Leto XXXVIII Št. 8
Murska Sobota 27. FEBRUAR
1986
CENA 80 DIN
Rešitve v višjih prispevnih stopnjah
S pomanjkanjem denarja se spopadajo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti soboške občine, zato bo očitno treba spremeniti nekatere prispevne stopnje. Na to dejstvo jasno opozarja bilanca sredstev si-sov družbenih dejavnosti za leto 1986, ki jo je izdelala skupna strokovna služba. Lahko bi rekli, da gre v tem primeru že za znano problematiko, ki je v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah vredna posebne pozornosti. Vedeti je treba, da so imele interesne skupnosti družbenih dejavnosti v soboški občini v lanskem letu blizu sto milijonov dinarjev izgu-be.Največji del izgub odpade na občinsko zdravstveno skupnost, in sicer kar 86,41 milijona dinarjev, so posledica višjih odhodkov od načrtovanih za zdravstveno varstvo v zdravstvenih organizacijah izven regije. Z manjšo izgubo pa sta zaključili poslovanje tudi občinska kulturna skupnsot in občinska raziskovalna skupnost.
Ob porastu števila raznih socialnih in drugih pomoči ter zaostajanju osebnih dohodkov v primerjavi z gospodarstvom občine poskušajo najti rešitev iz slepe ulice. Čeprav je treba priznati, da je v zadnjih dveh letih osebni dohodek v družbenih dejavnostih naraščal hitreje kot v gospodarstvu, so osebni dohodki še vedno prenizki. V skladu z zakonskimi določili pa je v prvem četrtletju letos sprejeta začasna bilanca sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti s povprečnimi prispevnimi stopnjami, ki so veljale v letu 1985.
Zaostrene razmere v družbenih dejavnostih soboške občine pa narekujejo spremembo prispevnih stopenj, ki naj bi jih uveljavili že od 1. aprila letos. Tako naj bi bile prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka večje za 0,03 odstotka, iz dohodka pa za 0,60 odstotka. Načrtujejo, da bi se pri občinski skupnosti otroškega varstva, kjer je zaznati večje število upravičencev denarnih pomoči (otroški dodatki), prispevna stopnja iz bruto OD povečala za 0,18 odstotka, pri občinski izobraževalni skupnosti, kjer gre za uskladitev OD v osnovnem šolstvu, za 0,06 odstotka, pri občinski skupnosti socialnega skrbstva, kjer se srečujejo z višjimi stroški z zavodskim varstvom za mladoletne in odrasle, pa za 0,02 odstotka. Obenem pa se pri občinski zdravstveni skupnosti zniža prispevna stopnja iz bruto OD za 0,23 odstotka. Prav pri slednji pa bi se zaradi znanih razlogov prispevna stopnja iz dohodka povečala za 0,60 odstotka. S tako opredeljeno bilanco je 'soglašal tudi soboški izvršni svet, o čemer bodo razpravljali skupščinski zbori. Končno odločitev bodo seveda morali sprejeti delavci v združenem delu.
Milan Jerše
NASLOV
PRED OSMIM MARCEM
Osmi marec, mednarodni dan žena, praznujejo tudi naše žene kot enakopravne članice naše družbene skupnosti. Našim ženam enakopravnost ni bila podarjena, priborile so si jo z aktivno udeležbo v narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji, kjer so žrtvovale svoja življenja za lepši danes in jutri.
Čeprav imajo naše žene svoje pravice priznane. pa vse le-teh še ne uživajo popolnoma. Kjer niso urejeni družinski odnosi, vladajo ^nesoglasje in prepiri, tudi ni enakopravnosti.
ženam se godi krivica, ki pelje včasih do tragičnih posledic.
Ker je veliko naših žena mater, naj jim tudi otroci izkažejo svojo hvaležnost za marsikatero neprespano noč, ki jo je uboga mati žrtvovala za svojega otroka.
Ob 8. marcu se zamislimo nad temi vrsticami in popravimo vse krivice, katere smo naredili našim ženam in materam.
Janez Skuhala. Godemarci
0 avantgardi na razširjeni seji MS ZKS za Pomurje
Kako »proda(ja)ti« ideologijo komunizma?
Ali ima Zveza komunistov tudi v Pomurju (vedno) pri roki strokovno zasnovane, znanstveno utemeljene odgovore na izzive časa ali pa se je praviloma prisiljena uklanjati pragmatizmu in dežurnim resnicam dnevne politike? Kakšne metode in načine v delovanja uporablja: trdo roko, argumente moči, kot stranka na oblasti ali kot organizirana, vodilna idejnopolitična sila, z močjo argumentov, kot organizacija v okviru frontne Socialistične zveze? Koliko je med nekaj tisoč pomurskimi komunisti »zgolj formalnih članov, sopotnikov, idejno vprašljivih in celo moralno politično oporečnih ljudi?
Na Stadionu bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je bilo v nedeljo zanimivo tekmovanje v motoskijoringu. Na snegu so se pomerili znani jugoslovanski speedwayisti in motokrosisti, ki pa so večkrat pozabili, da imajo za spremljevalce smučarje.
Feri Maučec
NAJPREJ POMESTI PRED LASTNIM PRAGOM!
KOMENTAR
Poleg pozitivnih ocen kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja se gotovo zastavljajo številna vprašanja, na katera moramo najti ustrezne odgovore. Zakaj v analizi ni bolj jasno povedano, kdo je v naši družbi proti dolgoročnemu programu gospodarske stabilizacije, zaradi česa delavski razred ni motiviran za večjo proizvodnjo in storilnost? Analiza premalo konkretno obravnava subjektivne sile, kar velja tudi za uveljavljanje ustavne in nadzorne vloge SZDL, ki bi si morala priboriti prvotno vlogo najširše fronte, v kateri bi bile združene vse napredne sile družbe. Največ kritičnih pripomb pa je slišati o vlogi in delovanju delegatov oziroma, delegatskega sistema. Analiza namreč ugotavlja, da je delegacija v praksi največkrat ena najslabše razvitih sestavin delovanja delegatskega sistema in da je njena vloga marsikdaj podcenjena. Veliko krivde morajo prevzeti vodstva družbenopolitičnih organizacij, od ZK dalje. Zato se zdi prav, da analiza opozarja, da morajo imeti delegacije v tozdih in drugih organizacijah in skupnostih enake možnosti za delo kot samoupravni organi. Pri tem morajo izvršilni upravni in poslovodni organi strokovno pomagati delegacijam. Torej: delegacije bi morale biti enako pomembne kot delavski svet!
To je le nekaj razmišljanj ob kritični analizi političnega sistema socialističnega smaoupravlja-nja, ki se nehote porajajo ob zdajšnjih javnih razpravah. Ta razprava pa mora biti odprta za koristne predloge, sprejemljive zamisli in izboljšanje predlaganih rešitev. Prav z organiziranim delovanjem socialistične zveze, kot smo lahko slišali tudi na seji predsedstva OK SZDL v Murski
Vseeno ponovni kandidacijski postopek stran 3
Soboti’ je treba v vseh inštitucijah političnega sistema zagotoviti začetek praktičnega spreminjanja lastnega dela ter načina uresničevanja ustavne in nadzorne vloge SZDL v skladu s temeljnimi usmeritvami iz kritične analize. Zato je povsod nujno kritično analizirati svoje delovanje, da bi prišli do pravega vzroka za premajhno učinkovitost družbenopolitičnih organizacij, še zlasti pa njihovega frontnega dela SZDL. To velja predvsem za dogovarjanje o enotnih akcijah, zato je gotovo potrebno še več politične koordinacije in medsebojnega sodelovanja ob obravnavi določene problematike. Spodbudni rezultati ob izvedbi referenduma, zbiranju dodatnih sredstev za kirurgijo in podobno vendarle jasno kažejo, da so se kljub nekaterim vsebinskim pomanjkljivostim vendarle bolj uspeli približati interesom delovnih ljudi in. občanov.
Toda ne moremo se znebiti občutka, da marsikje še vedno ne obvladujejo razmer, razlog za to
DENAR ZA POMURSKO BOLNIŠNICO
Dograditev in oprema kirurškega bloka pomurske bolnišnice je v tem trenutku ena najpomembnejših nalog na področju negospodarstva. Delovni ljudje Pomurja so se svojih obveznosti do te prepotrebne naložbe zavedli že ob začetku gradnje s sprejemom občinskih samoprispevkov za ta namen, to potrdili z drugim samoprispevkom, stekle pa so tudi druge oblike zbiranja prispevkov, zato zdaj upravičeno pričakujejo tudi več podpore širše družbene skupnosti. Da so pripravljeni sami še več prispevati za svojo bolnišnico, potrjuje tudi zbiranje dodatnih sredstev. V organizacijah združenega dela po zaključnih računih za to namenjajo sredstva iz sklada skupne porabe, akcije zbiranja sredstev pa so stekle tudi v krajevnih skupnostih. Na zadnji seji zbora delegatov pomurske območne Zavarovalne skupnosti Triglav so iz sredstev preventivnega sklada namenili 5 milijonov dinarjev za nakup laboratorijske opreme, izvršnemu odboru pa priporočili, da skuša za dograditev bolnišnice zagotoviti še dodatna sredstva.
L. Kovač
pa je nedvomno šibka idejna in akcijska usposobljenost aktivistov na terenu. Ti pogosto raje govorijo o težavah drugih, pred lastnim pragom pa nočejo pome tati. In zpačilno je, da se vse to vedno ponavlja v istih okoljih. Odgovornost do takega ravnanja posameznikov, ki nimajo namena spreminjati stvari, moramo zaostriti. Nič čudnega, če se zadnje čase vse bolj slišijo glasovi, ki terjajo predvsem osebno in kolektivno odgovornost za napake, ki so nas pripeljale v krizo. Poglavitno je, da v praksi dosledno uresničujemo že večkrat lepo zapisane sklepe v raznih dokumentih in ustavi. Tudi napak v kadrovski politiki se bomo očitno morali znebiti. Bolj načrtne aktivnosti bodo nujne ne le ob pripravah na volitve, ampak vse leto, pri čemer bo treba dosledno upoštevati tudi merila o pomlajevanju kadrov na vseh ravneh. Kajti le s konkretnimi spremembami se lahko nadejamo večjih premikov, za katere se trudimo!
Milan Jerše
20 odstotni popust v MORAVSKIH TOPLICAH
ob nakupu večjega števila vstopnic za kopanje. Sindikaise in druge organizacije, izrabite priložnost.
Informacije po telefonu 48-210.
Minuli petek, na dan, ko je v Londonu leta 1848 izšel Komunistični manifest K. Marxa in F. Engelsa, so člani medobčinskega sveta ZKS za Pomurje v Murski Soboti razčlenjevali naloge ZK pri uresničevanju njene vodilne vloge pri njenem idejnoteoret-skem, organizacijskem in akcijskem usposabljanju in razvoju. Pri tem so jim bila v oporo izhodišča iz Kritične analize in osnutek resolucije 10. kongresa ZKS ter uvod Štefana Smeja, filozofa, sodelavca medobčinskega študijskega središča. Ta je večpomensko zastavil svoje razmišljanje o avantgardi in avantgardnosti, o Zvezi komunistov kot organizaciji in Komunistični partiji kot stranki, s tako miselno erudicijo, ki bi za tiste, ki nimajo za sabo vsaj »kratkega kurza iz marksizma«, terjala navodila za poslušanje in razumevanje. Do kam sme in more avantgarda, kako naj v slogu Hic Rhodus hic salta spre-
MURSKE ELEKTRARNE - OD TRIBUNE DO TRIBUNE
Pozor! Visoka napetost!
V ponedeljek, 3. marca, ob 9.30 se dobimo v prostorih' kongresne dvorane hotela Radin v Radencih, kjer bodo pomurski medobčinski svet Socialistične zveze, .Medobčinska gospodarska zbornica in soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem izvedli sekcijsko razpravo Gradnja hidroelektrarn na reki'Muri in predvidene spremembe v okolju. Z uradnega vabila je razvidno, da je iz Pomurja vabljenih kar 46 predstavnikov raznih organizacij in skupnosti, iz Podravja 14, iz Posavja 4, iz republiških ustanov 36 in iz sosednje Hrvaške 6, vsega torej najmanj 106 ljudi.
Pričakujemo lahko večurno — glede dolžine bo torej podobno kot na javni tribuni 15. januarja v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti — strokovnozasno-vano razpravo, brez pretiranih Čustvenih izlivov, jeze in zavzemanja, čeprav že lep čas milijoni kilovatov, ki plavajo po Muri, burijo vsakovrstne duhove in že zdaj dvigujejo napetost. Sicer pa bi v tem pogledu smeli vzeti za zgled strokovnjake v Posavju, ki so brez velikega pompa in publicitete na vsega 22 tipkanih straneh skrbno in pregledno opredelili poglavitna vprašanja in dileme z enim samim ciljem: savska veriga hidroelektrarn mora biti odskočna deska za hitrejši razvoj Krškega polja z občinami Brežice, Krško in Sevnica.
Pri nas smo se stoletnega projekta nacionalnega značaja lotili dokaj pozno, ustanovili cel kup komisij in odborov, naročili (sami ali preko drugih) na kile študij, raziskav in analiz, ki jih bo treba prej ali slej drago plačati, tako da vsaj navadni smrtniki težko ločujemo drevesa od gozda in narobe. Pa sploh ne bi smelo iti za dilemo: hidroelektrarne na Muri da ali ne, marveč za izhodišče, ki ga zagovarjajo v Posavju: kako naj veriga hidroelektrarn — če sploh naj! — pripomore k pospešenemu razvoju pokrajine ob Muri.
B. Žunec
minja razmere ob hkratnem (sa-mojpreverjanju in (samo)spraše-vanju, v smislu vzgojitelja, ki mora biti sam vzgajan?
