Celje - skladišče D-Per 545/1991 5000001962,JAN/FEB COBISS o Leto 19, januar-februar 1991 __________j Izdelki iz programa Wedgwood Preberite! Realizacija proizvodnega in prodajnega plana podjetja 2 Prvi letošnji številki Steklarja v popotnico i Spremembe zakona o delovnih razmerjih 4 Sklepi sej delavskega sveta podjetja Ustanovitev sindikalne posojilnice S Funkcija delavcev v Steklarni 7 Razpis za letovanje 8 V letu dni delovanja kol svobodni sindikat 9 Vsem članom sindikata 10 Minulo delo 11 !\ovi način obračunavanja osebnih dohodkov 12 Kadrovske zanimivosti!4 Za razvedrilo 16 Spremembe Boljša vzpodbuda in selekcija Med ukrepi za izboljšanje razmer v poslovanju podjetja, smo opravičeno dali na pomembno mesto področje nagrajevanja. Zaradi širine, različnosti in specifičnosti vseh delovnih kombinacij v podjetju je za navedeno področje izdelan projekt, ki se bo izvajal v procesu spreminjanja razmer. Poslovnik, ki ureja to področje, je še zlasti organizacijski akt in bo celovito izvajanje terjalo precej dela preden bodo efekti na želeni ravni. Normativi in podlage tevalo ogromno angažiranja, — število podatkov o re-področje normativov. Vsi zultatih in možnostih je zado-normativi bodo prenešeni voljivo, v normirsko službo v tehnični ~ izdela se katalog tehnič-sektor, kar do sedaj ni bil nih podlag za normative slučaj. — izvaja se primerjava s tržno ceno in stroškovnim planom Vsako delo v podjetju se ovrednoti v planski obseg, ovrednoti se enota dela in določeni so normativni okviri za planiranje in tudi nagrajevanje rezultatov. Cenik dela in nagrajevanje — za izdelek je izračunana vrednost v poenih — točkah, — količina izdelanih in priznanih izdelkov pomnožena z vrednostjo predstavlja osnovo za osebni dohodek, — za vsak oddelek in enoto je določen normativni pavšal oz. priznana režija v deležu na proizvodnjo, — organizatorji in posluže-valne službe proizvodnje so normirani s planskim obsegom in plačani po % izpolnitve planov — za minimalni učinek se smatra rezultat, ki predstavlja znesek določen po odločbi za tarifni razred delavca, — premija za kakovost je izračunana vrednost za kvaliteto dela izražena v % na količino dela Pomembna novost je torej, da enota nima fiksne mase točk za osebni dohodek, temveč le to doseže s svojim rezultatom. Torej ne govorimo o poseganju ene enote v drugo, temveč izključno o tržni vrednosti dela priznane znotraj podjetja za posamično delo, ki se v mesečnem merilu realizira z delovnim rezultatom. Zaposlenost Za določen obseg dela smo postavili določeno število priznane režije, ravno tako je določena stimulativna vezava na posluževane enote. Zniževanje režije bo predstavljalo večjo dohodkovno uspešnost določene enote. Dela skupnega pomena bodo morala maksimalno prispevati za najboljše pogoje produktivnega dela, ker črpajo svoj dohodek le iz tega vira Vrednost dela ali proizvodne točke se določi za mesec v naprej po oceni ' splošne poslovne zmožnosti podjetja. Poračun napovedane vrednosti je možen mesečno ali obdobno na podlagi skupne ocene ali posledic tržne uspešnosti oz. stroškovne slike bodisi podjetja ali delov podjetja. Program preobrazbe podjetja Eden od zahtevnejših ukrepov za sanacijo bo vsekakor transformacija organizacije in lastnine. Kljub temu, da je razpoznavna usmeritev Steklarne in sicer po poti od istega števila ali manjšega nižanja k povečevanju učinkovitosti zaposlenih v podjetju, bo pomenila reorganizacija nekatere vsebinske spremembe. Večje specializacije delov podjetja, ki nimajo karakter proizvodnje osnovnega poslovnega predmeta in njihovo izločanje bi predstavljalo vsekakor možno