Zapeli smo zdravljico, v čašo so nam nalili krvi
fi'-;
'4
ti
H
TRENUTEK ODLOČITVE - Slavje ob osamosvojitvi na ljubljanskih ulicah je bilo, žal, nasilno prekinjeno. Na sliki je trenutek, ko je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan zvedel za začetek agresije na Slovenijo. Res trenutek, saj se nekateri gostje v ozadju še srečno smejijo, (foto: Lojze Ojstršek)
Zasedanje v izrednih razmerah
r__--------------1
Skupščina občine Velenje
Na osnovi ocene, da ob vojnih dogajanjih v drža-« vi Sloveniji v dneh od 27. 6. do 1.7. 1991, ni po-" trebno posebej sklicevati zborov SO Velenje, se je | vodstvo SO Velenje sestalo dne 1.7. 1991 in za| javnost sprejelo naslednjo
IZJAVO
1.	V imenu SO Velenje izražamo vso podporo in dajemo vse priznanje republiškim organom oblasti za dosedanja dejanja pri osamosvajanju države Slovenije.
2.	Dejanja osamosvajanja naše države morajo tudi še vnaprej in povsod imeti prednost v družbenem življenju, čeprav se mora življenje in delo čimprej normalizirati. To slednje še posebej I velja za našo in tiste občine, ki doslej v vojni niso bile neposredno prizadete.
3.	Vse priznanje dajemo območni teritorialni obrambi, organom za notranje zadeve in drugim obrambnim strukturam v občini, ki so z odločnostjo, strokovnostjo in trezno presojo izvajale dosedanje obrambne aktivnosti. Lahko smo ponosni na njih, saj so s svojim prikazanim delom in doseženimi uspehi trden porok, da bomo mogli državljani Slovenije druga osamosvojitvena dejanja storiti prej in z manj tveganja kot smo morda pričakovali.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE Pankrac SEMEČNIK
Lep in slavnostni dan je bil. Potrdili smo plebisci-tarno izraženo voljo slovenskega naroda in se izrekli za suverenost in samostojnost, za državo Slovenijo. Sadili smo lipe, stoletni simbol našega naroda, dvigovali zastave, nove, slovenske zastave, z novim grbom ali brez njega, ker je takšnih zastav pač zmanjkalo. Zaenkrat. Popili smo čašico rujnega, slovenskega našega. Naša, slovenska zemlja ga je rodila. Zapeli smo našo Zdravljico. Bili srečni in veseli. Svobodni in Samostojni. Prvič, in nikoli in nikdar zadnjič.
A kaj, ko se čaše, s katerimi smo nazdravili, niso niti osušile, pa so nam vanje nalili krvi. Osupli, zgroženi in prestrašeni smo se zbujali na prvi dan naše samostojnosti. Žal so mnoge po Sloveniji zbujali tanki, ki so neusmiljeno, brezobzirno, fašistično
kruto rušili in uničevali vse pred seboj, z lažno namero, hudobnimi, barbarskimi, okupatorskimi načrti. Nekaterim je še za
balkansko, srednjeveško, nečloveško samodrštvo, in v svoji moralni in človeški slepoti, želijo ga (in žal hočejo) obdržati za vsako
ceno. Celo za ceno slovenskih — in svojih — sinov. Za ceno popolne izgube mednarodnega zaupanja, izgube vseh vrednot, ki jih svet in Evropa izključno priznavata. Gremo v Evropo, vendar v najtemnejši del njenega pekla.
A so se balkanski zlobn-beži prevarali. Prav na tej »šibki«, »nevojaški« in »razdvojeni« Sloveniji so si polomili zobe, srbski veljaki in njihovi (generalski) podaniki. Tudi silovita premoč zloglasne JA v tehniki jim ni pomagala.
Žal, se še nobena država ni rodila brez krvi, očitno se tudi država Slovenija ne more, ampak se bo. To so vsi naši, slovenski, bojevniki dokazali, in to si naj barbari zapomnijo.
Rad bi zmagal razum, pa zaenkrat ne more, zmagalo bo srce, vseh, ki v Sloveniji dobro mislijo, zmagalo bo srce Slovencev!
VENDARLE ISKRICA V SREČNIH OČEH - V dneh strahu in tesnobnih pričakovanj smo bili tudi srečni. Srečni v pravem pomenu besede, kar posebej velja za mamice in atije iz Mozirja, Nazarij in Rečice ob Savinji. Na pretek je bilo solz sreče, ko so se njihovi otroci uspeli vrniti iz Portoroža kjer so bili v šoli v naravi. Posnetek iz Nazarij pove vse, prav tako pa je bilo tudi v Mozirju in na Rečici, (foto: jp)
Zbori SO Mozirje
V	petek dopoldne so se na skupnem zasedanju zbrali poslanci zborov skupščine občine Mozirje. Uvodoma so se seznanili z razmerami v občini (do petka zjutraj seveda) in obenem sprejeli še posebno izjavo, s katero so v celoti in odločno podprli vse ukrepe slovenskega vodstva v zvezi z agresijo JA na Slovenijo.
V	nadaljevanju so sprejeli predlog globalnega razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini. Malo ironično je bilo to glede na
razmere, so poudarili, vendar je program vendarle dolgoročnega značaja, za dolino in njen razvoj pa še kako pomemben. Sprejeli so tudi znak Zgornje Savinjske doline, prav tako odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Povedati kaže, da udeležba sicer ni bila na ravni prejšnjih zasedanj, vseeno pa so bili zbori sklepčni.
obvoznica dosežek desetletja
ÜK	„ 1 > SBlPä..........O
Trak je prerezan, gremo naprej
Vsem (vojnim) razmeram navkljub so prejšnji četrtek dopoldne v Mozirju pripravili priložnostno slovesnost ob otvoritvi težko pričakovane obvoznice. Težave z udeležbo so imeli le gostje iz Ljubljane, ki so imeli na poti kar nekaj preglavic. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mozirje Rade Rakun je v uvodnem nagovoru posebej poudaril, da je ta dosežek največja pridobitev v zadnjih desetih letih. Sprostila se je že kar neznosna gneča v središču Mozirja, s tem pa omogočena prenova lepega trga in razvoj najrazličnejše ponudbe.
Projekte so naročili pred dvema letoma in kljub težkim časom, ki naložbam nikakor niso (bili) naklonjeni, obvoznico tudi zgradili. Za odkup zemljišč so namenili 1,4 milijona dinarjev, za samo gradnjo pa je republiška uprava za ceste prispevala 7,5 milijonov dinarjev. Ob njej je bil posebne zahvale deležen glavni izvajalec del SCT iz Ljubljane, pri delih pa sta sodelovala še celjsko Cestno podjetje in NIVO. Predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik se je vsem posebej zahvalil, poudaril je velik pomen te obvoznice za Mozirje in vso dolino, izrazil upanje, da v usodnih dneh ne bi bilo barikad in tankov, zatem pa prerezal otvoritveni trak. Naj dodamo, da je obvoznica res lepa (in pomembna), da pa je za varnost pešcev na njej vse premalo (ali nič) poskrbljeno.
inuma
.. TtMonskl nakup v Namll
853-500
KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGHAJ" HREN & YANG
Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734
vas vabi vsak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
številka 25, cena 20 dinarjev velenje, 4. julija 1991
DROGA -
OD kod prihaja, nekaj o zgodovini in vrstah drog.
STRAN 6
ZAKLONIŠČA -
Objavljamo seznani zaklonišč v občini Velenje!
STRAN 12
STRAN 2, 3
VOJNA
Tokrat prvič ni le vaja, ampak resničnost!
2. stran naš čas
SLAVJE IN VOJNA
4. julij 199!
Slavili smo, se borili z roko v roki, in še smo pripravljeni
Kot vsa Slovenija sta bili tudi Šaleška in Zgornja Savinjska dolina pripravljeni na agresijo. In sta še, da ne bo pomote. Poglejmo nekaj posnetkov, od vsepovsod.
Tudi na ljubljanskih ulicah je bilo na dan osamosvojitve veliko slavje, na katerem so poleg prebivalcev glavnega mesta nova države, sodelovali vsi najvidnejši predstavniki našega političnega življenja. Na tem posnetku so obrazi še srečni, veseli.
jI pia « tèi ^ .ÌWI-UÌU-^fjy
231 I
Na dan osamosvojitve Slovenije so tudi po vseh večjih krajih mozirske občine posadili lipe, dvignili slovenske zastave, po vsej dolini pa so zagoreli številni kresovi. Zanimivo je, da so zastavi z grbom dvignili le na poslopju občinske skupščine (osrednje občinske slovesnosti ni bilo) in na Rečici ob Savinji. Po bitki je lahko vsak pameten, toda dejstvo je, da je bilo vzdušje kljub vsemu ponosu nekoliko umirjeno, tesnobno. Žal upravičeno, saj smo bili že nekaj ur zatem vsi zgroženi. Toda svoje smo dosegli in ta dosežek bomo tudi utrdili in potrdili.
Na dan veselja in vzhičenosti, tik pred tragičnimi dogodki, so slavili tudi v Škalah, kot povsod po Sloveniji. Najprej so dostojno spustili »staro«, nato z veseljem dvignili novo, z novim slovenskim grbom.
,	i	<m ■■■■ .r-"-«.v»,	-r m . --i ■■. m»**»- - m* *>.	-. • ......................-	v	B
Pripadniki različnih enot v obeh občinah so in še izpolnjujejo svoje naloge, so pripra- mSI^^^^^^^SmPJm7! vljeni	Pripadniki slovenske vojske in domačini
z roko v roki
K pripravljenosti sodijo tudi blokade
4-Julii»»«	VOJNA	naè čas stran 3
Vojna živcev (še) traja, a jo bomo premagali
Ne gre le za agresijo na Slovenijo in ob tem za (pričakovano) vojaško pomoč, gre za psihološko izčrpavanje. Kdo bo uspel? Jugoslovanska armada gotovo ne, saj se vse bolj razkraja, pogreza se sama vase, se je že uničila, sama sebe. Zavedeni vojaki so pod poveljništvom oficirskih krvoločnežev pregazili Slovenijo in veliko izmed njih je v zadnjih dneh že spoznalo svojo zmoto. Ne vsi, zlasti oficirji ne. Ob nepričakovani zmagi nepričakovano močne slovenske vojske so se razblinile iluzije, okrepila
se je osuplost vojakov, pokazala se je nemoč veličastne »bratske« armade. V to živčno vojno sodijo različni načini. Nameravani letalski napadi, popolna pripravljenost armadnih enot, pehotnih in drugih. Veliko strahu in tesnobe so nam pripravili, otrokom, starejšim, vsem. Tako je bilo zlasti v nedeljo dopoldne, tako je bilo v ponedeljek proti večeru, izčrpavanje torej, ki bo pogubilo to armado samo. Kako je bilo v Velenju? Ob vsem razburjenju brez prevelike panike, pogumno in dostojno.
Za nas in zlasti za našo bodočnost gre v teh dneh — Pohiteli smo v zaklonišča, zaklonilnike in še kam
V zaklonišču
Tudi v predoru smo si poiskali zatočišče
Fotografije na strani 3 in 4: L. Ojsteršek, S. Vovk, J. Plesnik
ZDENKO HRIBERŠEK - namestnik:
Pogajamo se z delom enote JLA, ki se je prebila iz smeri Maribora. Ko smo prišli na to mesto, smo takoj zasedli položaje in opozorili miličnike vojne policije te enote, da naj prenehajo z rušenjem blokade. Dejansko so prekinili z blokado, potem pa poskušali na razne načine vzbudit v naših vrstah določeno paniko. To jim ni najbolje uspevalo. Na njihovo zahtevo smo potem pričeli z pogajanjem in ponudili so nam določene ugodnosti, na kar nismo nasedli. Povedali smo jim, da imamo nalogo, da jih zadržimo na mestu, kjer se nahajajo s svojim oklepnim delom enote. Ponoči, okoli 11 h smo po brnenju motorjev tankov ugotovili, da se želijo premakniti in poskušali izvršiti svojo nalogo. Takoj smo ukrepali in izstrelili raketo, ki je zadela rezervoar, s čimer smo povzročili požar. Od takrat se enote niso premaknile. Spoznali so, da imamo orožje in da smo pripravljeni.
Ostali dnevi so minevali pod vtisom psihološke vojne. Doživeli smo napad letal, ki pa so tovor odvrgli v Dravo. Stvari so bile zelo resne. Tudi enota je dobra in resna, čeprav jo sestavljajo mlajši vojaki.
Potrošniška mrzlica
Tako kot v številnih drugih mestih po Sloveniji so se ljudje v Velenju prve dni spopadov in okupacijskih pohodov, prekomerno oskrbovali. Trgovci so komaj polnili police z najosnovnejšimi življenjskimi artikli, v petek pa so pričeli omejevati nakupe. Ljudi niso pomirile niti vesti, da ima Slovenija dovolj blagovnih rezerv, da panika ni potrebna. Do zastojev v preskrbi je prihajalo predvsem zaradi otežkočenih transportnih pogojev, saj so številne barikade po Sloveniji ustavljale polne tovornjake. Tako je že v petek na Velenjski tržnici pričelo primanjkovati sadja in zelenjave, v ponedeljek pa so jo začasno zaprli. Dolge kolone so se v teh dneh ustvarjale pred bencinskimi črpalkami, tudi na bankah je bilo zelo živo. Zaradi pomanjkanja gotovine so pričeli omejevati vsoto, ki so jo občani dobili na bančnih okencih v enem dnevu.
V ponedeljek smo poklicali dve največji podjetji z maloprodajno mrežo živilskih trgovin. V Nami so nam povedali, da se police spet polnijo, da ne primanjkuje nobenega artikla, le s testeninami se bodo oskrbeli v toku dneva. Tudi v ERI zagotavljajo, da so dobro zalo/eni, dobaviti motajo le še kvas, ki gaje povsod zmanjkalo. Nakupov osnovnih živil že od sobote ne omejujejo več, povedali pa so mi tudi, da je nakupovalna mrzlica ponehala in da so trgovine normalno obiskane.
TeritoriaJci našega območja so preprečili močni sovražnikovi oklepni enoti, da bi prodrla v Dravograd
ALOJZ HUDARIN — poveljnik ene izmed enot TO občin Velenje in Mozirje:
Mi že nekaj dni vztrajamo na teh položajih, enota je bila aktivirana sedemnajstega prejšnji mesec, po stanju usposabljanja smo v nekaj dneh dobili že dokaj zahtevne naloge in izvršili več premikov. Del enote je bil premeščen na druge lokacije, kjer so se obvladovale karavle v Zgornji savinjski dolini, ostali pa smo z glavnino enote dobili nalogo, da zavarujemo najprej letališče pri Slovenj Gradcu, v roku ene ure pa smo bili prestavljeni v Dravograd. Sem smo prišli v petek ob 7h zju-' -traj, ker je bilo javljeno, da vojska prebija blokado in želi zasesti mejni prehod Vič. Takoj po prihodu smo zavzeli položaje in pozvali okupatorsko vojsko, da preneha prebijat blokado, in da se predajo.
Rad bi povedal, da so vsi naši vojni tovariši zdravi in da vsi skupaj upamo, da bodo pogajanja, s katerimi smo pričeli že pred nekaj dnevi, danes uspešno končana in nc bo več potrebna uporaba orožja.
Še po koncu alarma smo zaskrbljeno prisluhnili radijskemu sprejemniku v avtomobilu
Naši častniki in vojaki so doživljali ognjeni krst tudi na Koroškem ...
4. stran naé čas _AKTUALNO
Jože Prislan, komandant TO občine Velenje in Mozirje
»Tisti, ki bo hotel tod mimo, ne bo imel lahkega dela !«
V primerjavi z drugimi območji na ozemlju okupirane mlade države Slovenije na področju velenjske in mozirske občine res ni bilo večjih kriznih razmer, kljub temu pa aktivnosti pri ohranjanju mej ni manjkalo.
Kot je povedal Jože Prislan, komandant teritorialne obrambe občin Velenje in Mozirje na pričakovane zaostrene razmere niso čakali do 27. junija, ampak so preventivno usposabljali določeno število enot, oziroma vojaških pripadnikov že prej.
Dva dni pred dnevom D seje urilo v vojaških zadevah že malo večje število enot, tri dni kasneje pa...: »Glede na začete razmere smo začeli dodatno mobilizacijo, odprli smo vojne načrte in po njih začeli uresničevati našo nalogo — za vsako ceno obdržati mejo z Avstrijo na mozirski strani (Pavličevo sedlo v Logarski dolini). To za večino ni bilo nič novega, saj smo že pri usposabljanju akcijo temeljito pripravili, sedaj, ko je naloga že opravljena, lahko rečem, da smo se tudi dobro izurili. Predvideli smo močan
pritisk na mejo na Šentilju in zato je bilo prav Pavličeno sedlo določeno kot eden od odprtih kanalov za oskrbovanje. In kako nam je to uspelo?
Najprej smo blokirali to karavlo z našimi silami in delno omejili delo karavle.
To je bil prvi ukrep, temu je sledilo vzpostavljanje stikov s komandirjem, seznanitev oficirja z nastalim položajem in temu dodali priporočilo, da naj vendar z mero razuma reši mlada življenja svojih vojakov in tudi pripadnikov slovenske vojske. Obljubili smo mu tudi, da bo izvedel za vsak naslednji ukrep preden ga bomo začeli izvajati.
Ugodili pa smo tudi njegovi zahtevi o nadzoru zelenega pasu. S tem smo si pridobili njegovo zaupanje. Po prvih žrtvah na Holmecu zame ni bilo več dileme o nadaljnjem pogajanju ali v siljenje k predaji. Zablokirali smo delo karavle, oskrbo s kruhom, vodo smo jim dovolili, in jim dali vedeti, če se ne bodo predali, bomo morali uporabiti silo. V pogajanja smo vključili tudi njegove prija-
ki so jih vojaki dobili pri pripravi barikad. Sicer pa je morala na višku.«
O tem, koliko občanov občine Velenje je vključenih v vrste teritorialne obrambe, nam ni uspelo zvedeti. Po mnenju Jožeta Prislana dovolj, da tisti, ki bo hotel tod mimo, ne bo imel lahkega dela, tudi zaradi pripravljenosti drugih občanov braniti suverenost in samostojnost republike Slovenije. Veliko občanov se je v vojnih dneh (vseh narodnosti) namreč prijavilo med prostovoljce. Tisti, ki so prišli prvi, so dobili orožje, drugi ga bodo, če bo to še potrebno glede na razdeljeno orožje, zaplenjeno okupatorski vojski. »V stanju največje pripravljenosti bomo še tako dolgo dokler bo to potrebno, kajti bojimo se, da se bo pregovor o ranjeni divji zveri, ki je pripravljena še enkrat ugrizniti, v primeru napada na Slovenijo potrdil. Mi obvladujemo položaj in sovražnik nam zlepa ne bo mogel do živega v bojih na tleh. Ob uporabi letal pa se genocidu ne bo dalo izogniti,« je sklenil pogovor komandant teritorialne obrambe občin Velenje in Mozirja Jože Prislan.
telje. Rezultat vseh aktivnosti pa je bil ta, da se je ob določeni uri predal. Vojake smo
brez žrtev, je uspeh in naša zmaga.
To je bila naša in na srečo
pomembnejše objekte v omenjenih občinah, ampak je del enot sodeloval tudi v blokadi
nato po načrtih za begunce predali, oficirja karavle pa zaščitili. Pristalje, da bi v novi državi opravljal svojo dolžnost. Tako rešeno oviro,
edina akcija doslej. Enote teritorialne obrambe občine Velenje pa niso delovale le pri varovanju meje na Pavličevem sedlu, varovale so naj-
Holmeca in v Dravogradu. »Kar je posebej razveseljivo je morda to, da med našimi pripadniki ni niti ene žrtve, je le nekaj manjših poškodb,
Peter Krapež, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite
»Ne toliko tehnika in znanje - ljudje so odločilni!«
Civilna zaščita je del sistema obrambe in zaščite, zanjo pa je značilno dvoje: množičnost in specifične naloge. Deluje tako v mirnem kot vojnem času takrat, kadar so ogrožena človeška življenja ali premoženje ljudi. Nekateri so se o njeni pomembnosti in vlogi prepričali že v kakšni naravni nesreči, drugi pa morda v dneh neopravičljivega in grobega kršenja človekovih pravic v minulih sedmih dneh. In kako smo se občani velenjske občine v dneh okupacije Slovenije
znašli? Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Velenje Peter Krapež je o aktivnostih in stanju takole opisal opravljene aktivnosti v minulih dneh:
»Na osnovi lastne ocene, nato pa po odredbi republiškega štaba civilne zaščite smo v jutranjih urah, 27. junija, začeli izvajati naloge našega delovnega področja Ne v popolnem sestavu, vendar nas je bilo na zbornih mestih dovolj za začetek aktivnosti. Poleg štaba občinske civilne
zaščite smo aktivirali v prvi fazi še I 1 štabov krajevnih skupnosti in sicer v tistih, za katere smo ocenili, da je glede na oceno ogroženosti v primeru vojne težave lahko mnogo večje. To so predvsem gosteje naseljena področja, področja z industrijskimi objekti in pa tista področja, ki so življenjsko pomembna za delovanje najbolj ogroženih centrov. Naslednji korak je bila mobilizacija določenih enot civilne zaščite.
Dejstvo, da smo do minule nedelje zvečer aktivirali več
kot 700 pripadnikov civilne zaščite, da posebej ne omenjam enot združenega odreda — najbolje organiziranega, opremljenega in tudi usposobljenega dela CZ — priča dovolj zgovorno o naši organizaciji in učinkovitosti. Prav nikakršnih težav nismo imeli, ne pri mobilizaciji, kot tudi ne pri opravljanju aktivnosti. Vso pohvalo si zaslužijo ljudje, pripadniki civilne zaščite, ki so v sorazmerno kratkem času uspeli pripraviti zaklonišča in zaklonilnike za sprejem občanov. V nede-
ljo, ob danem znaku za zračni napad, so bila namreč vsa zaklonišča, razen enega dvo-namenskega, aktivirana. In še nekaj se je pokazalo ob tem dogodku: občani so pri hitenju na varno našli precej drugih možnosti zaklanjanja, delov objektov, v katerih bi bili relativno varnejši kot v svojih stanovanjih.
Dobra organiziranost in usposobljenost pripadnikov civilne zaščite naše občine se je v vojnih dneh potrdila v vsej svoji veličini. Treba pa je
priznati, da je k temu precej pripomogla tudi informiranost občanov, ki je prvi pogoj za preprečevanje panike in brezupa v najbolj kritičnih trenutkih. Ta dva elementa sta na področju civilne zaščite osnovna, kajti ne pomagata ne tehnika in ne znanje, če ne znamo obvladati psiholoških trenutkov.
Tako kot pripadniki teritorialne obrambe, smo tudi pripadniki civilne zaščite v popolni pripravljenosti. Intervencija k sreči še ni bila potrebna.«
Celjsko območje
Ko slabost postane prednost
Kako hitro se pri nas stvari spreminjajo. Še do nedavna smo na celotnem območju tarnali nad slabimi cestami, nad tem, da ozke in neurejene ceste pomenijo velike pre-preke za normalni promet, zdaj pa se je to naenkrat izkazalo kot prednost. Seveda seje to izkazalo kot prednost v zadnjih norih razmerah, ko ceste niso bile več namenjene prevozom, ampak onemogočanju prevozov.
Čeprav smo lahko dolgo časa govorili o tem, da je celjsko območje oaza miru, to ni pomenilo, da hi lahko mirno opazovali dogajanja in tako tudi pustili normalno prehodne glavne komunikacije. Ker na tem območju ni mednarodnih mejnih prehodov (z izjemo Pavličevega sedla) in kakor v Celju tudi ni vojašnic, večjih premikov ■ not na tem območju ni bilo.
Po pregovarjanjih se je naši slovenski vojski predala posadka karavle v Logarski dolini, v Celju pa so teritorialci povsem blokirali vojašnico.
Prav v tej vojašnici se je vse od prvih začetkov agresije dogjalo marsikaj, saj naj bi prišlo (tudi zaradi alkohola) do ostrih nasprotij med starešinami. Nekaj jih je namreč bilo, ki so hoteli takoj ostro ukrepati, bili pa so tudi taki, ki bi se radi predali, pa tega niso mogli storiti. K predaji so jih prek zvočnikov pozivali tudi Celjani, vendar so ostali njihovi pozivi dokaj gluhi.
Tisti, ki jim je le uspelo preiti do nedelje na drugo (našo) stran, so povedati, da bi jih prestopilo še več, če bi lahko. Naj še omenimo, da so bili v celjski vojašnici v začetku zelo ostri in so zaradi ustavljenih pošiljk kruha za-
grozili, da bodo razstrelili celjsko pekarno.
Blokade prometnic pa so lahko občani seveda tudi sami občutili na domala vsem našem območju. Ponekod so bile začasne delne zapore, pripravljeno pa vse za popolno zaporo, ko bi bilo to treba.
