 BABICA diplomirana, sprejema noseče na dom. Madonnina 10/11. 972 STANOVANJE, soba in kuhinja, nekaj pohištva, se odda Via dell'Industria 5, gostilna. Posredovalci izključeni. 968' HIŠA z dvema stanovanjema po 2 sobi in kuhinja, ■ vrt, elektrika, parketi se proda. Mlekarna Via | delTIstria 74. Posredovalci izključeni. 9f" jo opazite na vaših rastlinah. GOSPODARSKE POTREBŠČINE, KME TIJSKC ORODJE Kose znamke «Merkur» od 70 cm, dijamantne kose «Hymalaia» od 00 in G5 cm, železni obročki za kose (birje). Leseno orodje: kosišča. javorjeva in bukova, lesene grablje, oselnike. Brusilne kamne bergamaške od navad-niha do najfinejših vrst, senene in gnojne ^Ifcodra galica angleška zajamčena 98 do 99% čistosti, žveplo ventilirano. Azol apneni arzenik za pokončavanje v<;eh onih rastlinskih Škodljivcev, ki zrejo listje, cvetje in sadove rasthn.To sredstvo se priporoča posebno proti grozdnemu moli u, kateri se je radnji čas pojavil po na§U> vinogradih. __ . . Škropilnice znamke «Vermorel», «Volpi» in raznih drugih znamk. Oljnate tropine, klajno apno, laneno seme, ter razna semena za jesensko set«v. Tržaška kmetijska drnžba v Trstu ul. Raffineria 7 in Torre bianca 1«. Tel. 44-39. SVILOREJCEM Svilodni trg je tu. Kakor lansko leto bomo tudi letos obveščali naše ljudi o ooteku trg-a ter o cenah na raznih tržiščih. Predvsem pa bi hotel za sedaj opozoriti naše ljudi na nekatera važna vprašanja. Lansko leto sem opazil, da naš kmet te noče in noče razumeti, da blago, ki pride na trg, mora biti tudi za to uporabno. Predvsem mora biti blago pra-vil no sortirano, po vrstah in čisto brez ostankov listja ter vejic. Lo prebrano blago je sposobno za trg ri ima ceno. Oni, ki mislijo, da je ganeta vse, kar se pridela od sviloprejk, ■n da je tudi kot taka sposobna za trg, pod ceno in skoro vedno za tisti dan je cena uničena. Radi enega trpe vsi. Prodno prideš na trg, pouči se kaj in kako je s ceno, kakšni so izvidi. Treba je paziti in biti previdni. Slabost našega trga je tudi ta, da je malo kupcev. Izogibajo se ga resni kupci ravno radi slabe organizacije in razmeroma slabega blaga. Opaža se pa tem več prekupcev, ki so do skrajnosti brezobzirni napram našim ljudem in jih izmozgavajo, kjer le morejo. Posebno boj za «falopo», katerega insce-nirajo «babure», je treba odpraviti. Tisto poniževalno trganje «bab» okrog naših ljudi je odurno in ponižuje našega kmeta. To pa naj kmetje odpravijo sami z možatim nastopom. lopa» je tudi nekaj vredna in te si ne smemo pustiti iztrgati kar tako od vsake prve babnice na trgu. Kratko: Kadar peljete svilode na trg, pridite z odprtimi ušesi in očmi ter malo bolj ponosno! E. G- nasadi breskev m GorlSkem Splošno se govori o vinski krizi na Vipavskem m v Brdih, ker naše vino ne more konkurirati z vinom starih pokrajin Italije. Tei gospodarski krizi se lahko odpomore v polnem obsegu z naaadom breskev, ker ta je najžlahtnejši sad, ki dobi odjemalce na notranjem (domačem) in svetovnem trgu. Kultura breskev ne zahteva niti polovice onega truda, ki se porabi za vinsko trto KAMJON 4-tonski, v popolnem stanju, prodam ali zamenjam z avtom. Prodam pekarno v sredini, hišo s 4 prostori, Drazno, gostilno s stanovanjem in žganjarno. Via Sapone 5, gostilna. 970 24. T. M. OB 10. predpoldne se bo vršila pri tukajšnji preturi v sobi 36 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 527 k. o. Padriče, ki obsega hišo pol. št. 92 z gospodarskim poslopjem, vrtom in dvoriščem ob cesti iz Trsta v Bazovico nad Sv. Ivanom. Nepremičnina je cenjena na L 9638. Najmanjši ponudek znaša L 6425.33, vadij pa L 963.80. Podrobnejše je razvidno v sodni pisarnici in pri dr. Josipu Wilfanu. 