racionalno spremebo in tudi izziv za formiranje manjših podjetij bodisi v zasebni lasti ali v lasti Steklarne oz. mešani lastnini. V okviru sprejetih ukrepov bodo pripravljena izhodišča za celovit program nekje do konca meseca marca, medtem ko bodo novi obrisi bolj razpoznavni do polovice leta 1991- JOŽE BOŽIČEK v. d. koordinatorja ukrepov Dodelava s starim načinom dela postaja ozko grlo proizvodnje (Z. N.) Poročilo Realizacija proizvodnega in prodajnega plana podjetja Februar 1991 Mesečni proizvodni in prodajni plan a) Proizvodni izvozni plan po PE — kristalin (PE Osnov, proizvodnja — dodelava) — kristalin (PE Kristal — kristal) — kristal brušen (PE Dekar — Kozje) — kristal gladki (PE Osn. izdelava—Dodelava) Skupaj USD % plana 522.582 95,96 1.085.328 84,84 426.451 112,15 43.828 37,23 2.078.190 89,5 b) Proizvodni skupni plan — skladiščeno — doseženo — planirano — realizacija plana c) Komercialni prodajni plan skupaj — doseženo — planirano — realizacija plana 4.021 o. e. 4.284 o. e. 93,8% 4.228 o. e. 4.284 o. e. 98,7% Realizacija mesečnega fizičnega plana PE — osnova za izračun osebnih dohodkov po ceniku del Komentar: V detaljni analizi, ki jo izvajamo že tretji mesec na podlagi sprejetih ukrepov za sanacijo razmer v poslovanju, je potrebno nekatere kazalce komentirati. V točkki 1. a. gre za realizacijo plana po PE in skladiščih. V celotni realizaciji je udeležena Osnovna izdelava tako, da pri vseh postavkah je tudi propor-cialni delež OI — kristalin, kristal in elektro peč. Plan PE »Kristal« ni realiziran zaradi objektivnih razlogov za PE, ker je ta enota dejansko naredila planirane količine, ni pa jih zaključila zaradi drugih faktorjev v procesu. Ravno tako je v celotnem procesu s svojim deležem udeležena dodelava, tako, da je skupna planirana realizacija tudi rezultat te enote. Celotna realizacija pod točko 1. je osnova za ocenjevanje uspešnosti, če tukaj vključimo tudi realne potrebe podjetja v obstoječem stroškovnem planu, ker je plan postavljen na relativno razmerje in ne na ciljno — optimalno potrebno. Kljub temu, da je februar po rezultatu za 3,5 % nad januarjem in nadpovprečen bo za Steklarno odločilno to koliko bo partitetno razmerje med dolarjem, marko in dinarjem. Pri obstoječem stanju pa moramo povečati proizvodni izplen za najmanj 15%. Poslovna enota proizvodnja v točkah realizacija količnik plana (%)na osnovo% premije 1. Osn. izdelava 255,713 99,7 0,997 9,4 — kristalin - 96, — kristal - 101,6 — elektro peč - 103,7 2. Dodelava 58.438 98,5 0,997 9,0 3. Kristal 225.490 103,1 1,026 10,1 4. Dekor 101.780 107,9 1,060 8,2 5. Dalmacijakristal 34.145 77,9 0,719 8,6 6. Tehnokristal 26.234 84,30 0,751 7,77 7. Strokovne službe 64.946 100,8 1,008 9,80 — tehnični sektor — — 0,994 — komerciala $ - - 0,976 — personalne službe - - 1,027 8. Servisna dejav. - 0,994 9. Delavska restav. - - 1,027 Podjetje 839.656 99,7 0,989 9,29 Pri izkazanih podatkih pod t. 2. so registrirani rezultati po skladiščeni proizvodnji PE. razmerja med realizacijo fizičnega plana in količnikom so posledica notranje delitvene strukture, tako da ni nujno, da je količnik enak izpolnitvi plana. Zraven tega je vpliv na količnih tudi stvarna prisotnost na delu. Izračun količnika za službe ja na osnovi delitvenih deležev. 40% plan 1., 30% plan 2., 30% plan 3. Marec 1991 I. Fizični plan proizvodnje v pogojnih enotah plan pogoj. fizič. plan štev. PE — proizv. enot proizv. točk 1 — Osnovna proizvodnja 69.175 270.601 2 — Dodelava 22.692 60.698 3 — Kristal 89.718 248.810 4 — Dekor 33.085 96.586 5 — Dalmacijakristal 14.701 44.326 6 — Tehnokristal 10.719 31.913 II. Proizvodno-prodajni plan (o. e. = obračunska enota) Izvoz 3.591 o. e. Domači trg 939 o. e. II.