S tem so se seveda želeli izogniti preveliki zapori normalnega prometa, dokler popolna zapora še ni bila povsem potrebna.
Ob tem je. še pomembno, da so tudi ljudje resno upoštevali zapore in da so bili tudi samozaščitno pozorni in ustrezne organe obveščali o gibanju sumljivih ljudi. Prav od take budnosti je seveda tudi v veliki meri odvisna naša varnost.
(k)
SAVINJSKO ŠALEŠKA NAVEZA
Ko se majhni pokažejo veliki
Ni še dolgo lega, k o so mnogi širom sveta zmigovali z rameni, ko jih je kdo povprašal, kje je Jugoslavija, še bolj, kje je Slovenija. Predvsem je to veljalo za tiste, ki jim je še Evropa pomenila malo. In ni še dolgo, še tudi v začetku krize, ko so najvidnejši predstavniki Združenih držav govoriti o etničnih sporih v Jugoslaviji. Kot da bi šlo za nekakšne plemenske nesporazume, kjer med raznimi plemeni ni meja, in kjer naj bi se borili za plemenske nadvlade.
Kri je morala teči. da so nekateri le spoznali, da imajo Cerar. Križaj. Petek, Zdovc in še mnogi drugi tudi svojo domovino. Da niso pripadniki neke etnične skupnosti ali plemena, ampak samostojne države. Žal jim ni bilo še dano, da bi lahko nastopali samostojno za to državo in da bi ob njihovi zmagi igrali slovensko himno. Toda ob zadnjih dogodkih so
po svetu le začeli razmišljati o tem. od kod so ti fantje in dekleta, ki so se tako dobro uveljavili po vsem svetu. Dolgo so jih namreč uvrščali v večje »pleme« Jugoslovanov.
Tudi ob drugih primerih se bo ime Slovenije gotovo kmalu, kljub vsem težavam in zapletom, močneje ojačalo v svetu. Doslej so kakovostni izdelki iz naše države tudi zaradi togih tujih predpisov še imeli oznake »made in Jugoslavija«, toda tudi pri tem se je'zadnji čas vse bolj začela uveljavljati nova označba, slovenska blagovna znamka. Naša dobra kakovost, pa naj gre to za številne izdelke iz našega Gorenja, mnogih tekstilcev in drugih izdelovalcev, se je prepogosto skrivala za sicer splošno neprizadeto kakovostjo iz te dosedanje skupnosti. In če seje tudi zaradi tega doslej veliko proizvajalcev odločalo za sprejem tujih blagovnih znamk, bo poslej gotovo drugače. Sra-
mu ne bo več in sramu ne bo smelo biti. Kdor se bo »skrival« za tem, ta ne bo našel kupca, saj se ne bo prodajalo ime ampak kvaliteta.
In ob tem bodo gotovo tudi tam prek luže spoznali, s kom imajo opravka: ne s plemenom. ampak narodom in državo. Suvereno državo. To pa seveda tudi pomeni, da Slovenija ne more biti ena od peres v njegovi, s katero hi lahko kdo samovoljno mahal, kakor se mu zahoče. Seveda bi bilo bolje, če bi to spoznal, preden je vlekel poteze, ki so privedle tudi do prelivanja krvi. Kri in življenja namreč imajo enako ceno, pa naj gre za velike ali majhne narode. Tistemu, da imajo nekateri modro kri. ne verjamejo več niti otroci. Še posebno, ker se je že pogosto izkazalo, da izvajajo tisti z »modro« krvjo pogosto najmanj modre odločitve.
ttrk)

SKOZI TEDEN • SKOZI TEDEN
Regijski posveti
(br) Republiška konferenca zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je v času od 11. do 20. junija sklicala 12 regijskih delovnih posvetov po raznih krajih Republike Slovenije. Na teh posvetih, celjskega se je udeležil Marko Kompan iz krajevne organizacije ZRVS Šoštanj, so med drugim obravnavali uresničevanje zakona o obrambi in zaščiti Republike Slovenije, predlog in sprejem statuta ZRVS Slovenije, podelitev priznanj za leto 1991 ter o 21. tradicionalnem srečanju vojaških starešin.
Nov most solidarnosti
(jp) V Rastkah pri Ljubnem ob Savinji so namenu izročili še en most preko potoka Ljubnica. Vreden je 475.000 dinarjev, ta sredstva pa je zbral Nedeljski dnevnik z akcijo »Iskrica v žalostnih očeh«, del denarja je prispevala krajevna skupnost, prav tako velenjski Vemont Commerce, nekaj pa družina Pečnik, ki most največ uporablja.
Ponosni so na pridobitve
(jp) V Nazarjah so obeležili praznik tamkajšnje krajevne skupnosti. Slavje so pripravili v delavskem domu in poskrbeli za zanimiv slavnostni program. Na vse pridobitve v zadnjem obdobju so lahko upravičeno ponosni. Posodobili in asfaltirali so preko 5 kilometrov krajevnih cest, uredili lep parkirni prostor pred delavskim domom, nova je mrliška vežica, prav tako zunanja ureditev novega pokopališča.
Podelili so tudi priznanja. Za obnovo gradu Vrbovec ga je prejel Milan Cajner z območne gozdne uprave, ljubljanski Cankarjev dom za pomoč pri obnovi po poplavi uničenega delavskega doma in pri nakupu novega klavirja, gasilski društvi Nazarje in Gorica ob Dreti za izjemno požrtvovalnost ob novembrski vodni ujmi, nazarska pošta za nove prostore in uspešno poslovanje v prid dobrega počutja krajanov in trgovina Pogós, ki s svojo ponudbo za kraj veliko pomeni. Vsako leto podeljujejo tudi rdečo vrtnico, s katero želijo okrepiti pristnejše medsebojne odnose in vezi. Letos jo je prejel dr. Franc Širko iz nazarskega zdravstvenega doma.
Tekmovanje po novem
Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je pripravilo zanimivo gasilsko tekmovanje. Zanimivo zaradi tega, ker je bilo iprvič po sistemu izpadanja in drugič zaradi tega, ker je zmagovalna ekipa iz Slovenskih Konjic prejela meter visok umetniško izdelan kip sv. Florjana. Nastopilo je deset desetin iz Mežice, Slovenskih Konjic, Murske Sobote, Šmartnega ob Paki, Velenja in domačih društev. Poslej bo to tekmovanje tradicionalno, prestavili pa ga bodo na začetek maja. Zmagala je torej desetina iz Slovenskih Konjic, druga je bila Gorica ob Dreti in tretja desetina Rudnika Lignita Velenje. Pokrovitelj tekmovanja je bil izvršni svet skupščine občine Mozirje, njegov predsednik Alfred Božič pa je zmagovalni ekipi tudi podelil glavno nagrado.
KRVODAJALCI SO SE SPET IZKAZALI - Na krvodajalskih akcijah v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji so se darovalci znova izkazali in potrdili svojo humanost. V Nazarjah je kri darovalo 408 krajanov, na Ljubnem pa 242. (foto: CIRIL SEM)
RESTAVRACIJA ZA ZGLED - »Nekdanje« kegljišče z bifejem pred Savinjskim gajem v Mozirju samo sebi ni več podobno. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga ga je namreč temeljito preuredila in poskrbela za eno najbolj urejenih in najlepših restavracij v vsej mozirski občini, restavracija »GAJ« je to od petka naprej, ko so jo tudi odprli. Samo kegljišče bodo obnovili v prihodnje. (foto: Ciril Sem)
Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje
Predstavili so svoje delo
Pred nedavnim se je zaključilo gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« za letošnje leto. Predstavili so 28 izdelanih nalog iz šestih tematskih področij.
Odpravili smo se v Center srednjih šol in tam povprašali nekatere izmed njih o njihovem delu, o načrtih za bodoče, o odzivu okolice ...
DAVID GERŠAK Letalstvo II. svetovne vojne in njegov pomen
Naloga je začela nastajati že lansko leto. Ker pri nas tovrstne literature primanjkuje, je bilo moje delo v veliki meri vezano na tujino.
V	nalogi sem predstavil celoten pregled sestave, organizacije in razvitosti vojaškega letalstva v posameznih državah, ki so sodelovale v II. svetovni vojni.
Naloga je obsežna, predvsem zaradi podrobne predstavitve tehničnega razvoja posameznih tipov letal, ter zaradi mnogih podpoglavij, ki še dodatno ponazarjajo in opisujejo izbrano tematiko (npr. lovski piloti, reaktivna letala, kamikaze ...).
ROK POLES
Rozete na tramovih kmečkih hiš
To je moja že druga naloga. Začela se je v raziskovalnem taboru v Zavodnji.
V	18. in 19. stol so na glavni stropni tram v kmečki hiši urezali »krožni ornament«, spodaj pa so urezali letnice postavitve hiše. Ker so bili ti ornamenti zelo zanimivi,
DAVID GERŠAK
smo jih že v Zavodnji začeli prerisovati na papir in nastal je kataster osmih različnih rozet. Bistvo naloge je razlaga tega znaka. Celotno terensko delo je potekalo v Zavodnji, kjer so ljudje sodelovali.
SLAVKO LENART
Pokrajinski odnosi med prebivalstvom in nadmorsko višino
Raziskoval sem problem opadanja prebivalstva z nadmorsko višino. Logično bi bilo, da število prebivalcev upada z nadmorsko višino, vendar se pokažejo določena odstopanja. Ker nisem našel veliko podatkov od prej, sem sam delal s karto, statističnimi podatki, zemljevidi .. . Problem je predvsem pomanjkanje časa. To je bila moja prva raziskovalna naloga, vendar pa mislim svoje delo nadaljevati, a na drugem področju.
MATEJ TRAMPUŠ Digitalni spektograf
V gibanju sodelujem že četrto leto, to pa je moja tretja naloga. S Simonom Kumrom sva pričela z de-
lom že lani. Namen raziskovalne naloge je računalniška analiza spektra snovi in s tem določitev njene elementarne sestave. V okviru naloge sva izdelala spektograf za fotografiranje spektrov, digitalizator s pomočjo katerega prenesemo fotografiran spekter v računalnik in pa sam računalniški program. Z nalogo sva sodelovala tudi na republiškem tekmovanju, kjer pa so bili organizacija in pogoji predstavitve nepriiperno slabši, kot na občinskem nivoju. Svoje delo mislim nadaljevati, vendar ne na računalniškem področju.
LEA ZORE IN MARKO MANDlC
O modernem načinu izražanja
Letos smo imeli delovno prakso, Namesto pa da bi »prelagala škatle«, sva se
LEA ZORE
odločila za raziskovalno nalogo. Idejo sva dobila pri pogovoru v razredu, ko naju je zbodlo pestro govore-nje sošolcev. Najprej sva si morala pridobiti besedila. Skrivoma sva snemala pogovore na terenu, jih prepisovala, nato pa preučevala govorico mladostnikov v Velenju. Prišla sva do spoznanja, da lahko na ta jezik gledava z dveh vidikov. Lahko je to problem, ki ga obsojamo zaradi vulgarnosti, odstopanja od norm. Lahko pa ga sprejemamo kot metaforo in jo povzdignemo v poezijo.
Utrinek z dela: »Mojmu frendu sem hotu prodat rol-ko. On je reku, da jo bo kupu sam, ko ne bi bla tak sfukana ...«
Io za konec? Mladi raziskovalci se v imenu vseh zahvaljujejo mentorjem, »šoli« in seveda g. Ireni Pilih.
Kaj pa mi? Čestitamo tako dijakom, kot njihovim »sodelavcem« in jim želimo, da tako nadaljujejo, hm
MARKO MANDlC
MATEJ TRAMPUŠ
ROK POLES	SLAVKO LENART
KOTIČEK POKLICNE ORIENTACIJE
DRAGI SREDNJEŠOLCI IN ŠTUDENTJE,
obljubil sem vam, da vam, čim bo mogoče, posredujem podatke o možnostih pridobitve štipendij. Končno je 12. 6. 1991 izšel razpis republiških štipendij. Naj vas opozorom na najpomembnejše v tem razpisu.
Razpis je namenjen učencem srednjih šol in študentom dodiplomskega izobraževanja na fakultetah, višjih šolah, visokih šolah ali na akademijah, ki se redno šolajo v Sloveniji.
Osnovni pogoj za pridobitev republiške štipendije je, da dohodek na družinskega člana v 2. trimesečju tekočega leta, torej leta 1991, ne presega 80% zajamčenega osebnega dohodka po zakonu (4.400,00 din bruto).
Ko bodo starši potrjevali vloge za štipendije v podjetjih, kjer so zaposleni, naj bodo torej posebej pozorni na bruto zneske osebnih dohodkov.
Žal je sredstev za štipendiranje vsako leto manj, kandidatov za štipendije pa bo letos bistveno več kot lansko leto (kadrovskih štipendij je bilo razpisanih zelo malo), zato bomo, če bo seveda potrebno, pri dodelitvi morali upoštevati še dodatne kriterije, to so:
—	nižji dohodek na družinskega člana,
—	boljši učni uspeh,
—	sposobnosti in interesi, ki omogočajo uspešnejše delo v izbranem programu in poklicu.
Za republiško štipendijo lahko zaprosite v občini stalnega bivališča.
Če so bile za poklic in program predhodno razpisane kadrovske štipendije, potem se morate nanje tudi prijaviti.
Vlogo za štipendijo izpolnite na obrazcu SPN-1 »VLOGA ZA UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC«, ki ga dobite v knjigarnah. V vlogi morajo biti vpisani ali pa priloženi uradno potrjeni podatki o osebnih dohodkih v bruto zneskih in sicer:
—	dohodki iz delovnega razmerja,
—	pogodbenega ali druga dela,
—	vse oblike nadomestil,
dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti,
—	prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	dohodki od premoženja, -
—	preživnine,
—	varstveni dodatek k pokojninam,
—	denarna pomoč za brezposelnost,
—	delno nadomestilo stanarine. '
Vlogi morate priložiti še:
—	potrdilo o vpisu v šolo,
—	potrjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih v zadnjem šolskem letu,
—	izjavo podjetja (če ste kandidirali za kadrovsko štipendijo), da vam štipendija ni bila dodeljena,
—	vašo izjavo, da ne prejemate kadrovske štipendije.
Zahtevano dokumentacijo morate oddati osebno:
—	učenci do 5. septembra 1991,
—	študentje do 30. septembra 1991, na Zavod za zaposlovanje v občini stalnega bivališča.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali, zato se res potrudite in oddajte vloge, ki so popolne, saj je časa za kompletiranje in oddajo vlog še dovolj.
Vloge bomo na Zavodu za zaposlovanje začeli sprejemati v mesecu juliju 1991, šele takrat vam bodo ustrezne službe v podjetjih lahko potrdile dohodke vaših staršev za drugo trimesečje letošnjega leta.
Tudi prepozno prispelih vlog ne bomo upoštevali, razen v nekaterih izjemnih primerih:
—	če se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka (dokumentacijo mora v tem primeru oddati v 30 dneh po končanem služenju),
—	če se je prosilec naknadno vpisal v šolo (dokumentacijo mora v tem primeru oddati v 30 dneh po vpisu),
—	če prosilec do roka še ni dobil obvestila o rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo (dokumentacijo mora v tem primeru oddati v 30 dneh po prejemu obvestila),
—	če so nastopile izjemne okoliščine (težka bolezen ...), kar mora kandidat dokazati z ustrezno dokumentacijo.
Če boste želeli še kakršnokoli informacijo v zvezi z štipendijami, pokličite najbližji Zavod za zaposlovanje in zagotavljam vam, da vam bomo z veseljem pomagali.
Želim vam, da bi počitnice karseda prijetno preživeli in si nabrali novih moči za začetek dela v jeseni.
Srdan Arzenšek, dipl. psiholog Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje
Občina Mozirje
Terme Topolšica
Nepravični kriteriji Tudi tukaj imajo težave po poplavah
Nezadovoljstvo v mozirski občini zaradi počasnega odpravljanja posledic novembrskih poplav in preskromno odmerjenega republiškega denarja za poravnavo škode je sicer zdaj, ko bo zagotovljeno nekaj denarja iz novih virov, nekoliko manjše. Vendar pa so v tej občini ponovno postali slabe volje zaradi meril po katerih naj bi jim republika, tako kot vsem drugim poplavljenim občinam, poravnala le 33 odstotkov celotne škode, ki je nastala v poplavah.
Nekaj več kot pol leta po katastrofalni povodnji so v tej občini dobili iz republike 258 milijona dinarjev, kar je komaj 12,58 odstotka od celotne škode. Ker bo dodatni denar za poplavljene občine zbran od enodnevnega julijskega in oktobrskega zaslužka vseh zaposlenih v Sloveniji, del sredstev pa bo republika primaknila od mednarodnih kreditov, naj bi letos po obljubah v mozirski občini dobili skupno 571 milijona dinarjev. Ker bo ta denar občini dodeljen po kriterijih po katerih bo republika vsem prizadetim občinam pokrila 33 odstotkov škode od poplav, v mozirski občini menijo, da so s tem močno prikrajšani.
Kot je povedal predsednik
mozirskega IS Alfred Božič, so v tej občini v povodnji utrpeli 2.264 milijona dinarjev škode, kar je nekaj več kot dvakratni letni družbeni proizvod občine. V primerjavi z drugimi občinami je ta škoda po Božičevih besedah neprimerno večja, saj je denimo takoj za mozirsko na drugem mestu laška občina, kjer ta škoda predstavlja le 0,3 njenega letnega družbenega proizvoda. Zato bi, ko gre za poravnavo škode v Zgornji Savinjski dolini, po Božiču morali v republiki uporabiti druga merila.
Tako naj bi za razliko od preostalih občin mozirski občini republika namesto 33 odstotkov poravnala najmanj 50 odstotkov škode. Čeprav navidez ne gre za pomembnejšo razliko med temi odstotki, pa bi večji delež republiškega denarja za mozirsko občino pomenil dejansko podvojitev letošnjih 571 milijona dinarjev. Kot je namreč poudaril Božič, bodo tako kot doslej v tej občini pri sanaciji škode večino del opravili prostovoljno, zato bi šele z večjim deležem republiškega denarja lahko vsaj približno realizirali letošnje naloge pri odpravi posledic poplav.
S.G.
Odločno proti stečaju
Kljub temu, da so zdaj glavne skrbi usmerjene na druga področja, si v delovnih organizacijah, ki so v težavah, vseeno tudi prizadevajo, da bi rešili svoje poslovne težave. Vsi namreč verjamejo, da bomo premagali to, kar nas je prizadelo, po tem pa bo seveda potrebno še resnejše delo.
V takem težavnem položaju je gotovo keramična industrija iz Liboj. Delavci te tovarne so namreč še prav zadnji dan pred agresijo, to je na dan, ko smo slavili rojstvo naše samostojne države, prišli pred žalsko skupščino ter protestirali proti nameravanem stečaju in prehodu tovarne v zasebne roke. Na pogovore v Žalec je prišel tudi novi predsednik svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Rezultat tega je dogovor o ustanovitvi sedemčlanskega odbora, ki bo vodil nadaljnje aktivnosti. Zaradi sedanjih drugih težav bodo ti pogovori in urejanje razmer morda malo zastalo, zamrlo pa seveda ni.
(k)
Gospodarske in politične težave vplivajo tudi na obisk v zdraviliščih. Kako pa se s temi težavami otepajo v Topolšici, nam je povedal na oddelku marketinga g. Janez Šisernik.
Tako kot drugod so tudi tukaj vrzeli, ki jih ni mogoče zapolniti, ali pa le stežka.
A
Najprej so tukaj poletni meseci, pri katerih je navadno že vedno manj zanimanja za zdraviliški turizem. Vsi se raje odločamo za vroče morje, ki nam dodobra »osuši« denarnice, čeprav je letos tudi tu drugače.
Drugi problem povzroča nova zakonodaja v zdravstvu s participacijo. Ker je bilo prej veliko upokojencev (večina), je sedaj nastal problem, zaradi plačevanja storitev, zato sedaj njim omogočajo plačevanje na tri obroke. Vendar je kljub temu slabo.
Velik problem je tudi politična kriza.
Manj gostov imajo tudi, ker ni več toliko obiska iz sosednje Hrvaške. Hodili so
predvsem učenci, ki so bili na izletih. Sedaj pa jim je to odsvetovano (700—800 manj nočitev).
Tuji turisti? Ti navadno sploh ne prihajajo v poletnih mesecih, z obiski končajo maja in pričnejo zopet septembra. Največ jih je iz sosednje Avstrije in Nemčije.
Razlog je verjetno ta, da je v bližini meja in dobro sodelovanje z tamkajšnimi agencijami. Že sedaj imajo v teh državah sklenjene pogodbe za naslednje leto.
Kljub, vsem zgoraj naštetim težavam, imajo 63% zasedenost, to pa je, kot zatrjujejo, le 10—15% manj kot lani.
Seveda poskušajo na vse načine izboljšati položaj.
Med drugim s prisotnostjo v medijih, s ponudbo ugodnih počitnic, ki so za upokojence še dodatno 20% cenejše... Bitka za goste postaja vse bolj neizprosna in le želimo si lahko, da bodo zaposleni v zdravilišču z zanimivo in dobro ponudbo prebrodili te krizne čase.
hm
Občinska organizacija RK Velenje
Služba poizvedovanja dela 24 ur na dan
Na občinski organizaciji Rdečega križa v Velenju brni telefon neprestano. Kako tudi ne, ko pa je število žrtev, ranjenih in poškodovanih v vojni na slovenskem ozemlju vsak dan večje.
Poizvedovalna služba, zaupana Rdečemu križu naše države po ženevskih koncencijah, zbira podatke o številu ranjenih, poškodovanih, pogrešanih in mrtvih neglede ali so pripadniki jugoslovanske armade, torej okupatorja, slovenske vojske ali civilne osebe. Preko te človekoljubne organizacije pa lahko svojci, prijatelji in znanci pošljejo tudi sporočila ranjenim ter poškodovanim.
Kot nam je povedala sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Velenje DARINKA HERMAN je poizvedovalna služba slovenske človekoljubne organizacije in sta tudi občinskih tovrstnih organizacij zelo učinkovita in zato ni nič presenetljivega, da je njihova telefonska številka 853-249 zasedena skoraj vseh 24 ur na dan. Informacije pa seveda tisti, ki to žele, dobijo tudi na sedežu občinske organizacije Rdečega križa Velenje na Stantetovi 19 v Velenju.
Jezera ne bodo pili
Vsaj eno je več ali manj jasno: vode iz Soteljskega (Vonar-skega) jezera skoraj zagotovo ne bodo uporabljali za pitje, kot je bilo prvotno načrtovano. Ko so namreč slovenski in hrvaški predstavniki slovesno zasadili temeljni kamen za pregrado, s katero so »uničili« veliko zemljišča, so napovedovali tudi uporabo vode iz novega jezera za oskrbo prebivalcev šmarske občine in tudi sosednje Hrvaške. No, zdaj to območje že ima pitno vodo iz drugih virov, zato mnogi sprašujejo, čemu bodo namenili to jezero. Se posebno zato, ker je to jezero zelo neurejeno in ni primerno niti za ribogojništvo ali za turizem. V šmarski občini prav zdaj razpravljajo o bodočem koriščenju jezera in okolice. Ne zdi se jim namreč prav, da bi tako obsežno območje ostalo neizrabljeno, ko pa bi ga vendarle bilo mogoče dobro urediti in izrabiti. Še posebno, ker sta v bližini dve znani zdravilišči: v Rogaški Slatini in Podčetrtku.
(k)
Zaklonišča takšna in drugačna
V dneh izrednega stanja v Republiki Sloveniji lahko vsak trenutek pričakujemo tudi morebitne zračne napade. Zaklonišča so ob tem še posebej pomembna. Tudi v Velenju smo jih s sredstvi občanov precej zgradili. Ob zadnji nevarnosti zračnega napada, ko bi ljudje naj (morali) odšli v zaklonišča, pa se je pokazalo, kako (ne)urejena so. Nekatera so prepolna stvari, ki v zaklonišča ne sodijo, ponekod so brezbrižni občani uničili pravzaprav vse, tudi s silo. Precej je primerov, ko občani sploh niso vedeli kje zaklonišča sploh so, niso niti vedeli kje je ključ. In še bi lahko naštevali nemarnosti, ki to v teh dneh sploh-niso, so nekaj več.
Z enim stavkom, stanje je porazno, in tega ne bi spoznali, če ... Je pa tudi nekaj izjem. Predvsem to velja za tista zaklonišča, za katera skrbi pooblaščena in odgovorna oseba in so seveda zaklenjena. Zgledno urejeno je denimo zaklonišče na Kardeljevem trgu 9. Tu so postorili vse, da bi se ljudje počutili varne. Ne pozabimo namreč, da so zaklonišča prazna in brez vode, prezračevanja, toplih ogrinjal in podobno. Zatorej poskrbimo za to dokler je še čas. Ne pozabimo tudi, da morajo imeti občani sami najnujnejšo osebno opremo, če bodo morali v zaklonišča. Samo dve drobni, pa morda zelo pomembni »malenkosti«. Zelo priporočljivo je, če imate s sabo (tudi doma) baterije, in še druga »malenkost« — zaklonišča ponekod sploh niso označena, ali pa le s skromnimi napisi. Vsaka šola nekaj stane, da le sedanja ne bi preveč.