967 Od 26. junija do 5. julija Obiščite važni VL mednarodni vzorčni vetaeltm v Ljubljani Od 26. junija do 5. julija Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1.—, ki dajata pravteo do znižanja vizuma jugoslovenskega konzulata na potnem listu za L 10.— kakor tudi do 3C°/0 znižane vožnje na italijanskih in 50% na jugoslovenskih železnicah, obrnile se na komisarja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Čehov in — Trst. Urad: Viale XX Seteinbre 6VI. desno in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trst, Piazza Venezia 1, pritličje. Valno 1 Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za Ppsi-ljatev vstopnic in vizuma jugoslovenskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošljejo potni lisi, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L 7.— za režijske in potne stroške. ' -..v"; BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 958 Edina prilika Edina prilika G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln».Ja i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farnfcto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (896) VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich«, Trst, Vijj Giuliani 42. 901 TROPINOVEC, pridelek -Zadružne žganjekuhe« v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po <^ni. Razprodajalci naj s^ obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v vsaki množini. 945 GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na [ živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8, steklenic. Dobiva sc le v lekarni Casiellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 952 .en. TOREK221.m ZAPRISEŽENA AVTORIZIRANA ZEMLJEMERCA R. Nadali in A. Bresan, bivša državna zemlje-merca pri katastralnem uradu v Gorici sprejemata naročila glede obmejitve in merjenja zemljišč, delitev premoženj itd. kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela v svoji pisarni v Gorici, Via Dreossi 2, «Pri zvezdi® na starem trgu. 912 ŠESTNAJSTLETEN DEČEK išče službe v trgovini jestvin. Nardin, Vrtojba 96. TRGOVINA, na prometnem kraju v Trstu, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pri uprav- ništvu. 954 likvidiramo po najnižjih, razprodajnih cenah vse ostanke, ki nisc še popolnoma odbrani kakor tudi vse stoks in take potrebščine katerih se hočemo iznebiti, da očistimo prenapolnjene zaloge. "V interesa vsakega je, da pregleda naše ponudbe in da obišče našo prodajalno brez. vsake obveze za nakup. Blago za to prodajo je razstavljeno v pritličja in v prvem nadstropja in kljub temu da je preskrbljeno za hitro in točno oddajo, priporočamo za nakupovanje prve jutranje in popold. ure. Prodaja, ki predstavlja pravo in edino priliko, začne v PONDELJEK 21 t. pn. in konča nepreklicno v torek 22. t. m. Neverjetno nizke cene Neverjetno nizke cene (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Podpisana se srčno zahvaljuje vsem, ki - so te jako motijo. Ko prinesejo blago na udeležbo na pogrebu, s poklonitvijo vencev ter " ----------na katerikoli način izkazali zadnjo čast njenemu rg, se jim pokaže, da so se motili. Zadostuje samo par umazanih mešičkov in cena je pokvarjena najboljšemu *)lagu. Tudi umazani mešički se pro-lajo, a po primerni ceni. Torej mešičke lepo sortirajte, očistile in take prinesite na trg! Cena se letos predvideva kot jako ugodna. Nekatere sušilnice plačujejo jo L 75 podlago za 1 kg suhih mešičkov, kar bi približno znašalo za kg živih L 18 to je sicer samo baza, cena je ljubljenemu sinu