* Izvoz PO PE in skladiščih - kristalin (OI — Dodelava) 549.396 — kristal (OI — kristal) 1.295.245 - kristal (OI - Dekor) 400.282 - kristal gl. (OI - Dodelava) 72.035 III. Vrednost proizvodne točke za marec - proizvodna (produktivna) točka se določa za mesec marec 9,00 din netto ali brutto 14,65 - premija za kakovost se računa kot gibljivi del izven osnovne vrednosti točke in se računa v doseženem % premije na doseženo količino dela. Opomba: 4 Določanje vrednosti točke v naprej za proizvodno število doseženih točk pomeni, da se z dvigom proizvodnje nad 100% avtomatsko viša vrednost analitske točke, o kateri vrednosti smo do sedaj sklepali. Po starem pomeni pri 10% preseganje plana, da bi bila analitska vrednost točke netto za 10% večja od izhodiščne, zraven pa je potrebno še prišteti delež za premije. Delavski svet podjetja bo na koncu meseca ugotovil poslovni rezultat, na osnovi katerega bo lahko odločil o eventualnem dodatku na napovedano vrednost v %. JOŽE BOŽIČEK Vlečenje dolgih pecljev - dodatno usposabljanje za mlade pomočnike (Z. N.) Prvi letošnji številki Steklarja v popotnico Po daljšem času je pred vami ponovno naše glasilo Steklar. Kar nekaj časa je preteklo od zadnje številke in v tem času hitrih sprememb se je marsikaj spremenilo, tako v Steklarni, kot v državi na sploh, ki bi bilo vredno kakšnega komentarja ali pojasnila tudi v Steklarju. Ob običajnih problemih pomanjkanja dopisnikov so se pojavile tudi težave v uredniškem odboru in prišlo je do kar nekajmesečne prekinitve izhajanja Steklarja. Na pobudo vodstva sindikata je delavski svet imenoval novi uredniški odbor in novega glavnega urednika. Na prvi seji uredniškega odbora smo se dogovorili, da mora Steklar izhajati enkrat mesečno in sicer okrog 15. v mesecu, da mora biti oziroma mora ohraniti aktualnost, kolikor je to za mesečnik sploh mogoče, ter kvaliteto. Vpeljali bi nekaj stalnih rubrik ter namenili nekaj prostora sindikatu in delavskemu svetu. Razmišljali smo tudi, da bi Steklarja tiskali na boljšem papirju z barvnimi slikami in z večbarvnim tiskom. S tem bi se kvaliteta časopisu bistveno izboljšala pa tudi stroški bi se povečali za približno 70%, kar pomeni za 2500 izvodov okrog 50.000,00 din mesečno. Da bi ugotovili kolikšno je zanimanje za Steklarja, ali naj izhaja ali qe in v kakšni kvaliteti, predlagamo kratko anketo s katero bi dobili na ta vprašanja vaše odgovore. Anketo objavljamo na 4. strani Steklarja. Uredništvo Spremembe zakona o delovnih razmerjih V januarju letošnjega leta sprejeta novela zakona o delovnih razmerjih iz leta 1989 je bistveno spremenila predvsem njegovo III. poglavje, to je poglavje, ki se nanaša na pravice delavcev, katerih delo postane pri organizaciji oziroma delodajalcu nepotrebno. Novela zakona loči začasno in trajno prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Med te razloge sodijo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti poslovanja, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti. Začasno prenehanje potreb po delu delavca V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca, ki trajajo šest mesecev ali manj, delavcu ne preneha delovno razmerje. Delavec je v tem primeru lahko: — začasno, vendar največ za šest mesecev razporejen v okviru organizacije na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba; — začasno, vendar največ za šest mesecev razporejen v drugo organizacijo ali k delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba; — napoten na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom; — čaka