(B. M.)
I°00flooooooooo^^
Droga, povzročitelj »planetarne epidemije«
Uživalcev drog sicer še ni toliko, kot je tistih, ki so zasvojeni z alkoholom in nikotinom, problem pa tudi v Velenju ni majhen. Najhuje je to, da po drogah segajo že zelo mladi, lahko rečemo kar otroci. Zato smo se odločili, da vam predstavimo to problematiko celostno. V današnji številki navajamo nekaj splošnih stvari o drogah, v naslednji pa vam bomo posredovali problematiko narkomanije v Velenju.
Narkomanija kot bolezen odvisnosti od drog zavzema vedno večji obseg, njene socialno-medi-cinske posledice so vidne po vsem svetu, pri vseh narodih in družbenih slojih. Število drog, ki so zlorabljene,se nenehno povečuje, nezakonita proizvodnja in razpečevanje pa sta vedno bolj intenzivna. Boj proti narkomaniji je zelo težaven in zapleten, na uspeh pa lahko računamo le pod pogojem, da se bojujemo vztrajno in celostno, z usklajeno akcijo.
Tudi v Sloveniji problem narkomanije ni zanemarljiv. Ta pojav spremlja razvijanje mest, bolj kot so razvita, večje probleme na tem področju imajo. Nekatere države se že soočajo s problemom izgube cele generacije mladih zaradi množičnega drogira-nja.
Dejstvo je, da so se pri velikem številu narkomanov pokazala znamenja vedenjske motenosti in duševne obremenjenosti ludi pred stikom /. drogo. Pri njih droga vidno načenja to, kar je bilo že prej prizadeto. Na ta način bo že poprejšnja pasivnost prešla v popolno brezbrižnost, osiromašeno čustvovanje pa ho preraslo v čustveno hladnost. Narkomane, ki uživajo trde droge in pri
tem uporabljajo iglo, ogroža poleg tega še nevarnost okužbe z aidsom, kugo tega stoletja. Mladi, ki v svojem narkomanskem življenju preidejo iz mehkih drog na trde, od katerih postanejo odvisni, pogosto izjavljajo, da ne bi droge nikoli uporabili, če bi že prej vedeli, kaj jih čaka.
ZGODOVINA DROG
Droge niso posebnost naše dobe. Verjetno so zanje vedeli že prazgodovinski ljudje, celo dvajset tisoč let pred novo ero.
Opojne droge so omenjene v sumerskih tablicah, v indijskih svetih knjigah Vedama in v egiptovskih papirusih. Obstajajo sledovi o tem, da so Sumerci, ki so živeli pet tisoč let pred novo ero na področju današnjega Iraka, gojili mak in iz njega pripravljali opij. Mnogo stoletij pred novo ero so v Indiji pri verskih obredih uporabljali indijsko konopljo, i/ katere so pripravljali ma-rihuano in hašiš. Indijanci v Andih že od starih časov žvečijo liste koke, v katerih je alkaloid kokain.
Križarji so v trinajstem stoletju, po vrnitvi / Bližnjega vzhoda prinesli hašiš in opij v Ervropo. Vendar se uporaba drog v Evro-
pi vse do začetka tega stoletja ni razširila.
Uporaba drog je bila dolgo omejena na področja, kjer jih proizvajajo. Hašiš so uporabljali na Srednjem vzhodu, hkrati v vzhodni Afriki in Arabskem polotoku, opij v Aziji, kokain v Južni Ameriki. V tem času so drogo jemali vrači in duhovniki (pri obredih) ali neuravnovešeni umetniki. Kitajci, ki o že od nek-
daj nagnjeni k opiju, zanj verjamejo, da jim omogoča premišljevanje v osamitvi, medtem, ko so drugi vzhodnjaki nagnjeni k hašišu, ki razburja domišljijo. Zahodnjakom in njihovemu dinamičnemu komuniciranju bolj ustrezajo alkohol in sintetične droge.
Industrijsko razvite države že dolgo opozarjajo na povečano uporabo psihotropnih substanc, predvsem psihostimulansov in uspaval, kar ima negativne posledice tudi v položaju in prihodnosti njihovega okolja.
DROGE IN SODOBNI
SVET
Za razliko od prejšnjega obdobja, ko je droge uporabljalo
manjše število ljudi, je danes narkomanija množičen pojav, in to v najdragocenejšem delu človeštva — med mladino.
Eksplozivno širjenje drog med mladino je opazno od sredine šestdesetih let in pomeni pojav, s kakršnim se svet še ni srečal.
Ob mednarodnem letu mladih 1985 je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da mlada generacija od desetega do štiriindvajsetega leta starosti nikoli ni bila bolj zdrava, nikoli pa tudi ni bila tako ogrožena zaradi zlorabe drog. ZDA opozarjajo, da je širjenje drog dobila razsežnost »planetarne epidemije«. Najbolj so prizadete razvite države, a tudi v državah v razvoju je narkomanov vse več.
ZAKAJ VEDNO VEČ NARKOMANOV
K širjenju narkomanije prispevajo številni socialni dejavniki, kot so naglo naraščanje prebivalstva, industrializacija in urbanizacija. Vse to je povzročilo velika migracijska gibanja, hitro so rastla nova velika naselja v katerih se človek počuti osaml jenega, negotovega in zato se težko prilagaja novim okoliščinam. Izhod iz tega položaja mnogi iščejo v alkoholu in mamilih. V njih pa večinoma najdejo le kratkotrajne iluzije, trajno bolezen, pa tudi smrt.
NAJBOLJ RAZŠIRJENE DROGE
Opij — pridobivajo ga iz makovih glavic, postopek pa je dolgotrajen in zapleten. Pred vbrizgavanjem narkomani skuhajo drogo, jo precedijo skozi gazo in si jo nato vbrizgajo v veno. Sčasoma postaja uživalec opija vedno bolj odvisen od droge. Prisiljen je povečevati dozo in se »fiksati« tudi tri do štirikrat na dan, telo pa hitro in vidno propada.
Morfij — Morfij je derivat opija in je eno najmočnejših sredstev za ublažitev bolečin. Svoje ime je dobilo po grškem bogu sanj Morfeju. Morfinisti izgubijo občutek za odgovornost v nenehnem strahu pred abstinen-čno krizo.
Heroin — je ena od najbolj iskanih, najbolj nevarnih in tihotapljenih drog v svetu. Je narko-tik, pripravljen iz morfija, njegov učinek pa 9—10-krat močnejši od morfija. Od te droge je telo zelo kmalu odvisno telesno in duševno. Uživalci te droge so nagnjeni k razbojništvu, hudim krvnim zločinom in spolnim delik-tom.
Hašiš in marihuana — oboje pridobivajo iz iste rastline — indijske konoplje. Marihuana je mešanica listov in cvetov te rastline, hašiš pa pridobivajo iz smole v njenem steblu. Hašiš kadijo, žvečijo in uživajo v obliki napitka. Spadata v skupino tako imenovanih halucinogenih drog, ker se pri uživalcih pojavljajo prividi kot optične halucinacije. Mari-huano kadijo milijoni ljudi po svetu, na Nizozemskem je uzakonjena, o tem pa razmišljajo tudi v ZDA. Nekateri zagotavljajo, da ni bolj nevarna od alkohola, drugi ugotavljajo, da škodljivo vpliva na metabolizem celic, na moške spolne hormone in na plod nosečnic. Nevarno je to, da nekateri uživalci teh drog preidejo k močnejšim, bolj uničujočim drogam.
LDS — narkomani mu raje re čejo trip, je v obliki tbletk, na pivniku ali v kuglici. Tudi ta spada med halucinogene droge. Kokain — Liste koke še danes žvečijo domačini v Boliviji, Peruju in Argentini, preganja jim utrujenost in lakoto. Cisti kokain jemljejo narkomani z njuhanjem ali v obliki injekcije. To mamilo izziva močno odvisnost in potrebo po nadaljnjem jemanju.
bš
Družbeno podjetje Farmin Inženiring
Za vsakim dežjem posije sonce
Pogovor s Francem Košakom, direktorjem Gostinstva Paka
»Za dosego željenega bo treba delati z roko v roki«
Slogan Kovinotehne »nemogoče je mogoče« se v vsakdanjem življenju ne potrjuje ravno velikokrat. Seveda izjeme potrjujejo pravilo in takšna izjema je tokra Farmin Inženiring iz Velenja. Primerjava dogajanj v tem družbenem podjetju v drugi polovici lanskega in v prvi polovici letošnjega leta vodi k takšnemu prepričanju. Čas in nadaljnje aktivnosti pa bosta pokazala koliko je lahko takšno prepričanje realno.
Zgrinjanje črnih oblakov nad podjetje, grozitev likvidacije, stečaja je - po besedah direktorice Jane Kavtičnik — že neprijetna preteklost. Namreč sedanje razmere govore o povsem drugačni prihodnosti. »Tekoče izplačevanje osebnih dohodkov, možnost izplačila dela regresa, poravnavanje obveznosti, odplačevanje neugodnih kreditov — česa boljšega si za naše podjetje, ki so ga nekateri že odpisali, resnično ne bi mogli želeti. Tudi večje zadovoljstvo delavcev je korak bližje k uspehu. Tudi večje zadovoljstvo delavcev je korak bližje k uspehu. Svojo nadaljnjo pot gradimo na novih, trdnejših temeljih,« pojasnjuje sogovornica.
Ti trdnejši temelji nimajo svojih osnov v dejavnosti, ampak v tem trenutku v drugačni organiziranosti. Do konca tega meseca naj bi si to družbeno podjetje namreč nadelo holding streho, pod njo pa naj bi našla zavetje še štiri, morda celo pet mešanih družb. Povezava
med njimi bo povsem kapitaliza-cijska. Zaenkrat so to še v večini družbena podjetja, v katerih pa imajo delavci Farmin Inženiringa svoje vložke. »Motiviranje lastnih delavcev na takšen način se je že pokazalo za zelo dobro potezo, kajti več kot opazen je drugačen motiv, pa tudi drugačno razmišljanje pri ljudeh.«
Teren delovanja ostaja isti — področje proizvodnje hrane z možnostjo razširitve dejavnosti posameznih mešanih družb. Katera bo primarna bodisi za firmo, ki se bo ukvarjala s financami, s servisiranjem in opremo ter inženiringom, s proizvodnjo hrane, poslovni servis pa bo pokazalo tržišče. Tudi to zaenkrat ostaja že znano. Posli s tujino so trenutno zastali, sodelovanje s kooperanti iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin pa kljub razmeram na politični sceni še ne povsem. Dejstvo, da je Farmin Inženiring bil dolga leta prav v teh eden od priznanih in uvelja-
»QOnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnCKXWOOOOOOO
7 rn
muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
4. JULIJA
Na ta dan smo v preteklosti praznovali Dan borca, v spomin na dogodke pred petdesetimi leti. Žal seje leto 1941 ponovilo in Slovenijo je ponovno poskušal zasesti okupator, ki pa se je tudi tokrat močno opekel. Agresija, ki jo je izvedla jugoslovanska vojska, je bila popoln nesmisel in je Slovenija z ničemer ni izzvala, še manj zaslužila. Naš edini »greh« je ta. da si želimo v miru živeti in delati v naši samostojni in neodvisni Sloveniji. Ker imamo v teh dneh glave polne grozot, ki jih je storila, še do včeraj tudi naša vojska, bom poskušal v tem prispevku predstaviti vsakdanji utrip življenja v naši bližnji preteklosti.
LETA 1953
Že v prejšnji številki smo objavili prispevek o gradnji šole v Šmartnem ob Paki. Tudi v šestindvajseti številki Savinjskega vestnika, ki je izšel na ta dan, je bil objavljen članek na to temo z naslovom »Odločili so se«:
»Zadnjič smo poročali, da so bila mnenja glede načrtov za novo šolsko poslopje deljena. Večina je bila proti paviljon-skemu sistemu. Bilo je namreč rečeno, da forsira Ljubljana pa-viljonsko zidavo, kar pa, kakor se je naknadno dognalo, ne odgovarja dejstvu, zato smo naročili nov načrt, ki bi ustrezal našim potrebam in razmeram. Zadnjo nedeljo pa je bil nov načrt že razstavljen v Prosvetnem domu in ljudem na pogled. Zbralo seje precejšnje število ljudi, ki so ta načrt pod strokovnim vodstvom pregledali. Odločili smo se in ga sprejeli. Tako upamo, da se bo sedaj z delom čimprej pričelo.«
Tudi naslednja novica iz Smartnega ob Paki, z naslovom »Koloradski hrošč se pojavlja«, je bila objavljena v šestindvajseti številki Savinjskega vestnika:
»Ker se v našem območju koloradski hrošč vedno bolj širi. je sklenil odbor KZ, da bo s svojo škropilnico poškropil brezplačno vse okužene parcele. Posestnike krompirišč na katerih se je pojavil hrošč, pozivamo, da jih dajo takoj poškropiti.«
Sovražnika, ki se imenuje koloradski hrošč se da dokaj enostavno premagat, / nekaterimi drugimi sovražniki pa žal ne gre tako lahko.
LETA 1957
Današnji prispevek bom zaključil s člankom iz Celjskega tednika, z naslovom »Regulacija Pake uspešno poteka«:
»Lani so v Velenju zregulirali 300 m dolgo strugo Pake. V delovno akcijo je bilo vključenih 10.000 ljudi, ki so opravili 38.000 udarniških ur. Poleg regulacije so uredili krasen stadion, ki je mikaven okras Velenjskemu jezeru. Uredili so cesto okrog jezera, dve otroški igrišči, igrišča za odbojko, mali rokomet in košarko, tri smučarske skakalnice v Starem trgu ter letni kino ob jezeru.
Računajo, da bodo s prostovoljnim delom pri regulaciji Pake letos prihranili skupnosti sredstva za 40 stanovanj. Vzporedno z regulacijo bodo na prostovoljni bazi zgradili še vodovod za trg Velenje in Staro vas, tlakovali cesto, urejevali republiški muzej na starem Velenjskem gradu — želeli pa bi še zgraditi zimski plava[ni bazen za športno izživljanje mladine v zimskem času.«
Če bi sredstva, ki smo jih vložili v vojsko, ki nas je na koncu napadla, vložili kam drugam, bi tudi prostovoljnega dela ne bilo potrebno toliko!
DAMIJAN KIJAJIČ
vljenih proizvajalcev hrane ostaja, vendar to sodelovanje že dobiva drugačne oblike.
Sicer pa bodoča oblika organiziranosti še nima povsem trdnih okvirjev. Razlog so trije delavci na čakanju, za katere še nimajo izbranih za obe strani sprejemljivih novih delodajalcev.
Reševanja likvidnostnih težav z odprodajo ali oddajo poslovnih prostorov v Farmin Inženiringu najodgovornejši ne zanikajo, očitkov o prodaji družbene lastnine pa prav tako ne sprejemajo. Nanje takole odgovarja Jana Kavtičnik: »Očitki gor, očitki dol. Mi smo tovrstne aktivnosti zastavili na osnovi računice. Druge poti ni bilo. Smo gospodarsko podjetje s svojimi predpisi, v ozadju z upniki, ki želijo imeti poravnane račune, ekonomsko gledano pa si tudi tako visokih stroškov za vzdrževanje zgradbe ne moremo privoščiti. Odprodali smo le okrog 15 odstotkov vrednosti celotnega kapitala podjetja, preostale površine pa smo dali v najem. Oddati nameravamo še nekaj prostorov.«
Zakaj tako? Po besedah sogovornice bodo prav na takšen način najlažje obdržali najvišjo vrednost kapitala podjetja.
Omenjena mešana podjetja naj bi bila registrirana do konca tega meseca, do I. septembra letos naj bi bili vsi delavci prezaposleni. Mar optimistične napovedi pomenijo, da so hudi časi za Farmin Inženiring že mimo?
»Težko je reči, v vsakem primeru pa smo se in se še bomo trudili, da se od naših ciljev ne bomo oddaljili.« Za prihodnje leto ne načrtujejo bistvenih zaprek, res pa je, da vpliv politike lahko v trenutku spremeni model reševanja.
»Male firmice se počasi uveljavljajo na trgu, čeprav slab glas o Framinu iz preteklosti postavlja pred nje dodatne ovire. Nezaupanja pač ni mogoče čez noč popraviti. Mi vse sile upiramo zato v prihodnost. Če smo rešili dokaj trd oreh glede zaposlenih (lani takle čas nas je bilo 53, sedaj le še 27) in to z lastnimi močmi, potem tudi optimistično gledanje v prihodnost ni kar tako,« je sklenila pogovor Jana Kavtičnik.
Ne brez razloga smo se pred dnevi mudili v gostinskem podjetju Paka Velenje.
V	teh dneh namreč mineva 30 let od izgradnje hotela. O njegovi vlogi in mestu v gostin-sko-turistični dejavnosti naše občine smo že večkrat zapisali. Zato smo ta jubilej izkoristili predvsem za pogovor o razvoju gostinstva v občini. Z nekaterih zornih kotov ga je osvetlil sedanji direktor družbenega podjetja Gostinstvo Paka FRANC KOŠAK.
Kako gledate kot dolgoletni gostinski delavec na razvoj tovrstne dejavnosti v občini?
Košak: »Največji razcvet je gostinska dejavnost beležila v 70-letih. Sam hotel je bil takrat na vrhuncu. V njem so se mudili vsak dan gostje iz sosednjih držav naše republike. Dobra kuhinja in zanimiva ponudba sta povsem napolnila njegove zmogljivosti.
V	80. so se razmere že poslabšale, danes pa poskušamo samo vzdrževati stvari na poprečni ravni. In več kot zgovorno je dejstvo, da je hotel nujno potreben tako gradbene kot kadrovske prenove.«
Gostinsko-turistična dejavnost je danes odsev razmer v gospodarstvu. Zaradi položaja, ki ga to ima, je težko govoriti o razvoju, ko pa se bolj ukvarjamo s težavmi preživetja kot z razvojem. Sistem obdavčevanja, davčne obveznosti tej gospodarski dejavnosti ne prinašajo akumulacije. Ne bom rekel, da ne vidim svetlih točk. Z nekim drugačnim pristopom, spremembo sistema in zakoni, ki so v pripravi — tu mislim predvsem na zakon o privatizaciji — bomo v našem podjetju ob pomoči drugih sovlagateljev poskušali pripraviti določeno razvojno pot. Predpogoj za to pa je obnova hotela. Stvari, povezane z njegovo obnovo kljub položaju tečejo. Hoteli in želeli smo že ob jubileju »presenetiti« z obnovljenim hotelom visoke B kategorije ali vsaj njegovim nočitvenim
Franc Košak
delom, pa je ostalo le pri teh. Tako bomo v jesenskih mesecih začeli obnovo, namesto sprednjega pa se bomo lotili posodobitve njegovega zadnjega dela.«
Akumulacija in kadri so torej glavni vzroki za takšno nazadovanje dejavnosti?
Košak: »Da, vendar so tu še tudi nekateri drugi vzroki. V zadnjih dveh, treh letih »pomanjkanje« turistov, padanje kupne moči prebivalstva. Med te pa uvrščam še nezanimivo ponudbo (čakamo in delamo na ponudbi, stari že 20 let), pa tudi slabo vzdrževane lokale. Vse je povezano z denarjem oziroma s preskromnimi dodatnimi vlaganji.«
Tisti, ki gostinsko-turisti-čno dejavnost v občini poznajo malo bolje, trdijo, da je ta v tem trenutku na precej nizki točki. Po načrtih pa naj bi bila kar tretja po vrsti med prednostnimi gospodarskimi panogami.
Košak: »Res je, čeprav ne smemo govoriti tako za vse enako. Nas »tepe« neakumu-lativnost in kadrovske težave. V preteklosti smo premalo vlagali v dobre kadre. Vrsta družbenih sprememb je prinesla močno konkurenco, ki ji v tem trenutku tudi zaradi enega od prej navedenih vzrokov nismo kos na vseh
področjih. Morali se bomo reorganizirati, morda celo prej kot bo sprejet zakon o privatizaciji. Nato pa vse sile usmeriti v kakovost ponudbe. Pri načrtovanih aktivnostih si precej obetamo od dobrega sodelovanja z občinsko vlado v zadnjem času. Delavci Gostinstva Paka imamo voljo, da bi gostinstvo »pripeljali« na neko raven, pa nam manjka kapitala.«
Mar prejšnja leta za vaša prizadevanja pri odgovornih v občini ni bilo posluha?
Košak: »Moralno podporo smo imeli, kaj več pa ne. Ob tem imam občutek, da je bila velenjska politika preveč ograjena v občinske meje. Kajti, mi smo se pogovarjali o sovlaganjih z interesenti iz drugih delov Slovenije. Tudi nekaj načrtov na tem področju obstaja, od vsega pa je ostalo le pri besedah. Potrebno bo širše sodelovanje, če hočemo kaj več.«
So možnosti za večji razcvet te dejavnosti v občini?
Košak: Vsekakor. Premalo smo namreč delali doslej načrtno, premalo organizirano, preveč vsak po svoje.« Kaj pa prostora? Košak: »Za tega pa nisem prepričan, če ga je za vse dovolj. Prav bi bilo, da se na višji ravni čimprej vsi, ki se že ukvarjamo in tisti, ki se to še nameravajo, dogovorili kaj v občini imamo in kaj še želimo imeti. Merilo uspešnosti bo še bolj kot doslej kakovost in raznolika ponudba, h kateri sodi predvsem hrana. Dobro bo »vozil« tisti, ki bo na tem področju dovolj inovativén in prilagodljiv.«
Prvi koraki, ki bi bili potrebni za premaknitev iz mrtve točke?
Košak: »Za podjetje obnova hotela, širše pa prej omenjeni dogovor in zatem aktivnosti.« Ste optimist?
Košak: »Sem in upam, da bomo s skupnimi močmi gostinstvo v občini »opravili« na zavidljivo raven. Vemo, kaj se dogaja na tem področju drugje. To in izkušnje je treba prenesti na domač teren in na tem graditi prihodnost.«
Peter in Pavel - prvaka apostolov
S praznikom apostolov Petra in Pavla se spominjamo dveh mož, ki sta s svojim odgovorom na Kristusov klic v svojem življenju postavila človeške temelje Cerkvi. Kristus je Petra določil za »skalo, na kateri bo sezidal svojo Cerkev«, Pavla pa za »orodje, ki ga je izvolil, da ponese njegovo ime med narode«.
APOSTOL PETER je bil doma iz ribiške vasi Betsajda ob Genezareškem jezeru. Od tod se je priženil v Kafarnaum na drugo stran jezera. Sveto pismo pov-darja pomembnost Petrovega ribiškega poklica. Petra in njegovega brata Andreja je Jezus poklical, ko sta metala mreže »v morje« in jima je rekel: »Hodita za menoj, napravil vaju bom za ribiča ljudi.« Res sta šla za njim. Jezus je ob neki priliki stopil v Petrov čoln in iz njega učil zbrano množico. Dogodek ima tudi simboličen pomen: v C erkvi bo Kristus učil iz Petrovega čolna. To je mogoče razbrati tudi iz čudežnega ribjega ulova, ki se po človeških računih ni mogel pripetiti. Petra je namreč ob dogodku obšla groza, saj se je zavedel božjega delovanja in svoje nemoči.
Jezus je že od začetka določil Petru posebno vlogo. To se je zgodilo že pri prvem srečanju, ko mu je Jezus spremenil ime: »Ti si Simon, Janezov sin: ti se boš imenoval Kefa«. (Kefa je hebrejsko isto kot Peter v grščini, pomeni pa skalo.) To je Jezus še posebej razložil v bližini Cezare-je Filipove, kjer je najprej učence vprašal: »Kaj pa vi pravite.
kdo sem?« Peter je odgovoril: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu odgovori: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata (moč zla in časa) je ne bosta premagala in dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih«.
Peter je kazal seveda tudi čisto človeške lastnosti. Zavzel se je za Jezusa, ko so ga (Jezusa) prijeli, kasneje ga je trikrat zatajil, vendar se je tudi skesano zjokal nad svojo slabostjo. Popolnoma drugačen pa postane na prve binko-šti, ko premaga strah in spregovori zbrani množici v Jeruzalemu. Svojo zavzetost za Kristusov evangelij izpriča tudi s svojim delovanjem po Palestini, prestaja zaporno kazen, kasneje pa prispe -tudi v Rim, takratno svetovno prestolnico. Tu je povezal in okrepil cerkveno občino, ki je nastala že pred njegovim prihodom.
