primorski dnevnik Je zaSel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad y®rknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-S', od 18. septembra 1944 a° 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-»zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v- gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 77 (13.610) Trst, sreda, 4. aprila 1990 V pripravo na srečanje med Georgeem Bushem in Mihailom Gorbačovom Litva v ospredju na srečanju Bakerja s Ševardnadzejem Zunanja ministra naj bi se domenila tudi o pogajanjih za jedrsko razorožitev ter o vprašanju skrčenja obsega konvencionalne oborožitve in kemičnega orožja Vzhodnonemški socialdemokrati bodo sodelovali v široki vladni koaliciji skupaj s konservativci MITJA MERŠOL WASHINGTON — Včeraj je v ZDA Pnspel na tridnevni obisk sovjetski Unanji minister Ševardnadze. Vrhun-1 sestanek Bush-Gorbačov, razoro-dvena vprašanja in pa seveda Litva k°do osrednje točke pogovorov, ki jih 0 Ševardnadze imel z ameriškim zu-'dijim ministrom Bakerjem in pred-Sednikom Bushem. ^ estanek na vrhu, ki bo junija v ashingtonu, je vsekakor ena izmed postnih točk dnevnega reda Še-fdnadzejevih pogovorov. Zunanja p ,nist;ra bosta v zvezi s tem razprav-J a o natančnejšem datumu sestanka 2V(fa seveda tudi o njegovi vsebini. V retjZl s tem so na njunem dnevnem fjjk tuc*i vprašanja, ki zadevajo ame-r,, 0‘s°vjetska pogajanja o jedrskem azoroževanju (Start) in skrčenju obse-jja konvencionalne oborožitve ter bio-Joško-kemičnega orožja. Pri teh poga-janjih je še precej ovir, ki jih morata Velesili odstraniti, če naj bi na vrhu v tVashmgtonu potem prišlo do sloves-nega udarjanja pečatov na pogajanja. Hkrati pa utegneta Baker in Ševardnadze tudi razpravljati o čedalje večjem problemu razširjanja jedrskega in biokemičnega orožja v »lokalnih okoljih« (iraška afera z jedrskimi detonatorji, grožnje Bagdada z jedrsko-ke-mičnim orožjem, kitajska prodaja raket na Bližnjem vzhodu itd.) in sploh o problemu razširjanja števila članic svetovnega atomskega kluba. Po napovedih pa bo seveda najbolj vroča tema pogovorov Baker-Ševar-dnadze vprašanje litovske neodvisnosti. O tem sta se zunanja ministra pogovarjala že pred dvema tednoma, ko sta se sestala na proslavi namibijske neodvisnosti. Tedaj je Baker od Ševar-dnadzeja dobil zagotovila, da Moskva ne bo uporabila vojaške sile zoper Litvo. Spričo zaostritev, ki so kasneje sledile v odnosih med Kremljem in Litvo, pa si bo ameriška stran - ki se v sporu obnaša blago nevtralno - prizadevala dobiti dodatna jamstva, da SZ ne bo z vojaško prisilo nastopila zoper Litvo. Busheva vlada je pod velikim pritiskom ameriške javnosti, ki zahteva, da Washington odločneje podpre priza- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Narodni svet Sovjetske zveze sprejel zakon o možni odcepitvi MOSKVA — Svet narodnosti Sovjetske zveze je včeraj odobril zakonski osnutek, ki zadeva možnost odcepitve ene od sovjetskih republik Tozadevni osnutek v bistvu postavlja dokaj težke pogoje vsem tistim republikam, kot so pribaltske, ki si želijo samostojnosti. Na podlagi zakonskega osnutka bo vsaka republika, ki si želi odcepitev, morala najprej proglasiti referendum, na katerem bodo sodelovali vsi prebivalci, ne glede na njihovo narodnost. Da prodre težnja po samostojnosti, pa je potrebno, da se za samostojnost izrečeta vsaj dve tretjini prebivalstva. To je v bistvu osnovna podlaga sovjetskega zakonskega osnutka, ki bo verjetno v veliko težavo Estoniji in Latviji, kjer je prisotnost prebivalstva sovjetske narodnosti dokaj visoka v primerjavi z Litvo. V Latviji je namreč samo 54 % Latvijcev, Rusov je 33 %, v manjših odstotkih pa je tudi Belorusov, Ukrajincev in Poljakov. V Estoniji pa je položaj nekoliko boljši, saj je Estoncev skoraj dve tretjini celotnega prebivalstva (Rusov je 28 %, veliko manj pa Belorusov in Ukrajincev). V zakonskem osnutku pa je nadalje rečeno, da je treba za stvarno uresničitev samostojnosti počakati najmanj pet let. V tem času naj bi namreč uredili vse gospodarsko-finančne sporne zadeve. Sicer kasneje, če se za to izreče ena desetina prebivalcev, se referendum lahko ponovi in zanj bo veljala ista dvetretjin-ska večina. NADALJEVANJE NA 2. STRANI BERLIN — Vzhodnonemški socialdemokrati so včeraj zjutraj sklenili, da »zamenjajo dosedanjo smer« in bodo sodelovali s konservativnimi silami pri sestavi nove vlade. Dan pred prvim zasedanjem novoizvoljenega parlamenta v NDR se torej obeta široka vladna koalicija, ki bo predstavljala dobršen del strankarske mavrice. Na tiskovni konferenci je Markuš Meckel, ki je včeraj prevzel mesto Ibrahima Bohmeja, bil dokaj optimist in dejal, da računajo, da bodo vladno koalicijo sestavili v teku dveh tednov. Socialdemokratska stranka namreč vztraja pri dejstvu, da se je treba z vso silo boriti za enakost obeh nemških mark ter za uveljavitev socialne varnosti v NDR, kar so v bistvu sprejele tudi središčne stranke, ki sestavljajo koalicijo »Združenje za Nemčijo«. Jabolko spora pa predstavlja nacionalistična stranka DSU, ki je sestavni del konservativne koalicije. Po mnenju socialdemokratov bi desničarska stranka morala zapustiti ostale partnerje, čemur pa nasprotujejo predvsem vzhodnonemški demokristjani, ki želijo obdržati v vladi koalicijskega partnerja. Guverner zavoda Banca d’Italia Ciampi o stanju v gospodarstvu NA 3. STRANI Demokristjani iz Slovenije prvič na obisku Pri deželni KD na 4. STRANI □ □ O G sovodenjskem upepeljevalniku zdaj sklepal deželni odbor NA 8. STRANI V prometni nesreči pri Cepranu sta umrla dva neapeljska nižješolca Tovornjak je prebil zaščitno ograjo in trčil v avtobus s skupino dijakov NEAPELJ — Včeraj zjutraj je bila avtocesta sonca ponovno prizorišče težke prometne nesreče, v kateri je bil vpleten avtobus z dijaki na šolskem izletu. Tudi tokrat je nesreča terjala dve žrtvi, in sicer dva srednješolca, ki sta obiskovala nižjo sredno šolo Gae-tano Enrico iz Secondigliana pri Neaplju. Do nesreče je prišlo malo po deseti uri zjutraj na avtocestnem pasu v smeri proti Rimu na odcepu pri Cepranu. Iz nasprotne smeri je privozil tovornjak, ki je prevažal tovor avtomobilskih odpadnih delov. Šofer tovornjaka Alberto Savigliano je moral pritisniti na zavore, ker se je pred njim menda povsem nepričakovano ustavil fiat 131, ki ga je upravljal 82-letni Pietro Mar-coccia. Slednji se je ustavil, da bi izstopil šofer nekega terenskega vozila, ki je štopal, ker je ostal brez bencina. Pri tem je tovornjak zaneslo s ceste, prebil se je preko cementne varnostne ograje in je že bil na tem, da čelno trči v avtobus s 35 dijaki in 5 profesorji na šolskem izletu, ko je šofer nea- peljskega »red busa« Domenico Rinal-di s spretnim manevrom zavozil na skrajno desno stran cestišča in se tako izognil čelnemu trčenju. Žal pa mu ni uspelo izogniti se tovornjaku, ki se je zaril v bok avtobusa. Trčenje je bilo tako silno, da sta dva dijaka umrla v sponah skrotovičene pločevine, drugih 19 sošolcev pa je bilo ranjenih. Vest o nesreči je takoj odjeknila v neapeljski četrti, kjer ima šola svoj sedež. Didaktično ravnateljstvo nižje srednje šole, ki se je do nedavnega imenovala Savio II., je vsako leto prirejalo enodnevne izlete v Rim. Izleti z naslovom »Spoznajmo prestolnico« so bili namenjeni tretješol-cem, tudi sicer pa je bila šola znana po svojih pomembnih družbenih pobudah. Secondigliano je namreč ena najbolj »težavnih« neapeljskih četrti, v kateri je zelo razširjen kriminal. Pred nedavnim so starši zahtevali od ravnatelja, naj predčasno zaključi popoldanski pouk, ker je bilo okolje prenevarno za nižješolce, ki so se vračali domov. Tudi v Trstu nesreča dijakov V Miramarskem drevoredu Je prišlo do hudega trčenja med kombijem in šolskim avtobusom iz Coma. (Foto Janko Kovačič) NA 5. STRANI Italijani v Evropi spet uspešni % ¥’ aPpt (na telefoto ^ t AP v svetlem dresu z Brathsethom in Eiltsom) je za Fio-rentino dosegel zelo pomemben zadetek Pred vladno večino zdaj nova preizkušnja Glasovanje v zbornici o zakonu o mamilih RIM — Od danes dalje gre pa zares. Razprava je končana, poročevalci so pojasnili svoje predloge, spregovorili pa so tudi ministri in zdaj bo treba od besed preiti k dejanjem in v zbornici glasovati o vseh členih zakona o mamilih. Večina je končno dosegla sporazum glede protislovnega predloga o kaznivosti uživanja mamil. Tako naj bi bilo v zakonu predvideno, da uživalca, ki ga dvakrat zalotijo pri uživanju mamil, le prijavijo pretorju, ta pa ga napoti v ustrezni socio-pedagoški zavod. Po tretji ugotovitvi kršenja zakona pa naj bi bil uživalec že kaznovan, pa čeprav še ne z zaporom. Gre torej za koncept kaznivosti uživanja mamil in s tem v zvezi je bivši ministrski predsednik in predstavnik levice v KD Goria izjavil, da ga tak zakon ne zadovoljuje in zato še vedno zahteva sprejem amandmajev, ki jih je predlagal. To pa je najbrž že napoved, da bo Goria pri nekaterih členih zakona glasoval drugače kot vladna večina, lahko pa se zgodi, da mu pri tem sledijo še mnogi drugi predstavniki levega krila KD. Toda tak koncept zakona ne zadovoljuje niti ostalih strank. To kaže tudi tako imenovani »odbor desetih«, v katerem so predstavniki vseh parlamentarnih skupin (razen socialistov), ki so tudi pripravili večino od 725 amandmajev k zakonu, ki ga morajo v skladu z dogovorom med načelni- ki parlamentarnih skupin izglasovati najkasneje do četrtka. Po mnenju ministrice za socialne zadeve in sopodpisnice zakona o drogi Rose Russo Jervolino pa bo to precej težko. Jervolinova tudi trdi, da je treba skušati rešiti probleme mladih in na ta način tudi najbolj konkretno prispevati k zmanjšanju uživalcev mamil med mladimi. O mamilih se je v teh dneh na Cipru pogovarjal tudi ministrski predsednik Andreotti, ki se je včeraj vrnil v domovino, kjer pa politična klima po vrhu tajnikov večine ni dosti ugodnejša kot prej. V tej neugodni klimi pa imajo nedvomno svoj delež tudi mamila. Andreotti je v svojem pozivu mamila imenoval kot atomsko bombo današnjih dni. Njegov poziv je naletel na odobravanje predvsem pri tistih, ki so se že izrekli za zakon, o katerem je tekla razprava v zbornici, ni pa prepričal nasprotnikov zakona. Ti se proti zakonu še naprej borijo in med njimi jih ni malo iz vrst KD. To pa moti predvsem socialiste, ki ne nameravajo sprejeti poraza na tem področju. Zato je razumljivo, da Capria opozarja morebitne »disidente«, značilna pa je tudi Martel-lijeva izjava, »da je imela vlada visoko vročino in ji nekaj "ledu" v obliki tajniškega vrha ni škodilo«, istočasno pa tudi poudarja, da bo po majskih volitvah treba ponovno preveriti zavezništva znotraj vladne večine. G p Karabinjerji aretirali nevarna brata Modeo TARANTO — Karabinjerjem je včeraj uspelo v Bazilikati aretirati brata Gianfranca in Ric-carda Modea. Dvojica je veljala za »Al Caponeja« iz Taranta. Na vesti imata menda 40 umorov, bila sta člana 'ndranghete in sicer zloglasne organizacije »sac-ra corona unita«. Znana sta bila predvsem po tem, da sta pred nekaj leti stopila v oster spopad s polbratom Antoniom. Družina Modeov je poskrbela za kakih 50 umorov v samem letu 1989, do aprila letos pa so Modeovi sodelovali še pn dodatnih enajstih umorih. Med temi tudi umora matere treh Modeov. Ženska je namreč potegnila z Gianfrancom in Ric-cardom, zato jo je prvorojenec Antonio obsodil na smrt. V zveznih političnih krogih še vedno prevladuje optimizem Predsednik jugoslovanske vlade Markovič je predstavil načrt za razvoj podjetništva LJUBLJANA — Lani je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih okoli 13 tisoč novih podjetij, letos naj bi jih bilo še več. V letošnjih prvih dveh mesecih je bilo sklenjenih več kot 500 sporazumov o skupnih vlaganjih - toliko kot v letih 1968 do 1988. Vse to pa je šele prvi večji korak k novemu naložbenemu ciklusu, ki naj bi se začel sredi letošnjega leta. Množično ustanavljanje in umiranje podjetij je normalen pojav za vsako tržno gospodarstvo, saj zagotavlja ekonomsko stabilizacijo in razvoj. V Jugoslaviji se je ta proces šele začel, za večjo učinkovitost zastavljenih sprememb pa je potrebna institucionalna podpora. Zato je zvezna vlada podprla, včeraj pa tudi predstavila projekt programa za prestrukturiranje jugoslovanskega gospodarstva z ustanavljanjem manjših in srednjih podjetij. Predstavitve projekta, ki ga je pripravila skupina domačih strokovnjakov pod vodstvom dr. Aleša Vahčiča, sta se udeležila tudi premier Ante Markovič z nekaterimi člani vlade in predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj. O pomenu majhnih in srednjih podjetij ter o pomenu podjetništva, do katerega se je družbeni sektor vedel mačevsko, nima smisla izgubljati besed. To je spoznala tudi zvezna vlada, zato je podprla projekt, hkrati pa je ustanovila tudi ustrezno zvezno agencijo za podpiranja majhnih in srednjih podjetij ter podjetništva. Podpora zvezne vlade podjetništvu je zelo pomembna, saj se bodo poslej tudi tuji vlagatelji pogumneje odločali za vlaganja v taka podjetja, če bo posel imel »zvezni blagoslov«. Projekt pa vladi pomeni sestavni del celotnega procesa prestrukturiranja gospodarstva, kar je nuja, če hočejo v Jugoslaviji doseči hitrejšo gospodarsko rast in razvoj. Bistvo projekta je sistematično usposabljanje podjetnikov in podjetniških skupin. »Eksplozija« podjetništva v Jugoslaviji pa naj bi predvsem privabila tuji kapital in prihranke zdomcev, zaposlili bi lahko tudi presežke delovne sile. Ker imajo na področju podjetništva največ izkušenj in znanje v Sloveniji, bo sedež projekta v Ljubljani, kar pa po Marko- vičevih besedah pomeni tudi prvi korak v decentralizaciji in komercializaciji nekaterih funkcij vezanih na ZIS. Pri delu projekta bodo sodelovali tudi številni tuji strokovnjaki, rezultati pa bi morali biti hitro vidni. Uspeh projekta bi po Markovičevem mnenju opogumil vse liberalne sile v Jugoslaviji, da vztrajajo pri uveljavitvi sprememb in novega sistema. Njegovi bistveni elementi so pripravljeni in se lahko oblikuje na vseh področjih. Ante Markovič pa je ob podpori razvoju podjetništva tudi dejal, da bo država pomagala, nikakor pa ne prevzemala vloge številnih gospodarskih subjektov, ki bodo morali prevzeti lastno dogovornost za nastop na trgu - kot tudi v večstrankarskem sistemu volilci prevzemajo odgovornost za svoj izbor. V Sloveniji so v podjetništvu resda naredili največ korakov (to je potrdil tudi Dušan Šinigoj s podatkom, da je bilo lani v Sloveniji ustanovljenih 4.500 novih podjetij, v istem času pa jih je 2.500 tudi propadlo), prve korake pa delajo tudi v drugih republikah. MARJAN LAČIČ V Manchestru se nadaljuje upor kakih sto nevarnih zapornikov .LONDON — V manchesterski kaznilnici Strangeways se nadaljuje protest zapornikov, ki so predsinočnjim prekinili sleherno zvezo s pogajalci, a so že včeraj zjutraj ponovno pristali na razgovor z vodstvom zapora. Na nekem oknu opustošenega poslopja se je pojavila rjuha z rdečim napispm »nič mrtvih«, policijski agenti pa skrbno molčijo, ko jih kdo vpraša, če to drži. Dejansko se policija trudi, da bi utišala celotno zadevo, še posebno v luči komentarjev, ki so jih zabeležili britanski mediji. Stanje v britanskih kaznilnicah je menda neznosno, vlada pa ni do danes poskrbela za kakršnokoli izboljšavo. Včeraj se je protest razširil tudi na nekatere druge kaznilnice, vendar so bili agenti v teh primerih pripravljeni in so bili z lahkoto kos skupinam upornih zapornikov. Hrvaški miličniki zapuščajo Kosovo LJUBLJANA — Hrvaška vlada bo danes umaknila svoje miličnike iz združenega odreda na Kosovu. Hrvaška vlada meni, da v skladu s sklepom predsedstva SR Srbije ni več razlogov, da bi hrvaški miličniki še naprej ostali v pokrajini. Slovenska vlada je že pred meseci sprejela podoben ukrep in umaknila svoje »specialce« s Kosova, ki na tak način vedno bolj postaja zgolj srbsko vprašanje. Do težav in sporov je prišlo tudi že z Makedonijo, ki se je v zvezni skupščini odločno uprla temu, da bi srbskim kolonistom na Kosovu izplačali iz zveznih sredstev odškodnino. V Podujevu je včeraj spet prišlo do množičnih zastrupitev, o katerih srbska politika in zvezni zdravstveni organi trde, da jih ni nikoli bilo in da so zgolj manipulacija albanskih iredentistov in nacionalistov. Skupino huje bolnih so odpeljali v prištinsko bolnišnico. Včeraj so na sedežu Društva književnikov Slovenije ustanovili neodvisen sindikat časnikarjev, v katerega se je vpisalo okrog tristo albanskih časnikarjev, ki so že prej izstopili iz Zveze novinarjev Jugoslavije in ZK Srbije. Obenem je slišati, da nameravajo srbski in črnogorski književniki ustanoviti svoje združenje, v katerem seveda ne bo Albancev. Do razkola je v kosovskem združenju književnikov prišlo pred dobrim letom, ko so izstopili vsi srbski pisatelji, ostali pa so Albanci in predvsem znani predsednik Ibrahim Rugova. B. S. Demosov plakat buri duhove Ne ravno pomirjujoči videz skupine zapornikov, ki protestirajo v Strange- waysu (Telefoto AP) LJUBLJANA — Plakata, ki sta uvrstila vidne slovenske predstavnike med največje krvnike in totalitariste, kot sta Ceaucescu in Stalin, in nekatere manj znane slovenske socialdemokrate med vidne evropske socialiste, sta imela v slovenski javnosti izreden odmev. Volilna kampanja se bliža koncu in omenjeni volilni plakat služi kot sredstvo polemik in zaostrovanja. Tega se je zavedal predvsem Demos, zato je predsednik njegovega republiškega volilnega štaba dr. Hubert Požarnik včeraj izjavil: »Sporni plakat o komunistih ni bil izdelan, tiskan in objavljen po nalogu, ali z vednostjo, republiškega volilnega štaba Demosa.« Očitno gre za prvo vidno notranjo razpoko v koaliciji, ki jo sestavlja šest strank in gibanj in ki imajo tudi dokaj različne volilne progra-me.Povsem drugačen pa je odgovor predsednika Demosa Pučnika, ki je bil v ponedeljek v Mariboru na dobro obiskanem volilnem zborovanju. Za mariborski Večer je izjavil, da so plakat naredili socialdemokratski mladinci in da po njegovem mnenju ustrezno prikazuje v zgodovini podobna stališča komunistov. Pučnik torej ne vidi na plakatu nič slabega, nasprotno pa je mnenja, da pomeni njegova rehabilitacija, ki je bila izvedena na zadnjem zasedanju CK ZKS - Stranke demokratične prenove, posebne vrste provokacija. Oglasil se je seveda tudi Jože Smole, predsednik Socialistične zveze, ki so ga prav tako uvrstili med totalitarce in ki je na plakatu »pobraten« s Castrom in Morino. Jože Smole je včeraj objavil daljšo izjavo, v kateri navaja, da se je »na nizkotne udarce«, s katerimi ga skušajo diskreditirati »že navadil« ob znanih množičnih mitingih v Srbiji. »Nikakor pa mi ni vseeno, da sedaj, v predvolilnem boju, nekatere politične sile v Sloveniji uporabljajo enake metode in načine. Prav takšne, kot so jih v primeru Srbije vedno odločno obsojali.