na delo s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, določeni s kolektivno pogodbo oziraoma splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka; — dela s krajšim delovnim časom s tem, da ima v primeru delovnega časa krajšega kot 36 ur na teden pravico do nadomestila osebnega dohodka do 36 ur v višini, določeni v prejšnji alinei. Kateri ukrep bo uporabljen v konkretnem primeru, bo odvisno od danih možnosti, prav gotovo pa bo delavce materialno najbolj prizadel ukrep čakanja na delo, ki jim v skrajnem primeru ugotavlja nadomestilo osebnega dohodka v višini zajamčenega osebnega dohodka, ki pa se lahko še zniža za 20%, kar prav go- -K- tovo ne zagotavlja minimalne socialne varnosti. Zakon določa štiri kriterije, ki se uporabljajo pri izbiri delavcev, ki postanejo začasni presežki in to: delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovno dobo in socialne razmere, v katerih delavec živi. Prav gotovo bo potrebno v primeru reševanja začasnih presežkov navedene kriterije ustrezno ovrednotiti, saj neposredno niso uporabljivi. Trajno prenehanje potreb po delu delavcev O trajnem prenehanju potreb po delu delavcev govori zakon v primeru, ko postane delo delavcev nepotrebno za dalj kot šest mesecev. V tem primeru delavcu preneha delovno razmerje razen v naslednjih primerih: — Če je mogoče delavca v okviru organizacije razporediti na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, če delavec s takšno razporeditvijo soglaša; — če je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalificirati ali dokvalificirati v roku šestih mesecev; — je delo možno upravljati z nespremenjenim številom ANKETA delavcev v skrajšanem delovnem času najmanj 36 ur na teden, ki se šteje za poln delovni čas. V kolikor obstaja katera izmed navedenih možnosti, se pri določitvi delavcev uporabljajo enaki kriteriji, kot pri določanju začasnih presežkov. Isti kriteriji se uporabljajo tudi pri izbiri delavcev, katerim delovno razmerje preneha. Novela zakona bistveno skrajšuje rok prenehanja delovnega razmerja trajno presežnim delavcem in to na šest mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V tem času ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Če delavec v tem času opravlja delo, ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu. Odločanje o presežnih delavcih in njihovih pravicah Odločanje o začasno in trajno presežnih delavcih ter o pravicah, ki se jim v teh primerih zagotavljajo, je porazdeljeno med poslovodne organe in organe upravljanja, s katero želimo ugotoviti kolikšno je zanimanje za Steklarja in 3. Kakšen naj bo Steklar po vašem mnenju (napiši svoje kakšnega si želite? predloge) 1. Ali ste za to, da Steklar izhaja redno — mesečno DA NE 2. Ali želite, da Steklarja tiskamo na boljšem papirju z barvnimi fotosi in več barvnem tisku, kar precej podraži izvod. DA NE Če želite izraziti svoje mnenje vas prosimo, da to anketo izpolnite, izrežete in jo oddate uredništvu Steklarja tajnici Vidi Juhart, uredniku Francu Vehovarju ali pa članom uredništva Albinu Šrimpfu, Andreju Kidriču, Francu Černelču iz Dekorja, Magdi Jurjec iz Steklarske šole, Jožetu Bedeniku in Zlatku Novaku. ki pa so različni v organizacijah z družbeno lastnino in v družbah z znanim lastnikom. Porazdelitev pristojnosti je odvisna od števila presežnih delavcev v odnosu na število zaposlenih in od časovnega razdobja, za katero se ugotavlja presežek. O manjšem številu začasno presežnih delavcev in ukrepih, ki se bodo uporabili, odloča poslovodni organ, v primeru večjega števila delavcev pa organ upravljanja. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu ugotavlja poslovodni organ, o čemer mora obvestiti organ upravljanja, kateri mora sprejeti program razvrščanja presežnih delavcev, s katerim določi tudi ukrepe, ki se bodo uporabili. Pri pripravi programa sodeluje tudi sindikat. Novela zakona tako omogoča hitrejše razreševanje problema presežnih delavcev, zlasti pa zmanjšuje finančno breme organizacij v primeru s prejšnjo ureditvijo. Organizacije se bodo tako lažje izognile stečaju, prav gotovo pa bodo odpadli predvsem tisti načrtovani stečaji, katerih edini cilj je bil zmanjšati število zaposlenih delavcev, saj je bil postopek v teh primerih enostavnejši, predvsem pa veliko cenejši. J. A. Sklepi sej delavskega sveta podjetja 12. seja z dne 8.1.1991 1. DS je sprejel plan proizvodnje in prodaje za mesec januar, ki pa je po mnenju delegatov DS postavljeni previsoko. 2. Masa sredstev za osebne dohodke za mesec december ostane ista, kot je bila v mesecu novembru. 3. Delavski svet je pooblastil direktorja podjetja Jožeta Pelka in predsednika delavskega sveta Milorada Kračuna, da podpišeta pogodbo z Agencijo za prestrukturiranje gospodarstva glede lastninjenja Steklarne. 4. Sprejet je Pravilnik o delovnih razmerjih. 5. Glede na likvidnostne možnosti se naroči 5 računalnikov v predračunski vrednosti 27.000,00 za komad in 5 tiskalnikov v predračunski vrednosti 13.500,00 din za komad. 13. seja z dne 31.1.1991 1. Potrjen je pravilnik o osebnih dohodkih. 2. Imenovana komisija za preimenovanje pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o osebnih dohodkih v PODJETNIŠKO KOLEKTIVNO POGODBO, in sicer 1. Franc Galun 2. Milorad Kračun 3. Slavko Čoh 4. Andrej Žlender 5. Albin Srimpf 3. Steklarna ustanovi podjetje ROGAŠKA COMMERCE, d. o. o. s sedežem v Ljubljani, Parmova 41, Ustanovitveni kapital znaša 10.000,00 din, za vršilca dolžnosti direktorja podjetja pa se imenuje Alojz Juhart, dipl. iur. 14. seja z dne 7. 2.1991 1. Ob informaciji, da v januarju plan ni bil dosežen, so delegati DS sprejeli plan proizvodnje in prodaje za mesec februar. 2. Vrednost točke 10,20 din se poviša za 15% v dinarski vrednosti, 15% pa v obveznicah, ki bodo izplačljive v obdobju 1 leta. 3. Razrešen je dosedanji uredniški odbor časopisa Steklar in imenovani so novi člani. V uredniški odbor se imenuje: 1. Franc Vehovar, glavni in odgovorni urednik 2. Albin Šrimpf, član 3. Andrej Kidrič, član 4. Franc Černelč, član 5. Magda Jurjec, član 6. Zlatko Novak, član 7. Jože Bedenik, član V izdajateljski svet pa so imenovani: 1. Alojz Juhart, predsednik 2. Boris Firer, član 3. Franc Županič, član Za tajnico uredništva je imenovana Vida Juhart. 4. Firmi INN CRYSTAL se odpiše reklamacija v višini 4.357 DEM, kot vzrok je navedena slaba kvaliteta stekla. Obveščanje o sklepih delavskega sveta podjetja naj bi bila stalna rubrika. Naš namen je informirati zaposlene v steklarni o sprejetih sklepih, ob enem pa dati možnost, da lahko vsak spremlja, kako se sklepi uresničujejo. Informacija Ustanovitev sindikalne posojilnice Izvršni odbor Sindikata je na osnovi vedno večjega števila vlog za finančno pomoč pri sindikatu na svoji redni seji, dne 18. 1. 1991 sprejel pobudo o ustanovitvi sindikalne posojilnice, katere člani bi bili člani sindikata. Delo posojilnice bo urejal Pravilnik o sindikalni posojilnici. Na osnovi dogovora je bila 24. 1. 