Svojo življenjsko pot in zvestobo Kristusu je potrdil tudi z mučeniško smrtjo na križu (križan je bil z glavo navdol) v času Neronovih preganjanj kristjanov v letih 64 do 67 na Vatikanskem griču. Na tem mestu danes stoji bazilika sv. Petra in je tudi sedež Petrovih naslednikov (rimskih škofov papežev) in vodstvo katališke Cerkve.
APOSTOL PAVEL je bil rojen v Tarzu (oh sredozemski obali na jugu današnje Turčije). Že od mladosti je bil vzgajan v duhu
judovske Postave po farizejskem izročilu. Za takratne razmere je bil visokoizobražen ne samo v judovski veri in kulturi, ampak tudi v grški. Že njegov oče si je kot podjetni trgovec pridobil rimsko državljanstvo, kar je seveda pomenilo tudi drugačen družbeni status.
Pavla (Savla) srečamo prvič pri kamenjanju sv. Štefana, kar pomeni, da je v svoji gorečnosti za Mojzesovo postavo odobraval in podpiral preganjanje kristjanov. V ta namen si je celo pridobil dokumente, s pomočjo katerih bi kristjane lahko preganjal v Damasku. Vendar je bila pot v Damask za Savla usodna. Na poti ga je obsijala močna svetloba, zaradi katere je za nekaj časa oslepel. V videnju se mu je prikazal Kristus. Dogodek je Savla spreobrnil in po krstu se je za tri leta umaknil v puščavo.
Kristjani so Pavla (tako se je po krstu imenoval) sedaj sprejeli medse, doživljal pa je nasprotovanje in preganjanje od farizejev. Zanje je bil namreč odpadnik.
V Jeruzalemu se je srečal z apostoli. Po nekaj letih delovanja predvsem med Judi se je usmeril na grško govoreče Jude, ki so živeli razseljeni po vsem rimskem imperiju. Skupaj z njim je potoval tudi Barnaba, ter nekaj časa tudi Marko (kasnejši evangelist). Na svojih misijonskih potovanjih po svem rimskem imperiju je sprejemal v krščanstvo tudi»pogane« (nejude). V krajih, kjer se je vsaj nekaj časa ustavil, je ustanavljal cerkvene občine in imenoval predstoj-
nike (škofe). Pavel je tudi dosti pisal. Tako je vzdrževal vez s kristjani in njihovimi skupnostmi tudi potem, ko ni bil med njimi. V pismih jim je odgovarjal na vprašanja, opozarjal na slabosti in napake, pa tudi prijateljsko svetoval in se jim zahvaljeval za njihovo vero in dejanja.
Po povratku s tretjega misijonskega potovanja so ga hoteli judovski nestrpneži v Jeruzalemu ubiti, a ga je rešila rimska straža. Vendar je bil zaradi obtožbe kljub temu zaprt. Sojenja pred judovskim sodiščem se je rešil s sklicevanjem na rimsko državljanstvo, zaradi česar so ga odpeljali v Rim. V Rimu je bil v častni ječi (priporu), lahko je sprejemal obiske, ki jih je izkoristil za oznanjevanje evangelija.
Ob Neronovem preganjanju (najverjetneje 1. 66) so ga obgla-vili na kraju, ki se danes imenuje Tre Fontane v bližini Rima. Da nes je na tem mestu bazilika sv. Pavla, katere zanimivost je, da so v njej upodobljeni vsi dosedanji papeži.
Sv. Petra upodabljajo s knjigo in ključi, sv. Pavla pa s knjigo in mečem (ali sekiro). V naši bližini je v Zavodnjah cerkev sv. Petra, ki se omenja že leta 1480: današnjo obliko pa ima od 1. 1813. Po enem ali drugem apostolu pa se imenujejo tudi nekateri kraji (npr. Šempeter v Savinjski dolini .. .)
Na praznik prvakov apostolov Petra in Pavla — 29. junija — novomašniki prejmejo zakrament mašniškega posvečenja.
Branko NIM AC', Velenje
Zveza društev upokojencev
Okrnjen osmi teden prireditev
Zaradi izjemnih razmer v Republiki Sloveniji zveza društev upokojencev Velenje ni uspela v celoti izvesti tedna upokojencev, ki se je pričel 24. in bi se moral končati 29. junija. Izvedli so tekmovanja v streljanju z zračno puško,- balinanju, kegljanju, šahu in v ulovu rib. Kdaj bodo izvedli še ostala tekmovanja in sklepno srečanje na Rogli v tem trenutku še ni jasno.
Streljanje z zračno puško
Osmi teden upokojencev občine Velenje seje pričel s tekmovanjem v streljanji) z zračno puško. V prostorih strelišča Mrož se je zbralo šest moških in ena ženska ekipa, kar je tudi novost, saj so ženske letos prvič sodelovale na tem tekmovanju s svojo ekipo. Nastopile so štiričlanske ekipe iz Velenja in Smartnega ob Paki po dve ter iz Pesja in Šoštanja.
Najuspešnejši so bili člani prve velenjske ekipe s 668 krogi, sledi druga ekipa Šmartnega ob Paki s 590, tretja pa je bila druga ekipa Velenja s 562. Pri posameznikih so se od prvega do tretjega mesta zvrstili Stanko Rek (182), Karel Brezovnik (168) in Jože Orlačnik (165), vsi iz društva upokojencev Velenje. Pri ženskah je bil vrstni red naslednji: Kristina Jehart (Velenje) 167, Fanika Razbornik 119 in Marija Valič (obe iz Šoštanja) 62.
Ekipni zmagovalci so prejeli prehodni pokal, najuspešnejši posamezniki pa kolajne. Najstarejši udeleženec je bil Maks Dvornik, rojen leta 1916, najmlajši pa Hinko Boia (1940).
Prvi so se pomerili strelci z zračno puško
Balinanje v Šmartnem
Na balinišču v Šmartnem ob Paki je nastopilo pet ekip, po dve iz Velenja in Šmartnega ob Paki in iz Pesja. Najuspešnejša je bila prva velenjska ekipa, za njo se je uvrstila druga velenjska, tretja pa je bila druga šmarska ekipa. Najboljši med posamezniki so bili Boris Knavs, Darko Zdovc in Franc Zagorc, vsi iz Velenja. Zapišimo še, da je domače društvo upokojencev obenem organiziralo tekmovanje v ruskem kegljanju, domačini pa niso bili preveč »gostoljubni« in so zmagali.
Balinanje je bilo vseskozi napeto
Kegljanje v Šoštanju
Na šoštanjskem kegljišču so se pomerile tri moške in ena mešana ženska ekipa. Zmagala je moška ekipa Velenja (487), druge so bile ženske (334) in tretji kegljači Pesja (326). Med posamezniki se je najbolje odrezal Slavko Hudarin, drugi je bil Franc Zagorc in tretji Darko Zdovc, vsi iz Velenja. Najstarejši tekmovalec je bil Ivan Friškovec iz Šoštanja, rojen 1910.
Vrstni red pri ženskah je bil: Zora Dobeljšek, Marija Sevšek in Vojka Draškovič, vse iz velenjskega društva.
V kegljanju so ženske najbližje moškim
Šahovski turnir v Velenju
Šahovsko tekmovanje je bilo v prostorih zveze društev upokojencev v Velenju. Sodelovale so tri ekipe iz Velenja, po dve iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki in ekipa Pesja. Najuspešnejši so bili Ivan Hojan, Pavel Jambrovič in Franc Tamše.
Ulov rib na Jezeru
Veliko je upokojencev, ki ribarijo. Na tem tekmovanju je nastopilo sedem ekip in še dve nepopolni, med njimi tudi ena ženska ekipa. Največ rib je ulovil Karel Brezovnik, druga najuspešnejša je bila Jožica Švagelj, tretji pa je bil Silvo Koželj-
Kdo pravi, da ženske ne znajo loviti rib? Morda bodo prihodnje leto celo prve
B. Mugerle
New York te dni 1	
piše: RENATA NATEK-HUDARIN	
Pred kratkim sem se vrnila iz Združenih držav Amerike, ali bolje iz New Yorka. To ni bilo moje prvo potovanje v ta del sveta, bila sem že nekajkrat tam, pa vendar je to mesto, ki te vedno znova prevzame in vedno znova te mora navdušiti. Če bi se človek hotel poglobiti v to veliko deželo, v katero potuje prvikrat, bi bil podoben človeku, ki gre kopat vodnjak, ne da bi poznal svet okoli njega: vodnjak ga bo gotovo pokopal pod seboj. To je prav gotovo najbolj nor del sveta, najbolj nenavaden in edinstven. Celo pogrebna podjetja so modre in rožnate barve, ljudje tukaj norijo za barvami. Tukaj najdete parkirišča 7 nadstropij v globino in 25 nadstropij v višino, tukaj v Združenih državah so na 5 milijonov prebivalcev našteli 3 milijone avtomobilov, toliko hektarjev parkirnega prostora z zelenimi, rumenimi in vijoličastimi vozili ne boste našli nikjer na svetu.
Tukaj v tej nenavadni deželi najdete v ribniku majhnega parka krokodile, ki nadomeščajo okrasne ribice. Pa vendar je res, da je narava na tem kontinentu orjaška, ni človeku po meri, vendar tudi tukaj živijo le ljudje, zato vedno znova tekmujejo z njo. Vendar je tudi narava nekako smešna, vsaj zdi se tako, da tukaj ni prevelika. Pa čeprav imajo najvišja drevesa na svetu. Tako so morala mnoga mesta pognati hiše pod nebo, in tako vidimo, kako se nad morjem vzpenja eno največjih mest sveta, najvišje hiše sveta. In prav ti nebotičniki sirom po deželi, postajajo še ljudem samim, ki tukaj živijo navkljub simbol te dežele. In taksen je tudi NEW YORK, eno 'lajpomembnejših mest našega planeta, mesto, ki ima toliko vzdevkov, kot le malo katero.
Mesto, ki živi življenje, kot verjetno nobeno drugo.
Bil je april, ko sem tudi jaz preživela nekaj dni v tem tako nenavadnem mestu. To je mesec ko mnogi domači turisti obiskujejo BIG APPLE, kajti kasneje je mnogo prevroče za oglede in obiske.
New York leži v jugovzhodnem delu države NEW YORK, to je ene izmed 50. zveznih držav Amerike. Ožji teritorij New Yorka ima danes cca 10 milijonov prebivalcev, skupaj s New Jerse-yu pa 18 milijonov. Razdeljen je na pet glavnih občin: Brooklyn, Queens, Bronx, Richmond in Manhattan, ki nosi ime po istoimenskem otoku, zavzema 1000 kmJ.
Mesto je povezano z 60 mostovi, cestnimi in železniškimi tuneli, s 500 km podzemne železnice s 540 postajami.
Glavnina prebivalcev živi v BROOKLYNU, za obiskovalca mesta pa je gotovo najbolj inte-resanten MANHATTAN.
MANHATTAN je otok, 21 km dolg in 4 — 5 km širok, s 2 milijona prebivalcev. Radi rečemo, da je Manhattan center Združenih držav Amerike, pa tudi sveta, je kulturno središče Amerike in vsesvetovni politični center, saj se ob EAST RIVER nahajajo stavbe OZN.
Zgodovinsko jedro Manhatta-na ali' NEW YORKA je okoli Wall streeta, kjer so bile v preteklosti ustanovljene številne organizacije.
Področje današnjega New Yorka je odkril Giovani Verraza-no, ki je prvi priplul v to mesto. Po njem se imenuje še danes eden najlepših mostov. Anglež Henry Hudson je bil eden prvih Angležev, in eden najpomembnejši mož v zgodovini mesta.
Prvič je pristal tukaj 1609 leta
in začel trgovati z indijanci MA-NAHATA, ki so živeli tukaj in po n jih je otok dobil tudi ime, po Hudsonu pa se imenuje 500 km dolga reka, ki je veljala v 19. stoletju za najpomembnejšo vodno pot v tem delu sveta in se tukaj izliva v Atlantik. Henry Hudson je bil gotovo zelo zanimiv človek, pravi pustolovec in ljubitelj avantur, bil je eden največjih raziskovalcev Severne Amerike, zelo skrivnostna pa je njegova smrt oziroma do danes se ne ve, kje je umrl. Namreč na eni izmed ek-spedicij, se mu je uprla njegova posadka in tako, so ga enostavno pustili sredi morja skupaj s si-
nom in še nekaterimi mornari. Pomembno vlogo pri izgradnji mesta so imeli tudi Nizozemci, kot prvi evropski priseljenci in dali mestu ime NEW AMSTERDAM, ki postane upravno središče province. Vendar kmalu se dokopljejo do ozemlja NEW AMSTERDAM angleži in tako spremenijo ime v NEW YORK, po angleškem lordu YORKU, ter se tako ime NEW YORK ohrani do danes. 1664 ima mesto le 2000 prebivalcev. Po 17. stoletju se prične zelo hitro razvijati in 1789 je v NEW YORKU slovesno zaprisegel prvi ameriški predsednik George Washington.
Za nadaljnji razvoj mesta je bil izredno velik pomen izgradnja kanala ERIE - HUDSON, ki so ga gradili 9 let, in ravno to mu je odprlo pot tudi na morje, tako še danes velja za največjo luko sveta. Mesto se je razvijalo bliskovito, kmalu postane eno največjih mest v ZDA in tudi na svetu. Danes je New York prav gotovo najpomembnejše mesto skoraj bi lahko dejali — svetovna prestolnica, za Tokyom najbogatejše mesto na svetu.
Ko sem ga jaz obiskala, se je komaj prebujal iz spomladanskega spanja, te dni aprila je kot na novo zaživel, trume in trume turistov ga je preplavilo, kajti vse do aprilskih dni, je bilo mesto nekako prazno. Vse pomembnejše stavbe, objekti, muzeji so bili zaprti in to vse zaradi zalivske vojne. Nihče od milijonov turistov, pa tudi domačinov ne more videti niti poznati vsega mesta. Mesto se vedno znova in znova spreminja. Večina turistov se giblje med Wall stret na jugu in Lincoln centrom na severu, nekako na relaciji 8 km. Tukaj na tej relaciji najdete tudi vse mestne znamenitosti. Povsem na jugu zgodovinski Battery park, kjer se lahko vkrcate na ladjo in odpeljete 10 minut vožnje do Kipa svobode, simbola New Yorka, ki so ga darovali Francozi Ameriki 1884 leta, po kampanji ki jo je vodil vodilni časnikar tistega časa Joseph Pulitzer in naprej do Ellis otoka, ki je bil povsem na novo renoviran in odprt šele pred kratkim. Otok Ellis ima za New York posebno pomembno vlogo, saj so se tukaj izkrcavali vsi priseljenci. Nato se lahko odpravite do Svetovnega trgovskega centra do dvojčkov in se z dvigalom peljete do višine 400 m, kjer se vam odpira fantastičen pogled na Manhattan,
zgradbi Svetovnega trgovskega centra še vedno predstavljata najvišji stavbi v mestu 411 m visoki in I 10 nadstropij. Prav tako se lahko odpravite na zgodovinsko Wall Street, kjer je bila 1792 leta ustanovljena borza in tukaj je zaprisegel prvi ameriški predsednik. Na Wall Street najdete 5 največjih družb na svetu, podjetij ki so najbogatejša na vsem našem planetu. Že ste mimo mestne hiše oziroma upravnega središča in pot vas pripelje v Kitajsko in Italijansko četrt.
Kitajska četrt mesta New York ni tako poznana, kot je tista v San Franciscu, mnogo pomembnejša je LITTLE ITALY — mala Italija, saj tukaj živi več Italijanov, kot pa jih živi v Rimu.
Italijani veljajo še danes za eno najštevilčnejših emigracijskih skupin, saj jih na celem kontinentu živi 20 milijonov.
Ko se tako sprehajate po Mali Italiji imate občutek, da ste resnično kje v Italiji. Samo Canal Street deli obe četrti, pa vendar je razlika očitna, vsaj jaz sem jo občutila in to v cenah. Mala Italija je zelo draga, celo predraga za domačine, saj tukaj najdete najboljše restavracije v New Yorku, za nas je mnogo dostopnejša Kitajska četrt, ki velja za prvovrstni in pravi kulinarični užitek. Že ste na Broadwayu, najdaljši aveniji v mestu in prav gotovo najzanimivejši. Broadway vas popelje mimo Green-wich village, bohemskega dela mesta od nekdaj, tukaj se življenje začne z močjo, glasbeniki, li-terati, slikarji — umetniki, bohemi, alternativci, skratka umetniški svet je tukaj, v vsaki stavbi se nekaj dogaja ... na desetine jazz klubov, teatrov, baletnih dvoran, literarnih razredov, galerij in različnih butikov najdete tukaj.
Dalje
Šahiranje je za upokojence vedno privlačno
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETJA
Dognojevanje rastlin (2)
V prejšnji številki Našega časa smo pisali o dognojevanju in danes o tem nadaljujemo. Strokovnjak in naš sodelavec STANE VANOVŠEK je za
danes pripravil naslednje nasvete.
Tudi kalij sodi med nujno potrebne prvine in se nahaja v vseh rastlinskih organih. Krepi celično tkivo (skupaj s fosforjem) in odpornost rastlin proti vremenskim vplivom in boleznim, omogoča in pospešuje asimilacijo, sodeluje pri nastajanju beljakovin ter omogoča pretvorbo škroba v sladkor in obratno. Uravnava rast rastlin, ugodno vpliva na kakovost, trpež-nost, barvitost in sočnost plodov.
Če kalija ni, se organske snovi ne morejo preoblikovati, v celicah se zniža tur-gor ali napetost celic, rastline, izparevajo veliko več vode kot je potrebno, saj se listne reže ne zapirajo, ali se le deloma, tako v asimilacijskih celicah primanjku-
je vode in se asimilacija zmanjša. Prizadeta rastlina se prične sušiti od listnega roba navznoter v smeri glavne žile. Listi prično odpadati, kakovost plodov je slaba in jih je manj.
Kalijeva gnojila delimo v dve skupini. Ena so vezana na klor, druga pa na kisline. Klorovo gnojilo je kalijeva sol. Ker mnoge rastline klora ne prenesejo, gnojimo s kalijevo soljo le v jeseni, da se preko zime klor izgubi. Boljša gnojila so kalijev sulfat in patent kalij. Za nas vrtičkarje in balkonske vrtnarje bodo primerna kar mešana gnojila (NPK). Eno takšnih je gardin, ki vsebuje 20 odstotkov KzO. Vzrok za pomanjkanje kalija v tleh je lahko tudi, če tla vsebujejo preveč dušika, oziroma za-
radi antagonizma s kalcijem. Kalcij in kalij se namreč med sabo ne vežeta, zato pri jesenski obdelavi tal ne dodajamo apna in kalijevih gnojil skupaj.
Kalcij (Ca) — Apno je v tleh nujno potrebno, ker močno vpliva na fizikalne, kemične in biološke razmere v tleh. Vsaka rastlina potrebuje kalcij za gradnjo, za utrjevanje rastlinskih tkiv in za nastajanje sladkorja in škroba. Apno nevtralizira kisline in ustvarja godna tla z mrtvičasto strukturo, kar je pogoj za zračnost, toploto in vlažnost tal.
Kakšna tla imamo, lahko ugotovimo tudi s pomočjo nekaterih rastlin. Če so tla dovolj založena z apnom, rastejo njivski slak, regrat, lučica in potrošnik ali ciko-rija. Če pa v tleh apna primanjkuje pomeni, da so kisla in rastejo črna detelja, preslica in mala kislica. V apnenih tleh posebno godi kapusnicam, korenovkam in stročnicam, za zelenjav-nice pa je bolje, da so tla rahlo kisla (pH 6-6,5).
Tudi preveč apna škoduje, pojavi se železova kloro-za, Znamenje pomanjkanja
apna v tleh so venenje in odmiranje zgornjih listov, listi so majhni, robovi se zvijejo, postanejo rumeni, nato sivordeči, opazimo odmiranje listov in cvetov. Apnimo z apnenčevo moko (zmlet apnenec), z žganim apnom (apneni prah), foliarno pa z 1-odstotnim kalcijevim nitratom. Slednjega vam nudimo v cvetličarni »Beli cvet« v veleblagovnici Nama v Velenju. Foliar-na oblika kalcija preprečuje, predvsem pojavo grenke gnilobe jablan in propadanje plodov paradižnika v fazi zorenja (rjavenje plodov).
Apno nikoli ne vnašamo v tla, temveč ga potrosimo po površini, da ga v tla vnese dež. NIKOLI ne smemo apna dajati tlem, ki smo jih že pognojili h hlevskim gnojem, kajti apno in hlevski gnoj kemično reagirata in dušik se izgubi. Tudi preveč izdatno jesensko ap-nenje pospeši izpiranje kalijevih soli.
Kot sami vidite, sem se kar preveč razvnel z ma-kroelementi, saj so tudi najpomembnejši, zato bomo o mikroelementih spregovorili prihodnjič.«
MI MED SEBOJ
Oprostite,
f

nimam casa:
Besede, zapisane v naslovu današnjega razmišljanja, čedalje bolj postajajo izgovor, izgovorjen ali zamolčan, za vsa ubita prizadevanja, izgubljena iskanja, od-mirajtočo tradicijo ... Nikomur še ni uspelo prevrednotiti, vrednot, povozil jih je le čas, tisti lahki, brezosebni NIMAM ČASA! S tem nam je najlaže opravičiti vprašanje obiska ali tople družinske domačnosti. Izgovor je postal takorekoč domač, uporaben, pri roki vsakomur, ki mu pamet in znanje omogočata samostojnost. Resnično, izgovor je uporaben vse od pubertete pa tja do sedemdesetih in še čez, dokler si pač človek gre samostojnost. Ne, s samostojnostjo ni nič narobe, saj vemo, da samo samostojna osebnost lahko doprinese dejaven prispevek k skupnosti, le da je naša samostojnost velikokrat obrnjena drugam, k teženju, da ne bi prav nikogar potrebovali, da bi bili čimbolj neodvisni od okolja in družbe, da nas to okolje, družba ne bi mogla prizadeti, vsaj v naši zagledanosti vase ne!
Seveda je pri tem na prvem mestu materialna samostojnost, po kateri slovenski človek tako hrepeni, da pri tem pozablja na mejo in materialna neodvisnost se je spremenila v brezobzirno tekmo po pridobivanju, kjer smo postali avtomati, številke na delovnih mestih, brezčutni roboti, nesposobni razmišljati drugače že zato ne, kjer bi s tem izpadli iz tekme. In nenazadnje, nismo več sposobni videti, kam vse to pelje. Vendar nas bridka izkušnja čaka, če ne prej, pa ob razočaranju v življenju, ko bi potrebovali pravega prijatelja (ne takega, s katerim nas vežejo samo materialne ali iz hobija izvirajoče koristi) za pogovor in nasvet, ki bi zmogel rešiti naš problem, pa tam nekje pri sedemdesetih, ko se bomo končno znašli na stranskem, slepem tiru. Žal takrat ne bomo zmogli storiti ničesar več in bomo skupaj z otroki (če jih bo še kaj?) samo opomin družbi, ki nima časa — če bo ta družba sploh še imela čas, čustva in srce, da bi to videla!
S to našo omejenostjo polnimo že glave naših otrok (ne samo v šoli), tako da jih že pri trinajstih, petnajstih letih ni več mogoče navdušiti za nič, razen za njihovo samostojno materialno uveljavljanje, čemur je namenjen njihov študij; da ne govorimo o počitniškem delu, s katerim si uničujejo zadnji prosti čas, tisti preostali teden ali dva počitnic pa je že na las podoben našemu potrošniškemu zapravljanju, kjer namesto kvalitete govori kvantiteta, tekmovanje v uživaštvu.
Smo se že kdaj vprašali, kako razkrinkati ta brezosebni NIMAM ČASA!? Pametno bomo ravnali, če se bomo najprej ustavili in opravili z mišljenjem, da bomo z ustavitvijo izgubili stik; se kritično vprašali o uporabi našega časa, o namenu naše dirke ter sprejeli spoznanje, da si vie skupaj lahko pogledamo le z mirujoče točke, če stopimo korak v stran. Še tisti trenutek se bo naše prizadevanje izkazalo za tek v krogu, za beganje, da se za tisto, kar je bilo pred nami sploh nismo hoteli prizadevati. Tisti trenutek bomo imeli nenadoma čas za popravek naše usmeritve in ugotovili bomo, da je prišla do izraza naša samostojna osebnost, za katero smo si prej tako prizadevali, pa tako malokrat dosegli. Tisti čas nam bo nenadoma na voljo in spremenili bomo lahko veliko, saj zato potrebujemo prav čas, v katerem bomo sposobni videti, srečati sočloveka, ki ima morda tudi čas in v združitvi prizadevanja bo naš cilj, smisel dosegljivejši. pravzaprav vse, razen tiste vase zagledane samostojnosti.
Morda bomo ravno sedaj, ko naša Slovenija okuša vojno stanje in se bolj držimo doma kot po navadi našli čas in se povprašali, zakaj tako pogosto NIMAMO ČASA. Želim vam veliko uspeha!	Vaš Jaka Čuk
Jubilejne nagrade in odpravnine za delavce EKA
Prejšnji petek dopoldan je bila v sejni sobi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Velenje krajša slovesnost, na kateri so podelili jubilejne nagrade ter priznane odpravnine delavcem Gorenja EKO v stečaju.