Okrog vsega tega se namreč zgrinjajo usodna vprašanja, s katerimi se morata spopadati partijsko članstvo in vodstvo — tudi v Pomurju — v razmerah, ko smo priča izgubljanju teoretskega pregleda ZK nad razrednimi, procesi doma in v svetu, ko zaostaja zorenje revolucionarne zavesti dela delavcev, brezposelnih in šolajoče se mladine in ko se prepočasi strnjajo vrste objektivno najrevolucionarnejših slojev delavcev, mladine, razumništva. V pokrajini ob Muri se morajo ta vprašanja glasiti: kaj je s polpro-letariatom, kaj s kmečkim vprašanjem, kaj s skupnim razvojnim centrom? Ali imamo nanje prave odgovore ali pa se bolj ali manj prepuščamo toku in iščemo dežurne krivce? Izrazit tak primer je nameravana gradnja murske verige hidroelektrarn, do katerih se uradna politika končnovelja-vno še ne more opredeliti, v smislu za ali proti, je menil predsednik MS ZKS Franc Kolarič.
Ali smo sploh sposobni, da znamo ponuditi in prodati naše ideologijo kot kakovostno blago, se je poenostavljeno, nedvomno pa provokativno spraševal sekretar soboškega partijskega komiteja Rudi Cipot. Saj recimo niti besedila kongresne resolucije nismo sposobni privlačno, angažirano, revolucionarno oblikovati, kljub temu da imamo v naši republiki ustanove, ki zavoljo izvrstno pripravljenih razvojnih študij in raziskav uživajo svetoven sloves in pobirajo nagrade Organizacije združenih narodov.
Kakšne lastnosti in merila bi morali uveljavljati v članstvu, organizacijah in vodstvih ZK? Katera naj bodo prevladujoča? Mar ugled, saj. ugleden si tudi, če imaš dober avto, hišo, lepo plačo? Kaj pa sposobnost demokratičnega in ustvarjalnega načina delovanja med ljudmi? Saj take sposobnosti imajo veliko bolj razvite tudi drugi.Kako pa je s pripravljenostjo za stalnim pridobivanjem novih (spo)znanj? Zdi se, da smo ravno na tem področju zadeve v tolikšni meri sformalizirali in ukalupili, da bi smeli govoriti že kar o defektu. Podobno drži za metode in načine delovanja ZK, kjer je več očitnih protislovij, temeljno pa gotovo med vsebino in obliko oz. organiziranostjo. Lendavski in ljutomerski partijski sekretar Rudolf Leiner in Boris Šunko sta menila, da so med članstvom v osnovnih organizacijah še močno navzoče težnje po uveljavljanju trde roke, ukazih in dekretih od zgoraj, z vrha, po nekakšnih poveljih, kar najbolj glasno zahteva del borcev oz. starejši člani ZK. Hkrati je ravnodušnost zavoljo nemoči, da bi kaj prida spreminjali razmere, velika.
Kako naj bo torej Zveza komunistov kot avantgarda vodilna notranja kohezijska sila samoupravne in politične aktivnosti množic v Pomurju? S Štefanom Smejem bi dejali: »ZK mora predvsem postati opozicija obstoječim družbenim razmeram, ki se razkrivajo kot tehnokratske in birokratske. Ce ZK ni stranka na oblasti, potem zmore biti opozicija; opozicija v smislu kritike, tiste, ki postavlja pred tehnobiro-kratske strukture nove zahteve. Praktično in za prihodnost to pomeni biti avantgarden. ZK mora razmisliti o vrednosti ekološkega gibanja, ki tačas v največji meri povzema katastrofalnost tehno-birokratskih tendenc. Zveza komunistov ne more biti tista, ki ministrira tehnobirokratom, ker se je to ministriranje izrazilo v obstoječem stanju razmer,« je menil Smej, misleč pri tem zlasti na predvideno gradnjo murske verige hidroelektrarn. »Skratka« — kot je zapisano že tudi v že omenjenem Komunističnem manifestu iz leta 1848 — »komunisti vsepovsod podpirajo sleherno revolucionarno gibanje proti' obstoječim družbenim in političnim razmeram«.
Branko Zunec
aktualno doma in po svetu
Z NAGELJČKI PROTI TANKOM. Kot je bilo pričakovati: na Filipinih je zavrelo. Proti . predsedniku Marcosu so se postavili tudi vojaki, ki jih vodita obrambni minister Juan Ponce Enrile in namestnik načelnika generalštaba Ramos. Na sliki: predsedniku zvesta vojska v tankih, ki so jih obstopile velike množice deklet z nageljčki v rokah.
BO PRIŠLA POMLAD?
Kaže, da bodo dunajska pogajanja o »vzajemno uravnovešenem zmanjšanju sil v Evropi« končno privedla do nekaterih otipljivih rezultatov. Obe velesili sta se doslej sporazumeli, da
Palestincev 4 milijone
Po podatkih, ki jih je objavila ameriška vlada, naj bi bilo vseh Palestincev okoli 4 milijone, živijo pa v 17 državah. Največja koncentracija Palestincev je ob vzhodni obali Jordana (1,2 milijona), na zahodni obali Jordana (986 tisoč), v Izraelu (597 tisoč), v Gazi (500 tisoč), v Kuvajtu (330 tisoč), v Libanonu (257 tisoč) in v Siriji (245 tisoč). Ameriška statistika, ki sloni tudi na podatkih PLO med drugim tudi ugotavlja, da so Palestinci pretežno mladi — polovica je stara do 15 let. kar kaže na visoko nataliteto. Večina Palestincev je zaposlena v uslužnostnih panogah in v gradbeništvu.
Ko bi tudi doma...
V kragujevški Zastavi nikoli ne presahnejo viri novic. Najnovejša je tale: zavoljo premalo privitega vijaka na varnostnem pasu enega od avtomobilov »jugo GV«, bodo serviserji obiskali vse lastnike tega avtomobila v ZDA in vozila pregledali. Uradno sporočilo pravi, da »gre za ustaljen postopek v ZDA« in da tako delajo tudi drugi... Tako bo torej zavoljo enega samega vijaka brezplačno pregledanih več kot 10.000 »jugov« po vsej Ameriki.
Brezplačno? Da, za ameriške lastnike. Saj niso navajeni, da bi za svoje dolarje kupovali »mačka v Žaklju«.
Pri nas, za naše dinarje, tega seveda ne počnemo. Zato pa za naše dinarje to počnemo pri njih. Zavoljo izvoza prodajamo bogatim Američanom poceni avto na račun cene na domačem trgu, potem pa jim zavoljo enega samega vijaka pošljemo na dom serviserje, da bi tako še znižali že tako nizko ceno. Tako namreč počno v svetu biznisa: krivde proizvajalca ali trgovca nikoli ne poravna kupec!
In pri nas? Vprašajmo se, koli-
V Črni Gori in v Pomoravju so povodnji prizadele veliko škode. V Cetinju so morali izseliti več sto družin, voda pa je ponekod. kot je videti na sliki, segala skoraj do streh. Po prvih ocenah naj bi bilo škode več kot ob potresu leta 1979.
zmanjšata število vojakov na 900 tisoč na vsaki strani. V prvi fazi naj bi iz Evrope umaknili 6500 ameriških in 11.500 sovjetskih vojakov.
Druga razveseljiva novica zad-
ko tkašnih »premalo privitih vijakov« (seveda ne le Zastavinih) smo že kupili za naš denar v različnih proizvodih, pa nikomur ni prav nič mdr za to. Nihče niti ne pomisli, da bi priznal reklamacijo, kaj šele, da bi poiskal take pomanjkljive proižvode. Prav nam je, ko pa pri nas to ni »ustaljeni postopek«!
(po Komunistu)
Proti komunizmu
V beograjskem centru Sava je nad 200 vidnih znanstvenih in političnih delavcev iz vse države ugotavljalo vzroke in posledice protisocialističnega delovanja in protikomunističnih ideologij v svetu. Ugotavljali so pri tem dve obliki: prva je premišljena in dolgoročna strategija kapitalističnega sistema, katere osnovni cilj je preprečiti razvoj komunističnih gibanj in zagotoviti obnavljanje kapitalistične razredne ureditve. Veliki kapital brezobzirno izrablja svojo gospodarsko moč in posledice svetovne gospodarske krize vali na druge. Druga oblika protikomunizma se poraja v samem socialističnem sistemu. Najbolj je to prišlo do izraza s stalinizmom. Vse to je čutiti tudi v jugoslovanski družbi, zadnja leta v najrazličnejših oblikah nacionalizmov, v razdruževalnih težnjah, v odtujevanju oblasti od delavcev, je bilo rečeno na omenjenem posvetovanju.
njih dni je pismo, ki ga je ameriški predsednik Reagan poslal sovjetskemu partijskemu voditelju Gorbačovu in v katerem predlaga, da naj bi obe strani v naslednjih treh letih iz Evrope in Azije umaknili rakete srednjega dometa. Reaganovo pismo je pravzaprav odgovor na nedavni predlog sovjetskega voditelja, naj velike sile do leta 2000 uničijo vso jedrsko orožje.
Ameriški predsednik v svojem pismu pravi, da je sovjetski predlog o uničenju jedrskega orožja do leta 2000 vreden vse pozornosti, vendar meni, da je potrebno zadevo urejati z majhnimi koraki, se pravi, z umikom raket srednjega dometa iz Evrope in Azije.
Reagan predlaga, da naj bi prepovedali izdelovanje in skladiščenje vseh vrst kemičnega orožja.
Po ocenah predstavnikov pakta NATO ima Sovjetska zveza v Evropi 130 raket srednjega dometa (NATO 446),' v Aziji pa 171.
Ni mogoče trditi, da bo sovjetska stran vse predlagano takoj sprejela. Res pa je, da vsi takšni ali drugačni predlogi kažejo na odtajanje, na pomlad.
Tudi nemška in italijanska vina
Nikoli se o vinu ni toliko razpravljalo in pisalo kot od junija lani, ko je v javnost pricurljala novica o protizmrzovalnemu sredstvu, ki so ga dodajali nekateri neodgovorni poslovneži in s lem naredili neprecenljivo škodo celotnemu avstrijskemu vinogradništvu. Sedaj se je po svetu razširila'še ena novica. Po večmesečnih pregledih vin v ZR Nemčiji so ugotovili, da je nad 40 vrst zahodnonemških in italijanskih vin »pobarvanih« s strupenimi kemikalijami. Strokovnjaki so pregledali okoli 500 vrst domačih in uvoženih vin, poskusi pa so potrdili, da je italijanskim vinom dodan etilenglikol, zahodnonem-škim pa dietilengliko?
Podoba večnosti
Samoprispevek je dandanes vse bolj v čislih. Kakor da je moda: vedno je nova, a nastaja vedno znova — od nekdaj.
Moj beograjski kolega, Dušan Savkovič, ki se z vsem venomer znova šali, je ponovil tudi šalo s samoprispevkom. Ugotovil je, brskajoč po zgodovinskih zapisih, da so samoprispevek iznašli med 798. in 783. letom pred našim štetjem, v časih izraelskega cesarja Joasa, ko je v vojnih pustošenjih poškodovan hram Solomonov v Jeruzalemu. Ker v državnih blagajnah ni bilo več denarja, je po volji ljudstva uveden samoprispevek za obnovitev Salomonovega hrama.
Pri vhodu v hram so postavili velik, masiven kovček — z luknjo zgoraj za prispevke vernikov. Denar so zbirali celi dve desetletji in še tri leta povrhu. Kovček se je polnil, polnil, polnil in nevidno zopet praznil. Cesar Joas je končno pobesnel in obtožil svečenike za praznjenje kovčka. Nekatere je posekal s kratkim mečem, druge razgnal in kovček z luknjo zaupal vdanemu pisarju: denar je komisijsko pre-števan vsake večeri in končno so lahko začeli obnavljati Solomonov hram.	;
V Provi, vasi, kjer živi moj kolega, pravi on, je ljudstvo že kdo ve kolikokrat napolnilo kovček z luknjo, toda nekdo ga je redno praznil in presipal v drug kovček, pa zato nihče ni bil uboden niti z vilico, kaj šele posekan s kratkim mečem. Vas je še do dandanes ostala v blatu in debelem prahu. Predsednik krajevne skupnosti, ki je z galamb in na nož nekaj ugrabil iz blagajne sisa za ceste, da bi vsaj luknje nasuli z delom denarja iz samoprispevka, ni dočakal drugega mandata, ker je pač trobil da vaščani niso sluge, slepi podaniki in poslušniki raznih občinskih struktur. Zdaj je v političnem vrhu SO. Človek na ledu.
Tako so zdaj v tej vasi izglasovali nov, kdo ve kateri samoprispevek za 'obnovo električnega omrežja. Vse po zakonu, ki je predvidel, da občani glasujejo za samoprispevek osebno, s pisnim izjasnjeva-njem, javno, ob prisotnosti komisije, torej oblasti, vsi drugi občani pa glasujejo tajno, na referendumu. In tako so Provčani dobili, kar so želeli, gledajo in plačajo. A kaj so pravzaprav želeli? Da jim ponoči po ulicah sveti kot na Broadwayu? Ne, vas je želela najnormalnejšo elektriko, kajti če tu nekdo vključi televizor, začne televizor poskako-pismo iz beograda
vati kot žaba. Televizor žaba! Tega nihče nima, to je treba za vsako ceno ohraniti, kot novost, zahteva Savkovič. Za ceno mrkega mraka!