in bratu Avgustu ter ji bili v tolažbo v dnevih žalosti. VeL Repen, dne 20. junija 1926. (713) DRU21NA PURK. Poslano") Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boležnlm želodca, čre- in jeter. Izven glavne sezone izredne, nizke cene. Zahtevajte prospekte. (521) *) Za članke pod tem naalovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. NAU OGLASI vsekakor višja na odprtem oziroma ;ves^ meburja, žolčnih kamnov, ledvic prostem trgu. Ako sledimo trgom v - - - - Španiji, ki je letos srednja z letino, dobimo 6 pessetas za kg, kar bi znašalo jo naše okrog L 25 za kg. V splošnem etos ni toliko blaga na tiigu, kot se je >ričak.ovalo. Mnogi svilorejci so opu-itili rejo radi strahu pred draginjo lira-te in lanskoletnimi neuspehi pri ceni adi nenormalne višine murvo ve mu istju. Leto« je upanje, da bodo svilo-ejci lažje prišli do zaslužka, ako odo znali izrabiti vse forme pravilne kupčije ter se ne bodo dali ®a»lepljati o raznih prekupcih. Izgledi so dobr^ ato nujno svarimo naše ljudi, naj odo previdni in možati. Predvsem naj e natančno drže tržnih predpisov. Na^ BERLITZ-SCHOOL^Jri I^J^r!^ DUlMIif đvnvvtt prerodi v vseh jezikih. (906 SLUŽKINJA mlada vrata 4. •e sprejme. Via Kaiutter 7, 973 POHIŠTVO za spalnico se proda po zalo nizki ceni. Via Udine 59/IV. 959 VAJENCA za trgovino jestvin sprejmem takoj. Bidovec Ivan, via Genova 13. 96Q1 n POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz! Julijske Krajine! Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19, (včlanjena v Londonu in Parizu) priredi počenši z dnem 27. junija, za časa velesejma, krojni tečaj za krojače in šivilje. Znižani vizum j in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega tečaja, ki bo celodneven, in da istočasno obišče velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili, je najnovejii, lahek in preizkušen v naši krojni akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in Šivilja zaželjeni kroj, ki pristoja brez vsake po-skušnje. Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po vseh merah in podobah. Udeleženci dobijo ob zaključku tečaja odpustno spričevalo in anglo-francosko diplomo. Pojasnila daje Krojna akademija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor. 946 Corso V. E. III, 16 TRST Corso V. E. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalmm afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Casiellanovich, Trst, Via Giuliani 42. (901) podlistek jules verne: (50) Skrivnostni otok Pencroff jih je hotel streljati zaradi mesa. Te opice, ki se hranijo samo z rastlinsko hrano, so izvrstna divjačina, ker pa so imeli dovolj -živil, je bilo bolje Šte-diti s strelivom. Okrog Štirih je postala plovba po Hvali iz že navedenih vzrokov zelo težavna. Bregova )sta postajala vedno strmejša fin struga si je že delala pot med odrastki Franklinove gore. Izvirki reke niso mogli biti več daleč, ker so dobivali vodo iz južnega pobočja ognjenika. «Predno bo preteklo četrt ure, je rekel mornar, bomo morali pristati. — Pristali bomo, Pencroff, in se utaborili zunaj črez fioč. — Kako daleč smo od granitne hiše? je vprašal Harbert. — Kakih sedem milj, je odgovoril inženir, toda če vStejemo vse oviake, ki smo iih napravili do sem. — Ali pojdemo Se naprej? je vprašal poročevalec. — Seveda, do koder nas voda ponese, je odgovoril Clr Ssaith. Jutri ob zori zapustimo čoln in v teku dveh ur prehodimo peš še ostalo pot do obale; tako nam ostane za raziskovanje obrežja ves dan. — Torej naprej 1» je opomnil Pencroff. Kmalu je čoln zadeval ob kremenasto dno struge, ki je bila tu