Kot je dejala ob tej priložnosti predsednica območne organizacije svobodnih sindikatov Velenje Mira Videčnik, je bila ta slovesnost rezultat zavzetega skupnega dela sindikata in vodstva podjetja, pomenila pa je izplačilo jubilejnih nagrad (za 10., 20. in 30. let dela) in priznanih odpravnin v višini 60 odstotkov terjatev prej kot je bilo dogovorjeno na sodišču.
Ob tej priložnosti je vsem čestitala in se jim zahvalila za njihov prispevek z eno samo željo: za tiste, ki so danes na seznamu brezposelnih, da bi čimprej našli delo oziroma zaposli-.tev; upokojenim delavcem pa, da bi v miru lahko delali tisto, za kar ob napornem uresničevanju delovnih obveznosti niso našli časa.
Skromno slovesnost so nato ti nadaljevali s prijetnim srečanjem.
Podelili priznanja učencem in delavcem
V glasbeni šoli je bilo pred nedavnim zopet slovesno. Kot že devet let poprej, so tudi letos podelili priznanja učencem in učiteljem Centra srednjih šol.
Posebej razveseljivo je bilo opazovati učence, ki so dobili priznanja za delo na raznih področjih (šport, kultura, raziskovalno delo ...)
Priznanja pa so dobili tudi delavci, ki so v delovnem razmerju neprekinjeno 10, 20 let. Povabljeni so bili njihovi bivši sodelavci, sedaj upokojenci.
KUHARSKI KOTIČEK
Ocvrti lignji
Sestavine: 600 g očiščenih lignjev, ostra moka, sol, limona, olje za cvrenje, tatarska omaka.
Na kolobarčke narezane lignje (1 cm) povaljamo v moki in jih ocvremo v veliki količini maščobe.
Da olje ne orizga, narezane ali cele lignje osušimo v čisti krpi.
Narezane lignje lahko paniramo tudi samo v jajcu in jih ocvremo.
Solimo ter serviramo s tatarsko omako.
*
kmetijski kombinat ptuj
p. o.
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Opto-	M
me-	
ter	/ V v» -
Veselje, kam si šlo
26 .junija, ko je v večernih urah vsa Slovenija praznovala in se veselila na trgih, po lokalih in ob kresovih, je bilo v Velenju in okolici zelo mrtvo, kot da bi ljudje čutili, kaj nam bo prinesel naslednji dan. Zagorelo je le nekaj manjših kresov, ob obisku lokalov pa smo imeli občutek, daje razpoloženje isto kot prvi petek po plačilnem dnevu.
Svečanost in posledice
K svečanosti, kakršno je bilo sajenje lipe pred začetkom zasedanja zborov občinskega parlamenta v torek minuli teden, sodi tudi primerno dejanje kot je kozarec, dva rujnega. V nadaljevanju seje pa se je namreč pokazalo, da dejanje za delegate ni minilo brez posledic. Preveč prego-sto so namreč zapuščali delegatske klopi zaradi nujnih fizioloških potreb človeka.
Predlogi, pobude in dejanja
Na eni od sej občinskega parlamenta je med drugim padla pobuda, da bi tank pred domom borcev in mladine v Velenju odpeljali med staro železo.
Po dobrih nekaj mesecih se je izkazalo, da je neažurno uresničevanje pobud in predlogov delegatov lahko tudi prenagljeno dejanje. Vse kaže, da je nekdo morda že prej predvideval, kako nam stari tank zna priti še kdaj prav.
Zvoki siren
V zgodnjem nedeljskem dopoldnevu smo na domovih v krogu družine, sosedov, sorodnikov, tesnobno pričakovali napovedane zvoke siren. V mozirski občini jih na srečo ni bilo, je pa za »alarme« skrbel radio Slovenija. V jutranjih urah je sicer še vrtel vedre melodije, ob pričakovanju letalskega napada se je seveda »preusmeril« v resnejšo glasbo, kamor sodijo tudi trobila, godala in podobno. Ljudje so seveda poslušali radio in se v posameznih trenutkih in ob posameznih zvokih teh glasbil prestrašeno ozrli v nebo, na srečo samo zaradi glasbil. Strah je strah in živci so živci. Za živce je posebej poskrbel glasbeni redaktor v začetku ponedeljkovega dopoldneva. Za kakšni dve uri je izbral skoraj izključno pevke. Načelno in sicer nimam nič proti ženskemu spolu, toda presunljivo vpitje nekaterih je zares paralo živce (prav tako kot pretirano poročanje nekaterih radijskih dopisnikov).
Trojke
V zadnje čase toliko osporavanem partizanstvu so poznali trojke, poznali so jih pred in po drugi vojni, ne le v vojaškem smislu, tudi sicer. In v zadnjih dneh jih je odkril radio Slovenija. Dobre tri dni so nas napovedovalci in njihovi sogovorniki dobesedno trpinčili s trojkami, ki so prihajale od vsepovsod, tudi iz evropske skupnosti. Za ugledne goste pa bi že lahko našli kakšen primernejši izraz, ali pa te ljube trojke naj ne bi uporabljali trikrat v enem stavku. Nemški zunanji minister se je tega naveličal in je s sabo pripeljal trideset novinarjev. Trideseterico torej, z malim pač ni zadovoljen.
ONESNAŽENOST ZRAKA								
V tednu od 24. 6. do 30. 6. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maksimalne polurne koncentracije SO; v zraku:								
AMP		24. 6.	25. 6.	26. 6.	27. 6.	28. 6.	29. 6. 30. 6.	
ŠOŠTANJ	2	0.02 0.28	0.00 0.14	0.10 0.94	0.00 0.04	0.02 0.29	0.01 0.08	0.02 0.20
TOPOLŠICA	1 2	0.01 0.13	0.02 0.09	0.02 0.09	0.00 0.01	0.04 0.22	0.02 0.19	0.00 0.01
VEL. VRH	2	0.17 0.61	0.02 0.23	0.01 0.22	0.04 0.26	0.03 0.31	0.05 0.62	/ /
ZAVODNJE	l 2	0.02 0.09	0.02 0.05	/ /	/ /	/ /	/ /	/ /
VELENJE	2	0.03 0.51	0.01 0.11	0.00 0.01	0.01 0.07	0.00 0.01	0.00 0.03	0.01 0.02
GRAŠKA G.	2	0.02 0.26	0.02 0.07	0.00 0.03	0.01 0.07	0.00 0.01	/ /	/ /
1.	povprečna 24-urna koncentracija SOi v zraku (mg/m;')
2.	maksimalna polurna konc. SO! v zraku v dnevu (mg/mJ)
Polurna koncentracija 0.75 mg SO;/m' zraka je bila presežena v naslednjih terminih:
26.6.1991 ŠOŠTANJ 15.00-t5.30 Odsek za varstvo okolja
Področno gasilsko tekmovanje
Razočarani Geršakovi ne vedo, kaj storiti
»Stanarine ne bomo plačali, dokler . .

Naslednji primer ni ne prvi in ne zadnji. Gre namreč za številne klice s katerimi nas stanovalci prosijo, da opišemo njihove težave, za katere enostavno ne vidijo rešitve, pa čeprav so potr-kali na številna vrata. Okrog težav s stanovanji v naši občini smo že večkrat pisali, žal pa večinoma ostaja pri starem. Odgovori pristojnih so enaki ali podobni — ni denarja, ali to ne sodi k njim.
Nič novega seveda ne bomo zapisali, če povemo, da ravne strehe (terase) stanovalcem najvišjih nadstropij v Velenju povzročajo velike preglavice, ponekod že ob najmanjšem dežju. Res je tudi, da so ponekod že naredili klasične poševne strehe, vendar je še precej stanovanjskih hiš, ki imajo terasno streho. Tudi na Cankarjevi 1/b jo imajo in tam že od leta 1969 stanuje Geršakova družina, tik pod teraso seveda.
Omenjen stanovanjski blok je last Rudnika lignita Velenje, z njim pa upravlja Stanovanjsko podjetje. Geršakovi pravijo, da so se najvidnejše posledice zamaka-nja pojavile lani januarja, ko seje topil snega na terasi. Ko smo si ogledali stanovanje, smo se lahko sami prepričali, da je najhuje na stropu in strehi v spalnici, kjer je vlaga že naredila pravo razdejanje. Povsem uničena je omara, na njej pa imajo Geršakovi vedro v katero se steka voda ob deževju. V enako žalostnem stanju sta tudi dnevna in otroška soba, v kateri živi hčerka z dvema malima otrokoma. Vloga v otroško sobo prihaja skozi zid, ker je odpadla fasada, tudi zaradi puščanja terase. Brez pretiravanja se lahko človek vpraša
kako lahko Geršakovi sploh zdržijo v takšnem stanovanju.
Geršakova, razočarana, da se do danes še ni nič ukrenilo, pripoveduje: »Štirikrat si je posledice zamakanja ogledal predstavnik Stanovanjske oskrbe g. Henčič, vodja sektorja. Zadnjič skupaj z enim delavcem lanskega novembra. Dejal je, da je treba teraso nemudoma zakrpati, toda ostalo je le pri besedah. Ker od obljube ni bilo nič, je zadevo večkrat poskušal razrešiti predsednik hišnega sveta Fa-
Takšen je strop, na omari pa vedro, ki ga je ob obilnem deževju treba večkrat izprazniti
dil Krupič. Sredi maja sta si v njegovem spremstvu stanovanje ogledala Likar in Vučina. Tudi to ni rodilo sadov. Nič-kolikokrat smo z možem in zetom šli na stanovanjsko oskrbo, pa nič! Henčič nam je celo obljubil, da je reševanje tega problema v teku in da bo popravilo terase prevzel nek zasebnik. Seveda se do danes ni zgodilo nič.«
Meseci so tekli, rešitve pa od nikoder. Zato sta Geršakova poslala dopis, v katerem sta jasno zapisala, da stanarine ne bosta plačevala in je tudi za nazaj ne bosta poravnala, dokler se zadeva ne razreši, razen ostalih dajatev seveda. Doslej na dopis nista prejela nikakršnega odgovora. Geršakova, ki je ob tem še bolana, se vsak dan bolj živcira in jezi. Pravi, da ne more razumeti, da so lahko nekateri odgovorni ljudje tako brezbrižni in lahkomiselni in jim ni mar v kakšnih razmerah nekateri živijo. Lahko ji z vso resnostjo pritrdimo. Zastavlja se tudi vprašanje kje je denar od amortizacije omenjenega bloka, ki je star 33 let.
O zadevi smo se pogovarjali tudi s predsednikom hišnega sveta Fadilom Krupi-čem, ki nam je povedal, da sta skupaj z Vido Kovačič s strani sveta pooblaščena, da se o pereči problematiki pogovorita z Viktorjem Robnikom, vendar do danes do tega pogovora še ni prišlo.
B. Mugerle
O številni romski družini Radmile Nazirovič smo na straneh našega tednika že pisali. Tokrat o njih spet pišemo. Razlog pa je njihova stiska, v kateri so se znašli. Ob obisku v redakciji so nam jo predstavili na dolgo in široko in želeli, da o njej tudi kaj zapišemo. Pa smo.
V torek minuli teden, ko je večina prebivalcev republike Slovenije pričakovala bližajoči se dan D, je bila osemčlanska romska družina Ne-zirovičev z mislimi in telesi pri popolnoma drugi stvari — pri izvršbi odločbe o preselitvi iz trosobnega stanovanja na Starem trgu 11 v Velenju v precej manjše stanovanje v Hrastovcu št. 1. Kar 10 !et so živeli na okrog 80 kvadratnih metrih, tri dni po prejemu odločbe o preselitvi pa so se morali sprijazniti z po njihovem prepričanju precej drugačnimi, slabšimi življenjskimi razmerami. Tako-
Križi in težave Radmile Nezirovič z	družino	
»Poiskali bomo svoj	0	pravico !«
le nam je o zadevi pripovedovala Radmila: »Poslali so mi poziv naj se oglasim na občini. Tam sem izvedela, da sem dobila drugo precej manjše stanovanje, brez stranišča in kopalnice ter centralnega ogrevanja. Ko mi je referentka za stanovanjske zadeve Markovičeva pomolila list v roke, sem povedala, da nisem pismena, da potrebujem za svojo številno družino vsaj tri sobe, predvsem pa kopalnico. Moje želje so naletele na gluha ušesa. Ko mi je nato Markovičeva obljubila »dobro« stanovanje', po možnosti s cen-
tralnim ogrevanjem, sem odločbo tudi podpisala. Prejšnji torek pa sem ugotovila, kako me je prevarala. Sicer pa, nepismeno, starejšo žensko pač ni težko speljati na lima-nice.«
Do izvržbe odločbe je torej prišlo že prejšnji torek, Radmila pa seje z družino preselila v stanovanjski objekt Hrastovec šele v nedeljo minuli teden. Pa ne zato, ker bi se Neziroviči sprijaznili z dejstvom, da zanje ni na voljo drugega stanovanja kot ponujeno, ampak zaradi tega, ker drugačne rešitve nji-

hove težave ni na obzorju. V nedogled pod streho lesenih barak brez zidov, elektrike, vode, sanitarij enostavno niso mogli živeti. Tam so namreč prebivali od torka do nedelje prejšnji teden, in sicer v znak protesta in podpori krivici, ki se jim je zgodila po njihovem prepričanju. Pa še en razlog poleg omenjenih obstaja, da se Neziroviči niso hoteli takoj preseliti v Hrastovec 1, in da so z dodeljenim stanovanjem tako nezadovoljni. V sporu so namreč s stanovalci, ki v tem objektu že stanujejo. Po besedah Radmile naj bi njihov sorodnik posilil njeno 13-letno hčer. »Le kako so mogli to storiti,« sprašuje sebe in nas
Radmila. »Invalid A kategorije sem, pljučni bolnik, ki rabi vsaki drugi dan zdravnika in lekarno blizu. Prevoznega sredstva nimamo. Dva osnovnošolska otroka imam, enega srednješolca in zanje sem si želela, da bi živeli dobro kot marsikateri njihovih vrstnikov. Pa iz vsega ne bo nič. Ne želim se prepirati, le svojo pravico iščem. In to bom poiskala, če še sploh kje obstoja.«
Za Neziroviče, ki jih občani dobro poznamo tudi po pletenju košar — zanje glavni vir zaslužka — je odprtih vrsto vprašanj: komu so bili napoti, ali so se res morali preseliti zaradi dotrajanega stanovanja in začetka obnovitvenih del v njem ter celem objektu Stari trg 11, zakaj so imeli za pritožbo le tri dni časa in še to v Ljubljani, ali res zanje ni večjega stanovanja vsaj s sanitarijami in kopalnico?
Vsaka medalja ima dve plati. Kakšna je ena smo slišali iz ust Radmile, resnico druge pa smo poiskali pri
Nezirovičevi pred začasnim .
in v začasnem (drvarnici) bivališču
podpisniku odločbe o preselitvi sekretarju sekretariata za javne gospodarske zadeve pri velenjskem izvršnem svetu Viktorju Robniku. Nič novega nam ni povedal, česar ne bi prebrali že prej v odločbi. V njej med drugim piše, da je stanovanjski objekt Stari trg 11 v središču Starega Velenja dotrajan in neprimeren za življenje, varnost stanovalcev, pa tudi stanovalcev sosednji objektov. Novo nadomestno stanovanje je, po mnenju posebne komisije, primerno za Neziroviče. Pri dodelitvi slednjega pa so prav tako upoštevali vse dejavnike, potrebne za normalno življenje te družine. Med njinu pogoje za pletenje košar. Želji zavezanke po dodelitvi stanovanjske enote kje bližnje mesta pa niso mogli ugoditi, ker sklad za solidarnost ne razpolaga s tako razkošnimi enotami. Teh pravzaprav ni v občini Velenje. Pa tudi če bi bile, za Neziroviče zaradi omenjene dejavnosti, skladiščenje materiala in trgovine s temi izdelki ne bi prišli v poštev. Pa še nekaj je ob koncu povedal Viktor Robnik. V najkrajšem času bodo ugodili zahtevam Radmile okrog kopalnice in sanitarij. Po njegovem prepričanju pa so pogoji bivanja v novi stanovanjski enoti za družino boljši kot na Starem trgu 11 v Velenju.
Kaj reči ob rob zapisa: ne mislimo biti pri vsej zadevi razsodnik. Prav tako ne mislimo odpirati tovrstnih vprašanj, ker jih je v našem okolju mnogo. Kdo ima pri zadevi prav in kdo ne pa bo. kot vse kaže, odločilo pristojno telo. Neziroviči so namreč vso zadevo že predali v roke odvetniku, (tap)
Sodelovalo preko 700 gasilcev
Konec junija je bilo na stadionu ob velenjskem Jezeru področno gasilsko tekmovanje desetin iz občinskih gasilskih zvez Velenja, Mozirja in Žalca. Sodelovala so po tri najboljša društva in vseh treh občin, ki so na občinskih tekmovanjih, izbirnih seveda, dosegla najboljše rezultate. Vsi, ki so si na velenjskem tekmovanju zagotovili norme, se bodo udeležili republiškega (državnega) tekmovanja. Sodelovalo je 76 desetin v vseh kategorijah, skupno torej okoli 700 gasilk in gasilcev.
Organizator je bila občinska gasilska zveza Velenje, za samo izvedbo tekmovanja pa so poskrbela gasilska društva Pesje, IG D REK in Velenje. Predsednik tekmovalnega odbora je bil višji gasilski častnik Branko Verk, poveljnik savinjskega gasilskega območja. Ob tej priložnosti
m
Branko Verk, predsednik tekmovalnega odbora
je med drugim dejal: »Tekmovanje je potekalo organizirano, brez večjih zapletov. Doseženi rezultati so zadovoljivi. Razveseljivo je tudi, da se je tekmovanja udeležilo tolikšno število gasilcev iz vseh treh občin.« Tekmovanju so prisostvovali tudi predsednik in
podpredsednik skupščine občine Velenje, predsednik izvršnega sveta in drugi gostje. Zapišimo še, da Velenjčani kandidirajo za organizacijo republiškega gasilskega tekmovanja, ki bo letos septembra.
Še vrstni red prvih treh najboljših ekip po posameznih kategorijah. Pionirke: Topolšica, Pesje, Šentilj; pionirji: Pobrežje, Paška vas, Latkova vas; mladinke: Topolšica, Velenje, Šešče; mladinci: Mozirje, Topolšica, Pesje; članice A: Topolšica, Velenje, Šešče; mladinci: Mozirje, Topolšica, Pesje; članice A: Topolšica, Šoštanj, Lokovica; člani A: Braslovče, Matke, Paška vas; članice B: Bevče, Šalek, Šentilj; člani B: Prebold, Šalek, Velenje; veteranke: Bevče, Šalek, Lokovica; veterani: Velenje, Bevče, Škale II, Šalek I, Šoštanj. B- Mugerle
TUDI NJEJ JE VROČE!
KOZMETIČNI NASVETI
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Kljub razburjenju, ki bo v teh dneh prisotno v vaši okolici in pri domačih, boste vi večen optimist. Skrbelo vas bo zaradi bolečin v križu, morda boste morali obiskati zdravnika. Sicer se boste počutili dobro, želeli pa si boste med prijatelje, manjka vam zabave. Če ste zaposleni vam bodo dogodki na delovnem mestu povzročali veliko skrbi. Pazite, kako boste ravnali z denarjem, že pred polovico meseca boste občutili prve težave.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Vaše počutje se izboljšuje, čeprav bodo tisti, ki so rojeni od 11. do 20. 5. zaradi vpliva marša nemirni, agresivni, občutili bodo skrito moč, ki se težko izrazi na pravi način. Po 12. bo vpliv Venere pozitivno poboljšal vaše počutje in ljubezensko življenje. Sicer pa se boste tudi v tem tednu veliko ukvarjali s svojimi otroci, tisti, ki jih še nimate, se v tem času ne boste odločili za povečanje družine.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija *
V	prihodnjih dneh boste imeli precej skrbi. To boste veselo utapljali v alkoholu, če ste le malo nagnjeni k tej grdi razvadi. Zadrževali se boste v bližini doma, ker ne boste imeli volje, da bi obiskovali prijatelje. S starši se boste po dolgem času zelo dobro razumeli, kar bo še posebej veselilo vašo mamo. Ker veste, da vam je priložnost za velik zaslužek ušla iz rok, premislite, kaj še lahko storite.
RAK od 22. junija do 22. julija
V	teh dneh bo zelo malo stvari, ki bodo odvisno le od vas. Ni čas za to, da kričite in udarjate s pestjo po mizi, bolje je, da poskušate izvleči najboljše iz ponujenega. Sodelavci, okolica in partner bodo pri tem igrali pomembno vlogo. Prej ko boste z njimi našli skupni jezik, prej si boste oddahnili. Pazite na svoj način govora in kontaktiranja, ker boste v teh dneh precej osorni in se lahko komu zamerite.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Poslovna situacija je vedno bolj zapletena. Po 5. boste soočeni s starim problemom. Verjetno vas bodo dogodki okoli poklica in dela tako vznemirili, da boste imeli probleme z zdravjem. Tokrat raje obiščite zdravnika in se ne pojdite poznavalca domačih zdravil in čajev. Pri vožnji z avtomobilom bodite zelo previdni, zaradi živčne napetoti boste zelo slab voznik.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Kako boste izkoristili prihodnji teden, je odvisno samo od vas. Večinoma boste imeli ugodne dneve in vsem problemom se boste dobro uprli. Proti koncu tedna boste dobili novico, ki vas bo delno pomirila, delno pa pripravila k razmišljanju o obisku tujine. Novico dobro pretehtajte, lahko se zgodi, da vam bo pozneje žal. Za družino in otroke boste v teh dneh porabili zelo malo časa.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Do sredine tega meseca bo za vas in vaše počutje potrebno marsikaj storiti. Vse se vam bo obrnilo na glavo, preganjal vas bo občutek osamljenosti. Še pred kratkim ste uživali v samoti in si niste želeli med ljudi, sedaj pa zaradi tega trpite. Veliko sami ne morete narediti, situacijo pa lahko izboljšate delno tudi sami. V roke vzemite kakšno dobro knjigo, v teh dneh vam bo branje v sprostitev.
ŠKORPION od 24. oktobra do 22. novembra
V	preteklih dneh ste si želeli le, da bi veliko časa prebili z svojimi otroci, pa vam to ni bilo usojeno. Preveč dela ste imeli. V tem tednu boste to poskušali nadoknaditi, pa vam bo tudi to bolj malo uspelo. Zdi se vam, da delate samo še vi, v vaši okolici pa nihče. To seveda ni res, priznati morate, da se smilite sami sebi. Z partnerjem se bosta čudovito razumela, imeli boste občutek, da je vajina zveza čudovita.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Potovanje, ki ste ga preživeli v preteklih dneh, vam morda tudi zato, ker ni bilo prostovoljno, ni bilo všeč. Posledice boste še nekaj časa čutili, možno je, da boste sredi poletja dobili revmo. Neznansko vam bo ugajala partnerjeva pozornost, ki vam bo v prihodnjem tednu močno potrebna. Tisti, ki ste poročeni boste srečni da ste, tisti, ki še niste, pa si boste to želeli.
KOZOROG od 22. junija do 22. julija
V	teh dneh se boste obnašali in ravnali tako, kot da ne boste nikoli odrasli. Večen otrok v vas pa je le krinka pred zlomom, ki vam že nekaj časa grozi. Vaš smeh ne bo iz srca, ampak bo prisiljen. Le redko koga boste s svojim vedenjem preslepili. Partnerja prav gotovo ne, ta vas pozna v dno duše. Rad bi vam pomagal, pa sam ne ve kako. Svojo jezo izlijte na pravo osebo!
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Počutje bo v tem tednu bolj klaverno, ne boste pa krivi sami. Možno je, da boste imeli težave s kakšno dedno boleznijo lahko pa se vam vrne katera izmed mladostnih težav. Ukvarjali se boste z nenavadnimi stvarmi, možno je, da boste obudili že pozabljen hobi. Želeli si boste ukvarjanja s športom. pa boste to morali odločiti. Ugotovili boste, da sploh niste panik, kadar gre kaj zares narobe.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
V	teh dneh boste v delu iskali uteho, tako močno si že dolgo niste želeli biti v družbi z ljubljeno osebo. Želja se vam bo izpolnila konec tedna, potem pa boste zelo srečni v dvoje. Nadoknaditi zamujeno ne bo čas, ker vas bo presenetila nepričakovana obremenitev in boste tokrat vi in ne partner, kar naprej odsotni. Imeli boste občutek, daje vse noro, pomagati pa ne boste znali.