Mrak je pravzaprav cena takega samoprispevka, pri katerem nihče ne ve, kdo pije in kdo plača, se razburja kolega. Nervira me ljudstvo. Nervira me lastno ljudstvo. Z njim je nekaj narobe. Ali pa je narobe z menoj, ugiba. Dvanajst odstotkov osebnega dohodka za rekonstrukcijo. Kopanje lukenj je tudi s tem plačano, a občani vendarle kopljejo in kopljejo sami!? Vlečejo drogove, vkopavajo drogove, vlečejo žico... Felix Serbia, pravim, zakaj kopate luknje, ko ste plačali tudi kopanje lukenj?! Nekdo vam krade denar, ko vi kopljete luknje! Ostali boste večni kopalci lukenj! Oni pa so mu rekli: Pojdi k Ljubin-ku Makeviču, on misli kot ti, noče kopati lukenj.
Šaljivi kolega je takoj skočil k Ljubinku. Točno. Ljubinko, razredno in pravno osveščen na nekem plovnem objektu Jugoslovanske rečne mornarice, ni hotel kopati lukenj. Kot ni ta čas čas cesarja Joasa. In... in dela so obstala prav pred Ljubinkovim domom. Zmanjkalo je žice.
Ljubinko bo torej, kot razredno in pravno osveščen na nekem plovnem objektu rečne mornarice, ostal to zimo v mraku, s televizorjem, ki poskakuje kot žaba. Morebiti pa tudi naslednje zime. Tukaj se nikdar ne ve, kaj prinaša noč, oziroma prekratka žica.
Tako je, ko gre za vaške samoprispevke pod pokroviteljstvom občin, sklepa kolega, slika je vedno motna. In zdaj... vprašam se, ali ni samo samoprispevek, ta veličanstvena izmišljotina, izgubil zaupanje onih, zaradi katerih je veličanstvena izmišljeno?! Ne, ni, zakonodajalec je tudi to predvidel. Vse je najprej črno na belem, potem pa ni kriv nihče, če se belo pojavlja na črnem.
Samoprispevek je pač uveden nekoč davno, davno, nihče se več ne spomni kdaj, in traja traja kot večnost. Morda pa je samo zato tu, da nam je zrcalo večnosti in sploh ni važno, ali je črno na belem ali belo na črnem — še je res da ni nič novega pod soncem, kot pravijo platini.	Viktor Sirecy
globus
———-----v žarišču dogodkov-----------—
Ekonomisti nimajo vsevedne formule
Uredništvo tednika Zveze socialistične mladine Hrvaške Polet je članu CK ZKJ Sergeju Kraigherju zastavilo vrsto vprašanj v zvezi z aktualno problematiko današnjega časa. V tej zvezi smo povzel: nekaj
vprašanj in odgovorov.
POLET: Nekateri razmišljajo o tem, da bi bilo dobro, če bi bili na čelu vlade sami ekonomisti...
KRAIGHER: To je šala, ki jo vzamem kot tako, vendar bi to pomenilo propad države. Že tako se vse stabilizacije in uresničevanja dolgoročnega programa lotevamo preveč ekonomistično, pomeni, da s premalo širokega celovitega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega vidika.
POLET: Ne glede na tak neresen predlog, ki celo zahteva, da bi morali predsednika vlade, ki ne bi »vpeljal reda«, poslati v ječo, je v ljudeh dvom o tem, ali nas bodo izvlekli iz krize tisti, ki so doslej vodili ekonomijo. Smo tako zaostrili odgovornost, da tisti, ki vodijo ekonomijo te države, ne bodo spet naredili poglavitnih napak?
KRAIGHER: Razprava o Kritični analizi delovanja političnega sistema je odlična priložnost, da se pogovorimo tudi o odgovornosti. Pri tem bi morali vztrajati pri večji odločnosti kot sedaj. Zagotoviti bi morali, da bi že pri pripravi predlogov dajali alternative, da bi predlagali več alternativ in vsako opremili z ustreznimi ekonomskimi in političnimi posledicami. Na takih osnovah bi bila jasna tudi odgovornost tistih, ki sprejemajo odločitve.
POLET: Znani so poskusi, da bi Tita in Kardelja diskreditirali in jima pripisali krivdo za položaj v državi, ki je nastal po njuni smrti. Gre seveda za zlonamernost, občutek pa je, da imajo glasne zagovornike.
KRAIGHER: V zadnjem času smo priča različnim špekulacijam; z napadi na Titovo osebnost poskušajo spodkopati same temelje našega sistema in diskreditirati samo revolucijo. Vem, da poskušajo uveljaviti teze o neo-stalinizmu itd. Nekateri tudi trdijo, da smo že z ustavo leta 1963, še posebej pa z ustavo leta 1974, naredili velik skok v sistem, ki nima temeljev v razvoju proizvajalnih sil in zavesti delovnih ljudi. Krepi se tudi navdušenje nad zahodno demokracijo, pri tem pa ne vidijo problemov, ki jih ta demokracija ne rešuje.
Po Titovi smrti smo morali zagotoviti kontinuiteto njegove politike in prepričati svetovno javnost, da se dotedanja politika ne bo spremenila, ker smo bili priča različnim tovrstnim špekulacijam.
POLET: Dolgoročni program je v veljavi že tri leta in izkazalo se je, da inflacija rase. Vemo, da se je ZIS ravnal po nasvetih nekaterih ekonomskih inštitutov in fakultet, pa tudi najuglednejših
H S KONGRES JUNIJA
Centralni komite ZKJ je pretekli teden sprejel osnutke štirih temeljnih kongresnih resolucij, sklenil pa je tudi, da bo 13. kongres ZKJ od 25, do 28. junija v Beogradu. O besedilu predlaganih resolucij je uvodoma govoril Milan Kučan, ki je med drugim poudaril, da na kongresu ne moremo nastopiti le s težavami, temveč tudi z nekaterimi rezultati. Dejal je, da sedanje krize ne moremo odpraviti na način in s sredstvi in metodami, ki so nas'spravile v krizo.'Krize tudi ne moremo odpraviti s kršenjem norm in meril odločanja o naložbah in upbrabi akumulacije, /zadolževanjem, neučinkovitim izvajanjem sklepov, kršenjem.zakonov? L.
• TORINO — Približno 6 tisoč odpuščenih delavcev italijanskega Fiata, v katerem ima Libija precejšen delež, je zahtevalo od Moamerja el Gadafija, naj posreduje, da jih bo družba spet zaposlila.
LIMA — Jezero Titicaca v Peruju je zaradi močnega deževja prestopilo bregove. Iz ogroženega območja so izselili blizu 10 tisoč družin.
TRIPOLI — Libija namerava zgraditi vodovod in namakalni sistem v dolžini 1900 kilometrov. Stroški: 25 milijard dolarjev.
DAKA — Ob trčenju dveh ladij na reki Rupsa v Bangladešu je utonilo 200 ljudi.
MANILA — Okrog 3,3 milijona filipinskim volivcev, predvsem v krajih, kjer živijo pristaši opozicije, so onemogočili, da bi glasovali na nedavnih predsedniških volitvah.
WELLINGTON - Na severnem koncu Coocovega preliva je nasedla sovjetska turistična ladja »Mihail Lermontov« s 409 potniki in 329 člani posadke. Ladja se je potopila in ob življenje je bil en član posadke.
TEHERAN' — V zadnjih nekaj dneh je med boji na jugu Iraka kakih 8500 iranskih vojakov dobilo rane, ki jih povzročajo bojni strupi.
PEKING — Zaradi huliganstva so v Šanghaju ustrelili tri osebe. Med ustreljenimi sta bila dva sinova »visokih funkcionarjev«. Obsojeni so bili zaradi posilstva.
BANGALOR — Septembra naj bi iz ameriškega vesoljskega letala izstrelili indijski satelit.
CIUDAD MEXICO - Zaradi pocenitve nafte bo Mehika letos ob 2 do 4 milijarde dolarjev dobička.
ANKARA — Začeli so graditi drugi naftovod iz Iraka do nekega turškega pristanišča ob Sredozemskem morju. Zmogljivost 980 kilometrov dolgega naftovoda bo milijon sodov nafte dnevno.
ekonomistov, Bajta, Korošica, Pjaniča in drugih. Isti ekonomisti pa danes nasprotujejo strogo »programirani inflaciji«.
KRAIGHER: Težko bi vso krivdo zvalili na ZIS. Vendar ga ne branim. Poglavitna pomanjkljivost ZIS je necelovito in ne-sinhronizirano izvajanje dolgoročnega programa stabilizacije.
POLET: Ko smo sklepali sporazum z IMF (mednarodni denarni sklad), pa tudi kasneje, je bilo slišati, da smo privolili v podrejen položaj glede na to organizacijo ...
KRAIGHER: Bil sem guverner Narodne banke, ko smo navezali prve stike z IMF v začetku petdesetih let, torej po sporu z informbirojem. Tedaj smo se dobro zavedali, da bomo morali, če vstopimo v takšno organizacijo, upoštevati tudi njena pravila igre. Vloga IMF pa je v zadnjih desetih letih močno spremenila. Sklad se je spremenil v organ razvitih držav in mednarodnega finančnega kapitala. Nismo se usposobili za odplačevanje dolgov. V tujini smo se zadolževali ne glede na sposobnost odplačevanja.
STRAN 2
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Težave, s katerimi se je v letu 1985 srečevalo gospodarstvo, niso obšle tudi zavarovalništva, so ugotavljali v ponedeljek na zboru delegatov pomurske območne zavarovalne skupnosti in teme’jnih rižičnih skupnosti. Čeprav sta dve temeljni rizični skupnosti poslovali z izgubo, je pomurska zavarovalna skupnost poslovno leto zaključila s 376 milijoni dinarjev presežkov. Za letos načrtujejo, da bodo zavarovalne premije znašale 2 milijardi 152 milijonov dinarjev in bodo v primerjavi z letom 1985 višje za 68,3 odstotka, medtem ko se bo obseg zavarovanj povečal le za 3,7 odstotka.
LJUTOMER — V osnovni šoli na Šafarskem je bilo v soboto pomursko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Največ točk je dosegla ekipa Mladi zadružnik iz Križevec pri Ljutomeru, druga je bila ekipa Bakovec iz soboške občine, tretja Kobilja iz lendavske občine in četrta ekipa iz Gornje Radgone. Najboljše ekipe, ki so zmagale na medobčinskih tekmovanjih, se bodo pomerile v soboto, 1. marca, na republiškem tekmovanju na Cankovi.
MURSKA SOBOTA — Obenem s pripravami na program-sko-volilno konferenco občinske organizacije ZK so v soboški občini potekale tudi obsežne kadrovske aktivnosti. V osnovnih organizacijah so razpravljali o kandidatni listi za odgovorne funkcije v občinski partijski organizaciji in podprli predlog kandidatov. Za predsednika občinskega komiteja ZKS znova kandidira Jože Vild, ki je to odgovorno funkcijo opravljal že v minulih dveh letih. Novi izvršni sekretar predsedstva OK ZKS naj bi postal Boris Štefa-nec, namestnik javnega tožilca na Temeljnem javnem tožilstvu v Murski Soboti. Zdajšnji izvršni sekretarki Anici Karba namreč poteče mandat. Nekaj sprememb je predvidenih tudi v 30-članskem OK ŽKS, predsedstvu OK ZKS in komisijah.
MURSKA SOBOTA — Na razširjeni seji predsedstva KO SZDL v KS Lendavska so dokaj ugodno ocenili potek priprav na volitve in se dogovorili o vrsti akcij. Najprej nameravajo organizirati prireditev ob bližnjem dnevu žena v telovadnici Družboslovno-eko-nomske šole v Murski Soboti. Ta prireditev bo 6. marca ob 17. uri, v kulturnem programu pa bodo sodelovali malčki iz otroškega vrtca. Govor je bil tudi o aktiviranju dela osnovne organizacije ZSMS in zbiranju denarja za kirurgijo.
_____________________________________________________________
Kritično o referendumu
Na seji OK SZDL Ljutomer so poleg poročil o opravljenih temeljnih kandidacijskih konferencah sprejeli tudi oceno izida občinskega referenduma. Ugodno so ocenili prizadevanja organov in funkcionarjev v vseh krajevnih skupnostih, kjer je bil izid glasovanja pozitiven, tudi v KS Logarovci—Berkov-ci, kjer so na slabši izid vplivale objektivne okoliščine (nerešeni problemi v kmetijstvu). Pohvalili so. vodstva in krajane KS Cezanjevci, Železne Dveri, Ra-doslavci, Stara Cesta in Razkrižje, kjer je bil referendum izglasovan z visokim odstotkom. V teh krajevnih skupnostih je bilo vloženega veliko političnega dela posameznikov in organov, še posebej v KS Stara Cesta in Razkrižje, ki v referendumskem programu nista udeleženi in sta kljub temu pokazali veliko mero solidarnosti.
Vso kritiko si zaslužijo posamezni funkcionarji in organi v KS Križevci pri Ljutomeru — razen vodstva KK SZDL — ki so zelo malo ali nič naredili za boljši izid glasovanja v njihovi krajevni skupnosti, čeprav so bili v minulem občinskem referendumu edini deležni sredstev, ki so se zbirala v celi občini in posebej v šolskih okoliših osnovne šole Ljutomer, Cezanjevci in Križevci. S temi sredstvi so v Križevcih zgradili osnovno šolo (2400 kv. m). Takšna pa bo v novem občinskem referendumu skupna kvadratura obeh prizidkov (v Cezanjevcih in Ljutomeru). Tudi v cestnem programu so v sedanjem referendumu dobro zastopani (cesta Bučečpvci—Zasadi — v manj razvitem delu njihove KS, kjer je celotna krajevna skupnost doslej bolj malo naredila za hitrejši razvoj). Iz tega sledi, da pri referendumu niso bili solidarni niti s svojimi sokrajani.