« V soboto se bo slovenski volilni hrušč polegel. V nedeljo bodo volitve, in to od 8. do 20. ure. V prvih večerno-noč-nih urah je pričakovati prve delne izide za predsednika republike, končen izid tega najbolj pazljivo spremljanega štiriboja pa bo znan v noči med nedeljo in ponedeljkom. Nato se bo nekoliko zataknilo, ker je volilni sistem izredno zapleten. Ne bo težav s člani predsedstva, saj mora volilna komisija preprosto prešteti glasove, oddane za dvanajst kandidatov. Pri zboru občin pa bo treba ugotoviti večino glasov v vsaki občini: izvoljen bo samo tisti, ki bo v posamezni občini dobil več kot 50% glasov. V veliki večini primerov se bosta kandidata z najvišjim odstotkom pomerila čez dva tedna na balotaži. Največje zanimanje bo za družbeno-politični zbor in zanj bodo izidi tudi najpomembnejši; za ta zbor velja proporcionalni sistem, vendar se lahko voli tudi za posamezne kandidate. Štetje bo zato dolgotrajno in zapleteno: vseh strank, ki nastopajo po Sloveniji, je kar dvanajst, njim pa se pridružujejo še delne kandidatne liste, ki jih ni povsod, in še nekateri kandidati prostostrelci. BOGO SAMSA Michelangelovih svetnikov ne hodo slekli RIM — Pri restavriranju Poslednje sodbe, znane Michelangelove freske v Sikstinski kapeli (na sliki AP), svetnikom na freskah ne bodo odstranili »tančic«, ki jih je v 16. stoletju na zahtevo koncila iz Trenta dodal Daniele da Volterra in tako Michelangelovo umetnino napravil bolj »moralno«. Za ohranitev svetniških »oblačil« so se odločili zaradi tega, ker so tudi »oblačila« narejena v tehniki freske in pod njimi ni več originalne Michelangelove freske, ki jo je Daniele da Volterra pri »oblačenju« svetnikov odstranil. Na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili rezultate testov in analize Michelangelovih fresk, so povedali, da so freske v dobrem stanju in da je le na spodnjem delu opaziti nekaj prask. Barve so tudi izredno jasne in čiste, kar po mnenju vodje restavratorjev v vatikanskih muzejih Gian-luigija Colaluccija pomeni, da naj bi restavratorska dela dala zadovoljive rezultate. Obnovo Michelangelove Poslednje sodbe vodi Fabrizio Mancinelli in kot je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, naj bi z deli končali še pred koncem leta 1993. • Litva v ospredju NADALJEVANJE S 1. STRANI devanja Litovcev za neodvisnost. Ti pritiski se bodo verjetno sedaj še pospešili, saj so sovjetske oblasti po najnovejših vesteh zaprle mejni prehod med Litvo in Poljsko, prehod, ki je bil edini fizični stik Litve s tujino. Vendar pa med člani Busheve vlade zasebno prevladuje mnenje, da Gorbačov ne bo uporabil vojaške sile zoper Litovce, če bodo ti seveda pristali na sovjetske pogoje o pogajanjih o postopnem procesu odcepitve. Prav zato uradni Washington tudi noče dajati odgovorov na hipotetična vprašanja, kaj bi ZDA storile v primeru, če bi Kremelj z vojaško silo stopil na pot litovske neodvisnosti. Bushu je namreč veliko do tega, da z Gorbačovom sklene vrsto pomembnih dogovorov, s katerimi naj bi se zmanjšala sovjetska vojaška moč, združitev Nemčije pod pogoji Zahoda in odpiranje SZ za investicije na osnovi tržnega gospodarstva. In pri tem si ZDA nikakor ne želijo pokvariti »poslov« s kakimi nepredvidenimi »nevšečnostmi«. • Narodni svet Sovjetske zveze NADALJEVANJE S 1. STRANI Ob tem gre še povedati, da do stvarne osamosvojitve bodo odločali tudi o teritorijih, ki so jih republiki priključili ob vstopu v Sovjetsko zvezo. V primeru Litve torej bi tekla bese' da o delu ozemlja Belorusije ip PoT ske, ki so jih leta 1940 prikijuč"1 pribaltski republiki. Na teh področjih bodo odločali tudi o statusu narodnostnih skupnosti, ki so tu v večini. Včeraj pa so v Kremlju sklenili, da zaprejo edini mejnih prehod med Litvo in Poljsko in s tem dejansko one- mogočijo j-ic0VCeni vsak »svoboden prehod' ' EvroP°' podio iz Varšave je včeraj najavil, aa mejo lahko prestopijo le tisti, ki imajo posebni sovjetski vizum, trgovska vozila ter poljski turisti, ki se vračajo v matično državo. Moskovska odločitev zadeva tudi ukinitev javnih zvez med Vilniusom in Varšavo. S tem v zvezi je poljski vladni glasnik Henrik Wozniakowski dejal, da Moskva ni predčasno obvestila Varšave o teh odločitvah. h ekspozeja guvernerja zavoda Banca d’It ali a C. A. Ciampija na zasedanju Business Internationala Saniranje javnih financ brez travni? V okviru evropske liberalizacije kapitala je nujno potrebno urediti problem obdavčevanja dohodkov od finančnih poslov RIM — Vstop lire v ožji nihalni pas evropskega denarnega sistema in sko-raJšnja odprava še zadnjih omejitev Pri gibanju kapitala idealno zaključu-Jeia dolgi marš italijanskega gospodarstva. Po pogumni in ambiciozni te-rapiji se je povrnilo zaupanje v liro, ki °lajšuje približevanje italijanskih ob-festnih mer evropski ravni, hkrati pa inflacija popušča in mogoče je reči, da bo letos še upadla. To je srž ekspozeja, ki ga je razvil guverner Bance dTtalia Carlo Azeglio (-'aTnpi na včerajšnjem rednem let-■ne® seminarju Business Internationa-la' Ciampi je v bistvu naslikal pozitivno podobo o gospodarskem stanju v državi, obenem pa obelodanil tudi ®enčne plati, ki tičijo predvsem v neravnovesju javnofinančnega sistema in v nepovoljnih učinkih ukrepanja na Področju obdavčevanja finančnih delavnosti. Po navedbi glavnih etap do-Sedanjega postopka za sprostitev kapi- tala, »ki so omogočile mednarodnim operaterjem seznanitev z velikimi možnostmi, kakršne ponuja italijansko tržišče - tudi po zaslugi razlik pri obrestnih merah«, je Ciampi poudaril, da ponovno zaupanje v liro spodbuja prilaganje italijanskih obresti evropskim, »s čimer je mogoče denarne restrikcije bolj ublažiti, kot pa bi bilo to možno le na podlagi gibanja notranje inflacije in primanjkljaja na področju javnih financ«. Težnja k izravnavi obrestnih mer je že v teku, je dejal Ciampi, saj se ob določenih ravneh in premikih mednarodnih obresti zmanjšuje breme servisiranja javnega deficita v večji meri, kot bi se, ko ne bi bilo sproščanja denarnega pretoka. Ta težnja se bo še okrepila, toda le, če bodo tudi drugi dejavniki na področju makroekonomske politike učinkovitejši pri zaviranju povpraševanja in pri urejanju dohodkovne dinamike. Italija sprejema pač izziv svobodnega evropskega tržišča z visokim in dolgotrajnim javnofinančnim deficitom in z višjo stopnjo inflacije, kot jo imata npr. Francija in Zah. Nemčija. Liberalizacija pa lahko olajša in poceni kritje primanjkljaja ter upravljanje javnega dolga, vendar pod pogojem, da se utrdi zaupanje v globalno protiinflacijsko politiko. Inflacija sicer pojenjuje in se bo to predvidoma nadaljevalo vse do konca leta; ta proces bi še pospešili po Ciampijevem mnenju tudi s "policy mixom", s prodornejšo proračunsko in dohodkovno politiko na področju zaviranja povpraševanja, kar bi okrepilo težnjo k upočasnitvi naraščanja cen in ublažilo breme, ki pritiska na denarno politiko. Guverner se je dotaknil tudi problema delovnih pogodb in zaželel, da bi zadevna pogajanja tekla v duhu načelnega sporazuma, ki sta ga dosegla sindikat in Confindustria januarja. Vše to omogoča, kot je naglasil Ciampi, da lahko gledamo na problem uravnovešenja javnih financ kot na realističen cilj, ki ga je mogoče doseči, ne da bi to povzročilo kakšno travmo. Pač pa je govornik sprožil alarm zaradi davčnih rizikov, ki jih prinaša liberalizacija kapitala, in navedel nujo, da se nanovo prouči mehanizem obdavčevanja dohodkov od teh poslov. Hudo je, da v okviru dvanajsterice ni prišlo do sporazuma o uskladitvi davčne politike, je zatrdil Ciampi s pripombo, da je treba sprejeti take ukrepe, ki bodo onemogočili davčne utaje in drugačne zakonske prekrške; kljub temu pa bo ostal nerešen temeljni problem o (ne)pravični delitvi davčnih bremen v sklopu Evropske skupnosti, kajti obstoječi mehanizem spodbuja nižanje davčnih količnikov, s tem pa neobdavčevanje finančnih rent. D. G. Pomoč EFTA jugoslovanski tržni odločitvi ŽENEVA — Gospodarski ministri Avstrije, Švice, Islandije, Finske, Švedske in Norveške - članic Evropske skupnosti za svobodno trgovino - so se z jugoslovanskim ministrom za gospodarske odnose s tujino Francem Horvatom načelno dogovorili o ustanovitvi Sklada EFTA za pomoč gospodarskemu razvoju Jugoslavije. Sklad, katerega uresničitev morajo odobriti še parlamenti šesterice, bo znašal 100 milijonov dolarjev in bo namenjen tržnemu usmerjanju jugoslovanskega gospodarstva. Sredstva iz tega sklada bodo torej uporabljali predvsem za pospeševanje industrijskih naložb, za izobraževanje in poklicno usposabljanje ter za oblikovanje programov na področju znanstvenih raziskav in tehničnega servisiranja. Sklad bo upravljal organizem, v katerem bodo zastopniki EFTA in Jugoslavije. Borze spet navzgor marka se popustila lira pa kar »super« Po predvčerajšnjem vrtogla-vem padcu se je tokijska borza včeraj krepko popravila; indeks Nikkei je poskočil kar za 2,7%. lo je potisnilo navzgor tudi ka-zatelje vseh evropskih borz, fazen milanske, kjer je Mib popasti! za 0,10%. Spet se je pod-fažilo tudi zlato, ki je v Londonu . eflalo 375 dolarjev pri unči (+6;6 dolarja). ' 1 Na valutnih tržiščih je bil do-, i. v bistvu ustaljen (včeraj .rui4 marke proti 1,7024 dan po-Pr®l). nemška marka je ponovno Padla zaradi problema denarne fn°te po nemški združitvi (v Mi-janu je kotirala komaj 734,285 Ufo), lira pa se je učvrstila praktično nasproti vsem valutam Znotraj evropskega denarnega sistema. Mondadori - oba tabora naklonjena konstruktivnemu zaključku pogajanj MILAN — Trenje med taboroma, ki se borita za nadzor založbe Mondadori, se je ublažilo. Tako vsaj kažejo izjave, ki sta jih dala generalni direktor De Benedettijeve družbe CIR Passera in sam Berlusconi po sicer razburljivi izredni skupščini delničarjev in po še bolj razburljivi posebni skupščini. Na prvi so sklenili, da ne bodo sprejeli nobenega sklepa glede predloga CIR o zvišanju glavnice, na drugi pa so ta sklep zavrnili (skupaj s predlogom CIR o statutnih popravkih), vendar, kot je zatrdil zastopnik CIR odv. Panzari-ni, brez učinka, češ da je ta odločitev brez vsake veljave pred Sodiščem. Ob vsem tem je Corrado Passera menil, da bo mogoče doseči obojestransko zadovoljiv dogovor še pred skupščino družbe Amef (23. aprila), na kateri naj bi razpustili zdajšnji upravni svet. Do zdaj, je dejal Passera, ni bilo neposrednih stikov z Berlusconijevim Finin-vestom, niti ne srečanj pri Mediobanci; v isti sapi je pribil, da namerava CIR v teku 30 dni sklicati redno skupščino Mondadorija, da bi na njej preklicali mandat upravnemu svetu založbe in izoblikovali nov upravni svet na osnovi predloga, ki ga je dal januarja predsednik milanskega sodišča Papi - na 15 svetovalcev bi 5 svetovalcev izvolil Fininvest, 5 CIR, 2 Formenton in 3 sodišče. Pri CIR so očitno uverjeni, da bo na skupščini Amefa Čuvar sodno zaplenjenega For-mentonovega paketa delnic naklonjen oblikovanju takšne večine, ki bo povoljna De Benedetti-jevi grupi; upravni svet Amefa naj bi torej preoblikovali v korist družbe CIR, kar bi verižno učinkovalo na novo skupščino Mondadorija. »Naš cilj je vsekakor ta, da spet pridemo do nadzorstva nad založbo v Segrateju, v najslabšem primeru pa, da se najde obojestransko zadovoljiva rešitev.« Podobno je izjavil Silvio Berlusconi s pripombo, da bo vsaka rešitev, ki bi bila sad razsodne izbire, dobrodošla, da pa jo je treba poiskati v sklopu Mediobance. Upam, da pride čimprej do takega sporazuma, ki bo pozitiven za Mondadori, za našo grupo in za partnerja (De Benedettija). Potovalne agencije za avtonomno poslovanje BUDIMPEŠTA — Avtonomistično vrenje na evropskem vzhodu je odjeknilo tudi med italijanskimi turističnimi delavci. Na 27. kongresu zveze potovalnih agencij Fiavet, ki se je začel včeraj v Budimpešti je njen predsednik Guelio Scanziani predlagal ustanovitev samostojne turistične vsedržavne organizacije - Confturismo - s tem pa izločitev turističnih dejavnosti iz sklopa zveze Confcommercio. Scanziani meni, da mora skrbeti Confcommercio samo za trgovino, zato je treba izoblikovati še konfederacijo storitvenih podjetij in pa, kot rečeno, konfederacijo turističnih tvrdk, h kateri naj pristopijo poleg Fiaveta še Faiat (hotelirstvo), Faita (kampiranje) in Fipe (gostišča). Le tako naj bi turistična panoga zasedla v Italiji mesto, ki ji pripada, in postala konkurenčnejša nasproti tujini; na ta način bi imela beseda turističnega delavca pač večjo težo v odnosu do javnih upraviteljev. Kaj misli o tem vlada, bomo zvedeli danes, ko bo na kongresu spregovoril minister Carlo Tognoli, toda Faiat je Scanzianijev predlog že zavrnila. : . ' Iti! 1 ■Ji NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE . ISUSfc 'n| : i I* MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V F IjfiAONE KOTACIJE f3,Jerali........... ............ ».T""............ JJontedison ........ PketdiS°n rlSP...... p!re'li risp........ S?«*«:::::: Sl; a-':::::::::: Ri«asc6n,e priv..... pfaiUida'6 r'SP' s[pft’ui ..:•■■■ CoPiau ............. 30.3. 39600 16300 11400 23700 12780 18500 8150 1960 1250 2755 2790 2200 2592 2550 1699 7570 3950 4100 3340 2000 1590 1450 350 4625 3.4. 39425 16500 11400 23700 12770 18500 8050 1942 1239 2790 2800 2200 2580 2590 1710 7535 3940 4100 3190 1985 1585 1460 352 4575 30.3. 3.4. Fidis....................... 7400 7350 Gerolimich.................... 116 115 Gerolimich risp................ 91 90 SME ......................... 3650 3640 Stel......................... 5295 5260 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 4730 4740 Tripcovich ................. 12650 13250 Tripcovich risp. nc.......... 4750 5020 Att. Immobiliari ............ 5100 5110 FIAT........................ 10380 10250 FIAT priv.................... 7215 7195 FIAT risp.................... 7260 7210 Gilardini.................... 4750 4750 Gilardini risp............... 3850 3850 Dalmine ...................... 420 415 Marzotto..................... 7880 7815 Marzotto risp................ 7900 7910 Marzotto risp. nc............ 5975 6005 NEURADNO TRŽIŠČE________________________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 10800 10800 3.4. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 99,50 BTP maj 1990 10,5% 99,80 — BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,10 + 0,30 CCT ECU 1984/91 11,25 .. . 100,45 + 0,05 CCT ECU-1984/92 10,5% . . 100,05 — CCT ECU 1985/93 9% 94,45 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,25 + 1,20 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,20 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 96,95 — CCT april 1992 10% 96,35 — CCT julij 1992 IND 99,45 + 0,10 CCT januar 1991 IND 100,15 —0,10 CCT julij 1993 IND 99,30 — , 3.4. spr. % CCT december 1990 IND .. 100,25 —0,05 CCT februar 1991 IND_____ 100,10 — CCT februar 1997 IND .... 94,20 —0,05 CCT junij 1993 CV IND . . . . 98,00 +0,10 CCT marec 1991 IND....... 100,20 —0,10 CCT nov. 1993 CV IND_____ 97,55 +0,31 CCT sept. 1993 CV IND .. . 97,00 +0,05 CCT avgust 1992 IND...... 99,90 — CCT avgust 1993 IND...... 99,30 —0,05 CCT avgust 1990 IND...... 100,15 — CCT avgust 1991 IND’..... 100,75 +0,05 CCT avgust 1995 IND...... 95,90 +0,05 CCT avgust 1996 IND...... 100,85 . —0,05 CCT april 1991 IND .......... 95,40 —0,10 CCT april 1995 IND .......... 95,45 —0,10 CCT april 1996 IND .......... 97,75 — CCT december 1990 IND . . 100,95 —0,10 CCT december 1991 IND . . 100,50 — CCT december 1995 IND . . 96,65 —0,05 CCT december 1996 IND . . 94,25 — MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 3.4. spr. % 3.4. spr. % 3.4. spr. % 3.4. spr. % '-Tll^KA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO +Var 10600 —0,93 8790 +1,03 risP............... 5360 - a 990 .................... 8695 —0,74 ^^gOVALSTVO - BANČNIŠTVO________________ Ali!anza Ass............... 43950 pitana Ass'risp’ P0r- Ausonia::........... Ra;ina Ass. ord.:::::: .. 15350 lta|uer.ali Ass............ 39490 Abelu Sl 1000 ............. 14150 La Fot ................... 107725 LaPr arlaspa............... 58000 Ll°yd AHClen*e ............ 20250 Ras fradr,a,IC0 ........... 16499 ?As risp. port Toro °rd- .............. 21750 £Flpfiv:::::::::::::; 22800 Ban Corn"i. Ital lana .... Ci?d,iRoma ................ 2290 interk ltal'ano ........... 2605 Medirttnca priv.......... 50200 obanca.............. 18850 !u^*AJNOUSTRIJA ■ CEMENT______________ L,EsnBUr90 0rd........... 13100 —°'23 MonSL®580 ............... 23010 —1,24 PonQradori .............. 18900 - CernentirEdlt0riale........ 6380 —1,77 43950 — 40300 —0,98 11700 —2,01 1820 —0,55 15350 —0,84 39490 —0,53 14150 — 107725 —0,25 58000 — 20250 —0,20 16499 —0,07 23710 —1,13 12770 — 21750 —0,23 22800 —0,33 15960 — 4835 —0,72 2290 —0,04 2605 + 0,77 50200 —2,83 18850 + 0,27 3600 +0,70 Italcementi............... 128000 — Unicem.................... 24880 —0,28 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5400 — Enimont 1465 —1,01. Fidenza Vetrar 1000 9210 —0,43 Italgas 2800 + 0,72 Mira Lanza — — Montedison 1000 1952 —0,44 Montefibre 1205 + 0,58 Pirelli . . . 2799 + 1,05 Pirelli risp. . 2810 — Recordati . 11800 —1,67 Saffa . . . 10400 + 0,29 Snia BPD . 2586 + 0,23 Snia Fibre . . 1818 —0,38 Snia Tecnopolimeri 6950 —0,64 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7525 —0,33 Standa 33500 —0,30 Standa risp. port 13720 —1,29 Alitalia cat. A 1660 — Alitalia priv 1129 —0,09 Italcable .... 18600 — SIP 1588 —0,31 SIP risp. port. 1460 + 0,83 Sirti 12800 — ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5150 —0,87 Tecnomasio 3750 — Bastogi................... 352 —0,28 Bonifiche Siele ............ 26690 —0,52 Bonifiche Siele risp...... 9000 —0,22 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5110 +2,00 CIR risp..................... 5160 +2,00 Cofide....................... 4830 +0,63 Comau Finanziaria ........... 4575 —0,33 Editoriale SpA .............. 3599 +0,39 Euromobiliare ............... 6140 —0,65 Ferruzzi Agric............... 2570 —1,08 Fidis........................ 7350 —0,41 Fimpar ...........'....... 3335 — Finarte ..................... 7220 —0,55 Fiscambi Holding............. 5250 +0,36 Fiscambi risp................ 2390 +4,41 Fornara ..................... 3335 —0,30 Gale ....................... 25280 —0,08 Gemina . .'.................. 2131 +0,52 Gemina risp.................. 1390 —0,29 Gerolimich.................... 115 —0,22 Gerolimich risp. port..... 90 +0,56 IFI priv.................... 26800 —0,19 IFIL fraz.................... 7968 —0,34 IFIL risp. port. fraz........ 4195 —0,80 Italmobiliare.............. 206000 +0,49 Pirelli & C.................. 9620 —0,05 Riva Finanziaria ............ 8410 —1,06 Saes......................... 4040 +1,25 Schiapparelli ............... 1280 —0,78 Sisa ........................ 3399 —1,34 SME ......................... 3615 —0,55 SMI Metalli.................. 1770 +1,14 SMI Metalli risp............. 1335 +0,07 SOGEFI....................... 3628 —0,25 Štet......................... 5300 +1,15 Štet risp. port.............. 4771 +0,42 Tripcovich ................. 13250 +3,14 Tripcovich risp. nc 5020 + 4,58 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5111 + 0,02 Calcestruzzi 16800 + 0,06 Cogefar 7249 —0,45 Del Favero 7320 + 0,27 Grassetto SpA .. 16950 — IMM Metanopoli 1800 + 1,64 Risanamento Napol! . . . .. 44300 + 0,68 Vianini 5380 + 0,'37 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3121 + 0,29 Danieli & C 11120 + 1,09 Data Consyst 11180 —0,18 Fiar SpA 21180 + 0,86 Fiat 10290 —0,10 Fiat priv 7218 —0,37 Fiat risp 7250 — Franco Toši 29250 —0,54 Gilardini 4750 — Magneti Marelli 1951 + 0,83 Merloni 2750 —1,08 Necchi ord 3950 • Olivetti ord 6799 + 0,95 Olivetti priv 4540 + 1,00 Pininfarina 15250 —0,52 Rodriguez SpA 10100 —0,49 Safilo -. 11900 — Safilo risp 12600 + 1,12 Saipem 3250 + 0,15 Saipem risp 3780 —0,26 Teknecomp 1387 + 1,24 3.4. spr. % CCT februar 1991 IND 101,15 — CCT februar 1992 IND .... 100,45 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,90 — CCT februar 1995 IND .... 99,25 + 0,05 CCT februar 1996 IND 96,50 — CCT februar 1997 IND 94,15 —0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND 101,10 — CCT januar 1992 IND 100,40 —0,20' CCT januar 1992 11% .... 98,40 — CCT januar 1993 IND 98,65 — CCT januar 1996 CV IND . . 97,60 — CCT januar 1997 IND 94,20 ' — CCT januar 1995 IND ’ — — CCT januar 1996 IND 96,60 + 0,16 CCT julij 1990 IND 100,05 —0,05 CCT julij 1991 IND 100,75 — CCT julij 1995 IND 96,70 + 0,10 CCT julij 1996 IND 96,15 + 0,05 CCT maj 1991 IND 100,85 + 0,05 CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 95,40 —0,05 CCT maj 1996 IND 95,60 —0,05 CCT maj 1997 IND 93,90 —0,05 CCT marec 1991 IND -100,90 —0,05 CCT marec 1995 IND 95,70 + 0,05 CCT marec 1996 IND 96,40 + 0,05 CCT marec 1997 IND 94,15 —0,05 CCT nov. 1990 IND 100,05 —0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,80 —0,05 CCT nov. 1991 IND 100,65 —0,05 CCT nov. 1992 IND 98,75 — CCT nov. 1995 IND 96,05 — CCT nov. 1996 IND 93,95 — CCT oktober 1993 IND ... . 99,05 — CCT oktober 1990 IND ... . 100,20 —0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,75 — CCT oktober 1995 IND ... . '96,00 + 0,10 CCT oktober 1996 IND 93,85 — CCT sep. 1990 IND 100,10 —0,05 CCT sep. 1991 IND 100,75 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 95,70 —0,05 CCT sep. 1996 IND 93,35 —0,05 CTS marec 1994 IND 76,15 + 0,20 CTS april 1994 IND 75,80 + 0,20 ED SCOL 1975/90 9% .... 100,25 — ED SCOL 1976/91 9% 100,25 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 101,50 —0,49 REDIMIBILE 1980 12% . . . 102,25 —0,24 RENDITA —35 5% 72,50 — Zanimivo srečanje v tržaški palači Diana Slovenska krščanska zveza včeraj prvič na obisku pri deželni KD Delegacija Slovenske krščansko-de-mokratske zveze (slovenskih demokristjanov) pod vodstvom predsednika Lojzeta Peterleta je včeraj prvič uradno obiskala deželno vodstvo Krščanske demokracije. Danes bo slovenska delegacija odpotovala v Rim, kjer se bo srečala z državnim voditeljem KD Forlanijem in tudi s papežem Janezom Pavlom II. Goste je na sedežu tržaške KD v palači Diana pozdravil deželni tajnik stranke Bruno Longo, ki jim je zaželel dober rezultat na bližnjih volitvah v Sloveniji, Lojze Peterle pa je nato obširneje poročal o predvolilnih dogajanjih v bližnji republiki in o stališčih njegove stranke. S tem v zvezi je očital uradni slovenski politiki nekatere hude udarce na račun opozicije, predvsem v zvezi z narodno spravo ali tako imenovano umiritvijo. Peterle je zavrnil ocene, ki prihajajo iz nekaterih evropskih držav, da so zahteve Slovenije po suverenosti, pluralizmu in človekovih pravicah korak k separatizmu ali celo k odcepitvi za vsako ceno. Slovenci - je poudaril Peterle - ne želimo prav nič drugega, kot tisto, kar si je zagotovila že večina narodov v Evropi. Podčrtal je, da nasprotuje Jugoslaviji kot prisilni skupnosti ljudstev, govoril pa je tudi o ogroženosti slovenskega naroda. V Jugoslaviji po mnenju Peterleta ne bi bilo težko živeti, če bi bili seveda mogoči čisti računi in če bi se država začela obnašati res kot spodobna evropska država. Predsednik Slovenske krščan-sko-demokratske zveze je v palači Di- Vodstvo SDZPI z deželnimi svetovalci Vodstvo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje se je včeraj sestalo z slovensko govorečimi deželnimi svetovalci Milošem Budinom (KPI), Bojanom Brezigarjem (SSk) in An-dreo Wehrenfennigom (zeleni smejočega se sonca), da jim pojasni še odprta vprašanja v odnosih z deželno upravo, in to pred sestankom, za katerega je zavod SDZPI zaprosil pristojnega deželnega odbornika Antoninija Canterina. Predsednik Lucijan Volk, pod-presednik Bogdan Petelin in ravnateljica Tamara Blažina-Simone-ta so v dolgem, odprtem pogovoru obrazložili deželnim svetovalcem potrebo po ustrezni deželni podpori za ureditev prostorov zavoda, po ponovni uvedbi slovenskih strokovnih tečajev v videmski pokrajini in po odpravi ovir za izpeljavo tečaja za naravoslovne vodiče, za katerega je med domačo mladino precejšnje zanimanje. Po prijateljski izmenjavi mnenj in poglobitvi prikazanih problemov, so se deželni svetovalci obvezali, da bodo pozorno sledili delovanju Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in posredovali pri pristojnem deželnem odborniku Antoniniju za reševanje odprtih vprašanj. Upravitelji zavoda so na koncu izročili deželnim svetovalcem dokumentacijo o delovanju SDZPI in spomenico o odprtih vprašanjih ter o predlogih za njihovo reševanje, ki jo bodo posredovali tudi deželnim svetovalcem Dariu Ter-sarju (PSI), Ivanu Bratini (KPI) in Vivianu (zeleni marjetice). (Iv) ana omenil tudi položaj obeh manjšin, ki živita vzdolž italijansko-jugoslovan-ske državne meje. Slovence v Italiji -je poudaril - so mnogi krogi v Furlani-ji-Julijski krajini dolgo let predstavljali kot potencialne uvoznike totalitarizma in na tej oceni gradili napačen politični odnos do te narodnostne skupnosti. Tržaškega srečanja se je na zahtevo gostov iz Slovenije udeležil tudi deželni sekretar stranke Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. S to gesto