MIKI — rojen je 1928 leta v dobro poznanih okoliščinah: siromašni risar Walt Disney je svoje skromne obroke delil z majhno miško. Ker mu je primanjkovalo lepih manekenk, je kar njega uporabil za model. Tako je miška svojemu avtorju ustvarila bogastvo, otroke in odrasle pa razveseljuje še danes. Seveda je miška nastopala v mnogih stripih in risankah, ker se jé publika nikoli ni naveličala. Bil je slika plemenitega in hrabrega, vzornega Ameri-kanca. Za nagrado ga je Walt Disney obdaril z ljubko Mini.
SNOOPY — To je pes, ki misli ali kakor bi se lahko reklo: misli po svoje, je prav tako prišel v srednja leta — pred kratkim je praznoval 40. rojstni dan. Skupaj s skupino dečkov in deklic od katerih vsak predstavlja eno od tipičnih značajev. Snoopy veliko nastopa v stripih, poznamo pa tudi njegove risanke. Njegov avtor Charles M. Schulz je napravil celo album z naslovom »Evangelij po Snoopyu«. Radi ga imajo vsi, s sabo ga je vzel celo ameriški astronaut.
RACMAN JAKA - Kmalu bo praznoval 60. rojstni dan, kajti Walt Disney ga je ustvaril sredi velike krize, da bi takratnim delavcem, ki so živeli v velikem pomanjkanju, da se to dogaja tudi drugim in da je to lahko tudi smešno. Hitro se mu je pridružilo simpatično dekle — zaročenka in kup neznosnih nečakov. Manjka pa seveda ne bogat in skopuški stric. V času vojne je bil glavni lik, ki je hrabril Amerikance v boju proti nacistom. Kasneje je bil tudi v Evropi proglašen kot simbol jenkijevskega samozavestnega kapitalizma. Jaka Racman »govori« veliko jezikov, od arabskega do latinskega.
Oh, ta celulit!
dipl. kozm.
Metka
Mujadžič
reakcije, saj te žile zopet preprečujejo dober pretok, kar pripelje do celu-lita.
— sladkarije in alkohol se v krvi pretvarjajo v maščobe in-----*- —-
reagira tako, da debeli podkožno maščobo v
Celulit je nadloga mnogih deklet in žena, ki je najprej lepotna napaka, kasneje pa lahko preide v bolezensko stanje. Pojavljati se začne po puberteti, razlog pa so v glavnem hormonske motnje. Na to vplivajo še spremembe v odnosu sistema mikrocirkulacije in medcelične tekočine v globljih slojih kože.
Nadraženo vezivno tkivo agir )dkc
eno vrsto mrežnice, ki postaja trda. Koža postane kot pomarančna lupina, saj se pojavljajo vo-zlički. Na nastanek celu-lita vplivajo številni faktorji, med drugim:
—	podedovanost vpliva v toliki meri, ker je začetna količina maščob-nih celic genetsko določena
—	slaba cirkulacija krvi lahko v posamičnih delih telesa povzroča nastajanje celulita, kateri otežkoča normalno cirkulacijo krvi in povzroča razširjene žile. To pripelje do sklenjene verižne
in povečujejo ščobnih celic.
število maščo
Zato mora biti hrana v boju proti celulitu lahko prebavljiva. Ne priporočajo se salame, začinjene jedi, konzervirana hrana, polnomastni siri, sladkarije in alkohol. Priporočljivo je sadje in zelenjava, nemastno mesto (piščanec, teletina, govedina), ribe, jagnet, skuta riž ... Hrano moramo čim bolje prežvečiti, razdelimo si jo tako, da bomo imeli pet obrokov dnevno.
ajavlia >ah, ki
—	stres se poj predvsem pri osebah, imajo naporen tempo življenja, ki so preobremenjene z delom in so nervozne. Posledica je seveda celulit. Kolikor se da hitro moramo spremeniti način življenja in si zagotoviti zadostno količino spanja.
—	kajenje je močno škodljivo za nastanek celulita. Nikotin krči krvne žile in preprečuje preskrbo tkiva s kisikom in tako nastaja celulit. Če ne moremo končati s kajenjem, ga vsaj omejite in
ne pokadite več kot 10 cigaret na dan.
— oblačila lahko negativno vplivajo na celulit, če onemogočajo pravilno cirkulacijo. Izogibajte se preozkega džin-sa, elastičnih hlač in previsokih pet na čevljih.
Torej, kaj naj bi počeli, da bi se izognili celulitu?
Kot sem že omenila, moramo imeti ustrezno oziroma zdravo prehrano, veliko gibanja in izogibanja stresnih situacij.
Idealen šport za preprečevanje in odpravljanje celulita je plavanje. Samo gibanje in hidro-masaža pri plavanju čvrsti tkivo in mišice, celulit pa počasi izginja. Ker je poletje imate možnost plavanja tudi v morski vodi. In presenečenje, tudi rezultat bo boljši.
Če želite čimprej slaviti zmago v boju proti celulitu in se morate veliko gibati. Na izbiro imate veliko možnosti: od plesa, teka, hoje, aerobike, body buildinga, joge, kolesarjenja itd.
Izberite si najbolj priljubljeno dejavnost in bodite aktivni vsaj pol ure dnevno.
Naslednjič pa nekaj več o odpravi celulita!
r i
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
L
m
Trgovsko podjetje p. o.
"Savinjski magazin Žatec"
šlandrov trg 35 - 63310 2alec
NEVERJETNO, TODA RESNIČNO!
Savinjski magazin Žalec vam nudi ta trenutek kredite, kakršnih ne dobite nikjer v Sloveniji.
Kredit lahko dobite za vsak nakup nad 1000 DEM (dinarske protivrednosti) in sicer na 12 mesecev brez pologa in po fiksni obrestni meri. Na kredit lahko kupite vse blago razen živil, po želji pa se lahko s prodajalcem dogovorite tudi^za kredit s krajšo odplačilno dobo.
Vsa živila pa lahko kupite na 3 čeke.
Informacije: prodajalne Savinjski magazin Žalec
40 let 40 let 40 let 40 let 40 let 40 let 40 let 40 let
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I i
I
I
J
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE
OBJAVA POTREB PO DELAVCIH
DELOVNA ORGANIZACIJA
SREDNJA ŠOLA EDVARDA KARDELJA, SL. GRADEC
POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE		DEL IZK		NČ DČ	ROK P
prof. SL in AN jezika	prof.	SL in AN jezika	/		NČ	8 dni
prof. NE in AN jezika	prof.	NE in AN jezika	/		DČ	8 dni
prof. AN jezika	prof.	AN jezika	/		DČ	8 dni
prof. matematike	prof.	matematike	/		NČ	8 dni
prof. matematike	prof.	matematike	/		DČ	8 dni
				(1/2 del.	čas)	
prof. matematike	prof.	matematike	/		DČ	8 dni
prof. računalništva	prof.	računalništva	/		DČ	8 dni
prof. kemije	prof.	kemije	/		DČ	8 dni
prof. telesne vzgoje	prof.	telesne vzgoje	/		DČ	8 dni
				(1/2 del	čas)	
dipl. ekonomist	prof	ekonomskih predmetov	/		DČ	8 dni
dipl. inž. živilske tehnol	prof	prehrane z biagozn.	/		DČ	8 dni
OD
ŠT DEL.
(1/2 del čas)
12. stran naè čas
MNENJA, STRANKE
4. julij 199!
Okupacija Slovenije Rešimo gozdove
V teh usodnih dnevih se iz polnjujejo naše najbolj temačne slutnje, ki smo si jih komaj upali povedati na glas. Srbski imperialisti v generalskih uniformah so se skupaj s slovenskimi janičarji zarotili proti našemu narodu. Za izgovor so jim ideje proletar-skega internacionalizma, ter »bratstva« in enotnosti, žene pa jih osvajalski instinkt ter želja po ohranitvi oblasti in lahkem življenju na račun drugih narodov.
Sedaj se seveda ne moremo prerekati o tem, kdo je pametnejši ali boljši Slovenec. Sedaj smo vsi na isti strani okopa. Vsi bomo oblekli enake uniforme in če bo treba ali ko bo treba vzeli orožje v roke. Nekdo prej, nekdo pozneje. Če bodo padale bombe nam bodo rušile hiše in stanovanja in nas ubijale ne glede na politična prepričanja in ne glede na naše take ali drugačne simpatije pred to vojno. Sedaj nismo pripadniki te ali druge stranke ampak le še Slovenci.
Če bomo v tem boju podlegli, bo slovenski narod izbrisan iz spiska evropskih narodov, pa čeprav bo naše okupatorje opazovala Evropa. Ta Evropa nerada vidi kri, ne bo pa je motilo naše dolgo in boleče umiranje. Beograjska klika se je tudi nekaj naučila, sedaj ve tudi ona, da mora izbrisati vsako drugačnost, streti vsako sled
samostojnosti in zadušiti vsako avtonomijo mišljenja, če hoče ostati na oblasti. Če tega ne bi hotela, bi nas že zdavnaj pustila iz njihove Jugoslavije.
Toda v tem boju smo vse manj sami! Pridružujejo se nam slovenski vojaki in častniki iz okupatorske vojske, ki dokazujejo, da smo se Slovenci spremenili. Nismo več zaradi tujih idej razcepljen in sprt narod, kot v drugi svetovni vojni, vemo kje je naše mesto. In če nas še na podpirajo kramarski evropski politiki, nas vedno bolj razumejo njihovi volilci.
Naši slovenski vojaki nas navdušujejo s svojimi uspehi, z odlično partizansko taktiko, s svojo požrtvovalnostjo in pogumom in ne nazadnje tudi s svojimi pametnimi in človeškimi postopki s tistimi, ki so se večji del proti svoji volji znašli na drugi strani okopov. Na tak način se danes vodijo in dobivajo vojne!
Mi torej ostajamo tu na tem malem koščku predalpskega sveta. Druge domovine nimamo. Njo bomo branili tako kot to delamo Slovenci. Brez velikega cirkusa, brez hvalisanja in donečih besed. In ko bo vsega konec si bomo nejeverno pomeli oči in se vprašali, če je vse to bilo res in če niso bile le moreče sanje.
Borut Korun predsednik Demosa, Velenje
Opredelili smo se za novo državo Slovenijo
Kot predsednik Stranke demokratične akcije občine Velenje moram reči, da imamo njeni člani dva razloga za srečo. Mnogim je znano, da smo imeli ustanovno skupščino 19. maja, ki so jo malo pred tem opravili tudi na Jesenicah in v Ljubljani. Naša stranka prej ni bila nikjer v Sloveniji vpisana v register političnih organizacij, ta čast je prvim pripadla nam, ko smo se v naši občini registrirali 20. junija, torej šest dni pred proglasitvijo suverene samostojne države Slovenije.
Naša stranka je bila vedno za sožitje z drugimi narodnostmi in strankami, s katerimi živimo in delimo našo usodo in usodo našega naroda na prostoru današnje države Slovenije. Stranko smo šele ustanavljali, ko smo se odločali na plebiscitu. Slo-veijski narod smo podprli v njegovi odločitvi za samostojno Slovenijo, zato lahko
danes trdim, da tudi člani naše stranke delimo to srečo s slovenskim narodom, ker smo tudi mi državljani nove države Slovenije. Vsi vemo, da nove demokratične države druge države ne priznavajo, vendar upam, da bo evropska skupnost imela razumevanje za novo državo in za naše predstavnike, ki Slovenijo predstavljajo izven naših meja. Vsi se morajo zavedati, da stoji za njimi ne samo slovenski narod, ker Slovenija ni etnično čista država, temveč tudi pripadniki drugih narodov, ki živimo na tleh novonastale države Slovenije.
Zato nam vsem skupaj želim mnogo sreče in uspehov v novi državi Sloveniji.
Mehmed Omic Stranka demokratične akcije
Naša vest je čista
Zaradi nenehnih javnih in osebnih pozivanj nekaterih poslancev velenjskega parlamenta in poskusa spiranja možganov poslancev ZELENIH VELENJA, da naj se v skladu s svojim programom lotevamo ekološke problematike, in da naj pustimo pri miru stvari »ki se nas ne tičejo«, želimo javnosti, simpati-zerjem in vsem volilcem sporočiti, v kolikšni meri nam je uspelo uresničiti predvolilne obljube.
Iz splošnega programa ZELENIH SLOVENIJE smo ZELENI VELENJA povzeli tudi našo obvezo, da se bomo potegovali za: Osamosvojeno in nejedersko Slovenijo; Pravno državo in spoštovanje človekovih pravic — Zaradi prvega dela te predvolilne obljube smo postali v velenjskem parlamentu trn v peti vodstvu skupščine, ki predvsem s kršenjem proceduralnih členov lastnega poslovnika prilagaja tok dogodkov v skupščini lastnim interesom; Boljši gmotni položaj in bolj smotrno organizirano
šolstvo — v proračunski razpravi smo ostro nasprotovali nadaljevanju stare prakse, na podlagi katere se še naprej delijo proračunska sredstva organizacijam in društvom, ki nanja sploh niso upravičena, ali pa ne v predlagani višini; Pomoč ljudem v stiski — prispevali smo denar za mnoge humanitarne akcije.
Od devetnajstih konkretnih nalog, ki smo si jih zadali in ki se vežejo na našo občino smo uspešno uresničevali naslednje; Širitev in vsestranska uporaba zemeljskega plina; Zmanjšanje emisije SOj iz TEŠ za 9% do konca leta '92; Varovanje plodne zemlje in pravic državljanov zaradi izkopavanja premoga; Učinkovito zmanjšanje onesnaževanje iz tovarne usnja Šoštanj: Stalno merjenje vsebnosti škodljivih snovi v zraku in živilih in sprotno obveščanje prebivalstva; Uspešno skladiščenje posebnih odpadkov; Zavračanje gradnje odlagališča za jedrske odpadke v naši in sosednjih občinah . . .
Zato nam ne more nihče očitati, da ne uresničujemo ekološkega dela svojega programa, ZELENI VELENJA se lahko brez slabe vesti pojavimo pred svojimi volilci.	Zc|enj Velenja
Pod tem naslovom smo ZELENI VELENJA lansko poletje skušali v široki akciji vzpodbuditi državljane, da bi budneje kot doslej, opazovali kaj in kdo dela v gozdovih. Ker smo se ob tem naslonili predvsem na »tisočkrat prekleti« moratorij o sečnji družbenih gozdov, smo si nakopali gnev gozdarjev s takratnim direktorjem GG Nazarje na čelu češ, da se praskamo tam, kjer da nas ne srbi. (Za naše delo je značilno, da se ob vsem, česar se lotimo, komaj otepamo očitkov, da se lotevamo zadev, ki nas naj ne bi brigale?!) Hkrati so takrat gozdarji našli grešnega kozla in veliko besed je bilo treba, preden smo ponovno vzpostavili stik s tistimi gozdnimi delavci, ki so v prejšnjem sistemu stavili več na strokovno delo, kot na pohlevno uklanjanje političnim direktivam. To zgodbo obnavljamo zato, ker podpiramo gospoda ali gospo P. A., ki je v prejšnji številki Našega Časa pozval/a predsednika in podpredsednika ZELENIH SLOVENIJE, Pluta in Goš-nika, da naj se ne ukvarjata več s politiko in se raje posvetita ekologiji. Državljana/ ko pa je k pisanju spodbudil zločinski posek gozdiča nad Stantetovo ulico v Velenje.
ZELENI smo v omenjeni akciji navedli, kako je treba vse takšne posege sproti javljati gozdarskemu inšpektorju in hkrati uporno preverjati usodo ovadbe! Za naše območje je za te zadeve zadolžen gospod Zvir, ki je vsak petek v Velenju drugače pa ima sedež na občini Mozirje. Toda poudarjamo, da inšpektorjevo delo ne more povrniti stoletnih dreves, zato je najučinkoviteje, da ljudje tisti trenutek, ko zaslišijo v gozdu motorno žago, pokličejo policijo. Ta je dolžna na licu mesta preveriti ali gre za dovoljen posek, ali za krajo oziroma kršenje moratorija. Moratorij še velja! Žal smo v primerih, ko smreke padejo, vsaj kar se dreves tiče, nemočni.
Ob tem konkretnem primeru pa je treba povedati, da je
sporni posek bil naznanjen gozdnemu inšpektorju in da je ta v skladu z zakonom ukrepal. ZELENI VELENJA pozivamo inšpektorja ZVI-RA, da javnosti predstavi primer in tudi, kakšna kazen grozi osebi, ki je posek na črno opravila!
Izkoriščamo priložnost in ponovno pozivamo javnost, da še naprej vsi budno pazimo in sproti javljamo poseke ustreznim organom in tudi ZELENIM VELENJA, p.p. 174. Mi vas hkrati obveščamo, da bomo v kratkem obelodanili vse dosedaj zbrane podatke in zahtevali kaznovanje odgovornih. Da boste vedeli, o čem govorimo, povejmo da gre med drugim za:
—	več golosekov v individualnih gozdovih za potrebe živinoreje, ki se zaradi lakomnosti kmetov kar vrstijo. Ob tem ne gre samo za uničevanje pljuč Šaleške doline, ampak za pospeševanje ekološko sporne živinoreje,
—	posek na območju zdraviliških/bolnišničnih gozdov v Topolšici in odprodaje parcel v nasprotju z »zakonom o moratoriju«,
—	golosek na Goricah nad Družmirjem za potrebe vračanja zemlje, ki jo je potopil RLV,
—	dva nedovoljena poseka nad Stantetovo,
—	posek dreves v parku ob hotelu Vesna v Topolšici.
ZELENI VELENJA na podlagi izkušenj dvomimo, da bo SO Velenje poskrbela za ustrezno kaznovanje kršiteljev, kajti do sedaj skoraj praviloma zavrača vse vrste naših pobud, mi pa kljub temu pozivamo vse državljane vključno s P. A. iz prejšnejga NČ, da nam pomagajo izpopolniti to žalostno statistiko, saj tudi mi opažamo, da se v zadnjem času dogaja vse preveč nepravilnosti, le s to razliko, da mi za to ne krivimo t.i. moratorij, ampak lakomnost in neumnost ljudi, ki mislijo, da so gozdovi njihovi, ter tiho, pokvarjeno oportu-nost tistih, ki bi morali ukrepati pa raje pogledajo stran!
ZELENI VELENJA Peter Rezman
Kaj je to stiska?
Na to vprašanje so odgovarjali osmošolci, ko smo se pogovarjali o STISKÌ in o tem, kako si pomagati, če nas nekaj pesti. Učenci so zapisali:
—	stiska nastopi takrat, ko človek ni kos neki stvari in ne najde odgovora na vprašanje, ki se mu zastavlja
—	človek doživlja stisko, ko se znajde v težavah — nima denarja, je osamljen, ni dovolj uspešen
—	stiska nastopi, če se ti zgodi nekaj neprijetnega
—	vsak človek je kdaj v stiski — je razočaran, nima denarja, prijateljev, na to moraš biti pripravljen; vedeti moraš, kako rešiti problem
—	stiska je problem, ki teži človeka, da o tem kar naprej razmišlja
—	kadar človek začuti, da mu nekaj manjka, da ni kos problemom — se znajde v stiski
—	stiska je bolečina in mine, ko se nekomu zaupaš
—	zame je stiska slaba ocena, prepir doma, slaba ocena ..., nesreča
—	ko človek neki stvari ne vidi rešitve — je to stiska
—	stiska je trpljenje, je neuspeh, nesreča, je problem, ki ga ne znaš rešiti
Kam bi se obrnil, če bi se znašel v stiski?
—	na človeka, ki mi je blizu, ki mu zaupam
—	k staršem, sorodnikom
—	šel bi k pedagogu ali psihologu
—	k prijatelju
—	problem bi skušal rešiti sam
—	če mi nihče od bližnjih ne bi znal pomagati, bi poklicala »telefon v stiski«
—	šla bi po pomoč k človeku, ki veliko zna
—	če bi imel težave v šoli, bi se pogovarjal s starši, o drugih težavah pa bi se pogovarjal s prijatelji, učitelji
—	k taki osebi, ki razume stiske mladih, ki ve, kako poma-
gati
Čas, ki ga živimo, povzroča stiske pri ljudeh. Soočamo se z mnogimi problemi, ki bremenijo tudi mlade. Od njih zahtevamo delavnost, dober uspeh, primerno vedenje; premalo pa razmišljamo tudi o tem, da imajo tudi ti svoje težave in stiske, ki se kažejo v kljubovalnosti, zadirčnosti, molčečnosti, begih od doma, iskanju nadomestnih zadovoljstev - alkoholu, ci-garetih, mamilih . . .
In mladoletnik, ki je zapisal, da bi bilo na svetu veliko man j stisk, če bi se starši, učitel ji in sploh ljudje med seboj več pogovarjali, si bolj zaupali, je imel še kako prav.
C. P.
Zaklonišča osnovne
zaščite
Zap. št.
NAZIV ZAKLONIŠČA NASLOV
1.	OZD ELKROJ: hišno
2.	OZD TEŠ
3.	OZD Naravno zdrav. Topol šica
4.	OZD RLV
5.	OZD ESO
6.	OZD RLV Klasirnica
7.	JAVNO DOM KS Pesje
8.	OZD REK Družbeni stand.
9.	OZD Interevropa
10.	OZD GORENJE
11.	OZD VEKOS Komunal, oskrba
12.	OZD VEKOS Toplovod, oskrba
13.	OZD GRADIŠ
14.	Dom za varstvo odraslih
15.	Hišno-stanovanjski blok
16.	OZD Podjetje za promet
17.	Hišno JAVNO stan. blok
18.	OZD VIZ »Lučka»
19.	Hišno-stanovanjski bloki
20.	Hišno-stanovanjski blok
21.	Hišno-stanovanjski blok
22.	Hišno-stanovanjski blok
23.	Hišno-stanovanjski blok
24.	Hišno-stanovanjski blok
25.	Hišno-stanovanjski bloki
26.	Hišno-stanovanjski blok
27.	Hišno-stanovanjski blok
28.	Hišno-OZD ERA Trgovina
29.	OZD CSŠ Dom učencev
30.	OZD VIZ »Gorica«
31.	OZD OŠ B. Mravljak
32.	OZD Trgovina MERX
33.	Hišno-stanovanjski bloki
34.	Hišno-stanovanjski blok
35.	Hišno-stanovanjski blok
36.	Hišno-stanovanjski blok
37.	Hišno-stanovanjski blok
38.	Hišno-stanovanjski bloki
39.	Hišno-stanovanjski blok
40.	Hišno-stanovanjski blok
41.	OZD OŠ Šalek
42.	OZD Dom SLO
43.	OZD OŠ Škale
44.	OZD SDK in Ljub. banka
45.	Hišno-stanovanjski blok
Šoštanj Šoštanj Topolšica
NO P, Velenje Partizanska cesta, Velenje Partizanska cesta, Velenje Partizanska cesta, Velenje Restavracija »Jezero« Simona Blatnika 11, Velenje Partizanska cesta, Velenje Koroška 37, Velenje
Koroška 3 a, Velenje
Kersnikova 12 a, Velenje Kidričeva 32, Velenje Tomšičeva 10 a, Velenje Kidričeva 2 a, Velenje B. Mravljak 1, Velenje E. Kardelj 12, Velenje E. Kardelj 8, Velenje E. Kardelj 9, Velenje E. Kardelj 1, velenje E. Kardelj 2, Velenje E. Kardelj 3, Velenje Stantetova 9, Velenje Stantetova 11 — 19, Velenje Stantetova 10, Velenje Stantetova 8, Velenje Stantetova 24, Velenje Efenkova 61, Velenje Vrnjačke banje 8, Velenje V. Vlahovič 10, Velenje V. Vlahovič 46, Velenje Vrnjačke banje 7, Velenje V. Vlahoviča 44, Velenje V. Vlahoviča 47, Velenje V. Vlahoviča 57, Velenje V. Vlahoviča 59, Velenje Šalek 81, 83, Velenje Šalek 82, 86, Velenje Šalek 93, 97, Velenje Šalek 85, Velenje Kopališka 3, Velenje Škale, Velenje Rudarska 3, Velenje Cesta talcev, Šoštnj
Zaklonišča dopolnilne zaščite
Zap.