Zato so na seji sprejeli pobudo predsedstva, da imenujejo delovno skupino, ki bo preučila vse slabosti delovanja samouprave in političnega življenja v KS Križevci. Predlagali pa so tudi, da naj pristojni organi pri skupščini občine, izvršnem svetu in samoupravnih interesnih skupnostih poskrbijo, da se bo referendumski program začel takoj izvajati,
Dušan Loparnik
Podpora regijskim informativnim sredstvom
Prizadevanja Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, da bi v pomurskih občinah povečali delež sofinanciranja, so podprli tudi v lendavski občini. V kratkem se bodo odločili, ali bodo sredstva še naprej zbirali pri izobraževalni skupnosti (ta ima za to nekoliko višjo prispevno stopnjo) ali pa tudi pri drugih si-sih, kar pa ne bi bilo praktično, saj bi povzročilo nepotrebno administriranje.
Na seji izvršnega sveta je bilo tudi rečeno, da so regijska informativna sredstva (Vestnik, Nepujsag ta program v slovenskem in madžarskem jeziku) imela pomembno vlogo v pripravah in pri izvedbi občinskega referenduma za samoprispevek, pa da tudi sicer ustrezno predstavljajo priza-
POMURSKI MEDOBČINSKI SVET SZDL LJUTOMER
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA
ZAVOD ZA EKONOMIKO IN URBANIZEM MURSKA SOBOTA
VABIJO
na sekcijsko razpravo
O GRADNJI HE NA REKI MURI I
IN PREDVIDENIH	
SPREMEMBAH V OKOLJU	
ki bo v ponedeljek, 3. marca 1986, ob 9.30 v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih.
V razpravi bodo sodelovali odgovorni strokovnjaki iz Elektrogo spodarstva Slovenije, kmetijstva, vodnega gospodarstva, varstva okolja in drugi.
do tedna
devanja delovnih ljudi na vseh področjih. V prihodnje pa naj bi bilo še več informacij oziroma komentarjev, ki naj bi mobilizirali delovneTjudi za določene odločitve. S seje izvršnega sveta pa še tale misel: Vestnik in Nepujsag bo treba še bolj razširiti.
V lendavski občini pa se bo treba dogovoriti, kako naprej z drugimi pisnimi informacijami. Skupščina občine izdaja delegatsko glasilo Informator, ki ga (v povprečju enkrat mesečno) prejema vsako gospodinjstvo. V njem objavljajo (neprirejene) skupščinske materiale, ki so večini nerazumljive. Svoj list Naš glas izdaja sindikat, občinski komite ZK pa tiska Bilten, potem so tu še glasila delovnih organizacij:..
-GORNJA RADGONA—---------------------------
DELEGATI PODPRLI LISTO KANDIDATOV ZA NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE V SKUPŠČINI OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH
Vseeno ponovni kandidacijski postopek
Delegati prve kandidacijske konference v občini Gornja Radgona (od 87 jih je bilo prisotnih kar 81, 93 odstotkov) niso povsem opravili svojega dela. Razprava o poročilu s temeljnih kandidacijskih konferenc (prebrala gaje predsednica OK SZDL Marija Sedivy) je pokazala, da predlagani kandidat, ki naj bi v prihodnjih letih opravljal pomembno funkcijo predsednika Izvršnega sveta, ni dobil podpore. V veliki meri so k takemu razpoloženju prispevali prikriti podatki o kandidatu, za katere so Radgončani izvedeli šele iz sredstev obveščanja, sicer pa so ga podprli le v dveh krajevnih skupnostih, bil pa je tudi brez večinske podpore v združenem delu. Zato so delegati o tem kandidatu odloča-
- UUTOMER-------------------------
SOGLASNA PODPORA KANDIDATOM
Na prvi seji občinske kandidacijske konference v Ljutomeru so vsi kandidati za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih dobili soglasne podpore. Po ugodni oceni aktivnosti pri evidentiranju in na temeljnih kandidacijskih konferencah so člani občinske kandidacijske konference dali soglasje Matiji Severju za kandidaturo za predsednika SO Ljutomer, Miru Steržaju pa podporo za kandidaturo za podpredsednika SO Ljutomer. Za posamezne zbore skupščine občine bodo ob soglasni podpori kandidirali: Majda Kristl (ZŽD), Anton Hvalec (ZKS) in Angelca Fras (DPZ). Na prvi občinski
— LENDAVA----------------------------------------
Končno tudi kandidati za DPZ
OBČINSKA KANDIDACIJSKA
Priprave na letošnje volitve v družbenopolitično skupnost in interesne skupnosti so bile na območju lendavske občine dokaj temeljite, saj je bilo čutiti povečano družbenopolitično aktivnost celo lansko leto, v tem obdobju pa dosega vrhunec. Evidentirali so namreč kar 3617 kandidatov, kar 1154 več kot za volitve pred štirimi leti. Tokrat je med kandidati tudi veliko več članov Zveze komunistov, več je mladih, boljša je povprečna izobrazba, dobra pa je tudi zastopanost narodnosti.
Ker so v temeljnih kandidacijskih konferencah — teh je 18 v krajevnih skupnostih in 68 v organizacijah združenega dela — dali na prvotni predlog o 20-članskem družbenopolitičnem zboru občinske skupščine več pripomb, so na četrtkovi seji občinske kandidacijske konfe-
— MURSKA SOBOTA—---------------
Potrdili kandidatno listo DPZ
Ob koncu tedna je bila v Murski Soboti seja OK SZDL, na kateri so obravnavali in sprejeli skupno poročilo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Kot je v uvodni besedi povedal predsednik OK SZDL Geza Farkaš, so bile do 17. februarja opravljene vse temeljne kandidacijske konference v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na njih so soglašali s predloženimi kandidati za DPZ, menili pa so, da je med njimi še vedno premalo žensk ter preveč kandidatov iz Murske Sobote in njene okolice. Na seji OK SZDL so z javnim glasovanjem potrdili listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Ta šteje 30 članov, edina sprememba pa je pri Borisu Goljevščku, ki se je odrekel kandidaturi, in so namesto njega izvolili Štefana Titana iz Tropovec, zaposlenega v soboški Družbeni prehrani.
Na konferenci so obravnavali tudi stališča in mnenja temeljnih kandidacijskih konferenc o predlaganih možnih kandidatih za delegate DPZ republiške skupščine ter soglašali s štirimi možnimi kandidati iz soboške občine: Gezo Bačičem, Ernestom Ori-
li tajno. S 43 glasovi proti in 37 za (ter enim neveljavnim) predlagani kandidat ni bil sprejet. V razpravi pa je bilo slišati tudi vprašanja, zakaj se je kandidacijska lista tako hitro zožila, zakaj nista predlagana za vsako funkcijo dva kandidata, ali lahko delegati še o čem odločajoali pa je žc vse odločeno vnaprej, in podobno.
Sicer pa so prisotni delegati podprli listo kandidatov za najodgovornejše funkcije. Ker je eden od kandidatov za predsednika Skupščine občine odstopil, bo kandidat le Peter Fridau, še naprej pa ostajata dva kandidata za podpredsedniško funkcijo, Vinko Rous in Milan Nekrep. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je predlagan Dušan Za-
kandidacijski konferenci niso mogli izvoliti podpredsednika zbora združenega dela, kajti dosedanji evidentirani kandidat Franc Tobias je odstopil od kandidature.
Za družbenopolitični zbor so na seji OK SZDL soglasno potrdili naslednje kandidate: Angelo Farkaš, Franca Galundra, Branka Jagrinca, Franca Juršo, Antona Kapuna, Ksenijo Kapun, Dušana Kosija, Oskarja Likarja, Janeza Magdiča, Anito Osterc, Marka Miliča, Borisa Paušnerja, Bojana Razlaga, Dragico Ropošo, Cilko Slavič, Sonjo Sever, Matijo Severja, Irmo Simonič, Franja Štebiha, Franca Štiha, Antona Vrbnjaka in Cirila Zanjkoviča.
KONFERENCA PODPRLA KANDIDATE ZA
NAJODGOVORNEJŠE FUNKCIJE V DPS IN SIS
rence sprejeli »popravljeno« listo kandidatov za člane. V družbenopolitičnih organizacijah, ki so »kadrovale« svoje člane, so sprejeli kritiko, češ da je med kandidati preveč prosvetnih delavcev in da ni dovolj »pokrito« celotno območje lendavske občine (prevladovali naj bi kandidati iz Lendave oziroma okolice). Zdaj so za. družbenopolitični zbor potrjeni: Elizabeta Horvat, 39 let, učiteljica iz Lendave; Jože Maje, 36 let, pravnik v Gidosu; Evgen Pinter, 51 let, kv sobosli-kar iz Ina-Nafte; Marjan Žerdin, 32 let, kv orodjar iz Varstroja; Vlado Bratkovič, 27 let, gozdarski tehnik v tozdu Gozdarstvo; Breda Bukovec, 25 let, dipl, ekonomistka iz Varstroja; Jože Raš-čan, 27 let, gimn. maturant iz Planike; Franc Bobovec, 29 let, strojni tehnik iz Leka; Ivan Jarni, kv kovinostrugar iz Varstroja;
jem, Ivanko Klopčičevo in Emilom Erjavcem. Iz vrst svojih delegacij pa so kot kandidata za zvezni zbor skupščine SFRJ predlagali IvanaJSapača, tehnologa iz Mesne industrije ABC Pomurke.
Podobno kot na temeljnih kandidacijskih konferencah so tudi delegati na prvi seji občinske kandidacijske konference v Murski Soboti menili, da so se v občini tokrat na volitve dobro pripravili in da so evidentirali zares zaupanja vredne ljudi. To še posebno drži za najodgovornejše funkcije v občini, za katere so predlagali nekaj izkušenih gospodarstvenikov in prekaljenih družbenopolitičnih delavcev. Na 185 temeljnih kandidacijskih konferencah v ozdih in krajevnih skupnostih so se večinoma odločili za zaprte kandidatne liste, ponašajo pa se tudi z dobro udeležbo. Lep napredek je tudi v sestavi, hkrati pa soliden kadrovski temelj za prihodnje ali kake druge volitve.
Za predsednika skupščine občine kandidira Andrej Gerenčer, družbeni pravobranilec samoupravljanja, podpredsednik naj bi bil Božo Kuharič, glavni direktor Mure, dolžnost predsednika izvršnega sveta so zaupali Janezu Štotlu, zdajšnjemu direktorju tozda Kartonaža Pomurskega tiska. Predsednik zbora združenega dela naj bi postal Drago Ružič, 'predsednik zbora krajevnih
gorc, za podpredsednico Irena Petek, za predsednika zbora združenega dela Tomaž Peternelj in za njegovega podpredsednika Jože Dunaj, za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti pa sta predlagana Jože Ivačič ter Ivo Vuk.
Pojavila so se tudi nova imena za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti: Milena Rajk za skupnost otroškega varstva, Lojzka Lepoša za socialno skrbstvo in Alenka Strah za namestnico predsednice kulturne skupnosti. Skupščino občinske zdravstvene skupnosti naj bi vodil Štefan Žalodec, izobraževalne Melita Bakračevič, kulturne Mira Marko, telesno-kulturne Tone Žnidarič, raziskovalne skupnosti Ivan Zabavnik,
Te kandidate je podprla tudi občinska kandidacijska konferenca. Kandidati za predsednike posameznih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa so: občinska zdravstvena skupnost: Milan Rožman, občinska skupnost otroškega varstva: Vida Klun, občinska skupnost socialnega skrbstva: Zlatko Zdovc, občinska skupnost socialnega skrbstva: Milena Milič, občinska kulturna skupnost: Vera Benko, občinska telesnokulturna skupnost: Rajko Mlinarič, občinska izobraževalna skupnost: Jože Klemeničič, občinska raziskovalna skupnost: Cveto Križanič, občinska stanovanjska skupnost: Emil Kuhar, skupnost pokojninskega in invalidskega za-
Štefan Šoš, 34 let, dipl, sociolog iz Elme; Aleksander Varga, 35 let, dipl, ekonomist v izvršnem svetu občinske skupščine; Mirko Hajdinjak, 59 let, kmetijski teh-
V prejšnji številki Vestnika je iz tehničnih vzrokov izpadel del teksta, ki se nanaša na kandidata za predsednika skupščine kulturne skupnosti. Pravilno: Anton Černi, 43 let, predmetni učitelj, sicer pa ravnatelj na osnovni šoli v Odrancih.
nik, sedanji predsednik občine; Cvetko Pečelin, 60 let, upokojenec iz Petišovec; Štefan Drago-šič, 49 let, dipl. kmet, inženir na gospodarski zbornici za Pomurje; Stefan Ptičar, 42 let, predmetni učitelj iz Črenšovec, sicer pa
skupnosti Štefan Antolin, družbenopolitičnega zbora pa Ivo Orešnik. In še močni kandidati za vodstva skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Sis za vzgojo in izobraževanje naj bi vodil Karel Makovecki, kulturo Marjan Čenar, telesno kulturo Milan Bratkovič, raziskovalno dejavnost Andrej Janc, otroško varstvo Stanko Sraka, zdravstvo Karel Karba, socialno skrbstvo Katica Vinčec, zaposlovanje Aleksander Krpič, stanovanjsko gospodarstvo Janez Ciman, socialno varstvo Jože Matjašec, pokojninsko in invalidsko zavarovanje Koloman Podlesek, medobčinsko zdravstveno skupnost Evgen Horvat, prosveto in kulturo madžarske narodnosti pa Štefan Molnar. Edina sprememba je pri
Vse bolj množična obolenja
Kot večino Slovenije je tudi Pomurje zajelo masovno obolenje z znaki influence, ki se kažejo v obliki glavobolov, hripavosti, močnega kašlja in prebavnih motenj. Na Zavodu za medicino dela in higieno, je povedal dr. Štefan Gruškovnjak, iščejo pomoč predvsem starejši ljudje in težji primeri, bolezen pa redči tako učence po šolah kot malčke v vrtcih in zaposlene v združenem delu. Preventiva je cepljenje, kurativa pa je, da je treba ostati doma in bolezen odležati, predvsem pa se ne udeleževati množičnih srečanj, kjer je možnost okužbe največja.
bb
skupnosti za zaposlovanje Bojan Brumec, skupnosti invalidsko-pokoininskega zavarovanja Marica Šket-Serec, samouprane stanovanjske skupnosti Franci Plej, komunalno-interesne skupnosti Tomo Tošič, za skupnost za ceste in varstvo pred požari pa sta predlagana kandidata Anton Kampuš ter Rober Peterka.