jedva dvanaist čevljev široka. Nad vodo se je razpenjala gosta zelena streha, pod katero je vladala prijetna poltema. Zdaj so razločno slišali Šumenje bližnjega slapa, ki je zapiral vodno pot. Za prvim ovinkom je bil slap viden tudi skozi drevje. Čoln je zadel ob dno in obstal. Privezali so ga ob neko deblo na desne mbregu. Bilo je okrog petih. Zadnji solnčni žarki so silili skozi vejevje in padali poševno na šumeči slap, katerega vodni prah se je svetlikal v vseh mavričnih barvah. Nad tem mestom je Hvala popolnoma izginila v lesovju, kjer je imela svoj skrivni izvor. Množica potokov, ki se je izlivala ob' njenem toku vanio, se je združila nekoliko bolj doli v precej veliko reko, tukaj pa je tvorila bister, plitev potok. Utaborili smo se na tem zares vabljivem izkrcališču. Pod skupino širokovejnatih koprlvnih dreves so zanetili ogenj, toda v slučaju potrebe bi se bili Cir Smith in njegovi tovariši mogli zateči tudi med veje tistih dreves. Povečerjali so naglo, ker so bili lačni in potrebni spanja. S poiemanjem dneva so slišali razne sumljive glasove, zato je bilo treba vzdrževati ogenj, katerega bleščeči plameni so jih ščitili pred nevarnostjo. Nab in Pencroff sta se vrstila na straži in nista štedila z drvi. Morda se nista motila, ko se jima je zdelo, da vidita na zemlji in v vejah sence nekih živali; toda noč je mirno prešla in naslednjega dne, 31. oktobra, so bili že vsi ob petih ziutraj pokoncu in pripravljeni na odhod. Četrto poglavje. Ob šestih zjutraj, takoj po prvem zajtrku, so se podali naseiniki na kot, da poiščejo v direktni smeri zapadno obalo otoka. V kolikem času pridejo do tja? Cir Smith je govoril o dveh urah, to Fulda, Italijan Morello in Španec jarstvo ni glavnega pomena in ga goje le ^uoti^tu k—o°, ki« ne . . . ______A ia 1/ nt a llrll, Bertoli & C. - Kobarid priporočajo raznovrstno OPEKO za zidanje in kritje. Nova, moderno opremljena peč dobavlja prvovrsten materjal, ki ga prodajamo po nizki ceni. (677) Za nakup obuvala obrnite se na dobroznano CEVLJflfif^BCO HGDOPIVEC Trst, Via Riborgo M Trsi, Via Riborso 29 kjer najdete bogato izbero moškege, ženskega in deškega obuvala, navadnega in fineišega po najugodnejših cenah. |Velika izbera za birmance Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila. (636) ie velikega pomena za take kraje, kot so naša Brda, ki imajo izvrstno podnebje in lego za sadje in je tudi sadjereja glavni vir dohodkov. Sicer pa zahteva pritlikavo sadno drevje več oskrbovanja kot pa visokodebelno in to zlasti glede ognojenja in uničevanja pa- rasitov. Poletno zeleno obrezovanje nizkodebelnili breskev. Ako hočemo vzgajati nizkodebelne breskve, lih moramo temu primerno obrezovati. Obrezovanje se lahko vrši v različnih letnih časih, toda najboljše je poletno t. j. zeleno obrezovanje, ker ne povzroča drevju nevarnih ran. Približno dvoletnemu, drevescu odstranimo vse zgornje veje, in ne pustimo več kot troje najnižje rastočih. Vejice, ki rastejo v notranjost drevesnega koša, je treba odstraniti, ker le na zunanji površini drevesnega koša uspeva sad, ker le tam je izpostavljen solncu, ki je eden izmed glavnih tvorcev lepega sadu. Cepljenje breskev. Breskve se cepijo samo enkrat in sicer radi zgoraj omenjenih vzrokov nizko pri tleh. Po navadi ne cepimo nizkodebelnih breskev na kak divjaj ampak na kako bolj šibko in manj sorodno podlago, zato da se prebavljalna komunikacija med podlago in cepičem nekako ovira in s tein zapreci prebujno rast lesu in listja, kar ima vzrok, da rodi tako drevo toliko zgodnejši, obilnejši in boijši sad. Razume sc, da moramo