1991 posredovana članom sindikata informacija v skrčeni obliki o ustanovitvi posojilnice. Člani sindikata so informacijo sprejeli ugodno in zaradi tega se je izvršni odbor sindikata odločil, da bo v mesecu februarju začel z delovanjem posojilnice. Ker žal nismo našli sistema, kako vsakega člana vprašati, če pristopi v posojilnico, snjo v pravilniku predvidevali, da se vsak, ki ne želi postati član, lahko izpiše iz posojilnice v roku 60 dni od prvega obroka. V nadaljevanju te informacije navajamo osnovne člene iz pravilnika o sindikalni posojilnici: — Kdor ne želi postati — ostati član posojilnice, se mu bodo sredstva za ustanovitev sindikalne posojilnice vrnila in s tem mu prenehajo veljati vse pravice in dolžnosti kot članu posojilnice. Vlogo za vrnitev članarine v posojilnici je potrebno podati v roku 60 dni od prvega obroka članarine. — Začetni kapital posojilnice se ustanovi z enkratno članarino pri vstopu v član- stvo posojilnice in znaša 300 din. Članarina se prispeva v 6 obrokih po 50 din in se oddvoji pri osebnem dohodku. Članarina za ustanovitev začetnega kapitala posojilnice so nepovratna sredstva in ostanejo v trajno last sindikalni posojilnici, razen če član posojilnice v podjetju ostane tehnološki ali ekonomski višek, se mu sredstva vrnejo. — Sredstva, zbrana v posojilnici, se bodo posojala v prvotni meri za nepredvidljive dogodke: smrt v sorodstvu, bolezen, elementarna nesreča in za rojstvo otroka, poroke, selitve, nakup kurjave in ozimnice. V primeru, da bo na razpolago dovolj sredstev pa tudi za ostale potrebe in namene. — Posojena sredstva bo član vračal ob osebnem dohodku v več zaporednih obrokih, največ 10 obrokov, ki pa ne smejo presegati 30% OD. Višina vračanja obrokov se rešuje za vsak primer posebej z upoštevanjem predhodnega odstavka. Višina posojenih sredstev znaša največ 12.000 din. — Posojanje sredstev se obračunava po 1% obrestni meri. Sredstva, zbrana iz tega-naslova, se uporabljajo za poravnavo stroškov in povečanje glavnice kapitala. V primeru, da pride do skoka inflacije mesečno več kot 5%, se obrestna mera primerno spremeni (1% + R). V posojilnici je vedno na razpolago 10% sredstev od skupnega kapitala, katera se uporabljajo za nujne zadeve. — Vsak član ima pravico do sredstev za osnovne namene. V primeru, da je prosilcev več, se naredi vrstni red ter prioriteta prosilcev na osnovi argumenta prosilca. — Delo posojilnice nadzira ter odloča o posebnih vlogah odbor posojilnice, ki ga imenuje izvršni odbor sindikata Steklarne in šteje 3 člane. — Nadzorno funkcijo nad sredstvi in pravilnim vodenjem knjige posojilojemalcev opravlja nadzorni odbor sindikata, kateri enkrat letno ali če meni, da vodenje ni pravilno, tudi večkrat pregleda po- slovanje in poda svoje pripombe. — Vse spore, ki nastanejo pri delovanju posojilnice, rešuje izvršni odbor sindikata Steklarne. — Za vse primere, ki so izven osnovnih namenov posojanja, se mora vložiti vloga in komisija na osnovi vlog rešuje vsak primer posebej. Zgoraj so navedeni osnovni členi iz poslovnika o posojilnici, ker bo šele po šestih mesecih posojilnica pravilno zaživela, ko bodo zbrana vsa sredstva, bo v tem času potrebno s strani članov malo strpnosti, ker sredstev ne bo toliko, da bi lahko vsem ugodili naenkrat. Po preteku 6 mesecev bomo ocenili delovanje posojilnice in na osnovi mnenj, pripomb in izkušenj sprejeli morebitne popravke ali spremembe, v delovanju posojilnice. Zato prosimo vse člane, da z morebitnimi mnenji sodelujejo pri dokončni obliki posojilnice. Z ustanavljanjem in delovanjem sindikalne posojilnice, članom Zveze svobodnih sindikatov v Steklarni »Boris Kidrič« izpolnjujemo eno izmed obljubljenih ugodnosti, ki smo jih imeli in jih imamo zapisane v programu delovanja sindikata. Smatramo, da s tem izpolnjujemo obljube in dokazujemo, da mislimo delovati v interesu delavcev, kar je