Ker delegati na ponedeljkovi prvi kandidacijski konferenci predlaganega kandidata za predsednika Izvršnega sveta niso sprejeli, bosta Volilna komisija pri OK SZDL in Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja kandidacijski postopek ponovila. Časa več ni veliko, kajti druga kandidacijska konferenca bo konec marca.
B. Peček
varovanja: Mirko Lebarič in občinska skupnost za zaposlovanje: Janko Kumer.
Za kandidata za predsednika izvršnega sveta SO Ljutomer je podporo dobil Ozvald Tučič s pripombo, naj pri sestavi novega izvršnega sveta upošteva, da bodo člani predvsem iz gospodarstva, seveda pa jih mora potrditi tudi Socialistična zveza. Na seji občinske kandidacijske konference niso mogli izvoliti tudi predsednice zbora uporabnikov občinske skupnosti otroškega varstva, zato bodo kandidata izvolili na prihodnji seji.
Dušan Lopamik
predsednik občinske konference SZDL; Helena Gal, 35 let, absolventka pedagoške akademije iz Genterovec; Mirko Škalič, 28 let, gim. maturant, sicer pa sekretar Zveze socialistične mladine, doma v Mali Polani; Pavel Ne-met, 56 let, ekonomski tehnik iz Kobilja; Ivan Vučko, 23 let, kmetovalec iz Bistrice; Marija Zver, 48 let, predmetna učiteljica iz Turnišča.
To so torej kandidati za družbenopolitični zbor skupščine občine Lendava, ki jih bo treba še potrditi na volitvah.
V nadaljevanju je občinska kandidacijska konferenca soglasno potrdila kandidate za vodilne funkcije v republiških in zveznih organih in izvolila Bojana Hojnika in Ladislava Bagladija za delegata na republiški kandidacijski konferenci.
Š. SOBOČAN
predsedniku zbora izvajalcev si-sa za zdravstvo, in sicer je namesto Jožeta Zadravca predlagan Anton Camplin.
Na občinski kandidacijski konferenci so delegati sprejeli tudi staliošča in predloge o evidentiranih možnih kandidatih za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ, za delegate zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ter za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SRS in skupščinah si-sov v republiki. Menili so, da je za te funkcije premalo kandidatov iz občine in Pomurja. Za prvo sejo republiške kandidacijske konference pa sta izvoljena Geza Farkaš in Franc Dervarič.
Milan Jerše
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986

Tudi kajenje poneumlja človeka
»Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva. Kadilci onesnažujejo zrak, dušijo sebe in druge. Kajenje ovira ustavarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustre-. za samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kaj početi.« Tako je pisal že Goethe, zapisali pa so tudi člani društev nekadilcev v sestavku o gospodarskih, zdravstvenih in socialnih posledicah množičnega kajenja ob sprejemanju zakona o varstvu pri delu. Obravnavali pa so ga tudi na zadnji seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim človeka. Člani posveta so predlagali, da sestavek pošljejo vsem osnovnim organizacijam sindikata, kajti ravno sedaj poteka razprava o predlogu zakona o varstvu pri delu, na katerega sprejetje lahko največ vpliva prav sindikat.
Nič kolikokrat smo že (pre)sli-šali o škodljivosti kajenja. Pa
vendar srčni infarkt prizadene letno okoli 1000 Slovencev, 800 jih zboli za pljučnim rakom in 2000, jih umre za posledicami kajenja. In vendar si mnogi kadilci lastijo pravico, da kadijo na delovnem mestu, v športnih in drugih ustanovah, čeprav v Ustavi SRS (člen 231) piše: »Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih in vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje.« Sicer pa je naša država med prvimi uzakonila pravico in dolžnost do zdravega okolja.
Razkorak med uzakonjenim in dejanskim so potrdili s svojo razpravo tudi člani koordinacijskega odbora, ki so spregovorili tudi o preprečevalnih ukrepih zoper kajenje. Čeprav je bila razprava načelno usmerjena proti vsem (ne)kadilcem, pa je izzvenela kot želja spreminjati in osvetljevati mlade, »ki še ne razmišljajo o smrti in bolezni«. Ugotavljali so, da le težko prepeljejo mlade žej
ne preko vode (cigaret, alkohola ...), ki jo ponuja svet odraslih. Zgražali so se nad odpiranjem kadilnic v srednjih šolah in menili, da zavod za* šolstvo še vedno ni storil vsega, da bi se v vzgojnih ustanovah prepovedalo kajenje, »kot je bilo to nekoč«. Vsi so si bili enotni, da bi s kaznovalnimi metodami (če preprečevanje ne pomaga) dosegli več. Predlagali pa so tudi, da bi morali na vseh šolah organizirati predavanja, na katerih bi predavatelj pokazal tudi patološke preparate organov. Niso pozabili omeniti tudi škodljivega zgleda zdravnikov, učiteljev in staršev.
Člani odbora pa so se seznanili tudi s sklepi medobčinskega posveta koordinacijskih odborov ih s predlogom, da v vseh lokalih in gostilnah lahko točijo alkoholne pijače šele po deveti uri.
Majda Horvat
MIMOGREDE O VARSTVU OKOLJA
Naše okolje ureja že okrog 270
zveznih, republiških in pokrajinskih zakonov in predpisov, da ti-sočev občinskih odlokov niti ne omenjamo. Kako že pravijo: veliko babic, kilav otrok.
Toda k sreči ne ostajamo samo pri paragrafih. V Pomurju smo z odredbami — kot naravne znamenitosti — zaščitili nekaj redkih območij. Omenimo gozdni park in fazanerijo v Murski Soboti, drevesna parka v Turnišču in na Tišini ter hrastov park Sršenov log v Ljutomeru. Hkrati še vedno teče maratonsko dogovarjanje, kam z nevarnimi odpadki. V Gornji Radgoni so glede prostora za centralno občinsko odlagališče smeti že dalj časa v slepi ulici. V Lendavi so občani vse bolj razkurjeni zavoljo onesnaženega potoka Črnca.
Izhodu iz vseh teh in drugih naravovarstvenih zadreg v pokrajini ob Muri bi moralo dajati akcijski pečat prizadevanje evropske (torej tudi pomurske)
veliko babic kil 9 '
mladine za preprečevanje nadaljnjega propadanja in ohranitev gozdov; to je akcija pod skupnim naslovom Gozdovi 86. Tudi slovenska Socialistična zveza je to leto razglasila za leto večje skrbi za varstvo okolja. Gotovo bi sem še kako sodilo reševanje ekološke problematike ob energetski izrabi reke Mure, na kateri so — kot smo te dni prebrali v madžarskem listu Vasvarmegye s
V APRILU IN MAJU BODO POMURSKI MLADINCI UREDILI OKOLICO KIRURGIJE
6000 delovnih ur
Okrog 50 oddelkov učencev iz raznih pomurskih šol bo v aprilu in maju urejalo okolico nove kirurgije v Rakičanu in očistilo notranje prostore. Vsak dan bo na delovišču okrog 45 mladih, ki bodo urejali zemljišče okrog zgradbe, postavljali ograjo (sadike bodo zasajali šele jeseni) in čistili sobe. Delovno orodje bodo dobili od delovne organizacije Pomurje ter z akcije Goričko. Ko bo narejen natančen program (še prej morajo dobiti načrt o ureditvi zunanjega okolja, ki ga dela Projektivni biro v Murski Soboti), se bodo mladinski voditelji dogovorili o izvedbi akcije z ravnatelji šol. Prav tako morajo v čim krajšem času rešiti problem prehrane in prevoza mladih.	B. P.
25. avgusta 1918 — že v drugem desetletju tega stoletja Madžari in Avstrijci hoteli postaviti hidroelektrarno, ki bi imela 30 tisoč konjskih moči. Toda, očitno je že takrat držalo: veliko babic, kilav otrok; in če verjamemo, da se zgodovina ponavlja, se utegne zgoditi, da ob vsem direndaju reka Mura ostane neizkoriščena.
B. Žunec
Višje pokojnine
Na zadnji seji skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije so sprejeli sklep o dokončni uskladitvi pokojnin za leto 1985, s čimer bi ujeli zviševanje osebnih dohodkov. Pokojnine bodo višje za 5,63 odstotka. Čeprav sistem sprotnega usklajevanja pokojnin predvideva, da skupnost ob dokončni uskladitvi izplača tudi razliko za celotno preteklo leto, pa to ob tej uskladitvi še ne velja. Tako bodo upokojenci prejeli višjo pokojnino le za to leto.
Pomurskim upokojencem bodo izplačali razliko med 7. in 20. marcem, nekaterim pa že pri marčevski pokojnini.
Pravico do varstvenega dodatka pa bodo imeli v letošnjem letu tisti upokojenci, katerih pokojnina je nižja kot znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, in če v letu 1985 njihovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov niso presegli 28 652 din mesečnega dohodka.
M. H.
Slovensko prosvetno društvo Danica na Koroškem ima sicer sedež v Šentprimožu pri Podjuni, v Celovcu, kjer se je pred kratkim mudila soboška občinska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik izvršnega sveta Peter Brunec, pa je obiskala ' predstavnike Slovenske prosvetne zveze na novem naslovu v Tarvisergasse 16. V prijetnem, po svežem oplesku in lesu dišečem prostoru sta v pogovo-
LETNA SKUPŠČINA OBRTNEGA ZDRUŽENJA V MURSKI SOBOTI
VSAKO LETO
VEČ OBRTNIKOV
Obrtniki soboške občine so na petkovi letni skupščini pregledali stanje v drobnem gospodarstvu v preteklem letu in ugotovili, da so bili v novih predpisih (zakon o davkih občanov, drugi predpisi) v veliki meri upoštevani njihovi predlogi. Pohvalili so tudi skupščino občine, še zlasti pa komite za družbeno planiranje, ki je velikokrat prisluhnil njihovim predlogom (možnost zaposlitve večjega števila delavcev v določeni dejavnosti), pa tudi sicer je bil ta organ »prožen« pri izdajanju obrtnih dovoljenj. Prav gotovo je vse to pripomoglo, da je bilo proti koncu lanskega leta v občini Murska Sobota 697 obrtnikov, od teh 140 avtoprevoznikov (vključno s taksisti) in 124 gostincev. Če število primerjamo s stanjem v letu 1980, ugotovimo, da se je število obrtnikov povečalo za 127. V zadnjih petih letih je bilo izdanih največ dovoljenj za stavbno gradbeno dejavnost (26), avtoprevozništvo (20), gostinstvo (16), kovinsko dejavnost (14), za različne osebne storitve (18) in za druge dejavnosti (plastika in podobno) 21. Pač pa se je v tem obdobju zmanjšalo število lončarjev, čevljarjev, krojačev ... Povsem upravičeno se torej lahko vprašamo (kar seveda ni dovolj), kdo nam bo popravljal čevlje ali pa jih izdelal (če jih ne bomo dobili v trgovini, ker imamo prevelike noge ali pa ’si želimo trpežne čevlje), enako velja za krojače, za lončarje pa bi se morda vprašali takole: le zakaj se mladi ne »ogrevajo« za gnetenje, oblikovanje, žganje . . . gline, saj bi tudi to lahko bila pri
Obrtno podjetje KOMUNA Beltinci razpisuje na podlagi Statuta in sklepa delavskega sveta DO prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
delovne organizacije
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let.
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati imeti še:
— višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj ria podobnih delih.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov:
Obrtno podjetje KOMUNA Beltinci, Panonska 28..
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
ložnost zanje. Seveda so obrtniki tudi tokrat opozorili, da niso zadovoljni z usmerjenim izobraževanjem, saj iz šol prihajajo s teorijo podkovani mladi ljudje, delati pa ne vedo, ker pač ni bil dan poudarek praktičnemu delu.
V preteklih petih letih pa se ni povečalo le število obrtnikov, ampak tudi pri njih zaposlenih delavcev je več. Pri zasebnikih zdaj delo združuje 786 delavcev, kar je v primerjavi z 1980. letom 242 več. Tako pride zdaj na enega obrtnika 1,13 delavca, to pa je več, kot je republiško povprečje. No, resnica pa je tudi, da delavce (vsaj uradno) zaposluje le 190 obrtnikov, ostali pa dejavnost opravljajo zaradi narave dela sami ali ni možnosti za razmah, večkrat pa tega tudi nočejo, saj jih davčna politika k temu kaj prida ne spodbuja.
Na skupščini obrtnega združenja so se dotaknili še vrste drugih vprašanj! Posebej so poudarili, da obrtnike mnogokrat kritiziramo in jim očitamo nekatere gmotne pridobitve, ob tem pa pozabljamo, da v ničemer ne izstopajo, saj imajo vse to tudi drugi (hiša, avto ...). Dejali so tudi, da obrtniki delajo dnevno po 16 ur, da v eni osebi pravzaprav združujejo več poklicev in sploh kar najracionalneje poslujejo, zato nobeden nima izgube. Neutemeljen je tudi očitek, da nekateri sploh ne plačujejo davkov, saj po novih predpisih plača davek (poleg številnih prispevkov za interesne skupnosti in drugo) prav vsak obrtnik.