so želeli slovenski krščanskodemokra-ti javno poudariti, da bodo manjšine stalno prisotne v političnih stikih in odnosih med državama. Bruno Longo je s svoje strani povedal, da italijanski demokristjani z veliko pozornostjo spremljajo dogajanja v Sloveniji in da se strinja s Peterletovo mislijo, da bodo nedeljske volitve v Sloveniji res svobodne, ne pa še povsem demokratične. Delegacijo iz Ljubljane je v poznih dopoldanskih urah sprejel na vljudnostni obisk tudi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo. Na sliki (foto Magajna) včerajšnje srečanje na sedežu tržaške Krščanske demokracije. Prireja ga univerzitetni inštitut IS TI E E V soboto širok mednarodni posvet o razvoju železniškega prometa Velike spremembe, do katerih je prišlo v Vzhodni Evropi v zadnjih mesecih preteklega leta, bodo ustvarile povsem drugačen položaj ne samo na političnem in gospodarskem področju, temveč tudi v vseh komunikacijskih vezeh med ev- , ropskimi državami: Veliko razlogov napoveduje, da bodo raznovrstni stiki med vzhodnim in zahodnim delom Evrope količinsko in tudi kvalitetno narasli. Po oceni Inštituta za preučevanje prevozov v gospodarski integraciji Evrope pri tržaški univerzi ISTIEE se bodo zvečale proizvodne sposobnosti vzhodnoevropskih držav, veliko večja bo tudi možnost potovanj iz vzhodne v zahodno Evropo, zahodnoevropski gospodarski sistem bo nedvomno pokazal velik interes za vzhodnoevropska tržišča, istočasno pa bodo vzhodnoevropske države potrebovale znatno pomoč. Izhajajoč iz teh predpostavk se je inštitut ISTIEE odločil, da v sodelovanju z italijansko državno ustanovo za železnice in z vodstvom avstrijskih železnic priredi v soboto, 7. aprila, mednarodni posvet o »vlogi železnic v trgovskih stikih z Vzhodno Evropo«. Na posvetu, ki se ga bo udeležil tudi italijanski minister za prevoze Bernini, bodo imeli poročila generalni direktorji italijanskih, avstrijskih, madžarskih, če-hoslovaških in poljskih železnic, uvodno poročilo pa bo imel dekan ekonomske fakultete na tržaški univerzi prof. Borruso. Glavni namen posveta je preučitev razvojnih možnosti železniškega prometa v luči nastalih sprememb na Vzhodu in ob upoštevanju težav cestnega prometa. Minister Cirino Pomicino sodeloval na okrogli mizi Ljudskega gibanja Politična dejavnost mora imeti prednost pred gospodarstvom. Tako je med drugim zatrdil minister za proračun Cirino Pomicino, ki se je v Trstu udeležil okrogle mize Ljudskega gibanja (Movimento Popolare) z naslovom »Svoboda in oblast - vprašanje demokracije«. V razpravi, ki ji je sledilo številno občinstvo, je minister tudi ponovil znano geslo, ki zagovarja več prostora družbi, in torej raznim organizacijam na račun državnih ustanov. Pripomba se v tem primeru nanaša predvsem na razvejano dejavnost Ljudskega gibanja, ki se lahko ponaša s približno tri tisoč podjetji in kulturnimi ali dobrodelnimi organizacijami. Pisatelj B. Pahor o perspektivah manjšin v novi Evropi V DSI so predstavili podroben spored manjšinskega seminarja mladih - MENS Prireditelji večerov v Društvu slovenskih izobražencev so ponedeljkovo srečanje posvetili manjšinski problematiki in bližnjemu seminarju mladine evropskih narodnostnih skupnosti, ki bo letos potekal v Trstu in Gorici v organizaciji Mladinske sekcije Slovenske skupnosti in kulturnega krožka Virgil Šček. Enotedensko srečanje med mladimi predstavniki evropskih manjšin se bo začelo v soboto. Kot častni gost je na ponedeljkovem večeru v DSI govoril pisatelj Boris Pahor, ki je obenem tudi podpredsednik Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur. Predavatelj je povedal nekaj svojih misli o perspektivah manjšinstva v Evropi v luči najnovejših političnih premikov. V zadnjem času lahko opazimo, da pri manjšinah vedno bolj raste narodna zavest. To se dogaja celo v ZDA, kjer je doslej prevladovala politika »talilnega lonca«, v katerem so se jeziki in kulture stapljali v nekakšno homogeno snov. Svet se začenja ponovno zavedati, da je treba najprej obvladati izročilo lastnega naroda, saj bo v nasprotnem primeru naše sprejemanje tujih kultur bolj revno. Če bi hoteli odpraviti narodnostni princip, bi s tem odpravili tudi civilno družbo, je nadaljeval prof. Pahor. Opozoril je tudi na nov pristop do zgodovinske vede, ki se ne ukvarja več izključno z »velikimi« dogodki, ampak preučuje tudi navade, običaje, način življenja naših prednikov. Takšno pojmovanje preteklosti pa gre v korist manjšin, »nezgodovinskih« narodov. Prof. Pahor se je dotaknil tudi vprašanja bodočnosti Slovenije v novi, združeni Evropi. Izrazil je prepričanje, da bo kmalu prišlo do narodne sprave in da bodo torej lahko tudi Slovenci iz drugih držav končno vzpostavili stike z matico. To bo prineslo v republiko tudi nekaj svežega kapitala, gotovo pa je, da čakajo Slovenijo še velike težave, ki niso izključno ekonomske narave. Kar zadeva mednarodno prizorišče, je prof. Pahor izrekel ostro kritiko Mitterandovemu gledanju na evropsko integracijo, saj dejansko enači državo z narodom. Ce hočemo, da bodo vse narodnosti končno našle svoj prostor, bo treba izoblikovati Evropo regij, ne pa Evropo velikih držav. Predavatelj je svoj poseg zaključil z mislijo, da bi bilo nujno čimprej okrepiti organizacije, ki se zavzemajo za pravice narodnostnih skupnosti ter da bi bilo potrebno (v kolikor bo mogoče) navezati tesnejše stike z evropskimi »zelenimi« in Z ekološkimi strankami. Večer sta nadaljevala predstavnik Mladinske sekcije SSk Marijan Brecelj in podpredsednik mednarodne or- ganizacije MENS Peter Rustja, ki sta predstavila bogat program letošnjega seminarja, posvečenega temi samostojnega organiziranja manjšin, ki se bo pričel v soboto in bo trajal do petka, 13. aprila. Povabilu se je odzvalo več kot petdeset članov številnih evropskih manjšin, ki bodo prenočevali v Gorici, kjer bo potekal tudi večji del seminarskega dela. Opravili bodo tudi dva celodnevna izleta: prvega po bivanjskem prostoru Slovencev v Italiji, drugega pa po Sloveniji. Prireditelji so za svoje goste pripravili tudi zanimiva predavanja raznih strokovnjakov, ki bodo udeležencem predstavili nekaj najpomembnejših vidikov iz življenja tako imenovanih »zamejskih« Slovencev. (hj) Na sliki (foto Magajna) prof. Boris Pahor med predavanjem v DSI. Delovanje teh zelo različnih organizacij, ki so razpredene po vsej državi, je minister Pomicino ocenil zelo pozitivno. Po njegovem mnenju so člani gibanja s tem pokazali velik smisel za podjetništvo, ki je »moderno sredstvo za rast družbe«. Ce bi vso gospodarsko dejavnost zaupali državi, bi se po ministrovem mnenju podredila logiki tržišča, zato je proti tej nevarnosti potrebno spodbujati delovanje srednjih in malih podjetij. V tem smislu se je Cirino Pomicino pohvalno izrazil o delovanju Ljudskega gibanja in združenja raznovrstnih organizacij, ki ima skupni naziv Com-pagnia delle opere. Minister je izrecno poudaril, da te organizacije ne delujejo na zaščitenem tržišču, kot je to primer »rdečih zadrug«, po njegovem mnenju je celo pomembna značilnost pobud »ljudskih katoličanov« v tem, tla rušijo zaščitena tržišča. O delovanju Ljudskega gibanja se je pohvalno izrekel tudi tržaški župan Richetti v svojem pozdravnem nagovoru. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje zadnjih dveh delov televizijske nadaljevanke »V HRIBIH SE DELA DAN« Prisotni bodo režiser Staž Potočnik in nekateri člani snemalne ekipe. Prijeten večer bo jutri, 5. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Narodna in študijska knjižnica Odsek za slovenski jezik Filozofska fakulteta v Trstu Inštitut za slovansko filologijo vabita na predavanje pro/. MIRANA KOŠUTE Krpanova sol (Slovensko-italijanski in obratni literarni odnosi) Jutri, 5. aprila 1990, ob 16. uri Trst, UL. Universita Kultumo-gospodarska zadruga Ban namerava oživiti staro vaško jedro V prenovljenih prostorih Ovčarjeve domačije so se v nedeljo na rednem občnem zboru sestali člani kulturno-gospodarske zadruge Ban, zato da bi ocenili dosedanje dosežke in začrtali smeri bodočega delovanja ustanove, ki je glavni in edini nosilec kulturnega udejstvovanja v Banih. Svojim članom je upravni odbor orisal dejavnosti, ki so se v okviru zadruge zvrstile v pretekli sezoni. Od ustanovitve do danes je članstvo usmerilo vse svoje moči v odkup in prenovo sedeža. Preureditvena dela so se pod silo razmer zavlekla vse do letošnjega leta. V naslednjih mesecih bodo člani dokončno uredili notranje prostore in poskrbeli za to, da bo Ovčarjeva domačija zablestela v svojem značilnem kraškem videzu. Vsi napori in požrtvovalno delo članov so tehtno opravičilo za navidezno kulturno zatišje. Nikakor ne gre zanemariti tega in drugih obrobnih dosežkov, ki so zaposlili člane in ostale domačine v zadnjih letih. Iz poročil upravnega odbora izhaja, da je zadruga v minuli sezoni uspešno delovala, čeprav z manjšim zanosom in za javnost neopaznim delom. Zadruga je že ob ustanovitvi zastavila svoje delo na ohranjevanju in ovrednotenju kulturne dediščine. Lani so se člani odločili za odkup še ene, sicer manjše stavbe, ki stoji v Dulenjem borjaču v neposredni bližini vaškega trga in zadružnega sedeža. Mihčev hlev, kot ga nazivajo domačini, je zaenkrat neuporaben in potreben korenitih popravil, vendar bo že v bližnji prihodnosti tudi ta prostor dobil svojo vlogo v okviru zadružnega delovanja. Na srečanju so odborniki seznanili prisotne s pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev o novi obliki včlanjevanja, preko katere bi prešla zadruga pod okrilje vsedržavne organizacije ARCI. Sklep so soglasno sprejeli vsi, saj bi povezovanje s tovrstno ustanovo v marsičem razbremenilo in olajšalo delovanje zadruge ter okrepilo njeno članstvo. S tem je nesporedno povezano bližnje odprtje okrepčevlanice za člane, zamisel, ki jo je zadruga že dalj časa načrtovala. Na občnem zboru so člani potrdili željo, da se čim prej zaključijo še preostala dela v sedežu, ki bo predvidoma nared že to poletje. V bodoče bo treba razmisliti in snovati nove pobude, ki bodo zapolnile prostore Ovčarjeve domačije in oživele staro vaško jedro. Kot kaže, so člani ohranili navdušenje in tudi idej jim ne manjka; pri uresničevnaju vseh zamisli pa so dokaj preudarni, saj se dosledno ravnajo po načelu »počasi in prav«, (kkj ! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Natalia Ginzburg INTERVJU Režija BORIS KOBAL Danes, 4. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Ivan Cankar JAKOB RUDA Režija DUŠAN MLAKAR PREMIERA V petek, 6. aprila, ob 20.30 — v Kulturnem domu v Trstu Abonma red A PONOVITEV V soboto, 7. aprila, ob 20.30 — Abonma red B V zvezi s proračunsko razpravo Melonarji izsiljujejo petstrankarsko večino Pet ranjenih v prometni nezgodi v Miramarskem drevoredu Nesrečen šolski izlet za dijake in profesorje iz okolice Coma Župan Richetti bo na nocojšnji seji tržaškega občinskega sveta lahko končno predstavil finančni proračun in triletni razvojni načrt občinske uprave. To bi moral narediti že v ponede-tjek, zaradi pomanjkanja legalnega števila prisotnih svetovalcev pa občinske seje sploh ni bilo. Odsotnosti so bile precej enakomerno razdeljene med vsemi svetovalskimi skupinami, med županovim apelom pa so nekateri melonarji dobesedno zbežali iz dvora-ne' tako da se je Richettijevemu pozi-Vu na koncu odzvalo le 26 svetovalcev. Poteza listarjev ima očitno politično ozadje, saj je vsem jasno, da ima bpJT v tem trenutku ves interes zmeša- štrene petstrankarski koaliciji, stopiti v občinski odbor in predvsem vsiliti neverjetno kandidaturo Staffierija za Predsednika hranilnice CRT. O tej sferi bo v kratkem tekla beseda tudi v deželnem svetu, in sicer po zaslugi komunističnih svetovalcev Polija, Vi-ezzija in Perle Luše, ki so s tem v zve-zi zahtevali poseg predsednika dežel-ne vlade Biasuttija. Melonarji pri tem računajo na šibkosti sedanje večine in nočejo na čim boljši način izkoristiti znana nesoglasja med socialisti in demokristjani. Paolo Ghersina, predstavnik Mestne zelene laične liste, je medtem včeraj Pr®dlagal uvedbo »elektronskih ur« ,udi za občinske svetovalce, ki hočejo (Pravilno) nadzorovati delovne navade siužbencev, večkrat pa pozabljajo na voje. Po njegovem mnenju bo vseka-or treba - tudi na osnovi takih doga-n m ' resno razmisliti o novem volil- 111 sistemu v krajevnih upravah in predvsem o neposrednem načinu vo-Ijenja županov. Komunistična svetovalska skupina v občinskem svetu pa je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila dokument z naslovom »Občina za državljane« z vrsto konkretnih predlogov za proračunsko debato. Načelnik skupine Maurizio Pessato je podčrtal, da zaobjema ta dokument vse najvažnejše »vozle« tukajšnjega družbenega in političnega življenja, »izhod iz sedanje hude krize pa bo zelo težko dosegljiv če bo občinsko upravo še naprej vodila ta politična koalicija«. Tiskovne konference so se poleg Pessata udeležili tudi občinski svetovalci Nico Costa, Giorgio De Rosa in Ester Pacor. Dokument KPI temelji na nujnosti, da bi morala občinska uprava nudili občanom učinkovite storitve, predvsem na socialnem področju, istočasno pa bi morala na nek način usmerjati gospodarski in družbeni razvoj Trsta, kar danes ne dela. Občinski upravitelji po mnenju komunistov povsem zanemarjajo nekatere vitalne sektorje, nimajo posluha za številne kronične probleme krajevnega šolstva in naredijo premalo za mlade. Občina še bo morala enkrat za vselej lotiti vprašanj javnih storitev in politike načrtovanje teritorija. Komunistični svetovalci bodo o vseh teh problemih vsekakor spregovorili med proračunsko razpravo, ki se bo po predvidevanjih zaključila šele sredi prihodnjega tedna, ni pa izključeno, da bo do glasovanja prišlo šele po velikonočnem premoru. S. T. Dež, spolzka cesta, morda neprevidno prehitevanje. V teh okoliščinah se je v Miramarskem drevoredu pripetila včeraj prometna nesreča, v katero je bilo vpletenih okrog osemdeset dijakov iz okolice Coma in Perugie. V Trst so prišli na šolski izlet, žal pa bodo odnesli neprijetne spomine. Trije so se lažjei ranili, 42-letna profesorica Marisa Blefari iz Coma pa leži na oddelku katinarske bolnišnice in je v smrtni nevarnosti. Nesreča se je pripetila malo pred 13. uro v višini kopališča za železničarje. 42-letni Donato Siro iz Premariacca blizu Vidma je z dostavnim vozilom, v katerem je prevažal cvetje in lončnice, vozil v smeri proti Barkovljam in je pred kopališčem prehitel avtobus, v katerem so se peljali otroci iz Perugie. Ko je že imel za sabo avtobus, je vozilo začelo zanašati in Siro je izgubil oblast nad volanom. Vozilo je zapeljalo na levo stran cestišča, kjer je podrlo dva obcestna drogova in treščilo v cementni zidek, ki ločuje cesto od železniških tirov. Od tod ga je odbilo ponovno na sredo ceste, kjer je zaprlo pot avtobusu, ki je prav v tistem trenutku pripeljal iz Barkovelj in je prevažal okrog 40 dijakov iz Coma, namenjenih k Sv. Justu. Le nekaj sekund V zadnjih dneh številni poskusi pobegov preko meje Tudi v zadnjih dveh dneh so se nadaljevali poskusi pobegov preko italijansko-jugoslovanske meje. Nekatere so prestregli že na jugoslovanski strani, medtem ko so manjše skupine Pobeglih ustavili na italijanski strani, n ^°t Poroča v včerajšnji številki Ijub-Dnnr,-1 dnevnik Delo, so v ponedeljek tavli Cl pri Fernetičih graničarji ob us-zraknU l;rep Egipčanov streljali v Ob opozorilnih strelih so se be- ze« ustavili. lg3P0tledeljek popoldne ob približno na o fd 80 3raničarji z iste stražnice sest u prestregli skupino, ki so jo dv;,'*V!ali en italijanski, dva tajska in se , rornunska državljana. Tudi tokrat st icuPlna ni ustavila, zato je graničar v k 3 V ^a' ^aze- da je krogla zadela rano1??11' eden izmed drobcev pa je v i,?, t/detno Tajko, ki so jo odpeljali rzolsko bolnišnico. so italijanske strani pa poročajo, da iunV , tu Prestregli skupino devetih Jugoslovanskih državljanov, v kateri je tov Pet otrok- Po Pregledu dokumen-ohi S? skupino predali jugoslovanskim uiastem. V Trstu so med drugim pre-stregli tudi dva Egipčana, v n ?Vezi 2 mladimi, ki prihajajo tudi bil- mesto iz nerazvitih držav, je ča?' Včera5 na tržaškem županstvu sre-nJ? med županom Richettijem in Car;t avnikf škofovske organizacije so in ln. tržaške ACLI. Na srečanju tako°UClar.lk| ^a v Trstu vprašanje ni so v PeJeče kot v drugih mestih, ker nem em mestu priseljenci v glav- vendttUdentie- Vseh te Pribli Vseh je približno 800, Peudh" Pa Pb samo 200 prejema šti-šniiv, c medtem ko so ostali v precej-Jltl finančnih težavah. Slovensko stalno gledališče se pripravlja na novo premiero Z veliko mero požrtvovalnosti vsega kolektiva Slovenskega stalnega gledališča potekajo te dni v Kulturnem domu priprave na novo premiero. Samih sedem dni po »Intervjuju«, ki sta ga tako kritika kot občinstvo sprejela nadvse pohvalno, si bomo lahko ogledali »Jakoba Rudo«. Režija tega petega dela v ciklusu vsega Cankarja na odru SSG je bila zaupana Dušanu Mlakarju. Prav njegova nedavna huda bolezen pa je odločilno vplivala na ta konec sezone, na srečo sicer brez bistvenih posledic za samega Mlakarja in za repertoar. Gledališčniki so se pač morali intenzivneje zagnati v delo, kar pa seveda ni ravno lahko v teh časih, ko še ni povsem jasno, kolikšna sredstva bodo odmerjena našemu gledališču in če bodo sploh zadostovala za normalen zaključek sezone. K temu seveda štejemo tudi njen poletni del s predstavami na prostem. O tem je prejšnje dni razpravljal upravni svet SSG, ki polaga veliko upanja v odločitve Sklada za Trst. Med drugim pa je tudi sklenil, da se po majskih volitvah skliče občni zbor Društva Slovensko gledališče. Pred petimi meseci je umrl truplo pa so odkrili včeraj Na opozorilo sosedov, ki že od novembra lani niso več srečali 71-letnega Nocco-loja Padovana, so karabinjerji in gasilci vdrli včeraj zjutraj v njegovo stanovanje v prvem nadstropju poslopja 1ACP v Stari istrski ulici 33 in ugotovili, da je moški umrl. To se je moralo zgoditi pred več meseci, kajti njegovo truplo je bilo že mumificirano. Padovan je ležal na tleh v mali kuhinji, sledovi, ki jih pustil za sabo, pa dajejo sumiti, da se je počutil slabo v postelji, od koder se je nato mukoma zvlekel do kuhinje, kjer je obležal. Padovan je bil upokojeni pomorščak in ni imel finančnih problemov. To dokazuje tudi večja vsota bankovcev (od 30 do 40 milijonov lir), ki so jih karabinjerji našli v predalu. Bil je vdovec, na oddelku za dolgotrajne bolezni Gregoretti leži njegova sestra, brat, s katerim sicer ni imel najboljših odnosov, pa živi v Ribiškem naselju blizu Devina. Preiskovalcem je včeraj povedal, da je njegov brat Niccolo bil skrajno zaprt človek in da je rad potoval. Prav zato ga njegova odsotnost ni posebno skrbela. Sodni zdravnik je vsekakor ugotovil, da je umrl naravne smrti. Včeraj pokopali Livia Pesanteja V Trstu so včeraj v strogo zasebni obliki pokopali znanega političnega delavca in kulturnika Livia Pesanteja, ki je po dolgi bolezni umrl v starosti 75 let. Pe-sante, ki je do upokojitve poučeval italijansko književnost na tržaških višjih srednjih šolah, je bil dolgo let eden od najvidnejših voditeljev tržaškega socialističnega gibanja. Pripadal je generaciji tržaških razumnikov laičnih in socialističnih idealov, saj je zrasel v skupini Bruna Pincherla, ki si je med drugim prizadevala za nov odnos do politike in za evropske razsežnosti tržaškega prostora. Od leta 1974 do 1978 je bil tržaški občinski svetovalec, nekaj časa pa je opravljal tudi funkcijo načelnika socialistične svetovalske skupine. V obdobju T970-72 je bil tudi pokrajinski sekretar PSI, nato nekaj časa član upravnega sveta podjetja ACEGA in Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Pripadal je notranji levici PSI in skoraj do zadnjega sledil političnemu življenju na Tržaškem. Po značaju je bil skromen in zelo redkobeseden človek, pač pa odprt za dialog in občutljiv tudi za vprašanja sožitja med Slovenci in Italijani. Kvestura v Trstu sporoča, da ima od včeraj novo telefonsko številko in sicer 37-901. Spremembo je narekovala uvedba novega telefonskega sistema, ki občanom daje možnost, da kličejo posamezne urade direktno in ne le preko telefonske centrale, kot je veljalo doslej. Kvestura istočasno opozarja, da ostaja telefonska številka za hitro pomoč 113 nespremenjena. Socialisti predstavili načrt Pokrajine Trst Za ovrednotenje Ribiškega naselja kj bbaiaj0-a devinsko-nabrežinska občinska uprava, skunn'*0 0'?bkovaff Krščanska demokracija in Slovenska kffood ' P°Ysem zanemarile Ribiško naselje, ki je in s a vsega začetka žrtev improviziranega upravljanja demoV6 t0ref razvff° brez vsakega načrta. Krščanska fogiki i 51Ja in Sfovenska skupnost naj bi si namreč (po nai bi tr0JzacPe) »razdelili« teritorij, Ribiško naselje pa vih etn?dl£lonalno Pripadalo KD, ki ga je zaradi njego-naselh, Cnih ozlroma kulturnih značilnosti (v Ribiškem fala Je kotvoTj ' Vnein naselib istrski begunci) izkoriš- ki je^ lahko obnovili ocene socialistične stranke, ferenm al priredila v Ribiškem naselju tiskovno kon-9°spodarslL ■ ^ ^ Predstavila načrt Pokrajine Trst za za oživitev ln turisi;icn0 relansiranje tega naselja ter Pokrajinski tkiva' Kot ie deial šnja konfe? 