tudi prvotni namen, smatramo da smo upravičili zaupanje, da vodimo sindikat v interesu članov. ALBIN ŠRIMPF Unikatni izdelek po zamisli Andreja Zupana Fluktuacija delavcev v Steklarni »BK« Rogaška Slatina ■ Ü. o> ON t\ ro K C ^ ON S ^ <~n — ON to oo to NO ^r 04 ON ro 04 ON to 04 2.29: * * * Vr XII. t-h 04 + 1 ^ 4- 1 “f" 1 + i + i + i i | | to to 04 to ro ro NO T-H 04 T-H 4- + *i ’i 4- 1 X to t-h xr T-H 04 1 NO 1 1 ro 1 NO * yr ,v + 1 i 4- X' T-H 'rr 4“ 1 1 4- 1 + i i + i 4- 1 NO 04 04 1 ^ T-H T-H T-H 04 04 NO * ,v 1 4- >< 04 04 4- 1 + i 1 4- + + i + i | 4- 1 T-H 04 NO NO 'r”‘ T-H 04 T-H 04 a * > 1 1 4- l 4- 1 4- 1 | T—1 ro 04 ro T-H T-H ro * •fc * V, VII. + 1 1 04 1+ 1- 4- 4~ 1 4- 1 4- + i 1 + i + i to to OO T-H 04 T-H 04 ro ro Vr * * * 1 1 4- £ 4“ 1 1 + T + l 1 04 1 i ro 04 T—i ,"H Tt- ^ T-H 04 04 04 04 * * 1 >' 1 1 + i + i 1 1 ON 04 04 04 T-H * * ,v 1 1 4- > + l ro 04 04 + i i 1 -f- | | TT ON o 04 T-H rH * * * ■fr ■fc * 4- i 1 -+- I III. 04 T-H 04 + l i + i + 1 1 + | 1 oo oo 04 n 04 T-H ol ro o + 1 i + i 4- + 4- 1 ro NO T-H 04 ro 04 04 04 4- 1 + i i 1 4- 1 Tl ^ 04 04 ro T-H v-H Stanje 31.12. 1989 'To- ro NO »o oo 700 o> ro 04 CD o> to ro ro ro Tf ro -n- 04 2.364 c-n a • — 5-f > O dolga leta. Ob odhodu v svoj zasluženi pokoj ji želimo veliko sreče in zadovoljstva v krogu svojih najbližjih, da bi pokojnino uživala dolgo let, predvsem pa da bi bila zdrava. Hvala za dolgoletno sodelovanje. K. I. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 165 Med reševalce nagradne križanke št. 163 bomo razdelili za 240,00 dinarjev nagrad. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 163. Rok za oddajo rešitve je 5. april 1990. Žreb je razdelil nagrade samo Berti Ceh v višini 100,00 dinarjev, ker je imela edina pravilno rešitev. Nagrajenki čestitamo! Rešitev nagradne križanke: izvošček, kij, maltarka, sreda, idealist, monom, trk, čtivo, tla, AČ, zver, Akra, Tatarka, Lvov, oniks, Krjavelj, ribon, Tea, raa, epos, dvig FJ, igra, Makedonec, vrinjenec, note, objektiv, Gea. UREDNIŠTVO <# SOLSKA KNJIGA ZA VAJO BREZ- BOZJE LASTNOST RENCA- VEGA REKA MED BOSNO IN HRVAŠKO PRAMEN, PREDENO POSODA ZA SMETI, ROCKA PREBI- VALKA ATEN RISBA TONE KROVNIK BALERINA MLAKAR TEKOČA MAŠČOBA oa ZEMELJSKE SKORJE (Si * Al) BIVŠI SL. NOTRANJI MINISTER (TOMAŽ) KRAJ PRI CELJU <# PESTRNA. PESTUNJA DELO, OPRAVILO STOT NAPAD NA POLITIČNO OSEBNOST IUR OPTIČNA PRIPRAVA, TELESKOP PRISPEVKI V 08UKI DENARJA MANJ KOT ENA VULKAN NA SICILIJI TUJE Z. IME (KONEC HELLEN) ZAPREKA IZIDORA KRAJ PRI KRANJU JADRAN. OTOK LUKA V IZRAELU RONALD CETINJE MAJHNA CEV VRSTA MEŠANE SOUTH TRAVNIK TOPILO ZA LAKE TIBE- TANSKO GOVEDO RIM. BOG LJUBEZNI - VRSTA ŽIRAFE (IZ CRK PIKAO) ELEMENT HOJE RISAR PIRNAT AVTOR VINKO KORENT POSTE- KUNA, EMAJL OVIG s Ta NJIVA ENOJKA NEON PREMI- KANJE PO ZRAKU ROČNI BOBEN ADAM IN _ DOBA, ERA GORA V POSOČJU MARIBOR. TOVARNA OSKAR NEDBAL PESNIK DESTOVNIK POSEK GOZDA ROBERT TAYLOR ANDREJ JARC KOHONT IRENA OPORNI ZID IZ KAMNA JUZNOAM. DRŽAVA (Gl. MESTO QUITO) POSODA ZA CAJ NAJTRŠI IN NAJ-DRAZJ KAMEN Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Franc VehpvarrXtbJnrŠrlmpf, Andrej, Kidrič, FnpgjČernelč, Magada Jurjec, Zlatko Novak in Jote Benedikt. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Tehnično urejanje in oblikovanje Igor Glavan -Upuij&vtj&ekUuj/a^&elsfarr» vBqrig Kidrič«, 6)520 RogaSka Slatina, Ulica talcev 1, telefon (06)) Sl 4-611- Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič«iuSuklartka Mo -jftajkopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov - Tiska DP »Delo«, Tisk časopttauJjvfevij^ozJTitOAlp'lh'efi^iaBa.'________