Š. SOBOČAN
Kvartet Korotan
LETO 1945: ZMAGAL! SMO — OHRANITI REVOLUCIJO
Franjo Šonaja
Agrarna reforma v Prekmurju 1945—1946
Demokratična federativna Jugoslavija — DFJ, kot seje po osvoboditvi leta 1945 imenovala naša država, je bila pretežno agrarna z več kot tremi četrtinami kmečkega prebivalstva, ki so bili pretežno mali in revni kmečki posestniki. Položaj kmečkega človeka je bil takrat zelo težak, imeli so premalo zemlje za preživljanje, povrh pa je bila večina več ali manj zadolžena. Eden izmed prvih ukrepov nove ljudske oblasti leta 1945 je bil brisanje kmečkih dolgov. V predvojni Jugoslaviji je v povprečju prišlo na enega veleposestnika okrog 3000 ha zemlje, na enega duhovnika okrog 300 ha in na enega kmeta okrog 20 arov zemlje. Le tretjina kmetov je imela do 5 ha zemlje. Marsikje su uporabljali še lesen plug. Začasna skupščina DFJ je 23. 8. 1945 sprejela zakon o nacionalizaciji zemlje in agrarni reformi ter o kolonizaciji z geslom : Zemljo tistemu; ki jo obdeluje! Agrarna reforma naj bi končno odpravila vse fevdalne odnose na vasi in potešila »lakoto po zemlji«. Isti zakon je omejeval velikost kmečkih posestev nasploh (zemljiški maksimum) in s tem razlastil oz. omejil obseg zemljiške posesti tistim veleposestnikom in kulakom, ki zemlje niso sami obdelovali, temveč so živeli na račun dela dragih. Tolike opevana »zemljica domača«, z znojem in solzami prepojena, je končno le prišla v last prekmurskega kmeta — do takrat se-zonca. Z zakonom je prav ta kmet — sezonec imel prednost pri dodelitvi zemlje. Nova ljudska oblast pa je praktično končala žalostno poglavje v življenju prekmurskega bajtarja in beroša. Z nacionalizacijo in agrarno re-
DANICA in stiki s Koroško
ZDRAVSTVO
ru poleg tajnika zveze Janka Mahlerja sodelovala tudi Danica Kejžar, tajnica slovenskega prosvetnega društva iz znane družine koroških pevcev in aktivna pevka tako v kvartetu kot v zboru, Marjan Jernej, tudi pevec, in Werner Pressl. Slednji je sekretar Avstrijsko-jugoslovanskega društva za Koroško, ki že dolga leta skrbi za izmenjavo otrok v počitnicah. Šolarji iz soboške občine
formo se je oblikoval zemljiški sklad, ki je obsegal zemljo, razlaščeno veleposestnikom in grofom, zemljo velikih kmetov, ki so imeli tudi do 25 in celo 35 ha zemlje, večji del cerkvene zemlje, zemljo bank, posojilhic, delni-> ških dražb in posestev, ki so bila zaplenjena oziroma so ostala brez lastnika. Tako je zemljiški sklad v takratnem soboškem okraju obsegal 4571 ha zemlje, agrarnih interesentov pa je bilo 1859 v okraju Lendava pa 450 ha, agrarnih interesentov pa je bilo 4020. Število agrarnih interesentov je bilo zelo veliko na Dolinskem v vaseh takratnega lendavskega okraja, sicer pa je bil to najbolj gosto naseljen predel Prekmurja. Za zgled navajam vas Dokleževje, ki je leta 1945 štela okrog 1000 prebivalcev imeli pa so okrog 500 oralov zemlje. Tam je bilo kar 80 odstotkov kmečkih gospodarjev, ki so se zanimali oz. so prosili za agrarno zemljo. V bližini vasi Dokležovje pa je bilo 700 oralov zemlje oz. veleposesti grofice Zichy. Del te grofovske zemlje so Dokležovčani skoraj 4 leta obdelovali zase, potem pa so jih orožniki pregnali in zemljo vrnili grofici.
Po končanih volitvah pozno jeseni 1945. leta se je začelo s pripravami na delitev zemlje. Povsod po Prekmurju so se zbirali agrarni interesenti — prosilci agrarne zemlje in so postavljali svoje odbore za agrarno reformo. Predsednik okrajne agrarne komisije je bil Jože Šiftar iz Peta-njec. Prekmurje je bilo razdeljeno na 39 delitvenih območij, razen predela zahodnega Goričkega ob avstrijski meji, ki je bil kot nekdanje nemškogovoreče ob
so bili v zimskih počitnicah že petič zapored gostje kmečkega turizma Tscheuritz, kjer skrbi zanje družina Bar. V Baški pa bodo letos že trinajsto leto letovali otroci s Koroške.
Ker je obilno sneženje onemogočilo dostop do zimskega središča, kjer so smučali naši otroci, se je delegacija, v kateri sta bila tudi strokovna sodelavca Zdenka Farkaš ir. Dane Ka-talinič, pomudila še na konzulatu, kjer ju je sprejel generalni konzul Borut Miklavčič, o stikih z društvi pa je ob tej priložnosti govoril konzul Zoran Markovič. Pohvalno se je izrazil o delu društev in stikih, za kar ima nedvomno veliko zaslug tudi gostitelj srečanja v Celovcu — Werner Pressl.
Ker imata Koroška in Pomurje kot mejni pokrajini z narodnostnim vprašanjem veliko skupnega, so izhodišča za sodelovanje pristna. K utrjevanju stikov pa bo vsekakor pripomoglo gostovanje kvarteta Korotan in tria Kejžar ter pevskega zbora Danica na dnevu prosvetnih delavcev 18. aprila v Murski Soboti.
B. Bavčar
močje predviden za ponovno naselitev oz. kolonizacijo. Okrajna ljudska odbora v M. Soboti in Lendavi sta takrat sklenila: cerkvam se lahko pusti do največ 3 ha zemljiških površin, v Beltin-čih se na delu grofovske zemlje ustanovi semenogojska postaja, v Rakičanu pa na delu grofovske zemlje državno posestvo. Enak sklep je bil sprejet tudi v Lendavi. Tako je agrarna reforma zajela v zemljiški sklad tudi 484 ha cerkvene zemlje in 740 ha od zemljiških presežkov po zemljiškem maksimumu velikim kmetom, Januarja 1946 se je delitev agrarne zemlje končno začela! Najprej so delili veleposestniško zemljo na Petanjcih, kjer je agrarni zemljiški sklad obsegal 125 ha, za to zemljo pa se je prijavilo 60 agrarnih interesentov.
Za delitev zemlje so sprejeli enotne kriterije, pp katerih naj se zemlja deli, in sicer: tistim brez zemlje po 1,15 ha njiv in 0,45 ha travnikov, malim kmetom po 0,55 ha njiv in 0,45 ha travnikov in kmetom, ki imajo do 2,5 ha zemlje, le 0,45 ha travnikov. Tako so si na Petajncih razdelili 37 ha njiv in 30 ha travnikov, pašnik, pa je ostal v skupni oz. zadružni lasti, prav tako tudi sadovnjak. Tako je dobilo na Petajncih 12 družin po 1,15 ha njiv in po 43 arov travnikov, 38 družin je dobilo po 0,57 ha njiv in po 43 arov travnikov. 10 družin pa je dobilo le po 43 arov travnikov. Tako kot so delili zemljo na Petajncih, se je delila zemlja iz zemljiškega sklada tudi v Gede-rovcih, Skakovcih, na Krajni, v Beltincih, Lendavi, pri Gradu in drugje. Tako so v Doliču na Goričkem delili zemljo, ki je bila
DRAŽJE ZDRAVJE Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list, št. 26/83) je potrebno vsako leto s 1. marcem uskladiti zneske soudeležbe pri plačevanju zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov s povprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji. In ker se je le-ta povečal za 98 odstotkov, se bo za toliko povečala tudi soudeležba. Če navedem nekatere nove cene: za prvi kurativni pregled pri splošnem zdravniku bo treba plačati 200 din, za obisk zdravnika na domu 570, za prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti 430, za posamezno zdravilo ob prevzemu v lekarni na recept 150, za vsak prevoz z reševalnim in drugim posebnim vozilom 570, za oskrbni dan v bolnišnici ali v zdravilišču 460 din in za vsako zalivko v zobu 200 din.
Zdravstvene organizacije bodo torej od 1.3. 1986 zaračunavale višjo soudeležbo vsem uporabnikom, razen tistim, ki so oproščeni plačila po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (kot dor slej).
M. H.
prej last soboškega župana in narodnega izdajalca, veleposestnika Hartnerja. Tukaj so zemljo dobili predvsem tisti, ki so jo že leta obdelovali ali pa so jo imeli v najemu za visoko najemnino. Podobno je bilo v Matjaševcih, Trdkovi in pri Gradu. V Gornjih Petrovcih in Adrijancih pa je bilo agrarnim interesentom na voljo le 30 oralov cerkvene zemlje. Ta zemlja je bila tudi v več agrarnih okoliših,'ponekod so se interesenti bali sprejemati cerkveno zemljo in so jo odklanjali. Zemljo veleposestva v Motvarjevcih so obdelovali takoimenovani »konvencionaši«, ki so si kljub nasprotovanju veleposestnika zemljo razdelili. Opisani zgledi delitve agrarne zemlje nam dajejo splošno sliko, kako je potekala delitev te zemlje tudi drugod. Podatki pa nam povedo, da je bilo tam, kjer je bilo za razdeliti najmanj zemlje zaradi prenaseljenosti največ interesentov. Pa še ti so bili po večini iz vrst malih kmetov, ki niso bili voljni prevzeti zemlje kje drugje in se preseliti. Tako agrarna reforma leta 1945—46 ni mogla v celoti rešiti kmečkega vprašanja. Omogočila pa je nastanek velikih kmetijskih enot družbenega sektorja. Ustanovljena so bila kmetijska gospodarstva Rakičan, Beltinci in Lendava s svojimi številnimi obrati in delovišči in več kmetijskih zadrug s svojimi temeljnimi enotami. To pa je bila solidna osnova za nadaljnji razvoj pri spreminjanju proizvodnih odnosov na vasi. Družbeni kmetijski sektor je sicer doživljal .razne reorganizacije, odločilno pa je vplival na dvig kmetijske proizvodnje in preskrbo trga s kmetijskimi proizvodi.
STRAH. 4
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
[kulturna obzorja
Vse dobro o Totovih
Ce bi sodili premiero Totovih preteklo sredo na grajskem odru v Murski Soboti po aplavzu, je opravičila pričakovanja in zadovoljila potrebe, in to ne le po zabavi. Pravzaprav bi si soboški gledališčniki (po izkušnjah v kulturnejših središčih sodeč) zaslužili večje ovacije in ponovnih priklicev za uprizoritev teksta madžarskega avtorja Istvana Orkenya, ki ga je tenkočutno poslovenil Jože Hradil, v režiji Duše Škof pa interpretirali člani kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač.
Čeprav dogajanje označuje vojni čas, so marsikateri miselni sklopi aktualni tudi danes. Tako tisti o čevlju, za katerega je bolje, da ne rečeš, da to je, ampak se narediš malce neumnega, če to nisi že sam po sebi, kot v predstavi major (v odlični interpretaciji Milivoja Roša) in poklicno zagrenjen, pa prepričljiv doktor cipriani (Dušan Radič), da sploh lahko preživiš.
Predstava je narečno obarvana, in tako je odpadel večni očitek domačim ljubiteljem, da jezikovno niso kos interpretacijam na odru. V primeru Totovih pa bi pravzaprav lahko rekli, da gre za posrečeno in domiselno odločitev predstaviti jezikovno mešanico na stičišču meje, kjer živimo, obenem pa zadovoljiti zgodovinskim dejstvom in stvarnosti. Tako prekmurščina župnika Ignaca Tomaia najprej moti, po premisleku pa postane opravičljiva, saj je bogoslužje potekalo v tem jeziku in ga zato tudi ohranilo, kar je še kako pomembno. Na tleh z dolgoletno madžarsko prevlado pa je razumljiva tudi malce trda slovenščina predstavnika (vojaških) oblasti, skorajda folklorno opravljena moralno oporečna soseda Marjane Komaricki in navsezadnje izraznost gasilskega Lajoša — glave družine in okolja, v katerem je odzivnost do te najbolj množične dejavnosti na vasi. Jože Varga v predstavi ni razočaral, očitno mu dodeljena vloga leži kot tudi njegovi močnejši odrski polovici Mariški — Berti Kološa, za katero je škoda le, da iz začetne prekmurščine prehaja v prleščino. Prav bi bilo, da vztraja na eni, morda slednji, ki izziva smeh v našem okolju, kljub bojazni, da bo zaradi jezikovne bariere (Dušan Čebulj in drugi prisotni gostje na premieri prekmurskega dialekta niso povsem razumeli) gostovanje predstave vezano le na pokrajino ob Muri.
S Totovimi pa bi se lahko predstavili tudi drugod, saj je to gledališka uprizoritev z izvirnim povezovanjem dogajanja na odru, trudom nastopajočih in izbrano glasbo, pa tudi primemo sceno na sicer utesnjenem odru v prav tako utesnjeni grajski dvorani. Prepričljiva je in po dolgem času nam je v Murski Soboti uspelo, da gledalec ne odhaja iz dvorane prazen in apatičen, ampak razmišljujoč in skorajda navdušen nad tem, kar lahko uspe tudi amaterjem pod sposobnim vodstvom.	Brigita Bavčar
V Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih je na ogled razstava del domačina — akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Iz njegovega bogatega opusa smo izbrali gornjo sliko na papirju.
Z GLASBENE PARADE RADENCI '86
Kulturni koledar
Četrtek, 27. februarja
RADENCI - Ob 20. uri se bo v Radinu začel sklepni večer srečanja plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij Glasbena parada Radenci ’86. Potekal bo v znamenju jazza, nastopili bodo plesni orkester RTV Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Skopje, Zagreb in orkester radia Leipzig.