1 J ^ PSI Alessandr0 Perelli, spada včeraj-Propaoande 3' ^1 lma seveda tudi značaj predvolilne Padla^ n vClklus srečanj, na katerih se je PSI spo-občinef? j, z90.bimi problemi devinsko-nabrežinske skem zer ■ kratkim so priredili zborovanji o Sesljan-Kof! ln 0 štmanski papirnici), načrt Pnt,?0, S? fe PSI tokrat odločila, da predstavi Oaselja ih ??ne , rs? za »Integrirani razvoj« Ribiškega št. 72 i? We9?n??k??Jlnska “Prava pripravlja po zakonu riti na mi, ' Na ‘a način 80 socialisti želeli opozo-rešitev P °?lefme te9a naselja, a tudi na njihovo možno iosti in tf - U ?0 80 se bili socialisti zavzeli že v pretek-m ki jo bodo podpirali tudi v bodočnosti. Kot je dejal nosilec kandidatne liste in bivši občinski svetovalec Vittorino Caldi, je celotna situacija v Ribiškem naselju, ki šteje nekaj več kot 400 prebivalcev, na robu propada: javnih storitev ni, cestne povezave so slabe in nevarne, medtem ko ni hiti dovolj parkirišč za lastnike navtičnih privezov, zaradi intenzivnega prometa (tovornjakov in domačih turistov) ceste propadajo (vse naselje naj bi bilo zgrajeno na peščenih tleh), privezi so slabi, manjkajo pa tudi storitve za turiste oziroma za lastnike čolnov, medtem ko zelo različne gospodarske dejavnosti uspevajo ena ob drugi. Potem ko so vprašali prebivalce, s katerimi težavami se najpogosteje srečujejo, so devinsko-nabrežinski socialisti sklenili - je dejal sekcijski tajnik Alfredo Burgher - da izkoristijo možnosti, ki jih nudi deželna zakonodaja in podprejo prizadevanja Pokrajine, da izdela globalni načrt za relansiranje Ribiškega naselja v skladu z razvojem teritorija (Sesljanskega zaliva, štivanske papirnice in tudi razvoja, ki ga bi prinesla morebitna ustanovitev deželnega kraškega parka). V tem smislu so skušali tudi pomagati tehnikom, ki pripravljajo načrt (včerajšnje tiskovne konference se je udeležil tudi arhitekt Gianni Foti). Kaj več o načrtu je povedal predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, ki je omenil, da so prvi del projekta že zaključili. Načrtovalci so morali namreč analizirati sedanji položaj in ugotoviti, katere uprave so pristojne za uresničitev različnih poglavij načrta. Sedaj pa pri- pravljajo načrtovalci osrednji del načrta, s katerim bodo nakazali morebitne smernice razvoja tudi glede na razvoj Sesljanskega zaliva in štivanske papirnice. Nato bo seveda odvisno od občinske uprave, ali bo načrt sprejela, a tudi od zasebnikov, če bodo želeli upoštevati njegove smernice. Načrtovalci so vzeli torej v poštev gospodarske dejavnosti, zlasti ribolov (kateremu je treba zagotoviti najboljše pogoje tudi z izboljšanjem in preureditvijo porti-ča) in vse vzporedne dejavnosti (ohranjanje rib, uskla-diščevanje), storitve za turistično navtiko (delavnice za popravila čolnov, prodajalne z nadomestnimi deli), kmetijske dejavnosti (ki bi jih bilo treba primerno ovrednotiti), trgovino (trgovine trenutno ne zadostujejo niti povpraševanju) itd. Pozorni pa bodo tudi na socialne storitve, ki jih sedaj dejansko ni (cerkev, družbeno središče in občinska izpostava itd.). Ovrednotiti in re-lansirati pa je treba tudi turistični sektor (odpreti javne plaže v bivšem kamnolomu in preurediti priveze ter pristanišče). Nenazadnje pa je nujno izboljšati cestne povezave (z novim priključkom z državno cesto 14 in z alternativnimi povezavami med državno cesto in porti-čem, tako da lastnikom privezov ne bi bilo treba peljati skozi vas) in urediti parkirišča. Načrt pa naj bi vzel v poštev tudi možnost pomorske povezave med Trstom in Tržičem, ki bi prispevala k omejevanju avtomobilskega prometa, in posege za zaščito značilne sredozemske vegetacije in morskega naravnega okolja, (bg) potem, ko sta trčila avtobus in dostavno vozilo, je pripeljal še avtobus iz Perugie, ki ga je Siro prej prehitel. Da bi se izognil vozilom na cesti, je šofer ostro zavrl, pri tem pa je avtobus zaneslo na desno, kjer je z bokom poteg-, nil po obcestnih platanah. Ko so vozila obmirovala, je v trenutku nastala strašna zmeda. Medtem ko so šokirani šoferji, profesorji in otroci začeli ugotavljati, kaj se je pravzaprav zgodilo, so očividci že poklicali reševalce, ki so prihiteli res v nekaj minutah in v velikem številu. Prišli so karabinjerji, policijski agenti, gasilci in reševalci Rdečega kriza. Ti so s pomočjo gasilcev najprejizvlekli iz avtobusa ranjeno profesorico. Čeprav je imela odprt zlom stegnenice in večkratne zlome obeh nog, verjetno pa tudi notranje poškodbe, je ves čas ostala pri zavesti. V katinarski bolnišnici se je njeno stanje popoldne poslabšalo, tako da so jo sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Druga ekipa RK je prepeljala v otroško bolnišnico tri 14-letne dijake, ki so se le nekoliko opraskali in bodo okrevali v dveh dneh. Po prvi pomoči so jih s policijskim avtomobilom prepeljali v Gradež, kamor je policija že prepeljala njihove sošolce. Dijaki so bivali v hotelu Terme, od koder bodo danes odpotovali domov. V avtobusu, s katerim so se peljali dijaki iz Perugie, ni bil na srečo nihče ranjen, tako da je šofer, kljub temu da je bil avtobus nekoliko poškodovan, odpeljal proti domu. Voznik dostavnega vozila bo ozdravel v 20 dneh, vendar so ga po prvi pomoči odpustili domov. Zapustil nas je naš ljubljeni mož in oče Silvijo Rebula (TRGOVEC) Pogreb bo jutri, 5. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ses-Ijan. Žalostno vest sporočajo Zofka, Davo in Katja, bratje, snahe, vnuki in ostalo sorodstvo. Sesljan 4. aprila 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob izgubi dragega prijatelja Silvija Rebule žalujejo Cvetko in Majda, Andrej, Aleksandra in Lucio Sesljan, 4. aprila 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) Upravni svet, nadzorni odbor, ravnatelj in uslužbenci Posojilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje ženi, hčerki in sinu ob bridki izgubi bivšega upravitelja Silvija Rebule. Godbeno društvo Nabrežina izreka iskreno sožalje družini ob izgubi dragega Silvija Rebule. Sporočamo žalostno vest, da I nas je zapustila naša draga teta Olga Demark Pogreb bo danes, 4. t. m., ob.12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev. Žalujoči svakinja Marija, nečak Franko in nečakinja Majda z družino. Ricmanje, Kranj, 4. aprila 1990 Preminila je OLGA DEMARK častna članica SKD Slavec Ricmanje-Log. Vsem svojcem izreka iskreno sožalje SKD Slavec Tajnik Alessandro Perelli, pokrajinsko vodstvo in tržaška federacija PSI se iskreno pridružujejo žalovanju družine ob smrti prof. LIVIA PESANTEJA in se pretreseni spominjajo njegove politične in kulturne zavzetosti. GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju z Odborom za pripravo praznovanja 130-letnice rojstva H. Wolfa in Cankarjevim domom iz Ljubljane VEČER SAMOSPEVOV ANA PUSAR JERIČ - sopran ANDREJ JARC - klavir V petek, 6. aprila, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu' Vabljeni! gledališča razstave VERDI Simfonična sezona 1989/90 Jutri ob 20. uri (red E) zadnja ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Koncertna sezona Nocoj ob 20.30 (red A) simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Spirosa Argirisa. Ponovitvi v petek, 6. t. m. ob 20.30 (red B) in v soboto, 7. t. m. ob 18. uri (red S). ROSSETTI Danes ob 16.00 (red sreda popoldne) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja VVilliamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 8. t. m. V četrtek, 12. aprila, bo na sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Pro.Sa. S.r.l. iz Rima ponovila komedijo GIN GAME Donalda J. Coburna; režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Valeria Valeri in Paolo Ferrari. Ponovitve do nedelje, 8. aprila, po običajnem umiku. koncerti Glasbena mladina Nocoj ob 20.30 bo v gledališču MIELA nastopil duo SIRINX (flavta in klavir). Izvajala bosta Chopinove, Schubertove, Casellove, Faurčjeve in Poulencove skladbe. Glasbena matica V petek, 6. aprila, ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra v Trstu VEČER SAMOSPEVOV: Ana Pusar Jerič - sopran in Andrej Jarc - klavir. Vabljeni! Tržaški jazz krožek V ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri bo v lokalu MANDRACCHIO (Capo di Piazza 1) nastopil saksofonist SCOTT HAMILTON. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 12. aprila razstava slikarke L. M. Sguazzi. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 6. aprila na ogled razstava slikarja EDO-ARDA DEVETTE. V galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIE RA PIZZI CANNELLE. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava skulptur in slik, ki jo je pripravil krožek Jacgues Maritain v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure. V Bridarjevi hiši v Devinu je do 10. t. m. odprta fotografska razstava DEVIN PRIPOVEDUJE, ZGODOVINA IN LEGENDA. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. šolske vesti Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih danes, 4. aprila, od 18. ure dalje: 1. a, 1. b, 3. a, 5. b ter od 19.30 dalje: 2. a, 2. b, 3. b, 4. b in 4. a. Marti, Renatu, Matiji in Katerini bo odslej delala družbo tudi DAMJANA Srečni družini čestita ŠZ Gaja čestitke Danes praznuje svoj rojstni dan ANTON MARC {Silčevj. Vse naj, naj in še polno veselja mu želijo letniki iz Doline. Danes praznuje svoj 50. rojstni dan EVGEN VODOPIVEC vse naj, naj mu želijo žena in otroci ter Luciana in Bogdan z družino. TNjak-Hla UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 5. aprila, ob 18. uri na otvoritev razstave Pavla Petričiča razne prireditve Združenje glasbenih pedagogov Primorske in Glasbena matica v Italiji prirejata do 5. aprila 1990 CILKUS JAVNIH KLAVIRSKIH UR. Predaval bo prof. SIJAVUŠ GADŽIJEV, docent Osrednje glasbene šole pri Državnem konservatoriju "P. I. Čajkovski" v Moskvi. Sodelovali bodo gojenci nižjih razredov glasbenih šol Primorske in moskovski gojenec prof. Gadžijeva, sicer kočevski rojak ERIK ŠULER. Spored: danes, 4. aprila 1990, v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 15. do 18. ure klavirske ure ter jutri, 5. aprila 1990, v Gallusovi dvorani v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 10. do 12. ure ter od 15. do 17.30 klavirske ure ter ob 18. uri Erik Šuler - klavirski recital. Na sporedu: Beethoven, Chopin, Rahmaninov, Prokofjev. KD Rdeča zvezda vabi na KONCERT IGORJA KURETA - violina in BARBARE FAIMAN - harfa, ki bo v petek, 6. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. M. Sernio 27, gostuje dramsko skupino SKD Slavec iz Ricmanj-Loga z veseloigro PARIZ JE PAČ PARIZ Josipa Tavčarja v soboto, 7. aprila, ob 20.30. Režija D. Gorup. Vabljeni! Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel prireja v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku 5. SREČANJE ŽENSKIH ZBOROV. Nastopajo ŽPZ I. Grbec iz Skednja, ŽPZ Tabor z Opčin in ŽPZ Prosek-Kontovel, sodelujeta Marička in Tončka z lajnami Lojzeta Cijaka. Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi - V nedeljo, 8. t. m., bo ob 15. uri na openskem strelišču KOMEMORACIJA ob 46. obletnici junaške smrti 71 antifašističnih talcev, ki so jih usrelili nacisti. Govorila bosta Dušan Košuta in Paolo Šema. Predsedovala bo Tjaša Kocman. Nastopil bo MPZ Tabor z Opčin. PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v nedeljo, 8. aprila, ob 18. uri VEČER z MePZ Slovenec - Slavec ter veseloigro J. Tavčarja Pariz je pač Pariz v režiji D. Gompa. Gostuje dramska skupina SKD Slavec. Vabljeni! DETERGENTI V TEKOČINI IN PRAHU ZA: POSODO, ROČNO IN STROJNO PRANJE; PROIZVODI ZA MEHČANJE PERILA SVNCHEM s.P.a Ul. Garibaldi 123 - 35010 S. Pietro in Gu (Pd) - ITALIJA Tel. (049)5991124 - Fax (049)5991333 kino ARISTON - 17.30, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EKCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cmise, □ EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Notturno Indiano, i. Jean-Hugues An-glade. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 16.10, 22.15 Plena voglia animal, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. MIGNON - 17.30, 22.15 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22.00 Bocche infuocate di piacere, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Ho vinto la lot-teria di capodanno, i. Paolo Villaggio. LUMIERE - 16.00, 22.15 Un pešce di nome VVanda, i. John Cleese. ALCIONE - 16.30, 22.10 Matador, r. Ped-ro Almodovar. RADIO - 15.30, 21.30 Umido e Ramba 2, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ včeraj - danes Danes, SREDA, 4. aprila 1990 IZIDOR Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.36 - Dolžina dneva 12.53 - Luna vzide ob 13.46 in zatone ob 4.11. Jutri, ČETRTEK, 5. aprila 1990 VINCENC PLIMOVANJE DANES: ob 0.50 najnižja -3 cm, ob 5.25 naj višja 11 cm, ob 13.07 najnižja -35 cm, ob 20.11 najvišja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 13.7 stopinje, zračni tlak 1010,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 81-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,8 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11.7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Holjar, Nabil Aweys Sheekh Nuumin, Marco Gregori, Nicolo Del Rosso. UMRLI SO: 74-letni Livio Pesante, 79-letna Emilia Beck vd. Peruzzi, 88-letni Luciano Antonini, 84-letna Maria Morich vd. Sintich, 79-letna Hirlanda Adamič, 54-letni Benito Pascolini, 64-letni Iginio Fuser, 83-letni Massimiliano Slavec, 93-letni Antonio Danielis, 69-letni Giuseppe Canciani, 87-letna Olga De Marchi, 69-letni Guerrino Fornasaro, 83-letni Luigi Ruzzier, 90-letna Antonia Lubiana vd. Visintin, 85-letna Cristina Kranic vd. Hrovatin, 95-letna Domenica Bortulin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2. aprila, do sobote, 7. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti SKD Barkovlje prireja na velikonočni ponedeljek, 16. t. m., izlet v Rovinj z zgodnjo večerjo v Limskem zalivu. Za informacije tel. na št. 415797 ali 363452. Zadružni center za socialno dejavnost obvešča, da ima na razpolago še nekaj mest za potovanje v Egipt od 30. aprila do 7. maja. Zainteresirani dobijo vse informacije v pisarni - tel. št. 360324 v uradnih urah. SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Budimpešto od 28. aprila do 2. maja. Informacije na tel. št. 200236 v večernih mah. mali oglasi LADI KOCJAN je odprl osmico v Dolini št. 147. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu št. 2. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju. SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih. ALOJZ MILIČ - Repen 49 je odprl osmico. Toči teran in belo vino. DOMAČ prigrizek in dober kozarček lahko dobite od danes naprej pri Mari-otu Cenoutomu v Jamljah, Gregorčičeva 14. DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče Bevkove otroške slikanice (Domače živali, Hitro, hitro lahkih nog, Janko in Metka, Mala slikanica, Mali zverinjak, Mladi rokodelci, Moji prijatelji, Pisana družba, Ah, kako lepo, Kaj mi znamo, kako se igramo, Kaj vse mali Tonček zna, Oglejte si učene živali, Pisane podobe), ki so izšle v Gorici leta 1924 in 1925. Morebitne imetnike prosimo, da tel. v NŠK na št. 774333. MAJHNA DRUŽINA išče hišno pomočnico z znanjem italijanskega, slovenskega in hrvaškega jezika, petkrat tedensko. Tel. (040) 363965 v večernih mah. TRŽAŠKO podjetje išče podjetnega delavca za skladišče z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Pismene ponudbe poslati na: COGECO SpA, Ul. Machiavelli 5, 34100 Trst. SLOVENSKA DRUŽINA išče zazidljivo zemljišče, približno 1.000 kv. m, v okolici Opčin, Proseka, v zgoniški, repen-tabrski ali nabrežinski občini. Tel. v večernih urah na št. 214202. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85 z dodatnimi deli. Tel. (040) 299622 v večernih urah. PRODAM audi 80 dizel, letnik '82, v zelo dobrem stanju. Za informacije tel. na št. (0481) 882091 po 18. uri. PRODAM popolnoma nov barvni televizor philips, z ekrančkom s tekočimi kristali dimenzije 20 cm x 10 cm x 3 cm, po ugodni ceni. Tel. 418315 od 16. do 19.30. PRODAM Y 10, prevoženih 2.200 km, letnik februar '90 za 10.800.000 lir. Tel. 229126. PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča na obrtniški coni pri Poljanah. Tel. (0481) 78233. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, trikrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271. IŠČEM delo kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. (003866) 83847 od 20. do 21. ure. ZELO DELAVEN 30-letni moški iz Nove Gorice išče delo v gradbeništvu, kmetijstvu, pekarstvu ali kateremkoli drugem področju. Tel. (003865) 26638. * V Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 prispevki V počastitev spomina mame in none Vide Pertot darujeta Majda in Mito z družinama 100.000 lir za TPK Sirena, 100.000 lir za MPZ M. Pertot, 100.000 lir za SKD Barkovlje in 100.000 lir za krožek ARCI - Rumena hiša. Maks Bone daruje 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Franca Pertota daruje sin Marjan z družino 50.000 lir za ŠD Kontovel in 50.000 lir za MPZ V. Mirk. V isti namen daruje Cveto Daneu z družino 20.000 lir za ŠD Kontovel. Marija Rauber daruje 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Družina Sosič daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Kralj daruje' 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na svoje drage daruje družina Lukša 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na vse brate Tence darujeta družini Milke in Berta Švaba 250.000 lir za postavitev plošče OF J. Tenceju iz Križa. Ob 1. obletnici smrti moža Stanka Be-vilacgue darujejo žena Slava in otroci 30.000 lir za KD Lipa in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob Danice Vergi-nelle darujeta Pepka in Vojko z družino 20.000 lir za ŠD Vesna. Ob 50. obletnici smrti mame Tončke Udovič se je spominja sin Gigi Udovič in daruje 100.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Rudolfa Križ-mančiča daruje sestrična Marija z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 30.000 lir za KD Lipa. Od denarja, ki je ostal za nakup venca za pok. Rudolfa Križmančiča, darujejo sosedje 25.000 lir za ŠD Zarja in 25.000 lir za Bazovski dom. Ob 6. obletnici smrti dragega moža Silvija Ferluge daruje žena Marija Ferlu-ga 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Verinega moža g. Gigija Poljšaka darujejo starši osnovne šole F. S. Finžgar 120.000 lir za omenjeno šolo. V spomin na Tatjanino nono g. Vido Pertot daruje Emilijana z družino 25.0°° lir za pevski zbor M. Pertot. Namesto cvetja na grob c:i9'!ja Poljšaka darujejo Milojka, Boris in Alex 50.000 lir za popravilo orgel v cerkvi v Barkov- ^Namesto cvetja na grob Gigija Poljšaka daruje Emilijana z družino 25.000 lir za osnovno šolo F. S. Finžgar v Barkov-Ijah. V spomin na drago Danico Gruden vd. Verginella darujejo hči Marica in sinova Radivoj in Mario 200.000 lir za MPZ Vesna in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Albino Černe vd. Guštin daruje družina Kriščak 10.000 lir za TPK Sirena in 10.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Vido Pertot daruje Liana Kriščak 10.000 lir za TPK Sirena. Festival italijanskega filma konec maja prvič tudi v Pragi Ženska in njena stvarnost breda pahor Boj za ženske glasove v Sloveniji (foto Križmančič) V vzdušju vse večjega splošno kulturnega pretakanja med Vzhodom in Nahodom se bo konec maja češkoslovaškemu občinstvu predstavil tudi ita-hjanski film. S tem se pot italijanske filmske produkcije zaznavneje odpira še v drugo smer. Doslej je bilo namreč v Italiji veliko festivalov, posvečenih filmski ustvarjalnosti vzhodnoevropskih držav. Občinstvo le-teh pa si je italijanska dela ogledalo le ob manjših, veliko skromnejših priložnostih, ki ™ je omogočilo »enosmerno« sodelo-v?nje med italijanskim zunanjim mi-nistrstvom in ambasadami posameznih Vzhodnoevropskih držav. Prvič pa se b° italijanski film pojavil v češkoslovaški stvarnosti kot zaokrožena več-urievna kulturna manifestacija. . Pobudnika majskega festivala italijanskega filma v Pragi sta vsedržavna uistributerska družba Sacis in Italijan-institut za kulturo, ki ima svoj se-dež v češkoslovaškem glavnem mestu. »S tem se nadaljuje naše delo za širje-nJe italijanskega filma na Vzhod,« je Ua predstavitveni tiskovni konferenci Poudaril pooblaščeni upravni pred-stavnik družbe Sacis Gianpaolo Cres-Cl- »Pobuda se je začela v Moskvi, Prav v teh dneh pa doživlja uspeh udi v Budimpešti, kjer smo madžar-kemu občinstvu predstavili izbor del uuadih italijanskih filmskih avtorjev.« ^fud drugim je Cresci poudaril še na- men distributerske mreže, da tudi v Budimpešti preveri možnosti odprtja posebne kinodvorane, v prvi vrsti namenjene italijanski filmski produkciji. Obenem naj bi se na ta način okrepilo italijansko filmsko tržišče v vzhodnoevropskih državah. S to pobudo se Sacis namerava tudi postaviti po robu ameriškemu filmskemu monopolu. »Mladi italijanski avtorji,« je opozoril Cresci, »uspejo ustvariti sodobne zgodbe, ki prevzamejo občinstvo in mu ponudijo tudi priložnosti za razmišljanje.« Na festivalu italijanskega filma v Pragi bodo predvajali dela, ki jih v teh dneh predstavljajo v Budimpešti. Spored obsega filme Domani accadra Daniela Luchettija, Palombella rossa Nannija Morettija, Stoiia di ragazzi e ragazze Pupija Avatija, Mery per sem-pre Marca Risija in 11 prete bello Carla Mazzacuratija. Z Madžarsko je družba Sacis že ustvarila dobro izmenjavo: v zadnjih mesecih so madžarske distributerske mreže odkupile številne italijanske TV nadaljevanke (med temi II segreto del Sahara, Hobotnica 4) in filme (Fellinijevi E la nave va, Prove dorches-tra in Ginger e Fred, Kaos, Padre pad-rone in Good morning Babilonia bratov Taviani, Morettijev La messa e li-nita, Avatijev Pesta di laurea, Olmijev Langa vita alla signora). Dober začetek, pol uspeha - so pedagogi venomer ponavljali šolski mladini, ki jih ni vselej rada poslušala. Za staro in preizkušeno pravilo se niso pretirano menili niti novi slovenski politiki oziroma predstavniki novih strank, ki jih čez nekaj dni čaka prva volilna preizkušnja. V obdobju volilne kampanje na Slovenskem je namreč osnovno oziroma skoraj edino »žensko vprašanje«, o katerem se je razpravljalo, zadevalo splav. Boj za pridobivanje ženskih glasov pa je potekal tudi preko raznovrstnih obljub in uvrščanjem kandidatk na liste. Predvolilno ozračje se je na temo umetnega prekinjanja nosečnosti vžgalo po izjavah posameznikov med Krščanskimi demokrati, ki so predlagali prepoved splava, češ da je 17 tisoč posegov na leto glavni razlog za izumiranje slovenskega naroda. Med ženskami, ki tudi v Sloveniji predstavljajo vsaj polovico volilcev, pa je še bolj završalo, ko je posebna komisija izvršnega sveta objavila gradivo prebivalstvene politike, v katerem izrecno omenja vprašanje splava. _V dokumentu med drugim piše: »Ženske bomo morali spremljati, spo- znati razloge, zaradi katerih pogosto zanosijo in se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti in jim pomagati, predno bo potrebna prekinitev nosečnosti.