št. NAZIV ZAKLONIŠČA
NASLOV
1.	JAVNO
2.	Hišno-stanovanjski blok
3.	OZD OŠ Topolšica
4.	WZ Pesje
5.	Hišno-stanovanjski blok
6.	Hišno-stanovanjski blok
7.	JAVNO: GRAD
8.	VVZ »TINKARA«
Skalca, Šoštanj
Preš. trg. 9—11, Šoštanj
Topolšica
Janka Ulriha. Velenje Koroška 8, Velenje Kidričeva 55, Velenje Velenjski grad, Velenje Šlandrova, Velenje
V zaklonišču
(Foto: J B)
ČETRTEK 4. julij		PETEK 5. julij		SOBOTA 6. julij		nedelja 7. julij		PONEDELJEK 8. julij		TOREK 9. julij _____
										
U'I^.VH.'\ffwm		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1		TV SLOVENIJA 1
9.00 9.00
9.25
10.15 16.45 17.00 17.50 17.55 18.00 18.05
18.35
19.05 19.15 19.30 20.05
21.10 22.10 22.30 22.35
0.15
Mozaik, ponovitev
Benji, ameriška nanizanka, (7.
del/13)
V cityju, angleška nanizanka,
(5. del/13)
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev
Video strani
Poslovne informacije
Dnevnik 1
Mozaik, ponovitev: Po sledeh napredka
Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka, (1. del/22) Risanka TV okno Dnenvik 2
D. Potter: Christabel, angleška
nadaljevanka, (3. del/4)
Tednik
Dnevnik 3
Video strani
Sova: Državni udar po britansko, angleška nadaljevanka, (2. del in 3. del skupaj) Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Satelitski programi. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana 21.30 Prostozidarska loža, angleška dokumentarna serija, (2 del/6). 22.00 Mali koncert: S. Žižek Klavir, Draganič — flavta: Vesna Čobal violina. 22.05 Yutel
HTV 1
9 45 Poročila. 9.50 TV koledar 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program, 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Ekološka oddaja. 19.15 Risanka. 19 30 Dnevnik 1. 20.00 Politični magazin. 21.05 Zabavna oddaja. 22.20 Dnevnik 2. 2.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel.
HTV 2
14 30 Test. 14.45 Video strani. 14.50 Pregled programa. 14.55 Wimbledon: Tenis Odprto prvenstvo Anglije, polfinale (Ž). 20.00 Pregled sporeda. 20.05 Risanka. 20.20 Prav prismojen je ta svet, hurrnoristična serija, (13/13). 20.50 Glasbe 21.05 Dinastija East-vvick. serijsiki film (8/10). 22.00 Od maja do decembra, humoristična serija, (5/12.) 22.30 Poročila. 22.50 Splošna praksa, serijski film, (22/26). 23.40 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6 00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Ljubezniva nasprotnika, ponovitev filma. 1 1205 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thunder Oats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16 45 Make up in pištole 17.45 Zaljubljen v čarovnico 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 Lepotica in zver, serija, 1989 (Linda Hamilton, Ron Perlman). 21.00 Navaronski topovi, vojni, 1960 (Gregory Peck). 23.40 Poročila. 23.55 Oči strahu (Opazovalec), psihološka kriminalka, 1960 (Maxine Audley). 1 40 Petek, trinajstega.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.25 Znova ti. 9.50 Maček in kanarček, klasični, 1939 (Bob Hope). 11.00 Šov. 11.25 Kolesa, serija. 12.10 Cena moči 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Tenis. Wimbledon 91, prenos. Predvidoma ob 18.45 Poročila. 20.15 A-team, serija. 21.010 Šerif v New Yorku 22.30 Wimbledon 91. 23.00 Poročila. 23.03 Hotel New Hampshire, komedija, 1984 (Rob Lowe). 0.55 Dulcima, zabavni. 1971 (Carol White).
TELE 5
6.230 Dobro jutro. Bino. 11.00 Zmešani sindikat 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Starcom, Galaxy Rangers, Lone Ranger. 17.10 Starcom Smrkci. 18.15 Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto dežela, reka. 19 00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček (Kari Dali). 21.05 Dva nepridiprava, komedija. 1972. 22.40 Poročila. 22.50 Scena D 23.20 Cinematika. 0.20 Bliskovito 88.
6.0Š Buffalo Bill. Hiša na Eaton Place. Trick 7, Lassie, Mo| prijatelj Ben 11.05 Vesolje 11.50 Doogie Howser 12.15 Alice. 12 40 Harry Fox. 13.25 Vsi imajo radi Petra, komedija. 15 05 Trick 7. 16.10 Lassie. 16 35 Medvedi so izpuščeni, začetek serije, 1979. 17.05 Doogie Howser 17.45 Tuckerjeva čarovnica 18.30 Trick 7. 20.15 Policistka v New Yorku. kriminalka 1981 (Edwige Fenech) 21 45 Hawai 5—0. 22.40 Modesty Blase, kriminalka. 1966 (Monica Vitti) 0.45 Dva 1.35 Wild Party, pon
8.50 9.00 9.00
9.25
10.25 15.05 16.05 16.10
17.50 17.55 18.$
18.25 18.25
18.35
19.05 19.20 19.30 19.59 20.20
21.15
22.05 22.25 22.30
0.55
Video strani Mozaik, ponovitev Sorodniki iz Lazin, 5. del oddaje TV SA
D. Potter: Chrlstabel, angleška nadaljevanka, (3. del/4) Video strani
Mozaik, ponovitev; tednik Video strani
Sova, ponovitev: Državni udar po britanko, angleška nadaljevanka
Video strani Dnevnik 1
Mozaik, ponovitev; Glasbeni portreti : Goran Bregovič Spored za otroke in mlade Slovenija — umetnostni vodnik
Nevarni zalivi, avstralska nanizanka, (3. del/20) Risanka TV okno Dnevnik 2 Zrcalo tedna
Razglednice Clivea Jamesa, 5. in zadnji del angleške dokumentarne serije V cityju, angleška nanizanka, (8. del/13) Dnevnik 3 Video strani
Sova: Dragi John, ameriška nanizanka, (20. del/23); Zakotne ceste, ameriški film; Skrivni kabaret, angleški varietejski program, 5. del/6 Video strani
9.00 9.00 9.20 10.20
10.45 11.45
12.10 12.40 14.35 14.45 15.55 17.20
17.55 18.00 18.05
18.30
19.05 19.20 19.30 19.59 20.20 20.35 21.15
21.40 21.45 22.05
Mozaik, ponovitev Radovedni Taček: Kralj Klub Klobuk
Sorodniki iz Lazin, 5. del oddaje TV SA
Zgodbe ih školjke
Naši pevski zbori pojejo dela
sodobnih skladateljev
Mednarodna obzorja — Švica
Video strani
Video strani
Povečava, ponovitev
Barva tvojih oči, slovaški film
Sova, ponovitev: Dragi John,
ameriška nanizanka, (20. del/
23)
Poslovne informacije Dnevnik 1
Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka, (2/22)
Prostozidarska loža, angleška dokumentarna serija, ponovitev, (2. del/6) Risanka TV okno Dnevnik 2 Utrip
Žrebanje 3x3 Križkraž — žrebanje Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 19/30 Video strani Dnevnik 3
Sova, nadaljevanje; Twin Pe-aks, 25. del ameriške nadaljevanke; Stark: Mirror Image, ameriški film.
TV SLOVENIJA 2 HTV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi. 18.00 Alpski večer, ponovitev4. oddaje. 18.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Ex libris: Skavti in goz-dovniki na Slovenskem. 21.30 Glasbeni večer s Kirilom Ribarskim. 23.05 Yutel.
HTV 1
9.50 TV koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 1845 Humoristična serija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.40 Dnevnik 2. 22.00 Ekran brez okvira. 23.30 Yutel
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Duki. 11.05 Lepotica in zver. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Glava, glavica, Bonišnica, Sosedje 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Družinska čast. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Male pošasti (Little Darlings), komedija, 1979 (Tatum O'Neal). 21.40 Poročila. 22.00 Umor po naročilu, kriminalka, 1987 (Ben Gazzara, Connie Selleca). 23.40 Šport. 23.45 Fina blaznost, komedija, 1966 (Sean Connery, Jean Seberg).
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.20 Parada uspešnic, glasbeni, 1960 (Eddi Arent). 11.00 Šov. 11.25 Kolesa. 12.10 Cena moči. 13.05 Santa Barbara. 14.00 Tenis, Wimbledon 91, prenos. Predvidoma ob 18.45. Poročila. 20.15 A-team (George Peppard). 21.10 Šerif v New Yorku. 22.30 Tenis, Wimbledon 91. 23.00 Poročila. 23.03 Vrhunski policisti, akcijski, 1987 (Beau Bridges). 1 40 Smrtonosne počitnice, kriminalka, 1970 (Pamela Franklin). 3.15 Dva na poti v Carigrad, komedija, 1977 (Robert Widmark). 4.35 Kronika Anne Magdalene Bach, film.
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Sindikat zmešancev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Lone Ranger, Rakuni, Smrkci, Galaxy Rangers. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Pravi bogataši, zgodovinski, 1983 (Simone Signo-ret) 21.15 Ring je prost. 22.05 Poročila. 22.15 Samotar, sovjetski, 1986. 23.35 Orožje zakona. 0.25 Bliskovito 88
PRO 7
5.45 Buffalo Bill, Waltonovi. Lassie, Medvedi. 9.55 Agencija Maxwell, serija. 10.50 Vesolje, Doogie Howser. 12.10 Barney Miller. 12.35 Tuckerjeva čarovnica. 13 25 Perry Mason. 14.20 Trick 7. 1520 Ljubezen, poletje in glasba, domovinski, 1956. 17.00 Harto-vi, začetek serije, 1979 (Robert Wagner, Stefanie Powers). 18.05 Železna devica, komedija, 1962 (Michael Cai-ne). 19.50 Bill Cosby. 20.15 Kavboji, vestem, 1972 (John Wayne). 22.25 Ceste San Francisca. 23.15 Piranja, grozljivka. 1981 (Steve Marachuk) 1 00 M A S.H
16.30 Satelitski programi. 19.00 Muppet show: Linda Ronstadt. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Dobri in slabi fantje, ameriški film. 22.30 Yutel
HTV 1
8.30 Otroški program. 9.35 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Vesela sobota. 11.00 Igrani film. 12 30 Sedmi čut. 12.40 En avtor, en film. 13.15 Prezrli ste, poglejte. 17.00 TV teden. 17.30 Narodna glasba. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.40 Pogovor tedna. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV NS. 23.10 Zabavnoglasbena oddaja. 23.55 Yutel.
HTV 2
14.30 Test. 14.45 Video strani. 14.50 Pregled programa 14.55 Wimbledon: Tenis — Odprto prvenstvo Anglije, finale (Ž). 17.00 Dopolnilo. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.20 Skupni račun, humoristična serija, (5/6). 20.50 Dynamo, emisija iz kulture. 21.25 Split: Festival zabavne glasbe, zaključni večer. Naključni partnerji, serijski film, (2/10). Glasbeni maraton. Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Male zveri, komedija, 1979. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo 13.20 Hotel. 14.00 Filoda, nemški, 1937. 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Fort Boyard. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.50 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Quadriga. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Poba me ljubi in to naj verjamem, komedija, 1969 (Uschi Glas). 21.50 Poročila. 22.05 Profesionalci. 23.10 Poročilo šolarke, erotični, 1970. 0.50 Pridi, pridi, moj ljubi, erotični. 2.25 Poročilo šolarke, pon.
RTL PLUS
13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 14.10 Street Hawk. 15.00 Tenis, Wimbledon 91, prenos. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 Houston Knights. 20.15 Za življenje in smrt, kriminalka, 1969 (Edward G, Robinson). 22.00 Najstnice, komedija, 1980 (Helen Lang). 23.20 Mladostna zapeljivka, drugi del, 1972. 0.50 Noči, erotična komedija, 1986 (Michele Placido). 2.30 Mladostna zapeljivka.
TELE 5
11.50 Kovček. 12.40 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Popaj, He man, Smrkci, Kraljica. 16.40 P.O.P. 17.40 Ringe je prost. 18.05 Moto šport. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.10 Orožje zakona, serija. 22.00 Midnight Crossing, kriminalka 1988 (Faye Duna-way, Kim Cantrall).
8.55 9.05 10.00
11.10
11.40 12.00 12.55 14.25 14.30
15.30 16.50 16.55 17.00 17.05
19.05 19.15 19.30 20.05
20.40 22.05 22.25 22.30
23.50
Video strani
Otroška matineja: Živ žav Otroška matineja: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 3/20; Siniša Pavič: Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV BG, 6/14
Domači ansambli: Bratje iz
Oplotnice
Obzorje duha
Video strani
Ona in on, ponovitev
Video strani
J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka, 25/26, čb Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Dnevnik 1
Spencer's mountain, ameriški
film.
Risanka
TV okno
Dnevnik 2
Žika Lazič-Miljenko, Smoje-
Mladen Kerstner: Neuničljivi,
nadaljevanka HTV, 2/8
Zdravo
Dnevnik 3
Video strani
Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 3/22; Twin Paks, 26. del ameriške nadaljevanke Video strani
TV SLOVENIJA 2
15.00 do 18.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Lymska Borelio-za. 19.30 Dnevnik. 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija, 5/6. 20.30 Ciklus filmov Carlosa Saure: Los Zancos, španski film 22.05 Športni pregled, oddaja TV SA. 22.35 Yutel.
HTV 2
11.20 Test. 11.35 Video strani. 11.40 Pregled programa 11.45 Kaj početi ob nedeljah. 14.00 Dopolnitev. 14.55 Wimbledon: Tenis. Odprto prvenstvo Anglije, finale (M). 20.00 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.20 National Geographie, dokumentarna serija (4/10). 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična serija (5/9). 21.55 Zvezdne poti, serijski film (5/11). 22.40 V poznih urah (5/17). 23.05 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Glava, glavica. 7.55 Zaljubljen v čarovnico. 8.20 Fort Boyard. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Ljudje in živali. 10.30 Potovalni magazin. 11.05 Fant me ljudi. . in, ponovitev. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.05 Kino. 14.30 Gre za moje življenje, kriminalka, 1936 (Kari Ludwig Diehl). 16.05 Pirati na plaži, pustolovska serija, 1976 (Bruno Ge-russi), 93 nadaljevanj. 16.30 Drops! 17.05 Skrivnost Inkov, pustolovski, 1954 (Charlton Heston). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Pozor, kamera. 20.00 Zorro z vročim mečem, pustolovski, 1980 (George Hamilton). 21.45 Poročila. 22 00 Pogovor v stolpu. 23.15 Misfist — Neprilagodljivi.
RTL PLUS
6.00 Mr. T. He man, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.15 Scooby Doo, risani. 11.00 Tat-tingerjevi, serija. 11.50 Romanca brez konca, serija. 12.35 PS Velikani. 13.00 Moj oče zunajzemeljec. 13.30 Formula ena, poročilo. 14.00 Formula ena, prenos iz Francije. 15.00 Wimbledon '91, prenos. 18.45 Poročila. 19.20 Umor je njen hobby. 20.15 Dr. Detroit, komedija, 1983 (Dan Aykroyd). 21.50 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.40 Model in vohljač. 23.30 Formula ena, povzetek. 23.55 Ponoči, ko zmrzuje kri. 0.15 Cona somraka. 1.05 Hitchcock prikazuje.
TELE 5
6.40 Dobro jutro. Bino. 11.00 Otroci, mati in gneral. nemški, 1954. 12.50 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Norma.. 13.40 Bim, barn, bino: Flash Gordon, Saber Rider, Mijuki, Teddy Monster. 15.30 Bitka v oblakih, vojni, pon. 17.30 Divje življenje, dokumentarec. 18.30 Kritični magazin. 19.05 Poročila. 19.20 Z dežnikom in melono. 20.15 Za smeh. 21.05 Kdo je Jupitru ukradel be-dro?, komedija, 1980 (Annie Girardot).
8.50 9.00 9.00
9.35
10.40 11.00 15.05 16.25 17.50 17.55 18.00 18.05
18.35 18.35 18.45 19.00 19.20 19.30 20.05
21.10 22.15 22.20
23.00
0.25
Video strani
Mozaik, ponovitev
I. Belna: Igrajmo se gledališče,
3/13
Da ne bo bolelo: Lymska Bore-lioza
Obzorja duha Video strani Zdravo, ponovitev Sova, ponovitev Video strani Poslovne informacije Dnevnik 1
Mozaik, ponovitev; Utrip, Zrcalo
Spored za otroke in mlade Novosti založb Radoveni Taček: Boben Risanka TV okno Dnevnik 2
Bogdan Pop Gorčev: Poštar, drama HTV Osmi dan Video strani
400 let slovenske glasbe, 22. oddaja
Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka, 6/13; Twin Peaks, 27. del ameriške nadaljevanke Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.30 Sateltski programi. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Po sledeh napredka. 22.00 Sedma steza, športna oddaja. 2.20 Rezervirano za šanson : Šanson Rogaška '88. 23.00 Yutel.
HTV 1
10.45 Poročila. 10.50 TV koledar. 11.00 Nedeljsko popoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Izobraževalna oddaja. 14.25 Risana serija. 19.10 TV sreča 19.30 Dnevnik" 1. 20.00 Dramski program. 21.00 Dokumentarna oddaja. 22.00 Dnevnik 2. 22.20 Športni pregled, oddaja TV SA. 23.50 Yutel.
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Risanka. 20.20 Mozek razreda, humoristična serija, (7/22). 20.55 Dinastija Eastwick, serijski film, (9/10). 21.45 Hommeland, dokumentarna serija, (3/3). 22.20 Serijski film. 23.10 Poročila. 23.30 Glasbena vsakodnevnica. 0.00 Video strani.
SATELITSKA TV
RTL PLUS
6 00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila 9.05 Formula ena, povzetek. 11.00 Šov 11.25 Kolesa. 12.10 Cena moči. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 A-team. 20.15 Šef. 21.10 Capital New, pilotska zgodba k seriji, 1989. 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 23.30 Playboy Late Night. 0.25 Osramočena in ljubljena, drama, 1986 (Lynn-Holly Johnson).
TELE 5
6.30 Dobro jutro, Bino. 11.00 Zmešani sindikat, serija. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, bam, bino: Saber Rider, Mijuki, Rakuni, Lucy. 16.40 Smrkci, Starcom. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Plavolaska iz Pekinga, akcijski, 1966 (Mireille Dare). 21.45 Poročila. 21.55 Nočna patrulja. 22.45 Resnični gospodarji, pon. 23.45 Midnight Crossing, samo morje je bilo priča, pon.
8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Zgodbe iz školjke 10.05 Sedma steza, športna oddaja 10.25 Osmi dan 11.10 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 1
18.05 Spored za otroke In mlade: Ex libris: Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TV okno
19.30 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 1/6 21.05 Novosti založb: Od obzorja do
obzorja 21Ž15 Marlboro music show 21.45 Video strani 21.50 Dnevnik 3
22.10 Sova: Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka, 6/14; Twin Peaks, 28. del ameriške nadaljevanke; Resna glasba 23.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18 00 Satelitski programi. 18.55 Kje so vsi ti ljudje. . . Rino Chinese (Kantav-tor iz Rezije). 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi. Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota. 21.35 Glasbena oddaja. 22.35 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program 18.45 Izobraž., poljudnoznanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrana serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9 50 TV koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV koledar. 15 00 Prezrli ste, poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 21.00 Loto. 21.10 Kontaktn oddaja. 22.10 Dnevnik 2. 22.35 Kino klub. 0.05 Yutel
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 20 00 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.20 Vietnam, serijski film, (3/10). 21.15 Kavarna Na zdravje!, humoristična serija, (19/52). 21.50 Dinastija Eastwick, erijski film, (10/10). 22.40 Poročila. 23.00 Povest smeha, dokumentarna serija, (6/6). 23.50 Video strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Zorro, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Novo v kinu. 14.00 Alf, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19 15 Kolo sreče. 20.00 Traper John..21.00 Sleč in planika, domovinski, 1957 (Paul Westermeier). 22.30 Poročila. 22.45 Jochen in Inge, družinska serija. 23.10 Magazin.. 23.55 Misfist, Neprilagodljivi, pon. 200 Traper John, pon.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Sleč in planika, podelitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.50 Narodna glasba. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija (Dieter Kronzucker). 19.15 Kolo sreče. 20.00 Mancuso, FBI. 21.00 Zaklet k molku, drama, 1955 (Cari Coopper, Rod Steiger). 22.45 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.30 Sodnik Roy Bean, vestem, 1972 (Paul Newman). 1.15 Mancuso, FBI, pon.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila. 9.20 Znova ti. 9 45 Živinozdravnik iz Ochsenheima, nemški, 1970 (Beppo Brem). 11.00 Šov. 11.25 Oče Murphy, serija. 12.10 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba, 1268. nadaljevanje. 15.10 Klic srca. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 1845 Poročila. 19.25 Knight Rider. 20.15 Stryker kot nepopustljivi lovec, kriminalka, 1989 (Burt Reynolds). 22.00 Explosiv, politični magazin 22.50 Glavne novice 23.40 Poročila. 23.50 Zasebno življenje, drama, 1961 (Brigitte Bardot). 1.20 Knjight Rider, pon.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. Bino. 11.00 Sindikat zmešancev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Cool McCooi, Lone Ranger, Arci-bald, Smrkci. 18.15 Popaj. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka. 19.00 Bliskovito, kviz. ;9.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kot angel v peklu, akcijski, 1977 (Victor Holchak). 21.45 Poročila. 22.00 Hiša zla, grozljivka (Boris Karloff). 2115 Z dežnikom in melono. 0.00 Reklamni boben.
PRO 7	m PRO 7	" PRO 7_■ PRO 7
6.25 Dusty Dusty, začetek serije. 6.50 Jimmy Stewart, začetek serije. 8.00 Future, Lev, Niklaas, Bober, začetek serije. 10.30 Mork iz Orka, začetek serije. 11.20 Bill Cosby. 11.45 M.A.S.H. 12.10 Riptide 13.00 Ljubezen, poletje in glasba, pon. 14.35 Veliki morski greben. dokumentarec. 15.25 Gidget. komedija, 1958. 17.00 Angel na Zemlji. 18.10 Hawai 5-0. 19.50 Bill Cosby. 20 15 Most na Remagenu, vojni, 1968 (George Segal, Ben Gazzara). 22.15 Vojska pokonci, erotična komedija
6.15 Dusty, Jimmy Stewart, Marco Polo, Sindbad. 9.50 Mladi general, drama. 1961 (Jack Hawkins). 11.35 Bill Cosby. 11.50 M.A.S.H. 12.15 Angel na Zemlji. 13.55 Železna devica, ponovitev. 15.35 Hawai 5-0. 17.15 Riptide. 18 20 Temna zvezda, znanstveno-fan-tastični, 1974 (Brian Narelle). 19.50 Bili Cosby. 20.15 Nora igra, kriminalka. 1970 (Goldie Hawn). 22.15 Ceste San Francisca. 23.10 Se zanimate za stvar?, erotični, 1973 (Natalie Delon).
6.05 Buffalo Bill, Vesolje, Richmond Hill,Čarovnik. 11.10 Vesolje. 11.55 Mr. Smith. 12.20 Bill Cosby. 12.45 Hartovi. 13.35 Gidget, ponovitev filma. 15.10 Kapitan Scarlet, lutkovni. 15.35 Future 16.10 Fant z drugega planeta 17.05 Doogie Howser. 17.45 Ceste San Francisca. 18.30 Trick 7. 20.15 Na lastno pest. vestem. 1959 (Randolph Scott). 21.35 Zadnji lump, erotični, 1977 (Edwige Fenech). 23.00 Starsky in Hutch. 0 00 Nora igra, ponovitev filma
6.15 Buffalo Bill, Vesolje, Samurajevo maščevanje. 11.20 Vesolje. 12.05 Doogie Howser. 12.30 Harryjeve sodbe. 12.55 Čarovnik. 13.45 Temna zvezda, pon. 15.10 Trick 7. 16.10 Planet opic, serija. 17.05 Doogie Howser. 17.45 Z loparjem in pištolo. 18.35 Trick 7. 20.15 Lov na človeka, kriminalka, 1965 (Marlon Brando). 22.25 Lifeforce, življenjska sila, znanstveno-fantastični, 1985 (Peter Firth). 0.10 Kobra, prevzemite
SREDA 10. julij
ama gz
8.45 Video strani 8.55 Mozaik, ponovitev 8.55 Bogdan Pop Gorčev: Poštar drama HTV 10.50 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka, 1/6 11.40 Video strani 16.15 Video strani 16.25 Video strani 16.30 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 2 20.05 Film tedna: Smrt v Benetkah,
italijanski film 22.20 Dnevnik 3 22.40 Video strani 22.45 Sova: Alf, 45. del ameriške nanizanke; Twin Peaks, 29. del ameriške nadaljevanke 0.05 Video strani
imun
17.30 Satelitski programi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 TV Slovenija 2, Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie Halla posnetek 3. dela. 21.35 Svet poroča 22.20 Vutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 Tv koledar. 15.00 Prezrli ste, poglejte. 16.45 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Videoboom 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 0.25 Yutel.
HTV 2
19.05 Test. 19.20 Video strani. 19.25 Pregled programa. 20.05 Risanka. 20.20 Megamix. 21.00 Nova doba. 21.20 Krila, humoristična serija, (5/15) 21.55 Serijski film. 22.45 Poročila 23.00 Top Cup HTV. 0.00 Video strani
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9 50 Teleshop. 10.10 Zaklet k molku, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu, serija (David Carradine). 16.45 Stingray. 17.45 Zaljubljen v čarovnico. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hunter. 21.00 Hudobna igra dr. Fu Man Chuja, kriminalka, 1980 (Peter Seilers, Helen Miren). 22.50 Poročila. 23.05 Petek, trinajstega. 23.55 Filmski ustvarjalci. 0.10 Hunter. 1.00 Golf, Monte Carlo.