MURSKA SOBOTA - ob 19. uri bo v grajski dvorani ponovitev gledališke predstave Totovi. V režiji Duše Škof nastopajo ljubitelji gledališča kulturnoumetniškega društva Štefan Kovač.
PETEK, 28. FEBRUARJA
LJUTOMER — V domu kulture bo ob 19.30 premiera Brešanove groteskne komedije Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu, ki jo bodo v režiji Staneta Kralja uprizorili člani kulturnoumetniškega društva Ivan Kaučič.
BELTINCI — V prostorih osnovne šole 17. oktober bo ob 18. uri predstavitev dveh knjig Pomurske založbe; dr. Franca Zadravca LJUDSKO ZDRAVILSTVO V PREKMURJU in dr. Vilka Novaka: SLOVAR PREKMURSKEGA BELTINSKEGA GOVORA. Avtorja obeh del sta beltinska rojaka, zato ni naključje, da poteka predstavitev prav v tem kraju z bogato kulturno tradicijo.
Knjige
Izjemno plodno delo
Na nedavnem občnem zboru Sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač Murska Sobota so pregledali dveletno delo in so si bili enotni, da je bilo izjemno plodno. Predlani in lani je imel zbor 32 nastopov. Od tega je imel 17 samostojnih koncertov in 15 krajših nastopov samostojno ali z drugimi zbori. Zanimiv je tudi podatek, da so soboški pevci prispevali za vaje v minulih dveh letih kar 518 ur prostega časa.
Leta 1984 je imel zbor v gosteh moški pevski zbor ladjedelnice Ganz iz Budimpešte, s katerim sodeluje že vrsto let. Soboški pevci so peli v Kormendu na Madžarskem, uspelo gostovanje je bilo v Varaždinu in predvsem lanski nastop v avstrijski Radgoni. Tam sta poleg soboških pevcev pela še zbora z Madžarske in avstrijske Radgone.
Zbor je imel v zadnjih dveh letih nastope še v Kamnici pri Mariboru, v Radencih, Rogaški Slatini, Ormožu in drugod. V Murski Soboti je imel v gosteh tudi nekaj prijateljskih zborov.
Zbor se ubada s pomanjkanjem denarja in še vedno nima lastnega prostora za vaje. Z novimi oblikami dela uspeva zbor prebroditi številne težave. V veliki meri mu pomaga občinski sindikalni svet. Murska Sobota, ki je njegov ustanovitelj, občinska ZKO in v zadnjem času delovne organizacije in obrtniki. Ni enostavno za prek 40 pevk in pevcev skrbeti za zborovske obleke, plačevati prevoze za gostovanja in drugo.
Pevski zbor Štefan Kovač bo čez dve leti praznoval 20-letnico obstoja. Njegovo prihodnje delo je v znatni meri namenjeno dostojni proslavitvi tega jubileja.
Zborovodja Tomaž Kuhar se trudi, da bi čimboljepripravil redni letni koncert, ki bo predvidoma 20. marca v dvorani kina Park v Murski Soboti. Letnemu koncertu bodo sledili nastopi doma in verjetno tudi v sosednjih državah. In prav na stičišču treh narodov ima soboški zbor pomembno poslanstvo.	Franček Štefanec
Z nocojšnjim, tretjim koncertnim večerom, ki bo namenjen jazzovskim vplivom v orkesterski ustvarjalnosti, se bo letošnja že 12. Glasbena parada plesnih orkestrov JRT centrov uspešno končala. Tako bodo ob 20. uri koncertirali vsi nastopajoči in gostujoči veliki orkester NDR iz Leipziga. Srečanja v Radencih so velikega pomena tudi za spodbujanje orkestrske ustvarjalnosti, ki se nanaša na našo bogato ljudsko izročilo. Tako imenovane obvezne teme so po pravilu vedno narodni motivi, ki ogromno pripomorejo, da aranžerji iz vseh centrov bolje spoznajo folklorno izročilo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pred šestimi leti je bila za to temo izbrana tudi prekmurska ljudska Kata, Kata-lena, letos pa je to slovenska Še rožce bodo žalovale. Pričujoči posnetek pa.je z lanske Glasbene parade ob nastopu velikega orkestra RTV Ljubljana s solistom Tonetom Janšo.	vc
Zanimanje za branje raste
LJUTOMER
PRED PREMIERO
SLAVNOSTNE VEČERJE
Pohlep po denarju je dokaj hvaležna tema, in če je po tej segel Ivo Brešan, potem lahko pričakujemo obilico dobre zabave z trpkim priokusom iskanja lastnih napak in razkrivanja človeških slabosti, pa naj si bo to v cerkvenih, družinskih ali družbenopolitičnih kro-
ki je v občini Ljutomer požela obilo uspeha. No, Brešan je vsakokrat znova aktualen in trenutno eden najbolj igranih avtorjev, tudi na poklicnih odrih. Zanimiv pa je zato, ker v sebi in v svojih delih nosi obilico družbenopolitične angažiranosti, aktualnosti in predvsem
Ena zadnjih vaj pred februarsko premiero. Posnetek: Stane Feuš
gih. To je osnovna karakteristika predstave ki jo pripravlja dramska sekcija Kuda Ivan Kaučič Ljutomer v režiji Staneta Kralja in v izvedbi nekaterih — že znanih in malo manj znanih igralcev, Iva Žnidariča, Janka Zadravca, ter članov igralskih skupin kulturnih društev Cezanjevci in Razkrižje. Zakaj ravno Brešan? Še pred dobrima dvema sezonama smo videli njegovo igro Smrt predsednika hišnega sveta,
možnosti smejanja samemu sebi — svojim napakam.
Slavnostna večerja v* pogrebnem podjetju je tekst, ki ga člani dramske skupine pripravljajo že nekaj mesecev in ki bo 28. februarja, doživel premiero. In kot vedno — igralci in režiser — tudi tokrat pričakujejo od te predstave precej. Najmanj pa to, da bo njihova stvaritev ugajala vsem, ki jih bodo prišli gledat.	D- L
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: HRANA ZA ZDRAVJE — Kako živeti zdravo in kako z boleznijo (Centralni zavod za napredek gospodinjstva), M. L. Fisceh — BEG IZ ZAKONA 1/2 (Založba Lipa) in Orlando in Claudio. Villas Boas — TAPIS IN ZVEZDE (Mladinska knjiga).
UUBLMIA S3. 0341^
Občinska matična knjižnica Gornja Radgona, ki deluje v okviru Delavske univerze, je edina stalno delujoča kulturna ustanova v občini Gornja Radgona. Knjižnica se že nekaj let ubada s prostori, saj deluje le v enem prostoru, ki meri le 84 kvadratnih metrov. V tem prostoru knjižničarka razporeja knjige in vodi vso potrebno administracijo. Poleg polic je bralcem na voljo skromna mizica s stoli, kjer si lahko ogledajo želeno literaturo. Bralci pa bi bili veseli, če bi imeli poseben prostor, kjer bi lahko v miru prebirali želeno literaturo in revije, ter časopise.
Knjižnica ima tačas 19.600 knjižnih enot in 37 revij ter čas-
nikov. V preteklem letu je knjižnico obiskalo 8.232 bralcev, ki so si sposodili 17.668 knjig ali 367 več kot leto prej. Največ zanimanja je za leposlovje, sledijo mu mladinska literatura in strokovna ter znanstvena literatura. Prav za poljudnoznanstveno literaturo v zadnjih letih raste zanimanje. Raste tudi sposoja revial-nega tiska, kar kaže, da je nakup revij za mnoge že predrag, zato si jih raje sposodijo v knjižnici.
Knjižnica ima svoje izposojevalnice tudi v Gorenju Elrad, Modi Gornja Radgona in v dijaškem domu gostinske šole v Radencih. Njihova želja pa je, da bi delovale tudi izposojevalnice v krajevnih skupnostih Negova,
Stogovci in Kapela. Tega pa ne morejo uresničiti zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi zaradi delovne moči, saj je v knjižnici zaposlena le Cna oseba.
Knjižnica pa s pomočjo občinske in republiške kulturne skupnosti veča knjižni fond. V preteklem letu so na police zložili 779 izvodov novih knjig. Ker so jih izločili le 22, se je knjižni fond precej povečal.
Ludvik Kramberger
Dva dni pred okroglo mizo (to je v ponedeljek, 3., in torek, 4. marca) bo pred Maximarketom v Ljubljani ekološka stojnica, na kateri (in ob kateri) bo mimoidočim predstavljena dejavnost slovenskih ekologov, s posebnim poudarkom na problematiki gradnje hidroelektrarn na Muri. Razstavljene bodo fotografije, načrti, plakati, značke, izdelki domače (pomurske) obrti in predvajani diapozitivi ob izbrani glasbi.
KULTURNI NAGRAJENEC
0 kulturi oblačenja
Cas še vedno dokaj dolgih večerov je primeren za organizacijo in ogled modnih revij, posebno še, če so te prirejene tako, da lahko obiskovalec dobi vpogled na celotno ponudbo. Tako gredo k modnemu oblačilu ustrezen modni dodatek v obliki pasu ali torbice, modna pričeska in naličen obraz.
Na modni reviji, ki jo v petek ob 20. uri prireja v ljutomerskem hotelu Jeruzalem Modni atelje Kolenko v sodelovanju s frizerskim salonom Anice Rudolf, kozmetičnim salonom Renate Menhart in Tokom, bodo skušali zadovoljiti potrebo ne le po modni, ampak tudi estetski skladnosti. Med modeli bo poudarek na pleteninah, ki jih oblikujejo v Modnem ateljeju Kolenko in so v tej zimi, ki nam je natresla obilo snega, še posebno aktualni. Topli so in modni, sicer pa si oglejte modno revijo in presodite sami. Škoda le, da sovpada s premiero Breščanove groteskne komedije Slavnostna večerja v pogrebnem zavodu v izvedbi domačih gledališčnikov, kar bo gotovo vplivalo na obisk. Ostaja pa možnost, da se dan kasneje, to je v soboto, 1. marca, odpravite v Ormož, kjer bo modna revija v tamkajšnjem hotelu Jeruzalem, in čeprav bo tokrat brez kozmetičarke, sodelujete na reviji z vplivom na kulturo oblačenja.	bb
Monografija Prlekija 1941 — 1945
bo izšla ob 45. obletnici vstaje jugoslovanskega in slovenskega naroda!
Komisija za tradicije NOB pri občinskem združenju ZB v Ljutomeru je pregledala prek 400 tipkanih strani monografije, ki jo je na pobudo OZZB Ljutomer predložil avtor, prof. Drago Novak. Komisija je osvojila 2-letno odgovorno delo avtorja.
Knjiga PRLEKIJA 1941 — 1945 zajema območje občin Gornja Radgona, Ormož in Ljutomer, to je od Mure do Drave. Delo je razdeljeno na dva večja dela. V prvem obravnava Prlekijo pred letom 1941, razmere ter socialno-politi-čno življenje ljudi.te pokrajine. V drugem delu pa so vstaje leta 1941 do izgona okupatorja. Knjiga govori tudi o težavah borcev in aktivistov, ki so jih imeli na tem terenu. Knjiga bo ilustrirana z 90 slikami in 12 zemljevidi kot zgodovinski dokument resnice, na katerega se lahko opira naš mladi rod pri prenašanju tradicij NOB, so poudarili na razširjeni seji komisije za tradicije NOB pri občinskem združenju borcev Ljutomer. Monografija bo izšla v drugem polletju letošnjega leta, ker bodo v tem obdobju zbrana potrebna finančna sredstva. S. F.
Miška
Baranja
Med tistimi, ki imajo neprecenljiv delež pri ohranjanju in zapisu glasbene folklore Prekmurja, je prvak prav gotovo Miška Baranja. Izvira iz Nemčavec pri Murski Šo-boti in tu živi, že več kot štiri desetletja pa spremlja beltinsko folklorno skupino in tudi samostojno nastopa kot cimbalist. Velja za marljivega in strokovnega vodjo bande Kociper-Buranja, saj vodi vaje in piše priredbe, obenem pa skrbi tudi za izvedbo programa.
Kot solist kakovostno bogati nastope skupine, iz cimbal izvablja izjemne zvoke in že več let uspešno poučuje mlade naslednike, cimba-liste in violiniste — z občutkom odgovornosti do dela. Vse to opravlja brez ustrezne materialne spodbude, z velikim veseljem in zavzetostjo, ob čemer velikokrat zanemarja celo svojo šibko zdravstveno stanje in druge obveznosti v ne več tako rosnih letih. Tako je zapisano v podelitvi, pridajmo pa, da je dobrodušen in prijetno je poklepetati z njim, čeprav raje kot govori igra, rad pa se tudi iskreno nasmehne in prepriča s cimbalami. Čeprav smo se z njim že velikokrat srečali, ga je zanimivo vedno znova poiskati in izvedeti kak-
šen drobec iz njegovega življenja, v katerem ima glasba tako pomembno mesto.
Kadar je potrebno ustrezno opremiti radijsko oddajo, ki govori o Prekmutju, potem je v izboru gotovo njegovo izvajanje prekmurskih ljudskih pesmi. V sodelovanju z Aleksandrom Vlajem je posnel štiri pesmi, ki so izšle na mali plošči, obenem pa je sodeloval v mnogih televizijskih oddajah, ki so predstavljale pokrajino in njen melos.
Če kdo, potem je prav Miška Baranja najbolj zaslužen prejemnik letošnjih priznanj za ustvarjalnost — kulturno dejavnost v soboški občini.
Brigita Bavčar
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
STRAN 5
V iskanju projekta Pomurje 2000 (XIII)
»Če človek ne doživlja nobenega veselja ob delu, je to znak nekega strukturnega deficita . . . Zanemarjamo simbolični pomen dela, izredno pomemben takrat, ko se človek znajde v eksistencialni praznini oz. krizi«.