« Ob tem je treba vedeti, da lahko ženske v Sloveniji v skladu z zakonom, ki velja od leta 1976 dalje, v prvih desetih tednih prekinejo nosečnost brez vseh formalnopravnih omejitev. Pomemben pa je tudi podatek, ki ga navaja tudi komisija IZS, da 80 ods-stotkov vseh umetnih prekinitev nosečnosti odpade na ženske, ki so že rodile oziroma so že bile noseče. Po mnenju žensk to ni dokaz, da se ženske prelahko odločajo za korak, ki ga po njihovi oceni narekuje skrajna stiska, temveč da so bile njihove izkušnje v vlogi matere, predvsem neporočene ali ločene, precej težke. Zato bi se morala vlada in seveda tudi stranke zavzemati za stvarno zaščito in ovrednotenje materinstva oziroma starševstva. Sicer pa so tudi krščanski demokrati pred volitvami nekoliko omilili svoja stališča in predlagali namesto odprave splava njegovo omejitev. Njihovega predloga za odpravo zakonskih določil o splavu pa ni v celoti podprla koalicijska zveza Demos, v katero so vključeni tudi krščanski demokrati. Tudi do drugih problemov so različno opredeljeni, kar velja tudi za žensko problematiko, tako da skupnega stališča Demosa v odnosu do ženskega vprašanja praktično ni. V Socialistični zvezi, ki je iz svojega imena izpustila dodatek delovnega ljudstva, pravijo, da obravnavajo »žensko politiko« skozi »celostno obravnavanje družine, dela, socialne pomoči, davčne politike...« Sicer pa se bodo pri SZS »predvsem trudili ustvariti razmere, da bodo ženske uživale priznane pravice«, kar je zelo obširna, istočasno pa tudi meglena formulacija. Pri nekdanji Zvezi komunistov Slovenije, sedanji ZKS-Stranki demokratične prenove, so za vprašanje položaja žensk namestili posebnega izvršnega sekretarja ženskega spola. Po presoji te stranke je glavna naloga doseči enakopravnost med spoloma, vendar pa so opazili, da je še veliko ovir, ki ženskam onemogočajo, da bi se lahko uveljavile v družbenem življenju, se pravi tudi v politiki. Še najbolj izdelano mnenje o »ženskem vprašanju« pa so imeli pri ZSMS-Liberalni stranki, nekdanji Zvezi socialistične mladine Slovenije. Za njih »ženska politika pomeni preseganje depriviligiranosti ženske populacije, tudi s protekcijo, da bi s političnimi mehanizmi dosegli enakopravno sodelovanje žensk pri javnih zadevah«. Zato zahtevajo ustanovitev ministrstva za ženske, ki bo ločeno od družinskega in mladinskega resorja in ki ga bo vodila ženska. Čeprav se za uvrstitev kandidatk na svoje liste večinoma zavzemajo vse stranke, pa je pozornost, ki so jo namenile »ženski problematiki«, v glavnem nezadostna. O tem med drugim priča tudi odločitev žensk raznih generacij, da se na volitvah predstavijo s posebno »žensko listo«. Ta lista ni opredeljena niti politično niti strankarsko, njen namen pa je iz ženskega zornega kota opozoriti na probleme današnjega časa. Kljub volitvam neposredni TV prenos r , ^formativni tednik tretje državne TV mreže Samarcanda bo ohranil nepos-vori Prenos kljub bližnjim upravnim volitvam. Po mnenju koordinacijskega štirTVa ^1 nai bl namreč bilo umestno izogniti se neposrednemu prenosu vsaj Koc^ddcj Samarcande, in sicer v tednih, ko bo predvolilna kampanja na višku, tiv !5inaciJsko vodstvo je tako pismeno sporočilo glavnemu uredniku informa-n111” sporedov RAI 3 Alessandru Curziju svojo zaskrbljenost zaradi neposredne-9 oddajanja tednika, ki obravnava aktualna, večkrat delikatna vprašanja. v . GJavni urednik Curzi je na pismo koordinacijskega vodstva TV oddaj odgo-nihri ^ 'In le Samarcanda ohranila neposredni prenos že v številnih predvolil-ka, oobah, ne da bi prišlo do nikakršnih pritoževanj. Pri tem je poudaril dejstvo, ko je bistvena značilnost vseh informativnih oddaj RAI 3 prav neposrednost, Jo je uredništvo TV mreže uvedlo kot jamstvo kvalificiranega TV sporočanja. Med drugim je Curzi zagotovil čim bolj odgovorno obravnavanje posameznih tem, ki bi bile za neposredni prenos lahko »nevarne«. L »■■i il iissiiii lili iiliini današnji televizijs ki in radijski sporedi 1 LJt_RAI i \ RAI 2 | ^ RAI 3 TV Ljubljana 1 [ | [UP) TV Koper RADIO TRST A 9 do nKtualno: Uno mattina Nanizanka: Gli occhi 1030 ,6i Salti 10.40 vUtrani9 * * 12 * 14 * * * * 19 20 * 22 * * * * * * * * * i dnevnik ji r. variete: Ci vediamo 12 ns ^reme in dnevnik mr? variete: Piacere RAI 1 14 no Pne.vnik - tri minute Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Ge- ja edio al biglietto 1^00 OdpSa Ho°Perman 5-30 900 - It. literatura od . leta '45 do danes 0.00 Mladinska oddaja: Big! ^ 55 Iz parlamenta in vesti •05 Aktualno: Italia ore 6 ,‘*0 Kviz: Lascia o raddop- 19 Pia? '40 Almanah, vreme in 20 2s dnevnik 5 Nogomet: evropski po-Kali, Milan-Bayern 22 7n Nfnnchen Potovanje z Enzom Bia- o-i oo fP.iern: Sosednje dežele 23'rJ Dnevnik in filmi 0 Posebnosti varieteja Eu- n co roPa Europa 1 Dnevnik in vreme l Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dok.: La comicith nello spettacolo italiano 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Guando si ama 14.50 TV igra: Tutti per uno 15.20 TV film: Amore a prima vista (r. Pat Sandys) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.30 Knjige: Casablanca 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Vreme in dnevnik 19.55 Nogomet: Juventus- Kdln, vmes (20.45) športne vesti 21.50 Dnevnik - nocoj 22.00 Aktualno: La notte della Repubblica (17. del) 0.20 Knjige: Casablanca 0.25 Dnevnik in vreme 1.00 Film: Michael Shayne e 1'enigma della maschera (krim., ZDA 1941, r. Eu-gene Forde, i. Lloyd Nolan) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana (Tavolozza italiana - Storia e leg-genda dei nostri castel-li, L’uomo e il suo am-biente) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Let (2. del) 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: smučanje in kolesarstvo Gand-We-vvelgen 17.00 Nanizanki: Valerie, 17.30 Vita da strega - La bella vita di serena 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: Scusate l'in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina 20.30 Film: Le miniere di re Salomone (pust., ZDA 1950, r. Burnett-Marton, i. Deborah Kerr, Ste-ward Granger) 22.15 Komični drobci 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Aktualnosti: Fluff 24.00 Nočni dnevnik 8.50 Video stilni 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.15 TV drama Navadna zgodba (pon.), 10.05 nad. Zapeljivec (pon. 4. dela) 10.55 Video strani 15.35 Nanizanka: Khan (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Bančni rop, 17.30 Po sjedeh napredka 18.00 Spored za otroke in mlade: ZBIS Šola za pravljice, 18.15 pravljica Vrabček brez jezika 18.30 gledališka predstava Rdeča kapica (zadnji del) 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Priznanje (dram., Fr.-It. 1970, r. Costa Gavras, i. Yves Montand, Simone Sig-noret) 22.20 Dnevnik in vreme 22.45 Rock kompas 23.30 Nanizanka: Hunter (ZDA, i. Fred Dryer, 1. epizoda) 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Variete: Snow Board Show 23.10 Tednik o motokrosu: Supercross 0.10 Nogomet - angleško prvenstvo rir TV Ljubljana 2 16.00 Satelitski prenosi 17.00 DP v rokometu: Borac-CZ (iz Banje Luke) 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarna oddaja: Vaš zelenjavni vrt 19.30 Dnevnik 20.30 Nogomet: za pokal UEFA, Milan-Bayern (iz Milana) 22.15 Svet poroča 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni (pon.); 8.40 Orkestri; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje: MePZ Mačkolje (dir. Ignac Duh); 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (67. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igra Klemen Ramovš; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz oper Danila Švare; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. C3 , CANALES_____________ ''•10 Nanizanke: La gran vallata - Un uomo ser passato, 8.00 Una far glia americana - La v< dita, 9.00 Love Boat -vecchio e la clandesti: in or, I0-001 Jefferson ■3o Kvizi: Časa mia, 12 R)s, 12.40 II pranzo e s 1^?' I3'3® <“ari genih 1. 5 H gioco delle cc 15 n pie 0 Aktualni oddaji: Agt zia matrimoniale, 15 16.00 ?riercoeoffr° 16.30 CanT!kipre9led 17 nn Vanale 5 za vas 0 Kvizi: Doppio slalo 17.30 Babilonia, 18. O.K. H prezzo e gius 19.00 II gioco dei 9, 19 2oo« ,, m°glieemarito 5 ^anete: Striscia la no 20'35 Nanizanki: Dallas, 21. 23 15 *abrika: Forum J-15 Variete: Maurizio C 1 n« sfanzo Show Variete: Striscia la no zia (pon.) a Nanizanki: Lou Grant Sangue sui raccolti | RETE 4.__________________| 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Gioco pericoloso forzato 20.30 Film: Contro tutte le bandiere (pust., ZDA 1952, r. George Sherman, i. Errol Flynn, Maureen OHara) 22.10 Film: Gilda (dram., ZDA 1947, r. Charles Vidor, i. Rita Hayworth, Glenn Ford) 0.15 Film: Acgue scure (dram., ZDA 1944, r. David Detiege, i. Merle Oberon) | ITALIA 1__________________| 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - La banda di Las Vegas, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Attac-camento al lavoro, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 Lhncredibile Hulk - Un cervello prodigio, 19.20 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Nanizanki: Cingue ragazze e un miliardario -Le sei orfanelle in Pilot, 22.30 I-Taliani - Una tv privata di tutto 23.00 Rubrika: Fish Eye 23.30 Dokumentarec: Jonatan (vodi Ambrogio Fogar) 0.15 Italijanske smešnice 0.20 Filmske novosti 0.25 Nanizanki: Star Trek, 1.25 Kronos | OPBOM_____________________j 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Cosa avete fatto a Solange? (krim., It. 1972, r. Massimo Dallamano, i. Fabio Testi, Karin Baal) 22.45 Oddaja o priseljencih 23.15 Film: Salome (dram., It-Fr. 1986, r. Claude D’An-na, i. Joe Champa, Tomas Milian) TIBC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Ev.a 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clip clip in Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Vecchia America (kom., ZDA 1951, r. Roy Del Ruth, i. Doris Day) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: II paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 TMC News 20.30 Film: Bambini come qu-esti (dram., ZDA 1987, r. Georg Stanford Brown, i. Tyne'Daly) 22.20 Nogomet: Anderlecht-Dinamo Bucarest 0.15 Vesti 0.30 Film: I fratelli Rico (dram., 1957, r. Paul Wendkos) TELEFBIUH______________| 11.30 Nanizanke: La famiglia Partridge, 12.00 Sembra facile, 12.30 La grande barriera, 13.00 La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento 20.30 Rubrika z županom 22.30 SP v nogometu - Mehika 70: Italija-Brazilija 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Soglasno sprejet sklep po razpravi v deželnem svetu S peticijo o zaprtju upepeljevalnika se bo moral ukvarjati deželni odbor Razprava o peticiji za zaprtje upe-pelievalnika pri Sovodnjah, ki jo je podpisalo 1412 občanov in o kateri je pred časom že razpravljala 5. komisija deželneaa sveta, je včeraj končno pristala v deželnem svetu, ki je ob koncu soglasno sklenil, nai se peticija posreduje deželnemu odboru. Deželni svet je osvojil tudi dva dokumenta o tem vprašanju. Prvega je predstavil Vivian (zeleni), podpisali pa so ga tudi predstavniki krščanske demokracije in socialistov, drugega pa so predstavili predstavniki opozicijskih strank Ca-vallo (zeleni mavrice), Wehrenfennig (zeleni), Rossi (zeleni) in Bratina (KPI). Takoj pa je treba povedati, da včerajšnja razprava v deželnem svetu še ne pomeni, da je zadeva v zvezi s peticijo rešena. Napravljen je bil le prvi korak. Do naslednjega pa bo treba najbrž počakati spet lep čas, kajti nerealno bi bilo pričakovati tako ali drugačno odločitev v zaostrenem predvolilnem ozračju. Če ob tem upoštevamo še dosedanje izkušnje, da je bilo treba kar precej mesecev, preden je peticija prišla sploh na dnevni red, najprej komisije, nato deželnega sveta, ni težko napovedati, da bo verjetno isti tempo veljal tudi v prihodnje, kljub temu da gre za vprašanje, ki zelo od blizu zadeva zdravje občanov. V razpravo so posegli predstavniki vseh v deželnem svetu prisotnih sve- tovalskih skupin, z različnimi poudarki in odtenki. Najprej se je k besedi prijavil Gior-gio Cavallo, najavil predložitev dokumenta s podpisi predstavnikov zelenih in komunistov, postavil zahtevo da se peticija izroči deželnemu odboru ter zahtevo po takošnjem preklicu dovoljenja za obratovanje naprave pri Sovodnjah. Predstavnik SSk Brezigar je naglasil potrebo po takojšnji prekinitvi dejavnosti upepeljevalnika ter priporočilo, da naj bi Pokrajina, ki je pristojna za izdelavo načrta za uničevanje odpadkov, predvidela gradnjo takih objektov daleč od naseljenih krajev. Poseben dokument je predstavil predstavnik zelenih Vivian, ki podpira večinsko koalicijo in ki je zagrozil z revizijo dogovora, v kolikor bi dnevni red ne bil sprejet. Opozoril je predvsem na dotrajanost naprav in na že zdavnaj ugotovljeno dejstvo, da so upepeljevalniki pomemben vir onesnaževanja. Andrea Wehrenfennig je ugotovil, kako do zdaj niso bili upoštevani roki za temeljito in hitro dodatno raziskavo. V razpravo sta posegla tudi Ceco-vini (LpT) in Giacomelli (MSI-DN) s priporočili za takojšnjo ustrezno prilagoditev naprav. Komunist Bratina je opozoril na točne odgovornosti Goriške občine, Pok- rajine in Dežele, ki niso ničesar storile za zaščito zdravja občanov. Socialist Blasig je dejal, da je razprava o tako pomembnem vprašanju v tem času malo produktivna, zaradi predvolilnega vzdušja. Vsekakor je treba zelo stvarno razpravljati o celotni problematiki, občanom Sovodenj pa dati zagotovila, da v prihodnje ne bodo imeli, na robu njihova kraja, novega osrednjega upepeljevalnika za celo pokrajino. V imenu KD je govoril Alberto To-mat, ki je med drugim napovedal, da bo večina osvojila in nekoliko dopolnila osnutek dokumenta, ki ga je predložil Vivian. V popoldanskem delu razprave je govoril še poročevalec Rigo (PSI) ter skušal vprašanje onesnaževanja, zlasti v predvidevanju raznih posegov na upepeljevalniku, prikazati v nekoliko drugačni luči. Zadnji je bil deželni odbornik Ar-mando Angeli, ki je v bistvu priznal nemoč Dežele pri razreševanju te problematike (Odpadkov Gorice nihče noče ali ne more sprejeti) in se zausta- cijal kar : Besedo ima zdaj deželni odbor. Razpravi v deželnem svetu je sledila skupina Sovodenjcev. V Števerjanu so podelili priznanje S. Klanjščku Dvajset let je vestno opravljal funkcijo župana V občinski sejni dvorani je bila prejšnji četrtek krajša slovesnost ob podelitvi javnega priznanja in zlate medalje bivšemu števerjanskemu županu Stanislavu Klanjščku, za njegovo dolgoletno delovanje v korist celotne števerjanske skupnosti. Seznam kandidatov PSI za goriški občinski svet Še dober teden časa imajo stranke za sestavo in predložitev kandidatnih list za bližnje upravne volitve. Rok namreč zapade 11. t. m. Tokrat sicer ne bo običajne tekme za prvo mesto na glasovnici, kajti vrstni red bodo določili z žrebom. V glavnem so že vse stranke pripravile kandidatne liste. Možne so le minimalne spremembe, oziroma popravki. V roku dveh, treh dni naj bi določili dokončni seznam kandidatov PSI za goriški občinski svet. Že danes pa pričakujejo iz Rima odločitev glede nosilcev liste. Na sledečem seznamu, ki, poudarjamo, še ni dokončen in uraden, je 43 kandidatov. Tri bo treba izločiti. Kandidatna lista je po abecednem redu. Aguzzoni Rodolfo, Alberti Alberto, Barbierato Giuliana, Bartolini Dante, Beltramini Edi, Bianconi Ezio, Bitež- nik Roberto, Brunello Bruno, Candussi Agostino, Gej Jože, De Angelis Egidio, Del Ben Mario, Dellago Giorgio, Dei-ust Alvaro, DelFOrco Livio, Del Moro Edoardo, De Rocco Enrico, Devetag Cesare, Drossi Uberto, Duranti Giorgio, Fontana Forzi Rosa Maria, Gruden Paolo, Gruntar Božo, Hartlova Ivana, Lassig Luciana, Lupi Franco, Klanjšček Damjan, Malfatti Gianpao-lo, Miatello Giuseppe, Pacenza Um-berto, Stanislao Paulin, Pavšič Rudi, Pettarin Guido, Plazzotta Silvano, Pini Luciano, Previti Ugo, Corolli Elio, Russian Silvano, Scorianz Ervino, Wal-tritsch Marko, Zanini Fabio, Zanon Alessandro, Zucalli Lanfranco. Kdo bo nosilec liste, oziroma, kakšen bo vrstni red liste zgoraj, bo odločilo vsedržavno vodstvo, potem ko se v krajevnem merilu niso uspeli sporazumeti. Kako si dr. Demšar zamišlja ureditev Slovenije v 90. letih Javno razpravo s predsedniškim kandidatom organiziral S LORI Z javno razpravo na temo Slovenija in Slovenci v Italiji v 90. letih je kandidat ZSMS - Liberalne stranke za predsednika predsedstva republike Slovenije dr. Marko Demšar predsino-či sklenil svoj obisk v Gorici na povabilo Slorija. Pred tem je imel tiskovno konferenco, nato srečanje s predstavniki strank in organizacij Slovencev v Italiji, končno pa še sodeloval na razpravi, ki sta jo uvedla ravnatelj Slorija prof. Darko Bratina in predsednik prof. Aljoša Volčič. Demšar je pojasnil, da ni poklicni politik in se je za kandidaturo odločil, ker je prepričan, da je v času, ko je demokracija še v povojih, potreben na predsedniškem mestu človek, ki ne bi bil obremenjen s premočnimi strankarskimi opredelitvami. Po poklicu je zdravnik, v politiki pa je doslej sodeloval z ZSMS občasno, pri konkretnih Oblasti na ogledu na novo urejene struge Vrtojbice Vsi goriški najvidnejši predstavniki krajevnih uprav in državnih organov so se včeraj popoldne kljub dežju podali na breg Vrtojbice, da bi si ogledali dela, ki jih je tam izvedla de-■ želna uprava za civilno zaščito. Za to priložnost je prišel v Gorico deželni odbornik za civilno zaščito Giovanni Di Benedetto, ki je natanko eno leto po izvedbi del uradno otvoril objekt. Ogleda so se udeležili tudi župan Nove Gorice Bevčič in predstavniki hidrogeološke službe Slovenije. Poseg je z eno milijardo in 600 milijoni lir finansirala Dežela. Kratek del struge na italijanski strani med Ul. Cravos in Šempetrom so povsem zacementirali. To naj bi omogočilo pretok do 60 kubičnih metrov vode na sekundo, kar naj bi preprečilo nevarnost poplav. Oktobra 1987, ko je poplava povzročila milijardno škodo v bližnji bolnišnici, so izračunali, da je bil pretok okrog 40 kub. m na sekundo. Namestili so tudi sodobno hidrometeorološko postajo s kompjuterskimi napravami, ki bodo neposredno povezane z deželnim centrom za civilno zaščito v Palmanovi, tako da bodo stalno imeli pod nadzorstvom količino padavin in pretok vode v strugi. Včeraj so v Štandrežu pokopali Edija Budala Včeraj dopoldne so v Štandrežu pokopali Edija Budala, 30-letnega mehanika, ki je umrl nasilne smrti 20. marca v Kolumbiji. Vaščani so se pogreba udeležili v lepem številu ter s tem izpričali sočutje s hudo prizadetimi svojci. Besede tolažbe je v cerkvi izrekel župnik msgr. Žorž. Krsto s posmrtnimi ostanki Edija Bu dala so v ponedeljek dopoldne pripeljali z letalom na beneško letališče Marco Polo, kjer jo je prevzelo pogrebno podjetje Prescheren in poskrbelo za ureditev vseh predpisanih formalnosti. (Na sliki (foto Cubej): krsto nesejo v cerkev v Štandrežu. projektih. Predsednika bodo usmerjale odločitve novega parlamenta, njegova vloga pa naj bi bila v prvi vrsti v vzpostavljanju treznega dialoga med raznimi komponentami. Po tem kratkem uvodu je prepustil besedo občinstvu. Prvi se je oglasil predstavnik goriške PLI odv. Agostino Majo, ki je dejal, da si imajo italijanski in slovenski liberalci marsikaj povedati. Pojasniti je še treba preteklost, predvsem pa se usmeriti na bodočnost in gradnjo nove demokratične Evrope. Demšarju je zaželel volilni uspeh, obenem pa se zavzel za vzpostavitev stalnih stikov med strankama. V odgovorih na številna vprašanja je Demšar nato pojasnil svoje politično gledanje in program. Slovenijo v Jugoslaviji pojmuje v obliki konfederacije, pri čemer je predvsem važna vsebina nove ureditve in so potrebni demokratično izvoljeni sogovorniki tudi v drugih republikah. Poslanico slovenske škofovske konference je previdno ocenil predvsem kot osveščanje volilcev. Odnose z manjšino si zamišlja v sklopu pristojnosti novega parlamenta, vendar je to tudi moralna dolžnost predsednika. Zavzel se je za svobodo izbire posameznika tako kar zadeva veroizpoved kot vse druge osebne odločitve, za parlamentarno republiko, ki je Sloveniji prikladnejša kot predsedniški model, za narodno spravo, ki naj pomeni iskanje resnice in pomiritve, ne pa revanšizma, za uvajanje konkurence (ekonomske in konkurence znanja) na vseh področjih vključno z zdravstvom, na katero se je nanašalo specifično vprašanje poslušalca, za demilitarizacijo Slovenije (že takoj naj bi skrajšali na pol vojaški rok), ki naj si mir zagotovi z dogovori s sosednimi državami in ne z vojsko. Brez nadur Težave na katere že lep čas opozarjajo goriški občinski uslužbenci, ki skrbijo za smetarsko službo se v zadnjem času zaostrujejo. Uslužbenci so se zato odločili za bolj ostro obliko protesta: do nadaljnjega ne nameravajo opravljati več nadurnega dela, ki je, zaradi pomanjkanja osebja in drugih, številnih pomanjkljivosti, postalo vsakodnevna praksa. V prihodnjih dneh bo zato služba pobiranja in odvažanja odpadkov delovala pomanjkljivo. KlILTEBNI DOM VOLILNA TRIBUNA s predstavniki vseh strank z novogoriškega območja SODELOVALI BODO: Mirko Brulc (ZKS), Branko Dolenc (SZ), Aleksander Lovec (ZSMS - Liberalna stranka), Dominik Soban (neodvisen), predstavniki DEMOSA, oziroma strank in gibanj, združenih v koaliciji, Matjaž Grobler (SDZ), Ivo Hvalica (Socialdemokratska zveza), Edi Stanič (Slovenski krščanski demokrati), Tomaž Marušič (Kmečka zveza), Majda Metličar (Zeleni). DANES, 4. aprila 1990, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. KS™ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNI DOM GORICA vabita na odprtje slikarske razstave del FANČI GOSTIŠA V PETEK, 6. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici — Ulica L Brass. Razstava bo na ogled do 20. aprila. Ob tej priložnosti, ki so se je udeležili skoraj vsi občinski svetovalci, številni nekdanji svetovalci ter nekaj občanov, je župan Ivan Humar orisal skoraj tri desetletja dolgo pot nekdanjega upravitelja, ki je stopil v občinski svet in ves čas aktivno in z naj večjo odgovornostjo in vnemo, v letih od 1965 do 1985 pa tudi s funkcijo župana, skušal reševati številna, velikokrat tudi zelo zahtevna vprašanja. Bilo je to obdobje hitrih sprememb in tudi zahtevnih posegov, tako pri izgradnji raznih komunalnih objektov (vodovod, ceste), kakor na področju šolstva. Humar je zlasti omenil težavno obdobje popotresne obnove pred štirinajstimi leti. Humar se je v imenu celotne občinske uprave javno zahvalil Stanislavu Klanjščku ter mu nato izročil priznanje, listino in zlato medaljo. Zahvalil se je tudi prejemnik priznanja, ki je dejal, da je v letih, ko je bil pri vodstvu občine delal v korist celotne občinske skupnosti. Tako naj bi ravnali tudi vsi upravitelji, kajti v tej smeri je napredek števerjanske in takih majhnih manjšinjskih občin. Klanjščku so zatem čestitali še načelnik svetovalske skupine Corsi, predstavnik KS Kojsko, predstavnik števerjanske sekcije SSk Vogrič in številni prijatelji. Na sliki: četrtkova slovesnot ob podelitvi priznanja. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila) izlet v Cerkno. Prijave pri poverjenikih po vaseh samo še danes, 4. aprila. Prijave na sedežu društva bodo sprejemali samo jutri, 5. aprila od 10. do 12. ure. V Dijaškem domu bo drevi ob 18. uri zaključno srečanje ob dopolnitvi projekta Zgaga vojvodine Kranjske, ki sta ga v okviru ZSKD realizirala Gledališka skupina Gorica in Radio Val. Ljudski radio - Radio popolare bo danes ob 18. uri oddajal v živo pogovor s predsednikom in podpredsednico Združenja civilnih invalidov. Radio Trst A bo danes v oddaji Na goriškem valu prenašal pregled kulturnih dogodkov, športno rubriko z intervjujema Vilija Prinčiča z Igorjem Komelom in Simonom Komjancem, intervju z organizatorji večera Ustava in Slovenci v Ronkah, posnetke s Pajk's showa, slovenističnih dnevov v Novi Gorici ter poročila o drugih dogodkih. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »La trače«. Režija Nčjia Ben Mabrouk. CORSO Danes zaprto. Jutri 17.00:22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »La guerra dei Roses«. VITTORIA 17.30-22.00 »Provocazione sensuale«. Prep. ml. pod 18. letom. rr’ V V Trzic COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Di dietro tutta«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Družinska strast«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto. Jutri 20.00 »Dva para sester«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 "5u-perzvezde«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani - Trg De Amicis (Koren) - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel. 410340. pogrebi Danes ob 11. uri Lidia Decolle vd. Russian iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Roberto Princi iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13.15 Valentino Fabian iz splošne bolnišnice v Rudo. Čas, spomin, zvestoba, oboževanje. (Nejspreminjanje in besede, besede, besede, ki tečejo, odkrivajo, zakrivajo in puščajo vse v nekih statičnih dimenzijah, kot da bi skušal človek za njimi skriti sebe in jih s tem izvotliti njihove težke semantike. Beseda kot sredstvo površinske vsakdanjske komunikacije, zdolgočasenega in reduk-tivnega »spleena« (Baudelaire), za katerim pa se dogaja življenje z vsakršnimi zbodljaji, praznino, samoto, veseljem in zrelostjo. Življenje, kakršne-9a živi tercet Marco-llaria-Stella v »Intervjuju« Natalie Ginzburg, ki ga ie Slovensko stalno gledališče uprizo-r'lo v režiji Borisa Kobala (po mnogih Peripetijah, predpremierah itd., tako da nastaja tudi ta zapis po ogledu ene izmed ponovitev, ker je bil podpisani odsoten). Golo življenje, realis-bčno, brez poetičnih in globljih psiholoških vsebin, a vendar verodostojno (čeprav očitno romansirano) v sreče-valni interakciji med odrskimi osebami in tistimi, ki ne nastopajo, a so vseskozi prisotne, vseskozi zarisujejo življenjsko pot nastopajočim protagonistom. In kažejo na nezmožnost neke globlje komunikacije, kar je ena izmed odtujevalnih značilnosti našega časa. Da ne bo nesporazumov - »Intervju« Natalie Ginzburg je zame vse nekaj drugega kot velik tekst. Prej dolgočasen dramolet kot pa pronicljive medčloveška drama, prej površinski verbalni mehanizem kot pa zave-znjoč prikaz propada, rasti, ravnoduš-in in čustvenega prebujanja. Zasluga, da lahko gradimo neko svojo »upo-(d.nno« misel o »Intervjuju« gre iz-jočno tržaški postavitvi in protago-ntstom-igralcem, ki jim je uspelo iz-fosati dovolj homogeno enoto, nao-/ono in Brez sunkov, s čemer je Boris Kobal vdahnil inscenaciji vseskozi in-enziven ritem, obrobljen z atmosfero sugestivnega antiakcijskega razmišljanja in prijema ter poprašenega z grenko ironijo. Natalia Ginzburg je napisala »Intervju« za igralko Giulio Lazzahni. Ta Postopek je v italijanskem gledališču že ustaljena norma in take igre so slovenskemu ušesu nemara že zaradi čga nekako daleč. Izhodišče dogaja-1° le postavljeno v leto umora Alda 0ra in to je edini oprijemljivi časov-UJ element v igri. Takrat pride v hišo Včljavljenega intelektualca Giannija moboschija novinar Marco Rozzi, da 1 znanemu možu delal intervju. Zanj Q se zmenila dan prej, a Giannija ni °ma, stalno potuje, predava. Novinar j.e seznani z Giannijevo družico Ila-,0' k' se pripravlja na beg v Avstrali- V SSG slovenska praizvedba »Intervjuja« Ginzburgove V • V jo, naveličana je življenja s človekom, ki ga nikoli ni. Med Marcom in Ilario se plete pogovor, ves zasidran na spominih. Novinar se seznani tudi z Giannijevo sestro Stello, s katero se pozneje zaplete v neuspešno razmerje, kot zvemo ob drugem Marcovem obisku na Tiraboschijevem domu. Spet je priložnost za pogovor nov intervju (po približno poldrugem letu) in spet Tiraboschija ni doma. Hana in Marco obujata spomine. Do tretjega srečanje med njima pride po desetih letih. Marco Rozzi je na obisku kar tako, brez pravega vzroka, saj ni več novinar, piše filmske scenarije. Stella živi v Milanu ž nekim Švicarjem in pripravlja po domovih cenene večerje. Ilaria prevaja iz francoščine. Gian-ni Tiraboschi pa je tokrat doma, a v kleščah depresivnega sindroma, ki ga je zajel v trenutku, ko ga je pustila neka mlada ženska, katero mu je spe- ljal in se z njo poročil prav njegov največji občudovalec Marco Rozzi. Z nikomer ne govori. Životari. A glej paradoks (življenjska potegavščina? naključje ?): prav zdaj, ko v italijanskem družbenem svetu ne pomeni nič več, se pripravi na intervju, hoče spregovoriti. Glavna protagonista »Intervjuja« sta torej spomin in čas. Ilaria in Marca ob njunih srečanjih priklicujeta spomin na vedno iste dogodke, spomin je izhodišče za pogovor, ki je v vseh treh obdobjih, ki jih doživljamo na odru, skoraj groteskno podoben, čas menjuje samo fizično podobo (glej na primer drevo v ozadju na odru, ki se je v desetih letih razraslo) živih bitij in jim pušča vedno ista prepričanja. Ilaria na primer pravi: »Težko je živeti skupaj, a še težje se je ločiti.« Ta neuničljivi čredo, dopolnjen še z mnogimi glasovnimi in dru- gimi odtenki, je Lidija Kozlovič obvladovala z otožno gotovostjo osebe, ki bi rada šla, a ne gre, ker je v osnovi vendarle ljubezen in zvestoba do edinega »življenjskega« moškega. To se izkaže v zadnjem, s čustvenim nabojem napolnjenem prizoru, ko igralka kar zažari v novem upanju, ko resignacijo zamenja z akcijo, ko volja prevlada nad melanholijo. Kozloviče-va je svoj nemajhen napor oblikovala dvoplastno: na eni strani fatalistično in z realistično logiko, po drugi pa, kot rečeno, z nežnostjo in srčno močjo. Ta moč seveda ni več spomin, ampak današnjost, odstrgana pajčevina, moralna trdnost, čeprav ne žrtvovanje. Časovni lok, ki ga je potegnil Tone Gogala kot novinar Rozzi, je bil prav tako prepričljiv in koherenten. Od začetnega navdušenja nad velikim novinarskim podvigom-intervju-jem, do zrelega, umirjenega odnosa Obisk so\jetskega klavirskega pedagoga Gadžijeva pri GM Te dni je v gosteh pri naši Glasbeni galici ugledni klavirski pedagog iz r°vjetske zveze Sijavuš Gadžijev, po °du Azer iz Bakuja sicer pa docent a Osrednji glasbeni šoli (CMŠ) pri zavrtem konservatoriju P. I. Čaj kovin' v Moskvi, ki ima značaj osnovne tgj^dhje glasbene šole. V Trst in s °Se, tudi prvič v Italijo, ga je privedlo pori 0 Poznanstvo z našim glasbenim let agogom Ravlom Kodričem še iz dv9 f • 1 ko se le tndi sam udeleževal kil? njegovih strokovnih pedagoš-Dmf sem*narjev v Jugoslaviji, kamor j . esor Gadžijev redno zahaja že od v a 1984 in zato tudi kar dobro pogo-no obvlada srbohrvaščino. V Slovenj 9a' vsaj uradno, še ni imel semina-Jev, čeprav je trenutno med njegovi-s M gojenci na Osrednji glasbeni °h v Moskvi iz Jugoslavije samo slovenski gojenec Erik Šuler iz Kočevja. Sijavuš Gadžijev je nižje in srednje jPasbene študije opravil v rodnem Ba-.Pju, nato pet let nadaljeval študije **avirja na konservatoriju P. I. Čajkovski f Moskvi in še dve leti podiplom-Dot Studii na istem konservatoriju, bil M h111 nekai časa asistent profesorja aila Voskrisenskega na Osrednji šok en' ^°li' nat° P9 docent na tej U’ pri čemer ima tudi status svobod-ga Umetnika. Povedati je treba še, v tJ° gojenci Osrednje glasbene šole .oskvi, ki jih je kakih 400, ne le iz Šivanke zveze pač pa tudi iz inozem-le i, Cia imai° Praviloma dostop vanje je klemni glasbeni talenti (na njej se ni sr drugimi Solal tudi slavni pia- velii/09orelič)' kar daie tej šoli tudi uk mednarodni ugled. dJT g°st Glasbene matice je imel neH tjadžiiev v ponedeljek srečanje s v agogi in gojenci glasbene šole GM DpH°riC1 s Prisotnostjo večjega števila iz v^gugov in gojencev glasbene šole imp^0VeJ(4o^ice, danes in jutri pa bo golPOd°bno srečanje s pedagogi in nV?T,Predvsem klavirskimi, glasbe-form° f V Trstu- Srečanje, ki nima v nmo ega delovnega značaja, poteka šeni lklv.,1Zmeniav Pedagoških izku-mJ'v pouki strokovnega spremljanja j,, tenh mladih klavirskih izvajalcev Predavanj o pedagoški klavirski te- oriji, obe srečanji v Gorici in Trstu pa dopolnjuje še interni klavirski recital njegovega slovenskega gojenca Erika Šukerja na moskovski šoli. Vsekakor velja omeniti, da predstavlja obisk prof. Gadžijeva v Trstu tudi prvi neposredni stik med tržaškim glasbenim svetom in konservatorijem P. I. Čajkovski sploh. Pogovor s prof. Gadžijevim se je potem prenesel še na širše vidike klavirske in splošne glasbene pedagogike. Ko je govoril o svojih in tudi drugih primerjalnih izkušnjah, je menil, da je na evropskem Zahodu mnogo odličnih glasbenih pedagogov, usposobljenih za predavanja na višjih glasbenih šolah, da pa je zelo malo dobrih glasbenih pedagogov za otroke, čemur posvečajo v Sovjetski zvezi posebno pozornost. V tem oziru ima - je menil prof. Gadžijev, šola Glasbene matice mnogo večje možnosti prav zato, ker se posveča otrokom od prvih glasbenih korakov. Na vprašanja, v čem tiči uspeh sovjetskih glasbenih šol, je prof. Gadžijev menil, da predvsem v pravilno zastavljenem pedagoškem sistemu, ki ne sloni izključno na določenem inštrumentu, pač pa na vsestranski glasbeni vzgoji, spoznavanju glasbene literature od samega začetka tako, da je pedagoški prijem kompleksen in vsestranski že pri otroku tam nekje od petega do šestega leta starosti. Zanimivo je tudi gledanje prof. Gadžijeva na koristnost stikov, soočanj in izmenjav na mednarodni ravni, očitno ne le v glasbi. Na konkretno vprašanje, kaj in koliko se je v tem oziru spremenilo v zadnjih letih v Sovjetski zvezi, je ob ugotovitvi, da so se stvari v tem smislu s prihodom Gorbačova vidno spremenile, menil, da se umetnik ne more razvijati, če je zaprt v določen, pa naj bo še tako kakovosten okvir. Za umetnika je nujno, da prihaja v stik z drugimi svetovi, z drugimi kulturami. Danes lahko veliko število kulturnih ljudi in ne samo glasbenih koncertantov odhaja v svet z večletnimi pogodbami, po drugi strani pa ima na vso sovjetsko javnost močan vtis vračanje velikih sovjetskih umetnikov, ki so v drugih nevzdržnih časih zapustili svojo domovino, kot je bil to v zadnjem času primer Rostro-poviča, Aškenazija, Afanasjeva in drugih. »Osebno menim - je dejal proti koncu razgovora prof. Gadžijev - da bo bitka za demokratizacijo in proti birokratski okostenelosti v Sovjetski zvezi še ostra, toda spričo odločnosti sovjetskega razumniškega sveta je težko verjeti, da bi še bili možni zasuki nazaj od sedanje usmeritve.« Pa še beseda o nas. Kakšne vtise bo odnesel s svojega prvega obiska v Trstu in o nas, Slovencih v Italiji? Da je Trst lepo mesto, to že; da živimo v Trstu in Gorici Slovenci mu je tudi bilo znano že prej, pa celo o podvigih svojega azerskega rojaka partizanskega diverzanta Mihajla med vojno pri nas, je vedel. Presenetilo pa ga je naše pestro kulturno življenje, da imamo svoje šole, svoj dnevnik, radio, lepa kulturna domova v Gorici in Trstu, pa tako kvalitetno glasbeno ustanovo, kot je Glasbena matica in tako nadarjene mlade glasbenike. JOŽE KOREN Komorna glasba v Na zadnjih dveh abonmajskih koncertih Tržaškega koncertnega društva smo v gledališču Rossetti v Trstu poslušali komorno orkestralno glasbo. V ponedeljek, 19. marca, je nastopil komorni orkester Wiener Mozart Akademie z dirigentom Alessijem Vladom, teden pozneje pa ziiriški komorni orkester s solistom violončelistom Antonijem Menese-som, dirigiral je Edmond de Stoutz. Glasbeniki z Dunaja so se predstavili s pravo enciklopedijo baročnega polifonega večglasja, z Die kunst der fuge Johana Sebastiana Bacha. V tem delu, ki ga je Bach napisal za instrument s tipkami (klavir ali orgle), skladatelj spoštuje vsa didaktična načela in nas vodi od enostavnih do najbolj zapletenih polifonih oblik fuge in različnih tipov kanona. To veličastno glasbeno delo, ki je bilo po Bachovi smrti pozabljeno, je ponovno oživel v začetku našega stoletja z orkestralno priredbo nemški skladatelj Wolfgang Graser. Na abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva smo ga poslušali v orkestraciji Rogerja Wuatza. To delo zahteva od poslušalcev in izvajalcev zbranost in velik mi- gledališču Rossetti selni napor. Temu pa v celoti niso bili kos izvajalci. Njihova intenziteta igranja je popuščala od stavka do stavka. V prvih stavkih smo doživljali reliefnost polifone glasbe, proti koncu pa smo poslušali samo še množico intonančno nečistih in ritmično neskladnih melodij. Bachovi glasbi so naredili več škode kot koristi. Poslušalce je navdušil drugi koncert komornega orkestra. Virtuozno, natančno in muzikalno se je predstavil violončelist Antonio Meneses v Boccherinijevem Koncertu za violončelo in orkester št. 2 v D-duru in Vivaldijevem Koncertu za violončelo in orkester PV 120 v G-duru. Dirigent Edmond de Stoutz je z ritmično nejasnimi kretnjami muzikalno vodil orkester. V tak interpretacijski okvir je dirigent vklenil tudi sklepno skladbo koncerta baletno suito Apol-lon musagete Igorja Strawinskega. Zato smo glasbo Stra-winskega slišali kot globoko romantično skoraj patetično izpoved, ki je bila daleč od skladateljevega videnja glasbene umetnosti. MIRKO SLOSAR do življenja, je Gogala stkal tanko nit, ki se ni nikoli pretrgala. Ne, to ni bila interakcija osrečujoče sanje in tragične deziluzije, ampak normalen časovni življenjski razpon, kakršnih je na tem svetu v dialogu med dvema ali več ljudmi največ. Gogala je sicer nakazal in poustvaril spremembe v človeku, vendar te niso nikoli tako močno opredeljujoče, da bi ga zamajale, če 'so obvladovane s strpnim razumom in sprejemanjem tistega, kar življenje na dolge časovne proge dejansko nudi. Lahko bi s paradoksom rekli, da je spreminjanje v nespreminja-nju. Podobne aspekte je poudarila tudi Alda Sosič v vlogi Stelle, ko je prešla iz sanj mladostniškega utripa na trda tla realnosti, kjer si je treba za življenje zagotoviti kruh in opustiti sanje, pa tudi iluzijo velikih projektov, ker je čas v svoji statičnosti neizprosen. V manjši vlogi gospe Olimpie je nastopila še Silva Raztresen. Kot rečeno, Boris Kobal je ta razmerja časa in spomina splel v komorno uglajeno predstavo in seveda navdihoval prizadevanja igralcev v »čisto« igro. S tem je ustvaril podobo navidezne statike in uveljavil določeno filozofijo življenja, kjer ni prostora za trike ali hudomušne odstope, temveč soočanje s koordinatami ur in let, v katerih se marsikaj zgodi, a konec koncev vendarle ne toliko, da bi se življenjski ritem lahko zrevolucioniral ali celo obrnil. Edini znak spreminjanja je rast v zrelost, kar naj bi ponazarjalo zeleno drevo, ki se v desetih letih razbohoti, a je vedno tam, z izkušnjami, epizodami, razvojem - pa še vedno tam. Scena Marjana Kravosa je v tem smislu šla v popolno simbiozo z režiserjevo idejo, prav tako glasba Lada Jakše, ki je z notami Dal-le podčrtovala prehode in poudarke. Kostumi Marije Vidau so tej celoti pridali svoje in tudi opredelili časovne premike na področju konvencije oblačenja, če temu lahko tako rečemo. Skratka. Najnovejša premiera Slovenskega stalnega gledališča je izrisala detajl sodobne italijanske dramatike, ki v ničemer ne izstopa, da bi se lahko tudi mednarodno uveljavila. Vsaj v okvirih, ki mu jih določajo »uradna« gledališča, ne. Zato pa je zasluga vseh, ki so sodelovali pri »Intervjuju«, da je bila slovenska praizvedba teksta Natalie Ginzburg nad tem, saj je bila obogatena s strogo opredeljujočimi elementi in videnjem, zaradi česar je bil »Intervju« živ in ne luknja v vodi, kar bi se po našem mnenju prav lahko zgodilo. MARIJ ČUK Švara razstavlja v Parizu Uveljavljanja naših umetnikov po svetu so seveda prvovrstni kulturni dogodki, saj se z njimi uveljavlja tudi naša umetniška sporočilnost in posredno še vsa skupnost. Predstavitev takega umetniškega izseka v eni izmed svetovnih prestolnic, Parizu, je še dodatno potrdilo ustvarjalnosti in kakovosti naših Budi, to pot slikarja Deziderija Švare. Švarovo razstavo del, ki jih je navdihnila Martinika, so odprli prejšnji četrtek v pariški galeriji Espace du Roule, ki je v bližini znamenitega Foruma des Hal-les. Galerija je ob tej priložnosti natisnila lepa barvna vabila, ki posredujejo tudi Švarov življenjepis, dosedanje razstave in izseke objavljenih kritik (tudi iz Primorskega dnevnika). Švarova razstava v Parizu bo odprta do petka. Italijanski enajsterici včeraj v evropskih pokalih prijetno presenetili Dragoceni izenačenji Sampdorie in Fiorentine Drevi »anticipirani finale« Milan - Bayern Danes še štiri srečanja POKAL POK. ZMAGOVALCEV MONACO - SAMPDORIA 2:2 (1:0) STRELCI: Weah v 43’, Vialli v 74' in v 77', Mannini (avtogol) v 79'. MONACO: Ettori, Valery, Sonor, Petit, Endy, Puel, Ferratge (v 77' Fofa-na), Dib, Wehah, Diaz, Toure (v 77' Mege). SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Invernizzi, Pari, Vierchowod, Victor (v 69' Salsano), Lombardo, Katanec, Vialli, Mancini, Dossena. SODNIK: Kirschen (NDR). GLEDALCEV: 20 tisoč. MONACO — Sampdoria je sinoči dokazala, da se lahko brez posebnih težav uvrsti v finale pokala pokalnih zmagovalcev, kar ji je sicer uspelo že lani, ko pa je nato izgubila proti premočni Barceloni. V prvem polčasu je bil Monaco boljši, saj je igral naravnost »divje« in je tudi zasluženo povedel. V drugem delu pa so se Boškovovi varovanci prebudili in stisnili nasprotnika, ki je že bil preutrujen, na njegovo polovico igrišča. Izenačili so sicer z dvomljivo enajstmetrovko, a takoj nato še povedli z Viallijem, ki je stopil na igrišče celo lažje poškodovan. Le nesrečen avtogol Manninija je delno pokvaril slavje Sampdorie, ki pa je dokazala, da je boljši nasprotnik. POKAL UEFA WERDER - FIORENTINA 1:1 (0:0) STRELCA: Nappi v 77' in Eilts v 90’. WERDER: Reck, Bockenfeld (v 46' Hermann), Otten, Bratseth, VVolter, Bo-rowka, Eilts, Votava, Riedle, Neu-barth, Rufer. FIORENTINA: Landucci, Pioli, Del-1'Oglio, Malusci, Pin, Battistini, Nappi (v 84' Antinori), Kubik, Buso (v 79' Cal-legari), Baggio, Di Chiara. SODNIK: Mikkelsen (Dan.); GLEDALCEV: 35 tisoč. BREMEN — Fiorentina je svojim navijačem pripravila ponovno veliko »evropsko« presenečenje. Izenačila je na »nemogočem« igrišču v Bremnu, a bila je celo korak od »čudeža«. Nasprotniki so namreč izenačili minuto po izteku regularnega časa, in še to po grobi napaki Battistinija in Landucci-' ja, ki sta se zelo ovirala. Sicer pa je Fiorentina z novim trenerjem Grazianijem dokazala, da je vsekakor kos tej evropski preizkušnji, saj se je urejeno branila in zelo nevarno napadala iz nasprotnih napadov. »Vijoličasti« so celo povedli z Nappi-jem in bi skoraj podvojili z Baggiom, nato pa je prišlo do izenačenja, kar pa vseeno daje dobro upati za povratno srečanje. Italijanski navijači že sanjajo finalno srečanje pokala UEFA Fiorentina - Juventus. LYON, BUDIMPEŠTA — VB skupini svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je včeraj Italija dosegla tretjo zmago v štirih tekmah. Gladko je namreč premagala Nizozemsko z 8:3. V sedmem kolu C skupine pa je Jugoslavija premagala Belgijo z rekordnim rezultatom 17:1 in tako vodi na skupni lestvici. SKUPNA LESTVICA: Jugoslavija 10, Danska 8, Madžarska 5, Kitajska, Bolgarija in S. Koreja 4, Belgija 2, Romunija 1, J. Koreja 0. Danes bosta na sporedu obe prvi polfinalni srečanji pokala evropskih prvakov, in sicer: Milan - Bayern Miinchen (ZRN) ter 01ympique Marseille (Fr.) - Benfica (Por.). Srečanje med milansko superenaj-sterico in mitično zahodnonemško ekipo je po splošnem mnenju nekak anticipirani finale, čeprav seveda drži, da v polfinalu ni šibkih enajsteric. Milan bo nastopil v postavi, ki je gladko in zasluženo premagala Malines, seveda brez Donadonija, ki je bil izključen za tri kola in ne bo torej