pri obrezovanju pritličnega drevja vpoštevati~naravne zakone in lastnosti dreves in sicer vsako leto. Ako zanemarimo to le samo eno pomlad ali poletje nastane v vejevju taka zmešnjava, ki jo je težko zopet urediti. Breskev moramo za stalno presaditi v lahko in suho zemljo. Zemljo okoli drevesca ie treba zrahljati, magari večkrat na leto, da pride zrak do korenin, ravno radi tega ne smejo biti korenine pregloboko v zemlji. Tudi jih je treba saditi v takih razdaljah, da dobe od vseh strani dovolj svetlobe. Mlademu drevescu je treba gnojiti, da se lepo in krepko razvije. Dober je hlevski gnoj, iz katerega še ni izginil dušik noročati ie tudi umetna gnojila, zlasti superfosfat, čilski soliter, žveplenokisli amonijak. Snaženje breskovlh drevesc. Veliko pažnjo je polagati snaženju drevesc, da jih pregledamo vsak dan in takoj očistimo mrčesa, zlasti drevesnih uši, ki škodujejo rastlinam z izsesavanjem rastlinskega soka, ovirajoč jih v rasti in razvoju. Za njih ugonabljanje je najuspešnejše sredstvo, da pomočimo vejico, na kateri se nahajajo uši, z raztopljeno modro galico ali v tekočino iz tobačnega izvlečka, ki smo ji pridejali nekoliko mila. To pa moramo ponavljati toliko dni, dokler je še jkaj uši na listih, ker ta tekočina ni prohibitivno, ampak represivno sredstvo, to je, ne zabranjuje jim dostop, ampak jih le uničuje.__ ste si naročili knjige .GORIŠKE MATICE"? PODVIZAJTE SE IN NAROČITE SE ČIMPREJ NA KNJIGE GORIŠKE MATICE, KER POTEKAJO ZADNJI DNEVI NABIRANJA ČLANOV. AKO NI V TVOJEM KRAJU NOBENEGA POVERJENIKA ZA GORIŠKO MATICO, SPREJMI NASE TO DELO, n PRIPROSTI FANT IN DEKLE! PIŠI PO NABIRALNO POLO NA GORIŠKO MATICO V GORICI, UL- FA- Vr^Tj Q nistra. Kitajski ministrski predsednik je odstopil, ker ni mogel tekom petih mesecev sestaviti vlade. _Med A*gle&ko in Kew Torkom so začeli polagati nov, G000 km dolg kabel. V Času brezžične telegrafije bo menda tistega bakra škoda. _Prazgodovinsko bivališče je našel Da- jev, ravnatelj muzeja v Brjansku, v vasi Suponjevu. To odkritje je važno, ker dokazuje, da je bila Srednja Rusija naseljena že v kameni dobi. DAROVI Ker se ni mogla udeležiti občnega zbora «2enskega dobrod. udruženja«, daruje g.a M. H. L 15 «Ž.D.U.» in L 15 Šol. društvu. Srčna hvala! V p6čaščenje spomina blagopokomega e. Arturja Lokarja daruje g. Fran Lokar -Greta L 10, g. Jakob Dekleva L 25 za Sol. društvo. . V počastitev spomina svojega blagopo-kojnega sorojaka daruje č. g. Ivan Stolfa L 10 Sol. društvu. Kot preostanek prispevkov za venec pok. Avgustu Puriču darujejo dekleta in fantje v Vel. Repnu L 50 Šolsk. društvu. V poča-ščenie spomina pok. Avgusta Puriča daruje «Godb. društvo» v Velikem Repnu L 50 Šolsk. društvu. Mesto cvetja na grob blagopokojni Mariji Godina daruje sestrična V. G. L 30 Sol. društvu. Ženskemu dobrod. uduženju daruje g.a Kožuh L 5. (Pomotoma zakasnelo). Srčna hvala! ,, - * V počastitev spomina blagega notarja Arturja Lokarja daruje dr. Just Bačar 50 L za Dijaško kuhinjo. Vsem zavednim darovalcem srčna hvala!____ Borzna poraflU. Amsterdam 11.10, Belgija 78, Francija 77, London 135.25, New York 27.70, Španija 445 Švica 537, Atene 34.25, Berlm 055, Bukarešt 11.50, Praga 82, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 49. Vojnoodškodninske obveznice 68.55. »r Laorest Pnccetti (Vili« Mana) Bilje - Gorica (prej t Pariza 39 Ruc Pascal) GLUHOST Brez operacije in bolečin zamore jo GLUSCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnib znanstvenih raziskovanj proti glvhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: REKA« sreda 23., četrtek 24. junija