SUPER CHANNEL
7.00 Novice. 8.30 Helo, Austria. 10.00 Mix. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 16.00 Za otroke. 17.00 On the Air. 19.00 Mix special. 20.00 Perspektive. 20.30 Uniči vraga, komedija. 22.10 Financial Times. 22.40 Dosje Unesco. 23.10 Hang Loose.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Poročila 9.10 Marija Valevska. klasični. 1938 (Greta Garbo). 11.00 Šov. 11.25 Oče Murphy. 12.10 Wells Fargo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa Barbara, 585 na daljevanje. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10 Klic srca 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Ženska za sedem milijonov. 18.45 Poročila. 19.25 Foxfire, serija. 20.15 Vedno bom tvoja, komedija, 1960 (Heidi Broehl). 22.00 Stern TV. 22.35 Dr Westphall. 23.25 Poročila. 23.35 Boj proti mafiji. 1.10 DFr, Westphhall.
TELE 5
6.30 Dobro jutro. Bino. 11.00 Sindikat zmešancev. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.25 Bim, barn, bino: Starcom, Galaxy Rangers, Lone Ranger, Arčibald, Smrkci. 18.30 Poročila. 18.33 Mesto, dežela, reka 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19 45 Hop ali top. 20.15 Dr. Jordan pred sodiščem, kriminalka, 1949 (Rudolf Fer-nau). 21.45 Poročila. 21.55 Jutri v kinu 22.05 Kdo je Jupitru ukradel bedro?, on. 23.45 Hiša zla, pon.
5.55 Burlalo Bill, Vesolje Trick 7, Planet opic, Hiša na Eaton Piace 11 50 Doogie Howser. 12.15 Mr Smith. 12.40 Z loparjem in pištolo. 13.30 Srečanje v brayu, romantični, 1970 (Anna Karina). 15 05 Trick 7 16 05 Lassie. 16.35 Gen 17.05 Doogie Howser 17 45 Harry Fox 18.30 Trick 7 20.15 Stayng Alive glasbeni. 1983 (John Travolta, Cynihia Rhodes) 21.55 Dva. 22.50 Upor, drama, 1966 (Anthony Qu-inn) 0 30 Starsky in Hutch
Knjižnica
Samostojna duhovna hrana
Pred nami so sončni, poletni, pa še počitniški dnevi povrhu. Eni se boste odločili za bazen, drugi za lenar-jenje, mogoče pa bo kdo izmed vas segel po zanimivi knjigi. In prav za te slednje smo poskušali izbrskati nekaj osnovnih informacij. Velenjska knjižnica ima pod svojim »okriljem« tudi knjižnici v Šoštanju in Šmart-nem ob Paki. Skupaj imajo kar 87.000 knjig, med njimi verjetno kar precej zanimivih.
Posebnih dejavnosti med počitnicami niso pripravili. Vendar pa so obljubili, da se bodo ob morebitnem zanimanju tudi oni potrudili.
Kako pa bodo knjižnice odprte v mesecu juliju in avgustu? V Velenju si boste lahko knjige izposodili kar vsak dan in to od 9. do 14. ure. Ob sredah pa bo odprta še popoldan, od 13. ure do 19. ure.
V	Šoštanju je knjižnica odprta dva dni na teden, v ponedeljek od 13. do 19. ure in petek od 10. do 13. ure.
V	Šmartnem ob Paki bo v mesecu juliju odprta knjižnica vsak četrtek od 13. do 17. ure, v mesecu avgustu pa bo zaprta. Bralci, pred vami je polno še neodkritih doživetij, razburljivih dogodkov, srečnih in nesrečnih ljubezni, smeha, žalosti ... Le po pravi knjigi je treba seči in že si v čudovitem svetu domišljije. (Verjetno bi bilo to sedaj kar dobrodošlo.)
hm
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE
Obvestilo
Zaradi nastalih razmer v Sloveniji v tem tednu ne bo Poletnih kulturnih prireditev in sicer: v petek, 5. 7. koncerta pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja in
v soboto, 6. 7. koncerta kitarista Žarka Ignjatoviča in sopranistke Norine Radovan.
O kakršnihkoli spremembah vas bomo obvestili.
Človek, ki je presegel človeka
Toneta Hrena sem poznal dovolj dolgo, da lahko zapišem o njem nekaj besed, ki ga naj pospremijo ob zadnjem slovesu. Bil je mali človek z največjim, plemenitim
srcem, človek, ki je žive! zaradi drugih ljudi. Bil je srečen. če so bili okrog njega dobri, zdravi, veseli in ponosni tovariši, sodelavci, prijatelji. Večji del življenja je skrbel, da bi s svojim delom doprinesel skupnosti, kolektivu Gorenja, družini in ljudem, ki so se zares radi zbirali okrog njega. Tone Hren ni bil človek velikih dejanj, bi! je osebnost veliko plemenitih
dejanj in možakar, na katerega si lahko računal
Okroglih trideset let je opravljal poklic, kije omogočal sodelavcem boljše delovne pogoje, boljše zdravje, preprečevanje nezgod pri delu in dobro počutje. Bil je pionir varstva pri delu, ki mu ni dorasel marsikateri mlajši strokovnjak. Poleg stroke, ki jo je obvladoval, je imel tudi smisel za delo z ljudmi, srce in vedno dobro besedo. To ga je postavljalo pred mnoge in ostal bo svetel vzornik, mentor in svetovalec še dolgo. ko bo za njim ostal plemenit spomin.
Pred dnevi sva si natočila čaši in se pomenkovala o uspehih, o radostih življenja, ki so vedno nad bolečinami in zadregami. Dejal je, kot že mnogokrat poprej. »Jože, samo z lepo besedo, z dobrim zgledom je vredno živeti. Ljudje te spoštujejo, te upoštevajo. Le glej, da boš tak, kot sem te učil... pa še druge pripravi do tega . . .«.
Takrat nisem vedel, da je bilo to najino in slovo od prijateljev!
Jože
DIMNIKAR-STVO Peter Pečnik K»WSe 15, Velenje Telefon : 063/888-257
Trgovina z meianim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
S I T O N A
Proizvodnja Trgovina, d. o. o 63320 VELENJE - Cesta IV/11 Telefon 1063) 851445 Telefax: (063)852-746
Izdelujemo:
—	firma table
—	embleme
—	tipske ploščice
—	čelne, stikalne plošče
—	skale
—	tablice za označevanje prostorov
—	tablice za oštevilčenje
—	inventarne ploščice
Pokličite nas, če gre za napisne ploščice.

Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV, 97,2 in 88,9 Mhz
PETEK, 5. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.0 Duhovna iskanja; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč.
NEDELJA, 7. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 8. julija: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Najboljše, najvišje; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Kdaj, kje, kaj-17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
1 1	M	M	M	l°l 1 1	1 1	1 J
REDNI KINO
Četrtek, 4. 7. ob 18. uri ter petek, 5. 7. ob 18. in 20. uri TOTAL RECALL (Popolni preklic) -ameriški, akcijski, znanstveno-fantast. V gl. vlogi: ARNOLD SCHWARZENEGGER. Režija: Paul Verhoeven. Leto 2084 po tretji svetovni vojni. Na Marsu so stalni politični nemiri. Na Zemlji pa gradbenika Duga preganjajo čudne sanje o nekem drugem življenju in skrivnostna ženska z Marsa. Ko odkrije, da ni človek za katerega se je imel. odide na Mars. da se spoprime s svojo usodo.
Sobota in nedelja, 6., 7. 7. ob 18. in 20. uri zelena karta (Green Card) — ameriška romantična komedija. V gl. vi.: gerard deardieu, an-die McDowell. Režija: peter weir (Priča, Društvo mrtvih pesnikov). Ko se je Newyor-ška botaničarka Bronte Parrish poročila s francoskim skladateljem. da bi le ta dobil zeleno karto za delo in življenje v Ameriki še vedela ni kaj vse jo čaka. Iz emigracijske pisarne jo opozarjajo, da bodo prišli preverit njeno zakonsko življenje toda ona še ve ne kje je njen »mož«.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 4. 7. ob 20. uri, petek, 5. 7. ob 22. uri in sobota, 6. 7. ob 22. uri RAZUZDANKA - ameriški, trda erotika.

KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 7. ob 20. uri ZELENA KARTA — ameriški, romantična komedija.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 7. 7. ob 20. uri NO-
ČNI KINO RAZUZDANKA -ameriški, trda erotika.
Ponedeljek, 8. 7. ob 19. uri ZELENA KARTA - ameriški, romantična komedija.
FILMSKI CIKLUS KOMEDIJE LETA
od ponedeljka, 8. 7. do četrtka, 11. 7. ob 20. uri v DOMU KULTURE
ameriški, komedija.
Ponedeljek, 8. 7. ob 20. uri
TRIJE MOŠKI IN MALA DAMA
(Three Men and a little Lady) Vloge: Tom Selleck, Ted Danson, Steve Guttenberg. Režija: Emile Ardolino.
Trije »moški« še vedno z velikim veseljem vzgajajo petletno Mary toda njena mati se odloči poročiti : nekim režiserjem, da bi mala Mary živela v pravi družini. Trije »moški so zaradi tega zelo nesrečni kot tudi mala Mary in preprečiti morajo to poroko. Ali jim bo uspelo zadržati prikupno Mary?
Torek, 9. 7. ob 20. uri
ZELENA KARTA (Green Card) — ameriški, romantična komedija.
Vlogi: Gerard Depardieu in Andie McDowell. Režija: PETER WEIR (Priča, Društvo mrtvih pesnikov). Kaj bo vse preživela newyorska botaničarka. ki se je poročila s francoskim skladateljem samo zaradi tega. da je le ta dobil zeleno karto za življenje in delo v Ameriki?
Sreda, 10. 7. ob 20. uri
GLEJ, KDO TO GOVORI II. DEL ameriški, komedija Vloge: John Travolta, Kirstie Alley ter glasovi Brucea Willisa in Ro-seanne Barr. Režija: Amy Heckerling.
Nadaljevanje zelo popularnega filma lanskega leta o malem Mickevu. ki se mu v tem filmu pridruži nova partnerka in skupaj komentirala nori svet okoli sebe.
Četrtek, I 1. 7. ob 20. uri
PREVEČ DENARJA (QUICK CHANGE) - ameriški, ak
cijska komedija.
Vloge: Bill Murray in Geena Davis Newyorčan. Grimm se želi pretolči iz enolične vsakdanjosti tako s svojim dekletom in prijateljem oropa banko. V banko zlahka pridejo toda kako iz banke s toliko denarja?
(A
S
tfl
flJ C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-PIaninc. Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451 856-955
C ena posameznega izvoda je 20,00 din, mesečna naročnina 80,00 din, trimesečna naročni-" na 225,00 din, polletna naročnina 450,00 din, timesečna naročnina za tujino 380,00 din. 1 na 200,00 din, polletna naročnina 400,00 din, trimesečna naročnina za tujino 340,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« sc po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1 72 po S. februarju 19X4. ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Iz filma Glej, kdo to govori
fiat 750 LC, letnik 1981, registriran do 10. junija 1992, ugodno prodam. ® 857-260.
zamenjam dvosobno stanovanje in garsonjero na Gorici za trosobno stanovanje. Šifra »Družbeno stanovanje«.
v velenju na Kardeljevem trgu 4, prodam v garažnem delu okrog 34 m2 velik poslovni prostor ter v Pesju novo visokopritli-
čno hišo. Informacije od 8. do 14. ure po ® 856-899. • nemško ovčarko, staro 3 mesece, zelo poceni prodam. ® 888-113.
Čistokrvne nemške ovčarje z rodovnikom, odličnih staršev, prodam za 500 DEM. Kaplja vas, Prebold 67,
® 732-685.
teleta za zakol prodam. ® 778-112.
Naš čas
FOTOKOPIRAMO
^ NATAŠA ^ ROŠER
Šalek 84
tel.: 063/856-947
Velenje
Frizerski salon in trgovina na drobno
Delovni čas: vsak dan od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure

d.o.o.
Podjetje za Consulting, marketing in agencijske storitve Delovni čas: vsak dan, razen nedelje od 7. do 13. ure
Vse informacije osebno ali po telefonu na številki 063/856-947
Služba družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji Podružnica Velenje
Razpisna komisija SDK v Republiki Sloveniji, podružnica Velenje razpisuje vodilno delovno mesto
—	pomočnika direktorja podružnice.
Pogoji:
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri
—	60 mesecev delovnih izkušenj
—	aktivno znanje slovenskega jezika
—	prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK
Izbran delavec bo imenovan za dobo štirih let (reelekcija).
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva podružnica Velenje, Rudarska 3, komisiji za razpis.
		
^Atelšek t^Tostišče		Rečica ob Savinji tel. 063-831-416
DEŽURSTVA
V Zdravstvenem domu Velenje:
Zdravniki:
Četrtek, 4. julija - dr. Grošelj in dr. Vidovič.
Petek,5. julija — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Pirtovšek in dr. Friškovec.
Sobota, 6. julija in nedeljo, 7. julija — dnevni dr. Zupančič, nočni dr. Zupančič in dr. Strupar.
Ponedeljek, 8. julija — dopoldan dr. Hrastnik, popoldan dr. Renko, nočni dr. Žu-ber in dr. Lazar.
W Zobozd ravstvo :
' V četrtek, 4. julija — dr. Irena Filipič.
V nedeljo, 7. julija — dr. Zora Pavlovič
Od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski posta ji v Mozirju :
Od 5. julija do 12. julija — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Lekarna v Velenju:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
/O
ljubljanska banka
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje
NOVE VIŠINE MEJNIH ZNESKOV PRI POSLOVANJU S TEKOČIMI RAČUNI IN HRANILNIMI VLOGAMI
Varčevalce obveščamo, da se s 1. julijem 1991 spremenijo mejni zneski pri poslovanju s:
ČEKI PO TEKOČIH RAČUNIH
— minimalni znesek na katerega lahko glasi ček je 200,00 dinarjev
za gotovinsko izplačilo je
—	maksimalni znesek 1.500,00 dinarjev
—	maksimalni znesek za brezgotovinski ček je 3.000,00 dinarjev
—	maksimalni znesek za gotovinski dvig varčevalcem LB v R Sloveniji, ki velja v vseh enotah LB v R Sloveniji je 3.000,00 dinarjev
—	imetniki tekočih računov Splošne banke Velenje d.d. pa lahko dvigajo gotovino na en ček v okviru kritja na tekočem računu pri vseh enotah Splošne banke Velenje d.d.
HRANILNIMI VLOGAMI
—	izplačila iz imenskih vpoglednih hranilnih vlog varčevalcem drugih bank na osnovi pogodb o opravljanju storitev znaša brez primerjave stanja 3.000,00 dinarjev
—	izplačila iz imenskih vpoglednih hranilnih vlog na poštah s katerimi ima Ljubljanska banka d.d. sklenjeno pogodbo znaša brez primerjave stanja 3.000,00 dinarjev
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 7. julija — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Od 8. julija do 14. julija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410.
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 6. do 18. ure, sobota od 6. do 15. ure
Usoda je hotela, da smo izgubili, kar smo ljubili. Zakaj? Le zakaj si bila prav ti žrtev krivične življenjske usode?
Kaj si nam pomenila in kako zelo le pogrešamo, čutimo le mi!
ZAHVALA
Ob boleči in nerazumljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
Marije Petek
roj. BANOVŠEK 27. 8. 1926-24. 6. 1991
se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše, izraze sožalja, za vso drugo pomoč in številno
spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Zahvalo izrekamo dr. Zupančiču za njeno eno letno zdravljenje, posebna hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Topolšica, ki so se tri dni neutrudno borili
za njeno življenje in bili strpni z nami. Iskrena hvala TEŠ-el. vzdrževanju, SZ Strehi, LB SB Velenje, TD Vinska gora, oktetu, solistu, govornikoma, praporašu, pevcem ter gospodu Kraševcu za opravljen
obred in besede slovesa. Topla hvala družinam: Špegel-Petek, Viher, Vodušek in Hren ter prijateljem celega
spodnjega Lipja.
Težko je najti izraze zahvale, vendar še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, nas bodrili in nam stali ob strani v dneh naše največje žalosti
in bolečine.
Žalujoči: mož Karel, sin Srečko, hčerki Milena in Cvetka z družinami, sestre in brat z
družinami ter ostali sorodniki.
1 I
V •
prodaja tehničnih plinov
( acetilen, kisik, C02, argon, propan, butan )
prodaja tesnil, varovalk in drugega pribora popravilo reducirnih plinskih ventilov
Odpiralni čas: vsak torek in četrtek od 10 -13
in tudi po dogovoru ( tel.: 853 - 312 / int.1633)
V •
ZAHVALA
ob prerani in nenadni izgubi našega ata, brata in strica
Franca Miklavžina
POCOVEGA ATA
iz Raven pri Šoštanju rojenega 13. 11. 1928
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nudili pomoč, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na
njegovi zadnji prerani poti. Hvala govornikoma Skarlovniku in Hudomalu, Gasilskemu društvu Gaberke, Rdečemu križu Ravne, ZB NOV Ravne in gospodu duhovniku za obred in sveto mašo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoči: sinova Joži in Tone, hčerki Fanika in Olga z družinami, vnuki Gorazd, Suzana, Mitja, Damjan, Jernej in Marko ter brat Dominik in sestra Marija z družinami.
Oh, kje si ljuba naša mama, kje mili tvoj obraz, kje pridna roka tvoja, ki skrbela je za nas!
ZAHVALA
j ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice
Jerice Notersberg
26. 11. 1909-21. 6. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom Prešernova 9 A, stanovalcem Tomšičeve 19, Gorenju E§P, Gorenju Commerce HT, gospodu duhovniku, govornici gospej Zaleznik, hvala vsem za darovano cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Patronažni službi za pomoč na domu.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerke Hermina, Anica, Lojzka, Hilda, Erna z družinami, sestra Milka z možem Ivanom vnuki in pravnuki.

Dragi bralci in bralke!
Že včeraj bi morali dobiti v roke Naš čas, zaradi praznika ga niste mogli. Nismo prepričani, da ste ga dobili danes : morda vam ga bo poštar prinašal šele jutri... Prepričani smo. da nam tokrat
zamude ne boste zamerili. Imeli smo hude težave z zbiranjem gradiva za tole številko in z dostavljanjem gradiva v tiskarno. Cesta v Maribor je blokirana in smo se morali do tiskarne prebijati po stranskih poteh. No, ko tole pišemo, seveda še nismo mogli zatrditi, da smo prišli z gradivom v tiskarno.
Upamo, da bodo takrat, ko boste dobili tole številko v roke. med nami spet svoboda!
Ni res, da je človeška narava sprva dobra in da jo pokvari korupcija; marveč je sprva zverinska, vendar jo je mogoče zboljšati in oplemenititi.
Carl Spitteier
• ••
Drug o drugem smo se motili — to so bili lepi
časi.
Goethe
Milan Maver: MODROVANJE JAKE SULCA
- Ko že greste na melo, bodite prijazni, in vzemite tole s seboj, da na vrhuncu turistične sezone ne bomo čisto brez reklame...
MILIČNIKI SO ZAPISALI k
požar v šoštanju
V Cankarjevi ulici 9 je 29. junija prišlo do požara v kleti, ki je narejena iz desk. Škoda je nastala le v kletnih prostorih, vendar pa je nastal velik preplah, saj se je dim valil po celem bloku. Sumijo, da je vzrok požara cigaretni ogorek, saj je stanovalcem poznano, da so mladoletniki večkrat hodili v klet kaditi.
vlomil v klet
Verjetno sta bila nemalo presenečena Niko V. in Ivo P., ko sta 29. junija prišla v svoje kleti in ugotovila, da jima je prejšnjo noč nekdo odnesel Leston, jedilno olje, sok.
z avtomobilom v potok
Iz smeri Zavodnje- Lajše je 29. junija, med 13. in 13.30. uro, vozil osebni avtomobil Anton H. Na mostu čez potok je zapeljal naravnost in se bočno zapeljal v potok. Zaradi naliva je bila voda narasla, po cca eni uri pa so našli mrtvega.
gorel kozolec
Nekaj po 18\ uri, 28. junija, je prišlo do požara na ko-
zolcu Martina J. iz Laz. V kozolec je udarila strela in povzročila ogromno škode. Zgorelo je celotno ostrešje, cca 10 ton sena, rotacijska kosilnica, traktorska freza, sejal-nik, poškodovala pa se je mlatilnica in trosilnik za gnoj. Uničeno je bilo tudi tri tone cementa.
poškodoval avtomobil
Ponoči, 28. junija, je imel Slavko L. parkiran svoj avtomobil na Vodovodni cesti. Neznanec pa mu je po avtomobilu naredil več risov in s tem povzročil veliko škodo.
sporekla sta se
Peter H. in Franc M. sta se 28. junija hudo sprla. Spor imata zaradi neporavnanih računov. Med prepirom naj bi Franc M. uporabil montir-no železo in z njim udaril Petra H.
nesreča pri delu
28. junija, okoli 7. ure zjutraj, je prišlo do hude delovne nezgode na gradbišču samskega doma RLV. Pri nezgodi je umrl Murija M., zaposlen pri Gradisu Celje. Podiral je vmesne stene, pri tem pa je večja stena padla nanj.
ukradel kolo
Ponoči na 26. junij, je nekdo iz kleti, last Jožeta Ž., ukradel kolo Rog.
kraja v gozdu
Iz gozda na Smrekovcu je od 25. do 26. junija, neznanec odpeljal okoli 15 kubi-kov smrekovih hlodov. Oškodovano je Gozdno gospodarstvo TOK Šoštanj.
»oropal« kolo z motorjem
Marko M. je imel svoje kolo z motorjem parkirano pred gostilno Pirh v Šentilju. Ob svoji vrnitvi pa je ugotovil, da mu na njem manjka sprednja luč, kabel za svečke, vzvratno ogledalo.
pogreša jo
Vse od 23. junija že pogreša Ivan Sevčnikar iz Zavo-denj, okoli pol leta staro teli-co, pasme »simentalec«. Nazadnje so jo videli, ko se je pasla na domačem travniku.
vlomi v lokale
Do sedaj še neznani storilec je, v noči od 25. na 26. junij, vlomil v bife v Domu po-kojencev na Kidričevi cesti. Odnesel je manjše količine pijače, cigaret, kave, zamika-
— v petek je zagorelo na kozolcu last Martina Ježovnika, po domače Korenovemu, v Arnačah. Kozolec je povsem zgorel, v njem pa je bilo seno, mlatilni stroj, kosilnica, freza, in drugi kmetijski stroji, rešili so le trosilec gnoja. Materialna škoda je zelo velika, jo pa še ocenjujejo. Pri reševanju so sodelovali gasilci iz bližnjih krajev, ki so bili zaradi hitrega izbruha požara j praktično nemočni, (foto: BM)
Helikopterski desant Tanki premiki (ankovskih
Mejni prehodi
Vcijc vojašnice
Blokade na cestah
Večji oboroženi spopadi : bombardiranje
VOJAŠKA AGRESIJA NA SLOVENIJO
Gorica
l>j$>SI0JU

Kolška zamenjali, počitniška hiša še stoji
Generalštab je zamenjal »našega rojaka« generala Konrada Kolška, komandanta 5. armadne-ga območja. Razlog je jasen — poraz JA v Sloveniji in njena nemoč. Istočasno se že nekaj časa pojavljajo govorice, da so domačini v Lučah uničili njegovo počitniško hišo. Te govorice so vsekakor neresnične, ker — hiša še stoji in ker — hiša ni v Lučah, ampak v nekem nam bližjem kraju.
Verjetno pa je general in (bivši) komandant ne bo nikoli več obiskal.
la pa sta ga še sladkor in limone. (Poskrbel je še za morebitni prehlad.)
Dan poprej, od 23.-24. junija, je nekdo vlomil v kiosk Manje L. na Trgu mladosti. Vzel je manjšo količino kave.
Še en vlom pa je bil v lokal Sonček na Kidričevi cesti. Igor G. je vanj vlomil, v njem popival, igral igralne avtomate. Nato pa se je odločil in kar tam počakal do prihoda miličnikov.
»prebrisan zapravljivec«
Hajradin H. je od 21. pa do 24. junija popival po Velenju. Ker pa ga je skrbelo, kako bo pred sorodniki prikril porabljen denar, je uporabil laž. Nič hudega sluteč je 24. junija odšel na Postajo milice in prijavil tatvino denarja iz stanovanja.
Povsem zgorel kozolec
SVETOVNI PRVAK V SREDIŠČU POZORNOSTI — Slovenski smučarski skakalci so pred dnevi obiskali novo Erino športno trgovino. Pritegnili so seveda veliko radovednežev, največ pozornosti pa je seveda vzbudil mladi svetovni prvak Franci Petek, ki ga očitno poznajo tudi že najmlajši, (foto: vos)