mogel igrati niti morebitnega finalnega srečanja. Sacchi je dejal, da je pred tekmo optimist, tak pa je tudi društveni zdravnik, ki trdi, da Milanovi igralci niso preutrujeni, prav nasprotno... C. zvezdi prva tekma BEOGRAD — V prvi tekmi polfinala play-off jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je Crvena zvezda s 93:89 (46:47) premagala Zadar. Srečanje ni bilo lepo, zato pa je bilo borbeno in izenačeno vse do kraja. Pri Cr-veni zvezdi so bili najuspešnejši Jankovič (28 točk) ter Jovanovič in Radovič (po 20), pri Zadru pa Šarlija (32), Komazec (20) in Trifunovič (10). Povratna tekma bo 7. t. m. Tekmo, ki jo bo neposredno prenašala tudi RAI1 ob 20.30, bo sodil Šved Karlsson, postavi pa sta sledeči: MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo, F. Galli, Baresi, Simone, Rij-kaard, Van Basten, Evani, Massaro. BAYERN: Aumann, Flick, Pfliiger, Kobler, Augenthaler, Ddrfner, Koegl, Reuter, Benddder, Strunz, Mcinally. V pokalu pokalnih zmagovalcev se bosta pomerila Anderlecht (Bel.) in Dinamo iz Bukareške (Rom.), v pokalu UEFA pa Juventus in Koln (ZRN). Zoff še ni hotel "izdati" postave, čeprav je skoraj gotovo, da na igrišče ne bo stopil Za varov, temveč Casiraghi, ki je vsaj požrtvovalnejši od sovjetskega igralca. Juventus je izgubil vse možnosti v prvenstvu, saj sta Milan in Napoli nedosegljiva, zato pa se je še posebno posvetil pokalu UEFA. Koln je sicer solidna ekipa, vendar pa objektivno šibkejša od Turinčanov. Igra še precej monotono s predložki s strani, fizično uvršča »hruste«, vendar pa je brez posebne igralne fantazije. To pa bržkone velja za vse zahodnonemške ekipe. Tekmo bo sodil Kohl (Av.), s polurno zamudo (ob 20.30) pa jo bo prenašala Italial. Postavi naj bi bili naslednji: JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Tricella, Alej-nikov, Barros, Casiraghi, Marocchi, Schillaci. KOLN: Illinger, Gielchen, Goertz, Greiner, Drehsen, Higl, Haessler, Rudy, Gotz, Littbarski, Sturm. Tenis za Istrsko riviero Dež nagaja organizatorjem PORTOROŽ — Drugi dan teniškega turnirja 19. Istrske riviere so po enournem igranju kvalifikacij zaradi dežja morali prekiniti. Tako so odigrali nepopolna tri kola in danes dopoldne bi morali predtekmovanja končati. Pričele pa se bodo tudi tekme dvojic in popoldne bo že na vrsti 1. kolo glavnega turnirja. Trupej je uspešno premostil 1. kolo, medtem ko se je moral Janškovec posloviti. Koprčan Vatovec je tekmo 2. kola dobil brez boja in kaže, da bo ne le ponovil, pač pa izboljšal poreško uvrstitev. Med drugimi so se v 3. kolo uvrstili Horvat, Vuleta in Šarič, Trupej pa mora tekmo 2. kola še odigrati. NEKAJ REZULTATOV - 1. KOLO: Janškovec - Hager 2:6, 2:6, Trupej -Germač 6:1, 7:5, Horvat - Tonino 6:2, 6:3; 2. KOLO: Vatovec - Hultin b.b., Blaževič - Bugde 3:6, 3:6, Rezberger -Vučkovič 6:1, 6:2, Horvat - Topolovič b.b., Vuleta - Arcucci 6:1, 6:2, Šarič -Alvarez 6:0, 6:1. Uspeh vaterpolistov Kopra KOPER — Vaterpolisti Kopra, člani 3. jugoslovanske vaterpolske lige, so v Celju osvojili republiški naslov zimskih prvakov. V odločilni tekmi za 1. mesto so premagali Triglav (Kranj) s 15:13. Koprska Zusterna, član slovenske lige, je pristala na 5. mestu. (Kreft) Monika Seleš proti vrhu NEW YORK — Jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš se vse bolj vzpenja proti svetovnemu vrhu. Na lestvici WITA je s 137,61 točke trenutno na 4. mestu. Vodi Grafova (ZRN, 306,17) pred Navratilovo (ZDA, 220,13) | in Sabatinijevo (Arg., 150,49). Na SP v hokeju na ledu Zmagi Italije in Jugoslavije V moški rokometni C ligi Spet zastoj Krasa Trimac (foto Mario Magajna) KRAS TRIMAC - PADANA 25:28 (13:15) KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Pertot 2, Kozlovič 12, Milič 3, Raseni 1, Oberdan 1, Fonda 1, Race, Peric, Sardoč 5. Po kratki seriji presenetljivo dobrih rezultatov so Krasovi rokometaši spet okusili grenkobo poraza. Tekma ni bila dopadljiva, saj je ves čas vladala nekakšna zmeda, ki je nista obvladala niti sodnika (pomanjkanje sposobnih in izkušenih sodnikov je pač kronična bolezen italijanskega rokometa, s katero se je zaenkrat treba sprijazniti). Že sam začetek je slabo kazal, saj so gostje v 7. minuti vodili s 5:0, kot večkrat doslej pa je Krasova ekipa kaj kmalu nadoknadila zaostanek in ko je v 26. minuti povedla (13:11), se je zdelo, da bo le kos nasprotniku. Na žalost je Lazarjevim fantom koncentracija prehitro pošla, niso več znali igrati trezno in brzdati hitre igre domačinov, ki so spet prešli v vodstvo. Naši so jim bili sicer ves čas za petami, a dohiteli jih niso. Padane komajda obvlada ritem, ki ga sama vsiljuje, ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 5. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, seja izvršnega odbora. SK DEVIN priredi v nedeljo, 8. aprila, 4. pohod za "Memorial Mirka Škabarja" od Praprota do Repna. Vabljeni! SK BRDINA vabi vse tekmovalce, člane in simpatizerje, da se udeležijo nagrajevanja naj- zato je bila tekma s tehničnega vidika nezanimiva, saj so se napake vrstile tako na eni kot na drugi strani. Če bi naši bili pazljivejši v obrambi, bi tekma prav go-' tovo imela drugačno lice. Kot opravičilo lahko navedemo, da tudi tokrat niso bili v popolni postavi (poleg Weisseneggerja je manjkal Vremec, Sardoč pa je nastopil poškodovan). (Pjotr) Izidi 16. kola: Fides - Nardi 19:21; Kras - Padana 25:28; Libertas - Cividin 20:29; Paese - Cellini 24:21; Pastajolly - Jolly 28:13; San Dona - Q. dAltino 16:17. Lestvica: Pastajolly TV 30; Cividin TS 27; Nardi Vitt. V. 23; Ouarto dAltino 23; Padana Mons. 16; Kras Trimac 16; San Dona 16; Jolly Campof. 11; Fides S. Vito 8; Paese 8; Cellini PD 8; Libertas TS 6. Prihodnje kolo: Cellini - Pastajolly; Cividin - Paese; Jolly - Q. dAltino; Nardi - Libertas; Padana - Fides; S. Dona -Kras. Na sliki (foto Mario Magajna): akcija s tekme Kras Trimac - Padana. boljših športnikov ob zaključitvi uradne smučarske sezone. Nagrajevanje bo v soboto, 7. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledita družabnost in zakuska. NOGOMETNI KLUB BOR vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. aprila, v klubskih prostorih Bora (Vrdelska cesta) ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni. DRŽAVNI KADETI BOR INDULES - SAN BENEDETTO 79:98 (39:59) BOR: Simonič 28 (5:7), Tomšič 9 (1:4), Pavlica 21 (5:6), Pettirosso 7 (1:3), Škabar 2, Filipčič 1 (1:2), Uršič 2, Starec 8 (2:2). TRI TOČKE: Simonič 3, Tomšič 2. Proti »velesili« prvenstva so naši po predvidevanju potegnili krajši konec. Treba je sicer priznati, da goriška postava sodi v sam vrh italijanskega prvenstva in bo prav gotovo odigrala vidno vlogo tudi v državnem merilu. Pred srečanjem je vladalo splošno mnenje, da bodo gostje dobesedno »raztrgali« borovce. Naši pa so stopili na igrišče brez strahu. Igrali so sproščeno in obenem tudi uspešno, predvsem v napadu. V obrambi pa so kljubovali nasprotniku, kolikor je bilo pač mogoče. Tekma je potekala enosmerno, vsekakor so borovci poskrbeli za lepo košarkarsko predstavo. Z druge strani so Goričani res potrdili, da spadajo v višjo kategorijo, čeprav predvajajo zelo enostavno košarko. Njihova igra sloni na protinapadu, kajti ne razpolagajo z dvometraši. (A. Pavlica) LESTVICA: San Benedetto 18, Stefa-nel 12, Fosam, Kontovel Techna in Don Bosco 10, Bor Indules 8, Legnonord 4, Latte Carso 0. DEŽELNI KADETI KONTOVEL TECHNA A - LATTECARSO B 59:68 (31:26) KONTOVEL TECHNA A: Korošic, Ravbar 4 (0:2), Godnič 4 (2:7), Coloni 5 (1:2), Briščik 11 (1:3), Gruden 18 (1:3), Bizjak 8 (2:2), Vodopivec 9. PROSTI METI: 7:19. ON: 26. PON: Briščik (31), Coloni (38), Godnič (40). TRI TOČKE: Vodopivec 1, Gruden 1. Nadaljuje se globoka kriza Kontovela A. Na domačih tleh je izgubil z zadnjeu-vrščenim! Odsotnosti Turca in Kapuna ter kolektivno slabo fizično stanje ne more biti opravičilo za tako začetniško igro. Tekma je bila zelo skromna, o čemer priča tudi končni rezultat in dejstvo, da so Kontovelci dosegli nov minimum košev. Poraz bi lahko bil še hujši, če se ne bi v finišu razigral Gruden, ki je igral celo tekmo s poškodovano nogo. (J.E.G.) INTER 1904 - KONTOVEL TECHNA B 77:52 (33:27) KONTOVEL B: Marucelli 3 (1:1), A. Pertot 2, Vremec 4, Gruden 6, S. Pertot 4, Hmeljak 8, Cosma 7 (1:2), Baitz 18 (2:4). Tokrat so Kontovelci zasluženo izgubili proti močnejši ekipi. Naši niso tokrat ponovili lepe igre iz prejšnjega kola in zato je bil poraz neizbežen. V prvem polčasu so bili naši kos domačinom, predvsem po zaslugi dobre obrambe. Preveč pa so grešili v napadu in zato so zasluženo polčas končali z zaostankom 6 točk. V drugem polčasu so domačini odločilno povedli. Kontovelci pa so z medlo igro v napadu pripomogli k zmagi domačih. Treba je omeniti, da so sodniki vplivali na normalen potek igre. Tokrat si zaradi borbenosti v prvem polčasu zasluži pohvalo Cosma. (E. B.) LESTVICA: Saba 26, Inter 1904 18, Latte Carso A in Breg 14, Kontovel Techna 12, Intermuggia in Kontovel Techna B 6, Latte Carso B 2. Ekipa Bregovih deželnih kadetov PROPAGANDA Tolažilna skupina SOKOL - KONTOVEL 57:77 (36:32) SOKOL: Širca 6, Vidoni 2, Masten, Umek 24, Franko 2, Kocjan, Peric 4, Tavčar 19. KONTOVEL: Spadoni 21, Rizzante 15, Rustja 2,_Foraus 6, Štoka 7, M. Starc 4, B. Starc 2, Škrk 20. Tekma se je začela z dobro igro soko-lovcev, ki so končali prvi polčas v vodstvu. V drugem polčasu je bilo povsem drugače, ker so sokolovci popustili v igri v obrambi. Smola pod košem in površne podaje pa so pokopale nabrežinsko ekipo. (G. N.) MINIBASKET Turnir »Prvi koši« STUPARICH - POLET 31:15 POLET: Piccini, Kocjančič 2, Lakovič 8, Švab, Ferfolja 3, Hrovatin, Malalan 2, Grilanc V prvem kolu turnirja v minibasketu »Prvi koši« (»Primi canestri«) za letnike 1981 in mlajše so poletovci igrali v okrnjeni postavi in zasluženo izgubili proti moštvu Stuparich. Gostitelji so si zmago priigrali zlasti z dobro igro v prvi (14:2) in tretji četrtini (10:0). Naši so močno reagirali le v drugi četrtini (9:4), več pa niso zmogli, (jan) 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA C AMATORI BASKET - SOKOL 48:66 (22:27) SOKOL: Pertot 5, P. Busan 7, Terčon 8, D. Busan 2, Velussi 10, Andrej Gruden 3, Caharija 11, Sedmak 1, Ušaj 15, Aleksij Gruden 4. Sokolovci so v prvem kolu povratnega dela prvenstva osvojili novi točki in to na račun skromne ekipe Amatori Basket. Tekma ni bila zelo zanimiva, saj sta obe ekipi veliko grešili. Nabrežine! pa so zasluženo zmagali, saj so dokazali, da so močnejši v vseh elementih igre. V naslednjem kolu jih čaka'derbi s Poletom, ki bi nedvomno bolj zahteven. (Niko) POLET - EDIL '90 80:76 (50:40) POLET: Malalan 14, Granier-12 (4:4), Gerdol 9 (1:2), Sosič 9 (2:3), Ferluga 5 (1:2), Jančar, Pisani 5 (1:7), Skerlavaj 17 (5:8), Fabčič 2, Daneu 7 (3:4). TRI TOČKE: Malalan 4, Granier 2. Poletov! košarkarji so uspešno premostili še eno oviro: tokrat so premagali močno ekipo Edil '90, ki se bori za eno od prvih mest v skupini. Že v prvem polčasu so poletovci zanesljivo vodili (29:16 v 10. min., 40:48 v 15. min.), v 25. min. pa je njihovo vodstvo znašalo kar 15 točk (59:44). Proti koncu so gostje reagirali, naši v poslednjih treh minutah nikakor niso mogli zadeti koša, vseeno pa je bila njihova prednost tolikšna, da so vendarle zasluženo zmagali. Od posameznikov bi pohvalili Pisanija in Daneua. (A. Granier) LESTVICA: Teatro Verdi in Sokol 10, Polet 8, Edil 90 6, Amatori 2, Idro-termica 0. BOR PAPI ŠPORT - FIN C ANTIERI 39:86 (18:39) BOR: Uršič 13 (5:10), A. Sestan, H. Ses-tan 2 (0:1), Furlan 8 (1:2), Udovič 6, Oblak, Jagodic 2, Tomšič 8 (0:2). TRI TOČKE: Furlan (1). V neenakem boju proti močnemu Fin-cantieriju, ki se bori za prestop v promocijsko prvenstvo, je Bor Papi Šport doživel predviden poraz. Gostje so (kljub temu da je bila razlika med ekipama precejšnja) igrali vso tekmo zelo zbrano. Borovci pa so po drugi strani naleteli na slab dan v napadu. (Marko Oblak) Na Goriškem DOM GOMETAL - V^G 61:64 (28:40) DOM: Zavadlav 5, Mauro 5, Sošol, Peric 2, Čubej 2, Bordon 3, Čubrilo 12, Ri-nelli, Cej 23, Pečanac 9. PON: nihče. ON: Dom 21, UGG 23. 3 TOČKE: Pečanac 1. Semoličevi varovanci so na domačih tleh nerodno izgubili. Gostje so si od 10. do 15. minute prvega polčasa priigrali visoko prednost 19 točk (18:37), ki so jo ubranili do konca srečanja. Domovci so sicer z borbeno in učinkovito igro nadoknadili izgubljeno, vendar jim je v ključnih minutah zmanjkalo moči in zmaga je tako splavala po vodi. Tokrat je najbolje zaigral strelec Cej. (af) Turnir Alpe Jadran: Kontovelci v Mestrah Kontovelovi kadeti bodo danes ob 19.30 v Mestrah igrali povratno tekmo 3. kroga turnirja Alpe Jadran proti moštvu Gazzera, ki je naše košarkarje premagalo pred tednom dni s točko razlike (88:87). Že prejšnji teden v Repnu bi lahko Kontovel Techna zmagal, če bi igral, kot zna. Danes pa potuje v Mestre v okrnjeni postavi, tako da bo imel še težjo nalogo proti trdoživim in temperamentnim košarkarjem Gazzere, ki so se v Repnu izkazali predvsem z zvrhano mero borbenosti in agresivnosti, (jan) Na odbojkarskih deželnih finalih under 18 v moški in ženski konkurenci TORVISCOSA — V nedeljo je bil Prvi dan finalnih bojev v deželnem odbojkarskem prvenstvu under 18 v ženski konkurenci. Pravico do nastopanja so si priborili pokrajinski prvaki in sicer Promovolley za Pordenon, Randi Sangiorgina za Videm, Fincan-tieri Tržič za Gorico in Sloga Koim-pex za Trst. V že predhodno določenem ključu sta bila polfinalna para Vi-in Gorica ter Trst in Pordenon. Oiroli takega načina tekmovanj je bilo slišati veliko negodovanja in to povsem upravičenega s strani društev. vsi štirje finalisti so namreč že pred fasom izrazili mnenje, da bi finalni nel moral potekati po sistemu vsak Proti vsakemu, ki bi prav gotovo na °bjektivnejši način določil deželnega Prvaka, vendar so predlogi pri deželnem odboru FIPAV vsaj za letos nale-teh na gluha ušesa. Številna publika, ki se je v nedeljo zbrala v Torviscosi, je vsekakor prišla na svoj račun, saj sta bili obe polfinalni srečanji kvalitetni. Najprej je San-Piorgina s 3:1 odpravila tržiški Fincan-heri, vendar se je morala pošteno po-mditi, preden je strla odpor nasprotnic. Vsekakor smo od te tekme priča-^nvali nekoliko več, saj je v deželi °dboj karska šola Sangiorgina znana P° svoji učinkovitosti in uspešnosti, nngiorgina je res zmagala in se pre- Erika Škerk je bila v Torviscosi ena najzaslužnejših za uspeh slogašic bila v finale, ni pa povsem zadovoljila s prikazano igro. Veliko privlačnejša in razburljivejša je bila druga polfinalna tekma, v kateri sta se spoprijela pordenonski Pro-movolley in Sloga Koimpex. Porde-nončanke niso skrivale svojih ambicij, saj so pod vodstvom trenerja Sellana v bistvu vso sezono tempirale prav na ta deželni finale. S svoje strani pa so slo-gašice po osvojitvi pokrajinskega naslova preusmerile vso pozornost v zmagovito prvenstvo C-2 lige in se za deželni finale niso izrecno pripravljale. Manjkala je tako uigranost v ekipi in prav to je povzročalo največje težave slogašicam, predvsem pri sprejemu. Po osvojitvi prvega niza so drugega in tretjega dokaj gladko prepustile nasprotnicam in, ko je tudi v četrtem že vse kazalo na naj hujše, so igralke Sloge Koimpex predvsem karakterno silovito reagirale. Pod režijsko taktirko Lupinčeve sta začeli predvsem Šker-kova in Žbogarjeva silovito napadati s kril in s tem drobiti odpor sicer tehnično izpiljenih Pordenončank. V petem setu so slogašice zaigrale zreleje in prisebneje, predvsem v končnici seta, in osvojile končno zmago, s tem pa so se - neglede na nedeljski veliki finale - uvrstile v meddeželno fazo tekmovanja. Gre seveda za velik uspeh varovank trenerjev Ivana Peterlina in Bruna Miliča, ki so tako ponovno dokazale, da Slogina odbojkarska šola ne zaostaja za deželnim vrhom. Izida: Randi Sangiorgina - Fincanti-eri 3:1 (15:12, 10:15, 15:8, 15:12): Sloga Koimpex - Promovolley 3:2 (15:11, 8:15, 11:15, 15:12, 15:13). SLOGA KOIMPEX: Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Fabrizi, Lupine, Marucel-li, Spacal, Starc, Škerk, Žbogar. (Inka) * * * TRST — Vse je kazalo, da se bodo v sklepno srečanje za deželni naslov v enakovrednem moškem prvenstvu uvrstili tudi odbojkarji goriške 01ym-pie. V drugi polfinalni tekmi tekmovanja v Trstu sta se namreč srečala go-riški pokrajinski prvak 01ympia in zastopnik pordenonske pokrajine Volley iz Pordenona. Slovenski odbojkarji so izredno zanesljivo pričeli, saj začetna postava Cotič, Bensa, Terpin, Dorni, Sfiligoj in Černič ni naletela pri vrstnikih iz Pordenona na enakovredne nasprotnike. Tako v prvem kot tudi drugem nizu so se morali zadovoljiti le z devetimi točkami. Po prepričljivem vodstvu z 2:0 so Goričani verjetno mislili, da so pred zanesljivo končno zmago. Žal je prišel na vrsto, kot se često dogaja, kritični tretji niz. Varovanci trenerja Jakopiča so močno popustili in pobudo so prevzeli nasprotniki, saj so povedli s 6:1. V nadaljevanju niza so se Goričani le zavedli nevarnosti, ki jim preti, ter se vrgli v boj izredno zagrizeno ter odločno, da so razliko najprej omilili in nato celo povedli s 13:11. Vse je kazalo, da se bo srečanje končalo s 3:0 v korist Goriča- nov, toda v končnici niza so ti napravili nekaj usodnih napak, da je gladek uspeh splaval po vodi. Četrti set je bil prava drama. Igralci 01ympie so pričeli sicer izredno spodbudno in zanesljivo, saj so najprej povedli s 5:2, malo kasneje pa celo s 13:6 in v končnici 14:11. Tedaj so imeli na voljo kar pet zaporednih match-žog, nato eno še pri vodstvu s 16:15. Toda slovenski odbojkarji so vse preveč grešili, pri nasprotnikih pa je izredno naraščala samozavest, kar velja še zlasti za odličnega podaj ača Morettina in za oba centra Cossettija in Gerolamija. Tako so Por-denončani nepričakovano izsiliti tie-break, ki je bil za 01ympio usoden. V prvi polovici seta so bili Goričani povsem enakovreden nasprotnik, a ostali so samo pri osmih osvojenih točkah, ker so se napake vrstile kot na tekočem traku. Prihodnjo nedeljo bo tako 01yrr»pia igrala z Interjem 1904 za tretje mesto. Omeniti moramo, da je v prvem dopoldanskem nastopu tržaški pokrajinski prvak bridko razočaral, saj je v rekordno kratkem času izgubil s 3:0 in osvojil le skromne tri točke. Izidi: Volley Pordenon - 01ympia Gorica 3:2 (9:15, 9:15, 15:13, 17:16, 15:8), Volley Bali Videm- Inter 1904 Trst 3:0 (15:1,15:2,15:0). , OLVMPIA: Cotič, Bensa, Terpin, Černič, Dorni, Braini, Sin J. Hlede in Sfiligoj. (G. F.) C V 16 tekmah štiri zmage in šest neodločenih rezultatov Na Tržaškem NARAŠČAJNIKI ZAČETNIKI UNDER 18 SKUPINA I uOMlO - BREG 0:0 BREG: Giglifano, Rocchetti, Schia-^0b, Bandi, Luisa, Sancin, Tamaro, grašel (Slavec), Visintin (Blasutto), vŽrai Majovski, Mauri. bot *tev točk n‘ pravičen rezultat so-Brež6 tekrne med Domiom in Bregom. v last*1*!?0 'meli vso tekmo vajeti igre su stal r°kah in so v drugem polča-la v nov napadali, a žoga, žal, ni hote-n0st. rez°' Ustvarili so številne priložit in Za zadetek’ a jih zaradi netočnos-Vr f1 Zaradi dobrega nasprotnikovega arja niso izkoristili. Domačini so le so a'lno °9rožali Bregove branilce, ki žavS na delu, brez večjih te- nik; h;1' vsak napad. Med posamez- Bandha0^!11 d°br0 igro RocchettiJa' se K,, n ln ^ avca- V prihodnji tekmi e bo Breg v sobotQ ^ ^ Qb 15 30 y 1 sredaJ s San Nazariom. (E. B.) OSTALI IZIDI ■ Fm-to1^11^ " Olimpia 1:2, Giarizzole 1-1 °\iltudo 0:2, S’ Nazario - Azzurra atie« U9gesana ' CGS 1:1' E Bile Adri-Oni ' S- Sergio 0:3, Campanelle -^lcma n-i S. Sei LESTVICA na 35 r3i° 37 točk, CGS in Muggesa-27, g ' Edile Adriatica 31, Costalunga Zoie in ?Zar'0 26, Fortitudo 23, Giariz-15, BPpr> mpia 22, Domio 19, Opicina 13, Campanelle 12, Azzurra 11. Vl SKUPINA H STRpf r- a *>?IMORJE 0:2 (0:1) PRliS™A: %abar, Princival. S, f :ut0lia' Batti9egi' Pahor, Štoka ru!' Sinka, Škabar, Princival, P. man llerbassi, Trampuš, Geri, Koc- be 50 povsem nadigrali sla- btai nnmatlne in zasluženo zmagali. le v P Vemo, da so naši zaigrali dobro šo c,1Prvem polčasu in bi lahko z bolj-ZaripJ^Pinsko igro dosegli še kopico ijjj. kov. V drugem polčasu so igrali in ‘^dnalnn in imeli vrsto priložnosti izk0r{0..^aistmetrovk°- A vse so slabo seda: S »' konca prvenstva čakata J naše še dve tekmi. (Maxi) OSSA - PRIMORJE pu^bLEC: P. Štoka. Koš*u»f: Štolfa, Battigelli, Ge Štoka9' Štoka, Škabar, Princival, Ota v Elnerbassi, Trampuš, Žag; a' Kocman. Zm ° mesecih je našim uspe Rocivj 1 .v zaostali tekmi proti Mos tekm, usP.el P° borbeni in osi ^arton V so naši prejeli kopi si 0:1 (0: ekipa x žrelom, ponvam zaslu 9elli in 6 PoseBno pa požrtvovalni zanesljivi Štolfa. (Maxi) Foni; ostALI IZIDI Monteba“° 'Mossa 0:2. S. Luigi ;0'c>>‘»boi,:!'