Hotel Koyal TRŽIČ (Monfalcone) petek 25. junija Hotel Roma GORICA, sobota 26. junija Via Garibaldi 10 TRST, nedelja 27., pondeljek 28., torek 29. in sreda 30. junija Hotel Vanoli, Piazza UnxU VIDEM (Udine) četrtek 1. julija Hotel Nazionale 1011 Mii plačuje ALOJZU POVHt Mraza Garibaldi Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Tržaško posojilnica in hranilnica rcgfstrcvana zadruga z omejenim poroštvo tj uraduit v svoji lastni hlSI ulica Torrebianca 13, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekočI račun i? vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje vorpo4%~Wi večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekofi račun in jih obrestuje po dogaveru. Davek od vleg plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. da razpolH« varnastnt celic« (sate) Orodne ore zi struke »187, d*1) II rt li te 18 Ob nedeljah je urad zaprt. iltv. IttaL 29-67. 690 najstarejši slov. denarni zasod ^ 69 Tredno kaj nakupite, oblščita Vefiikb skladi!!© tvrdio ALESSANDRO LEW! MME! Via Rettorl št. 1 - Via Malcantan št. 7-13 Spalno sobe. obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Telefon št. 16 II i VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—; 18.—; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17__; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 15.35; 17.30: 19.55. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. -TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA j S Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.0S. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42- 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15 35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 930; 16.04; 21.32. ________________________Ustanovljena 1- 1889. Poštni 6ek. 10.533 Mestna Hranilnica ljubljanska (GRADSKA ŠTEDIONICA) PreSernova ulica LJUBLJANA LJUBLJANA - Stanj© vloženega denarja: nad 200 milijonov dinarjev nad 800 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogo-& vorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. (Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot m kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premo- g ženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. g Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski „ B uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 26H Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. Rrgovsko obrtna ZADRUGA v trstu] registrovana zadruga z neomejenim jamstvom V VIA PIERLUI6I DA PALESTRiNft 4, pritližje - Obrestuje hranilne vloge, počenši 5% s 1. januarjem 1926 po 486 VoQe vlog«, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na* obresti plačuje zavod sam. = Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. | Sprejema tudi vloge no tekoči račun v Dinarjih ter lih obrestuje najugodnejše. - Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. | ■ Uradne ure od 9-1 In od 3Va-5Vs pop. Poštno-hran. račun št 11/1327. Telefon 16-04. | ----------------------IIBMIIHHMIIIMi LJUBLJANSKA KREDITNA T PODRUŽNICA V TRSTU d BANKA M li mm marin 60.we.M0'- Telefon« 5—18» 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI 1 GM2 lo rezerve Dinarjev 60.000.090 - Telefon: 5-18, 22—Si 473 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 °/o, na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HojprikloAiejiB zueza z Jusoslnuijo Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, oemomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: Blagajna je odprta od 91/,-— 12l/, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::