£“r T“rr“ S. Lui . LESTVICA F,anzmn 29 3rv,t0tu' staranzano 32' ^ontebeiin Ghlarbola 26, S. Marco : In ^ossa is2^' Fogliano in Turria t°. Mariam i>' Vollesse 14, PRIMOR. tekmo manj° ^ Primorje je odigra SKUPINA A BREG - COSTALUNGA 1:1 (0:1) STRELEC ZA BREG: Bandi BREG: Giglifanb, Kalc, Strain, Lau-rica (Mondo), Reia, Švab, Sancin (Bajec), Azzano, Bandi, Ferluga, Mauri, Rapotec. Brežani so 1. april in njihove nasprotnike preveč podcenjevali, tako da so ob koncu komaj izenačili. Domačini so ves čas napadali, gostje pa so bili pozorni in niso pustili Bregovih napadalcev v kazenski prostor. V protinapadu gostov se je vratarju Giglifa-ndju žoga izmuznila iz rok, tako da je Costalunga povedla. V drugem polčasu so Brežani pritisnili in ob koncu tudi zasluženo izenačili z lepim strelom Bandlja. Domačini niso blesteli, treba pa je povedati, da sta v njihovih vrstah manjkala Buzzi in Rochetti, ki sta prava stebra te ekipe. (Luka) OSTALI IZIDI Chiarbola - Campanelle 2:2, Triesti-na - Olimpia 3:0, Muggesana - Fortitudo 2:1. LESTVICA Triestina in BREG 17 točk, CGS in Muggesana 14, Costalunga 9, Fortitudo 7, Chiarbola in Olimpia 6, Campanelle 4. SKUPINA B PRIMORJE - ZAULE odi. OSTALI IZIDI Azzurra - Montebello 1:0, Don Bosco Domio 2:0, Opicina - S. Andrea 3:2. LESTVICA Portuale 18 točk, Opicina in Don Bosco 14, S. Andrea 11, PRIMORJE, Zaule in Azzurra 9, Montebello 7, Domio 3. NAJMLAJŠI SKUPINA A SAN LUIGI - PRIMORJE 5:1 (2:0) STRELEC za Primorje: Vremec. PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Digovič, Gherbassi, Nadlišek, Emili, Širca, Rebula, Vremec, K. Pahor, Sosič, A. Pahor. »Rdeče-rumeni« so tokrat povsem zasluženo izgubili. Domačini so pokazali predvsem večjo voljo do zmage. Že v prvem polčasu so si Tržačani zagotovili dvojno prednost. V nadaljevanju so to prednost večali z izjemo zadetka Primorja: prosti strel v korist Prosečanov je realiziral Vremec, ki je z golom le omilil poraz. Pohvalo zaslužijo Gherbassi in Plehan. (Maxi) OSTALI IZIDI S. Giovanni - CGS odi., Don Bosco -Domio 2:0, Opicina - S. Andrea 3:2. LESTVICA Triestina 19 točk, S. Giovanni 14, CGS 13, Olimpia 12, S. Luigi 10, Domio 7, Zaule 6, PRIMORJE 5, Opicina 2. SKUPINA B Zarja - PONZIANA 0:2 OSTALI IZIDI Portuale - Roianese 1:0, Don Bosco -Fortitudo 4:1, Campanelle - S. Andrea LESTVICA Ponziana 16 točk, S. Andrea 15, Don Bosco 14, Fortitudo 12, ZARJA in Portuale 11, Campanelle 10, Roianese 5, Servola 0. SKUPINA A DOMIO - ZARJA ADRIAIMPEX 3:0 ZARJA: Danieletto, Ražman, F. Domio, Urdih, Brazzani, Umek, Omari, Cocevari, Lipolec, Dan (A. Domio), Furlani (Balbi), Družina. Tekma, ki jo je odigrala Zarja proti Domiu ni bila ena najboljših tega prvenstva. Domačini imajo močno ekipo in so stalno napadali in povedli že V 9. min. Zarjani so obupano poskusili izenačiti, a jim ni uspelo. Nato je imel priložnost Cocevari, ki pa je ni izkoristil. Ob koncu prvega polčasa so domačini še podvojili. V drugem polčasu so igralci Domia še enkrat zatresli mrežo zarjanov in postavili končni izid 3:0. Edina priložnost Zarjanov se je ponudila Cocevariju, ki pa je zadel notranjo stran prečke, a žoga se je odbila spet na igrišče. (A. Ban) OSTALI IZIDI Esperia - S. Vito 1:0, Altura - Fulgor 0:6, Soncini A - Ponziana B 2:0, Fani B - Campanelle 1:1, S. Andrea - Portuale 1:0, Muggesana - S. Luigi 0:3. LESTVICA Soncini A 42 točk, S. Andrea 38, Fulgor 32, S. Luigi 28, Portuale in Domio 27, Ponziana B' 22, Fani b 20, ZARJA 16, Campanelle 14, Esperia 13, Altura 9, S. Vito 8, Muggesana 2. SKUPINA B ZAULE - PRIMORJE 1:1 (0:1) STRELEC za Primorje: Širca. PRIMORJE: Husu, Sardo, Lukša, Braini, Princival, Lonvrečič, Kuk, Emili, Še-mec, Sardoč, Širca, Velikonja, Turk. Prosečani so tudi tokrat le en polčas zaigrali tako kot znajo. V prvem delu so povsem nadigrali gostitelje, ki niso prišli do strela v vrata. Gostje so imeli dve povsem enaki odlični priložnosti, ko je obakrat Emili podal do Širce. Le-ta je prvič spretno realiziral, drugič pa mu je vratar ubranil strel. V drugem delu so domačini zaigrali boljše, tudi po »zaslugi« slabše igre Prosečanov, in izenačili v protinapadu. (Maxi) OSTALI IZIDI Don Bosco - Fani A 0:6, Soncini B -S. Giovanni 0:0, Montebello - Ponziana A 0:7, S. Sergio - Opicina 0:4, Fortitudo - Chiarbola 2:0. LESTVICA Ponziana A 35 točk, S. Giovanni 32, Soncini B in Fani A 31, Fortitudo 30, Opicina 28, Supercaffe, CGS in S. Sergio 18, Chiarbola 17, PRIMORJE 15, Montebello 8, Zaule B 7, Don Bosco 6. CICIBANI SKUPINA A FORTITUDO B - BREG 3:3 (3:0) STRELEC za Breg: Čurman (3). BREG: Mauri, Zedda, Baldi, Čurman, Sancin, Ota, Šik, Martini, Slama. Brežani se vračajo s sobotnega gostovanja z zasluženo točko, saj so uspeli nadoknaditi kar tri gole zaostanka. Nasprotnik je začel tekmo bliskovito, saj je že po prvih minutah vodil z dvema zadetkama, nekaj minut kasneje, pa je dosegel še tretjega. Brežani so kmalu reagirali, a so komaj v drugem polčasu uspeli nadoknaditi razliko, predvsem po zaslugi Čurmana, ki je bil v soboto glavni protagonist srečanja. V zadnjih minutah tekme bi lahko Brežani tudi zmagali, saj so zapravili več priložnosti, a glede na potek tekme je neodločen izid pravičen. (E. B.) OSTALI IZIDI Costalunga - S. Sergio 1:1, Domio -Altura 1:2, Azzurra - Soncini B 1:5, Zaule - Muggesana 0:2. LESTVICA Costalunga in Soncini B 27 točk, Altura 21, S. Sergio 19, Domio 15, Muggesana 14, Fortitudo B 12, BREG 9, Zaule 4, Altura 1. SKUPINA C FORTITUDO A - PRIMORJE 4:3 (4:2) STRELCA za Primorje: Carli (2) in Šemec. PRIMORJE: Bergagna, Bukavec, Os-trouška, Carli, Šemec, Pertot, Šušteršič, Milič, Škrlj, Sardo, Miliani, Piciulin. Naši so prvič v letošnjem prvenstvu zapustili poraženi igrišče. To pa jim ne preprečuje vstopa v play-off. Tekma je bila zelo lepa in borbena. Z malo več športne sreče bi lahko naši tudi remizirali, saj so kar trikrat s Car-lijem zadeli vratnico in imeli odlično priložnost z Miličem, ki pa je žal streljal visoko. Obe ekipi sta dokazali, da izvajata daleč najboljšo igro v skupini in da zaslužita uvrstitev v drugi del. (Maxi) SAN VITO - BOR 0:4 (0:4) STRELCA: Carbonini in Lorenzi (3). BOR: Gregori, Mermolja, Tence, lozza, Ciacchi, Lorenzi, Carbonini, Vesna ver. Proti slabšemu nasprotniku in po izgubljeni tekmi prejšnjega kola proti Fortitudu so Verdenikovi varovanci spet prišli do zaslužene zmage. Vsi goli so padli že v prvem polčasu. Začel je Čarbonini v 10. minuti, ki je tako dal svoj prvi gol v tem prvenstvu. Lorenzi je kot ponavadi pripomogel k rezultatu z lepimi osebnimi akcijami in dal tri gole. V drugem polčasu so imeli naši igralci še veliko priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Trener je poslal na igrišče vse igralce, tako da si vsa ekipa pridobiva izkušnje in se pripravlja tudi na mednarodni nogometni turnir. (Krapež) OSTALI IZIDI CGS - Ponziana 1:3, Chiarbola - Esperia 1:4, Montebello - S. Nazario 8:1. LESTVICA Fortitudo 28 točk, PRIMORJE 27, Esperia 20, Ponziana 18, BOR 16, Montebello 15, CGS 14, Chiarbola 8, Supercaffe 4, S. Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A ROIANESE - ZARJA ADRIAIMPEX A 3:3 (2:3) STRELCA za Zarjo: Manzin (2) in Kariš. ZARJA: Babuder (Zottich), Metlika, Berce, Manzin, Krizmancic, Longo, Karis, Capponi. Mladim zarjanom se je 1. april tokrat prikazal predčasno in prav v končnici tekme poskrbel za običajno »potegavščino«. Zarja je proti Roianeseju vadila tempo igre in le občasno so bili domačini nevarni. Tega pa »rdeče-beli« niso popolnoma izkoristili, kar so predrago plačali prav v zadnji minuti igre. Gotovo bi si zarjani tokrat zaslužili nekaj več. (P. B.) OSTALI IZIDI Soncini - S. Andrea B 16:0, Costalunga - Campanelle odi., Opicina -Ponziana A 2:2. LESTVICA Soncini 26 točk, Ponziana A 25, Fortitudo in Opicina 18, Roianese 16, ZARJA ADRIAIMPEX A 13, Campanelle 10, S. Andrea 7, S. Giovanni 2, Costalunga 1. SKUPINA B GRETTA - ZARJA ADRIAIMPEX B 0:1 (0:1) STRELEC: Jan Gregori. ZARJA: Jas Gregori, Sossi, Stopar, Vattovani, Jan Gregori, D. Gregori, Primosi. Zarjani so stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi, kljub temu pa so zaigrali zelo solidno tekmo. Proti enakovredni ekipi so mladi zarjani igrali požrtvovalno in že v prvem polčasu prešli v vodstvo. V drugem polčasu so zaigrali bolj učinkovito in si zapravili nekaj ugodnih priložnosti za drugi zadetek. (P. B.) OSTALI IZIDI S. Luigi - S. Andrea 4:2, Fani - Don Bosco 4:0, Ponziana B - Junior 3:1, Fulgor - Esperia 0:1. LESTVICA S. Luigi 33 točk, Esperia 23, S. Andrea 22, Fulgor 21, ZARJA ADRIAIM-PEX B in Ponziana B 17, Gretta in Junior 12, Fani 9, Don Bosco 4, Altura 1. Na Goriškem NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - AZZURRA 2:4 (2:2) STRELCA za Juventino: M. Peteani (11-mJ in Pisk. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, A. Devetak, Florenin, Persoglia, Marušič, Pisk, Kobal, M. Peteani, Bais, Marvin. Na žalost se je drugi goriški derbi med Juventino in Azzurro zaključil z zmago Goričanov, saj so gostje pokazali večjo vztrajnost in tudi boljšo igro. Zdesetkana Juventina je kljub temu v prvih desetih minutah igre že vodila z 2:0, a ni znala izkoristiti prednosti. Goričani so hitro reagirali in kmalu zatem dosegli dva zadetka. V drugem polčasu pa je agresivnost gostiteljev prišla do izraza, saj so še dvakrat zatresli slovensko mrežo. (M. M.) ZAČETNIKI RONCHI - MLADOST 7:0 (2:0) MLADOST: Peric, I. Gergolet, Gorjan, Pahor, A. Gergolet, Lorenzut, Jelen, Gallo, Lavrenčič, Jarc, Isoni. Slovenski ekipi so manjkali kar trije igralci. Srečanje proti najboljši ekipi prvenstva je bila igralcem Mladosti prav gotovo dobra šola, saj so spoznali, da je treba žogo pravilno podajati in ne le odbivati proti nasprotnikovi obrambi. V zadnjih desetih minutah drugega polčasa so se Kraševci nekoliko zdramili in so kar trikrat prišli v nasprotnikov kazenski prostor. Ronchi je dva gola dosegel zgolj po naključju, saj je v obeh priložnosti obramba Mladosti popolnoma odpovedala. (A. G.) ITALA S. MARCO B - SOVODNJE 1:1 (1:0) STRELfiC za Sovodnje: Prinčič. SOVODNJE: Pelegrin, Tomšič, Ož-bot, Petejan, Zanfagnin, Devetak, Fi-gelj, Prinčič, Peteani, Florenin, Marušič, Tomšič. Po nekaj zaporednih porazih je mlado moštvo Sovodenj v nedeljo na gostovanju v Gradišču iztržilo točko. So-vodenjci so igrali v dokaj okrnjeni postavi, a so bili, zlasti v drugem polčasu, boljši nasprotnik.Gol so naši prejeli v prvem polčasu in še to je bil nesrečen avtogol. Izenačili pa so sredi drugega polčasa, ko je Petejan mojstrsko izvedel prosti strel. Vratar je sicer strel ubranil, odbito žogo pa je Prinčič potisnil v mrežo. (I. Prinčič) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390- din (3.900.000,- din), letno 780 - din (7.800.000 - din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, UL Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik sreda, 4. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italiianske zveze časopisnih založnikov FIEG Po jasnih grožnjah iraškega predsednika Sadama Huseina Izrael upošteva grožnje o kemičnem napadu a ne bo spremenil svoje dosedanje politike JERUZALEM — V celem svetu in predvsem v Izraelu je grožnja iraškega predsednika Sadama Huseina, da bo s kemičnim orožjem odgovo-rilmorebitnim izraelskim napadom, sprožila val ugibanj in različnih mnenj. Izraelski časopisi so včeraj posvetili veliko pozornost Sadamovim besedam in dodali, da je doslej vedno pokazal sovraštvo do židovskega naroda. Prvi minister Jitcak Šamir je na tiskovni konferenci podčrtal, da medtem ko Izrael išče mir, Irak nadaljuje s svojimi vojaškimi grožnjami, ki povzročajo le sovraštvo in negotovost. Laburistični voditelj Šimon Peres, ki si v tem času prizadeva, da bi sestavil novo vladno koalicijo, je glede Sadamovih groženj ugotovil, da take izjave le pospešujejo napetost v teh krajih. Istočasno pa je dodal, da je Izrael pripravljen na vsako »presenečenje«, čeravno si bo prizadeval za mirno reševanje tega vprašanja. Glede izjav iraškega predsednika, izraelski vojaški izvedenci ugotavljajo, da bo Irak le čez nekaj let lahko razpolagal s takim kemičnim orožjem, ki bo lahko ogrozil izraelsko državo. To pa ne pomeni, nadaljujejo, da si Izrael ne sme prizadevati, da bi preprečil še nadaljnje oboroževanje arabskih držav, predvsem pa Iraka. Iraška grožnja pa je v Izraelu sprožila alarmni zvonec, kako se pač braniti pred morebitnim vojaškim napadom s kemičnim orožjem. Izvedenci priporočajo, da je treba vsem prebivalcem nuditi posebno oporemo, ki bo preprečila vsako možno zastrupitev. Potrebne pa so tudi posebne vaje za vse ljudi, da bodo v primeru nevarnosti znali to opremo tudi uporabiti. Včeraj zjutraj je iraški ambasador v Rimu Mohamed Said al Sahaf podčrtal, da iraški narod je miroljubne narave in si želi miru, kar pa je v nasprotju z nekaterimi krogi v Združenih državah Amerike, Izraelu in Veliki Britaniji, ki »pripravljajo teren« za morebiten izraelski napad na Irak. Iraški ambasador je še dodal, da se Irak oborožuje le v obrambne namene, medtem ko razpolaga Izrael s pravcatim arzenalom kemičnega in jedrskega orožja, sicer o tem se svetovna javnost ne zgraža in ne čuti v nevarnosti. Tako se v Izraelu vadijo pred morebitnim vojaškim napadom s kemičnim orožjem. (Tele-foto AP) Tudi v Italiji so cigarete »škodljive« RIM — Italijanska vlada je sprejela odlok, s katerim bo tudi Italija prilagodila svoje zakone predpisom Evropske skupnosti na področju cigaretnih zavojčkov. Po novem bodo morali tudi italijanski zavojčki navajati stavek »zelo škodljivo za zdravje«, poleg tega pa še izpis količine nikotina in katrana, ki jih bodo cigarete in cigare spustile v zrak oziroma na dno kadilčevih pljuč. Sedaj bo torej stopil v veljavo postopek, ki bo iz trimesečja v trimesečje privedlo trgovce s cigaretami in drugimi tobačnimi izdelki do tega, da bodo najkasneje do 31. decembra 1991 dodali grafiki na škatlicah še okvirček, v katerem bo pisalo, da je vsebina pač strupena, če seveda primerno tolmačimo obvestilo, da gre za zdravju škodljivo snov. Rasistični izpad proti priseljencem v Trentu in s katerimi so pozivali proti priseljencem iz držav izven Evropske skupnosti. PATT je avtonomna tridentinska tirolska stranka, ki je v pokrajinskem svetu treja stranka za KD in PSI. Vsebino letakov so takrat kot rasistično obsodile vse politične sile. V Trentu pa zdaj iščejo storilce včerajšnjega atentata, predstavniki političnih strank, sindikatov ter katoliških in laičnih organizacij pa izražajo svojo solidarnost patru Danteju Clauserju, ki, potem ko je pustil svojo službo duhovnega pastirja v cerkvi sv. Petra v Trentu, že več kot deset let nudi pomoč emargini-ranim skupinam in priseljencem iz tretjega sveta. Kontrolne akcije po disko klubih RIM — Rimski karabinjerji so v kontrolni akciji po nočnih lokalih v zgodovinskem središču v Rimu odkrili nekaj nepravilnosti, zaplenili nekaj mamila in odkrili ukradeno blago za približno 30 milijonov lir. Tako so zaradi razpečevanja kokaina aretirali nekega tunizijskega državljana, dva mladeniča pa so prijavili pretorju, ker so pri njima našli nekaj gramov heroina. Sodnim oblastem so prijavili še štiri druge osebe, ki jih dolžijo kupovanja ukradenih stvari in pa nedovoljene posesti orožja. Gre za nekatere zelo znane lokale, akcijo pa so začeli tudi na podlagi poziva nekaterih lastnikov disko klubov, ki so sumili, da se v lokalih razpečuje kokain. Karabinjerji so pregledali tudi varnostne naprave in delovanje gasilskih aparatov, že za konec tedna in za veliko noč pa napovedujejo nove kontrole. TRENTO — V Trentu je včeraj ponoči prišlo do rasističnega izpada proti črnskim priseljencem na Tridentinskem, ko so neznanci z bencinom polili vrata zbirnega centra »Punto d'incontro« in jih nato zažgali. Center vodi pater Dante Clauser, v njem pa najdejo zatočišče emarginiranci, narkomani in pa črnski priseljenci. Požar so gasilci pogasili še preden se je razširil na zgornja nadstropja, na steni ob vratih pa so preiskovalci odkrili doslej neznan napis RISS, ki naj bi pomenil »Re-pubblica Italiana senza stranieri«. Policisti so tudi prepričani, da je treba to dejanje povezati z lepaki, ki so jih pripadniki sekcije stranke PATT iz Trenta raztrosili 19. marca Roberta Harrisa ne bodo usmrtili Vrhovni sodniki so ga pomilostili SAN OUENTIN — Njegovi tovariši iz krila smrti bodo ob pol kilograma sladoleda, sam pa je nadvse vesel tega, da ga je kalifornijsko vrhovno sodišče dokončno pomilostilo in s tem sprejelo tezo vrhovnega sodnika Johna Noonana. Gre seveda za Roberta Altona Harrisa (na sliki), večkratnega morilca, ki bi ga bili morali usmrtiti včeraj ob treh zjutraj, a so mu le nekaj ur pred tem sporočili, da mu je tudi vrhovno sodišče rešilo življenje. Harris ne bo šel v smrt, njegov sodni primer pa je nadvse razveselil njegove tovariše, ki sedaj upajo, da bodo tudi njim priznali retroaktivno pravico do novih branilcev. To je bil namreč primer morilca Harrisa, ki so ga obsodili na smrt predvsem zato, ker so njihovi branilci izpred enajstih let (toliko jih je namreč preživel v krilu smrti) vse premalo naglašali na dejstvo, da je bil Robert umsko prizadet. Ko bi poglobili njegov človeški primer, bi ga najbrž obsodili na dosmrtno bivanje v psihiatrični bolnišnici, a mu ne bi prisodili smrtne kazni, ki jo v Kaliforniji odmerjajo izključno osebam, ki so morile povsem zavestno, Roberta Harrisa so namreč obsodili na smrt zaradi umora dveh najstnikov, ki sta zagrešila edino napako, da sta sedela v avtu, s katerim je nameraval Robert izvesti rop v banki. Da bi prišel do prevoznega sredstva, se je z hladnokrvno in z nasmeškom na ustih spravil na mladeniča in ju dobesedno zaklal. Ko so ga pahnili pred sodnike, pa se ni nihče spomnil, da bi zahteval primerno psihiatrično mnenje. Nekaj podatkov o Harrisovem otroštvu in puberteti pa bi najbrž le odprlo komu oči. Danes 37-letni morilec se je namreč rodil kot nedonošenček, ko je pijani oče brcnil mamo v trebuh. Oba sta bila že takrat težka alkoholika, tako da je bil Harris že ob rojstvu umsko prizadet, sicer pa je bil že kot plod zasvojen z alkoholom. Težke možganske posledice naj bi utrpel tudi v otroških letih, ko ga je oče pretepal predvsem v glavo in mu nekajkrat povzročil notranje krvavitve, kot so ugotovili otroški zdravniki. Celotna zgodovina družine Harris je žal vse prej kot zgledna, pozitivno pa je le dejstvo, da se je enemu petih otrok posrečilo vkorakati v pošteno življenje. Sedaj noče, da bi ga kdo prepoznal... Pred današnjim obiskom kanclerja Vranitzkega v Beogradu Avstrija v skrbeh za Jugoslavijo DUNAJ — Pred obiskom avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzkega v Beogradu (od danes do 6. aprila) je dunajski Die Presse na kratko med drugim komentiral, da to ni pravi čas za izmenjavo diplomatskih prijaznosti - še toliko bolj ne zato, ker pri sosedih vlada volilni boj. Obisk pri gostitelju Anteju Markoviču, ki nastopa z nad-republiškega odra, le nekaj dni pred volitvami v Sloveniji ter le kratko pred volitvami na Hrvaškem ima dejansko morda nekoliko priokus podpore zvezni vladi in postavljanja volitev v posameznih jugoslovanskih republikah na raven avstrijskih pokrajinskih volitev. Pohvale na račun rezultatov Markovičeve gospodarske politike, Markovičeve politike in simpatije do optimizma, ki tudi v tujini razglaša, da o podaljšanju njenega mandata do 1994 tudi po svobodnih volitvah v Jugoslaviji malodane ni nobenega dvoma (podobno sta o sebi verjetno razmišljala tudi Miklos Ne-meth in Hans Modrow), je bilo čutiti tudi ob nedavnem obisku podpredsednika jugoslovanske vlade Živka Pregla na Dunaju. Jugoslovanska zvezna stran pa takšne pohvale predstavlja kot bonus na račun celotne zvezne politike ter ob tem izpostavlja predvsem avstrijsko stališče, da bi bilo za Jugoslavijo najboljše, v kolikor ne bi prišlo do sprememb njenih meja. Da med simpatijo avstrijskih medijev do jugoslovanskih severnih republik ter avstrijskim medijskim ogorčenjem zaradi položaja na Kosovu na eni ter avstrijsko Realpolitik po drugi strani, ki hoče mir na svojih mejah in z alarmantno grozo občasno razmišlja o scenariju množičnih prebegov preko Karavank, obstaja razkorak, ni skrivnost. V politiki in v gospodarstvu so pač predvsem interesi, ne pa prijatelji in Avstrija iz jugoslovanske krize vleče tudi profit. Skupna vrednost hranilnih vlog jugoslovanskih državljanov, naj bi samo v bankah v obmejnem področju dosegala 2,5 milijarde dolarjev, zvezna gospodarska politika pa je v zadnjem času pomnožila slovensko in hrvaško klientelo v avstrijskih tr- govinah. Vendar pri načelnem nastopanju do Jugoslavije se Avstrija drži dvoje vodil, t.j. vodila sosedstva, ki diktira, da je treba Jugoslaviji gospodarsko pomagati zato, da politični položaj bi postal (še bolj) nestabilen, ter splošnega zahodnega vodila, da je treba podpreti tiste, ki hočejo politično demokracijo ter spoštovanje človekovih pravic. Gospodarsko je Avstrija Jugoslaviji priskočila na pomoč predvsem kot advokat Jugoslavije v njenih prizadevanjih za tesnejše stike z EFTA, pa tudi ustanovitev razvojnega sklada za Jugoslavijo pri EFTA je v precejšnjem delu avstrijska zasluga. Spričo njenega poznavanja razmer v Vzhodni Evropi teža avstrijske besede v zahodnih gospodarskih in političnih gremijih presega njeno siceršnjo gospodarsko težo v Evropi. Obisk kanclerja Vranitzkega v Beogradu, med katerim se bo srečal s predsednikom vlade Antejem Markovičem, predsednikom predsedstva Janezom Drnovškom ter drugimi zveznimi osebnostmi, naj bi bil na željo avstrijske strani predvsem politične narave. Vključeval naj bi politične razgovore o mednarodnem položaju, predvsem pa o političnem položaju v Jugoslaviji. »Dokler se bo mendralo človekove pravice v srbski provinci Kosovo in dokler bo demokratizacija omejena na Slovenijo ter Hrvaško, Jugoslavija ni zrela za Evropo. Jugoslovanska vlada, ki označuje zaostritev konfliktov med republikami ter parole po odcepitvi za nekaj »sekundarnega«, kaže svojo oddaljenost od realnosti«, je zapisal konservativni in vplivni Die Presse, ki je tako kot celoten konservativni avstrijski tabor doslej pokazal več občutka zato, da se jugoslovanskih mednacionalnih zapletov ne more reševati le zgolj z ekonomet-ričnimi formulami. Kakšne bodo ocene kanclerja Vranitzkega, je seveda drugo vprašanje. Že izrazit poudarek na tem, da bo obisk predvsem politične narave, pa kaže na to, da obisk še zdaleč ni namenjen ugotavljanju uspešnosti jugoslovanskih protiinflacijskih ukrepov. BOJAN GROBOVŠEK V ZDA kot osmo svetovno čudo odprli največji kazino na svetu '^§r i' ATLANTIC CITY — O največjem kazinu na srf s ** ga ’e .?m?ri,ški nilijarder Donald Trump dal zgraditi v Atlant*f Cltyju že govorijo kot o risoč gostov in dva tisoč novinarjev z vsega sveta. Pri gradnj Trump n joznal besede skromnost. Kazino ima 42 nadstropij, 1.250 spalnic, dvanajs •estavracij, razprostira se na površini osmih hektarjev, v nebo se dviga 70 ninaretov, skupno pa daje kruh 7.200 osebam. »Enoroki Jacki«, zelene igralne mize in rulete (na sliki AP) se razprostirajo na celem hektarju, da pa bi kazino posloval rentabilno, naj bi v njem dnevno zasluzili vsaj milijardo in pol lir. To vsoto bodo najbrž lahko dosegli v poletnih mesecih, precej huje pa bo pozimi.