(Bernard Stritih, dekan višje šole za socialne delavce v Ljubljani v intervjuju za Teleks, št. 29/85, 18. julija 1985.)
Alije delo, ki ga opravljate v tovarni oblačil in perila Mura, zdravo, varno in zanimivo? Vprašanje smo zastavili Marti Tivadar, priučeni šivilji, zdaj mojstrici v tozdu Perilo, ki je v Muri zaposlena že 24 let in Šariki Kučan, kvalificirani šivilji, zdaj kontrolorki v tozdu Moška oblačila, ki je v Muri prav tako zaposlena že 24 let.
TEKOČI TRAK NI PRIGANJA-ŠKI, NORME DOSEGLJIVE, PLAČE NE PREVELIKE
»Morala bi začeti s selitvijo v nove prostore. Znano je, da se je Mura začela razvijati šele v letih 1950/52. Ostanek dohodka smo v celoti namenjali za razvoj in širitev tovarne. Marsičemu smo se morali odpovedovati in na račun tega ustvarili, kar imamo. Po letu 1952 smo zaposlovali okrog 660 delavcev, danes pa jih je blizu 5800. Pp selitvi v nove prostore smo imeli bistveno izboljšane delovne razmere, saj ustrezajo vsem predpisom varstva pri delu. Toda sčasoma so ti prostori postali pretesni, največ zaradi novih in novih zaposlitev, kajti brezposelnost je v naši regiji in občini zelo velika, povpraševanje po delovni sili v Muri pa prav tako, kajti dela imamo čez glavo,« je pojasnjevala Tivadarjeva. Kaj pa norme, nas je zanimalo. Pa tekoči trak? Mar ni priganjaški? Mar ne razoseblja delavcev, ki morajo iz leta v leto opravljati enolične operacije? Kako je s plačami ter z odnosi med nadrejenimi in podrejenimi v delovnih procesih?
»Mislim, da delo v Muri za tekočim trakom ni tako priganja-ško in je večina norm dosegljivih. So pa lažje dosegljive takrat, če delavci opravljajo iste operacije. Tisti, ki jih morajo večkrat menjavati, ne morejo toliko zaslužiti, kot tisti, ki stalno delajo isto operacijo. Čeprav je monotono, ima svojo prednost. Pridobi večjo spretnost, lažje in več zasluži. Z govoricami, da imamo v Muri prevelike osebne dohodke, se sploh ne strinjam. Menim, da za vloženo delo dobivamo primerne osebne dohodke. Devetmesečno poprečje lani je znašalo 48 tisoč dinarjev, celoletno pa 49 tisoč dinarjev,« smo razumeli Kučanovo. Tivadarjeva je še dodala: »Predstavila bi nekaj podatkov iz tozda Perilo, kjer sem zaposlena. Glede na razmere, ki vladajo na svetovnem tržišču v srajčni industriji, smo morali preusmeriti proizvodnjo na izdelavo visokokakovostnih ženskih bluz v manjših serijah. Izdelava srajc je namreč postala neaku-mulativna, ker so se v drugih državah pojavili cenejši izdelovalci. Ta preusmeritev zahteva veliko strokovnost in angažiranost strokovnega kadra kot tudi delavcev v proizvodnji. Specializacija dela za posamezne operacije zdaj ni več možna in se mora delavec naučiti kakovostno in pro-
Zaradi posojil Panonija ob zid!
Da položaj tozda Kmetijska mehanizacija soboške Panonije ni zavidljiv, je znano že precej časa. Medtem ko se proizvodni program za odpravo težavnih razmer, zlasti izgub, uresničuje v predvidenem obsegu, pa tega ni moč trditi za denarne zadeve. Visoka posojila, ki jih mora odplačevati Panonija — ta so v letošnjem januarju znašala 179 milijonov dinarjev, v tem mesecu pa še 148 milijonov dinarjev — so jo potisnila ob zid. Če v najkrajšem možnem času ne uredijo odplačevanja posojil, ki odžirajo velik del ustvarjenega dohodka,
Jelen, Industrija obuče Čakovec, Novakova bb po odločitvi Delavskega sveta, komisije za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
— prodajalec obutve
v prodajalni Murska Sobota — 1 delavec
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. •
Pogoji:
— KV trgovec z najmanj letom delovnih izkušenj pri prodaji obutve. Poskusno delo 60 dni.
Pisne ponuac' z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Jelen, Industrija obuče Čakovec, Novakova bb.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavne-
ga roka
duktivno delati več operacij, ki jih narekuje zahteven asortiman proizvodnje. To pa dokazuje tisto, kar smo dejali na začetku, da delavci morajo menjati določene operacije dnevno tudi po večkrat — male serije so, mali asortiman, mali nalogi — in jih to dodatno utruja.«
ŽELIJO SI ENOLIČNO DELO, PRIHAJAJO ZARADI ZASLUŽKA
Takoj nato se je oglasila psihologinja Angela Marton, poklicna svetovalka na skupnosti za zaposlovanje v Lendavi: »Preseneča me to, kar pravite, namreč, da je bolje, če delavec dela kar nekaj časa isto delo, ki je sicer monotono, ampak več zasluži. Si delavci res ne želijo sprememb, vsaj nekje v sebi, ne glede na plačo?« Tivadarjeva: »Delavci si kratkomalo želijo enolično delo, ker prihajajo na delo zaradi zaslužka. Vsak pride zato, da čim več zasluži in mu je cilj večji osebni dohodek. Zato si želi isto operacijo, in če jo dela osem ur, je zanjo usposobljen, je opravljeno delo — zavoljo prakse — kakovostno opravljeno, ker odpadejo razna popravila, do katerih prihaja pri nekakovostnem delu, in je možnost zaslužka večja.« Martonova: »Torej je glavni motiv zaslužek in ne toliko zadovoljstvo ob opravljenem delu.«
Milan Koren, ekonomist in inženir kmetijstva, pomočnik direktorja v soboški Mesni industriji, se je vnovič dialoško polemično odzval: »Mislim, da je problem norm pri načrtovanju kakovosti delovnega življenja eden od osrednjih problemov, vendar moramo o njem razmišljati z dveh plati. Ko govorimo o normi kot merilu za opravljeno delo in kot nadzornem inštrumentu nad pridnostjo delavca, je norma lahko dejansko prisila nad delavcem in njegovo osebnostjo. V posameznih primerih lahko celo hromi njegovo zanimanje za delo in njegove sposobnosti za inovacije. Zato se pri kakovosti delovnega življenja kot poseben problem in posebna naloga za načrtovalce na tem področju pojavlja tako imenovano raznormiranje. To je nov pojem, ki seveda ne vsebuje ideje, da ne bi imeli več nobene norme ali nobenega merila za opravljeno delo, ampak v svojem bistvu pomeni, da bi bila funkcija norme uveljavljena na drugačen način. In sicer tako, da bi z raznormira-
so pod vprašajem tako izpolnitev proizvodnje kot izplačevanje osebnih dohodko.v delavcem v tem in naslednjem mesecu. Kot je na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti poudaril direktor Panonije Emil Zel-ko, program kmetijske mehanizacije v letu 1986 zagotavlja del ostanka dohodka, kar pomeni, da se nadejajo pozitivnega poslovanja, čeprav obsežni izvozni posli zaenkrat ne pokrivajo vseh proizvodnih stroškov. Če ne bo kakih zapletov, bi v prvem četrtletju letos ustvarili okrog milijardo dinarjev prometa. Zato si ve
njem uveljavili drugačne odnose v posameznih delovnih skupinah z vidika njihovega prispevka k uspešnosti poslovanja organizacije, pa tudi z vidika odnosov med člani teh delovnih skupin. Predvsem tu je treba videti poanto raznormiranja.
NORMA NAJ NE BO VEČ ŽANDAR NAD DELAVCEM
Skratka, ta metoda mora imeti bolj povezovalen, bolj human značaj. Morda tega, kar mislim, ne znam prav povedati. Gre preprosto za to, da norma ni več žandar nad delavcem, ampak da postane ta oblika merjenja njegovega posameznega prispevka in prispevka njegove delovne skupine bolj humana, bolj premišljena; da so drugačni pristopi. Da se torej spreminja organizacija dela.«
Vse to so bile iztočnice in izzivi hkrati za komentar sociologinje Ivanke Klopčič, vodjo kadrovske službe v delovni organizaciji Mura: »Razsežnost, ki se mi zdi značilna za naše razmere, je varnost zaposlenih in zaposlitve, ki jo čuti ali je ne čuti delavec v nekem delovnem kolektivu. Ravno zaradi poslabšanega položaja nekaterih gospodarskih dejavnosti v Pomurju — recimo' kovinskopredelovalne industrije, lesne in delno gradbeništva — se je povečala stopnja identifikacije Murinih delavcev z lastno organizacijo in morda do neke mere zmanjšalo nezadovoljstvo, ki je tu in tam nedvomno navzoče, saj se zavedamo omejitvenih možnosti pri zaposlovanju in dejstva, da se je marsikateri delavec zaposlil v konfekcijski industriji zato, ker ni imel drugih možnosti.«
Angela Marton je v krajšem razmišljanju menila, da bi morali, vsaj v večjih delovnih organizacijah, zaposliti ob socialnih delavcih še psihologe zavoljo preventivnega ukrepanja in pomoči tem in kadrovskim delavcem. Le-ti so namreč prevečkrat nemočni in dobesedno »deklice za vse«, kar ni in ne more biti več sprejemljivo.
MISLIM, DA BI BILO PREHUDO POSPLOŠEVATI
»Razprava nas je pripeljala do spoznanja, da v okviru koncepta življenjske kakovosti ni mogoče iskati možnosti sprememb. Koncept življenjske kakovosti nas opozarja, da se v industrijski družbi in proizvodnji pojavlja določena problematika, ki je vezana tako na delovno mesto kot na prosti čas posameznika, in je ne more, z vsemi >make upi< in adaptacijami, rešiti noben psihologi sociolog ali ekonomist. (»V razmerah ekonomske negotovosti tem manj,« smo slišali Klopčičevo.) To pomeni, da je mogo-
liko obetajo od zagotavljanja dodatnih sredstev, ki jih obljubljajo poslovni partnerji, kajti zaradi visokih posojil se bodo drugače znašli pred nepremostljivimi težavami.
Soboški izvršni svet je zato skrbno pretehtal vlogo delovne organizacije Panonija oziroma tozda Kmetijska mehanizacija za zagotovitev najetih posojil. Ob tem je ugotovil, da se sanacijski program izvaja v proizvodnem smislu, marsikaj neuresničenega pa je še pri financah, še posebno glede zagotavljanja kakovostnih sredstev. Hkrati so ugotovili, da v skladu s 193. členom novega zakona izvršni svet ni pristojen za izdajo zagotovil, zato bo sprožil postopek v skupščinskih zborih. Obenem naj bi dobili ustrezna zagotovila od matične organizacije IMP v Ljubljani, ki mora v večji meri pritegniti soboški tozd. Da pa ne bi ostalo zgolj na besedah, je izvršni svet sprejel predlog, ki ga je naslovil na Ljubljansko banko, Temeljno pomursko banko, po katerem naj izvede sklep o odobritvi posojil in s tem zagotovi sanacijo tozda Kmetijska mehanizacija. Dogovorjeno je, da bo izvršni svet predlagal zboru združenega dela na zasedanju, ki bo 6. marca, da sprejme sklep o zagotovilu za najeta posojila v vrednosti 550 milijonov dinarjev.
Milan Jerše
Bolj beda kot blišč tekočih trakov in normiranj
če pričakovati spremembe v okviru družbenoekonomske formacije. Da poenostavim: smo pred vrati tretje tehnološke revolucije. Kaj bo prinesla? Kako.naj se vključujejo vanjo v delovni organizaciji Mura psiholog, sociolog, ekonomist? Delavci pravijo, da hodijo tja zaradi zaslužka, in zdaj naj bi mi vnašali nekakšne spremembe, da bi zadovoljili celotne psihofizične potrebe zaposlenih,« se je razgovoril sociolog Alojz Kavaš, strokovni sodelavec soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem, čigar misel smo sklenili v tem smislu, da si delavci — sodeč po tistem, kar sta povedali Tivadarjeva in Kučanova — teh sprememb kaj prida ne želijo. »Mislim, da bi bilo prehudo posploševati,« se je zdelo prav dodati Klopčičevi, nakar je Kavaš pripomnil, da je treba koncept življenjske kakovosti razumeti zgolj kot opozorilo, da je na področju dela in prostega Časa nekaj narobe in na ta način človek ne more uresničiti svojega generičnega bistva.
DRUGI DIALOŠKO POLEMIČNI SPOPAD MED KORENOM IN KAVAŠEM
»Ne gre samo za opozorilo,« je takoj nato vskočil Koren, »ampak za konkretne napotke za konkretno akcijo.« »Toda jaz bi rad razpravljal v zvezi z vašo temo o raznormiranju,« se ni dal Kavaš. »Kako boste z normami, ki niso več norme, konkretno v
Pripombe Lovske družine Tišina ob nameravani gradnji hidroelektrarn na reki Muri
Nam lovcem, ki smo aktivni del te družbe, je jasno, da ni napredka in ne obstoja brez energije. Vemo, da je energija vtkana v vsak delček, ki nas obdaja, v vsak predmet, ki ga uporabljamo. Vendar je energija le del tega, kar omogoča naš obstoj. Zato pridobivanje novih virov energije da, ne pa za vsako ceno. Prav gotovo pa ne za takšno, ki bi izključevala, utesnjevala ali celo onemogočala druge porabnike prostora. Naravne danosti in njihova vsestranska ustrezna izraba so za naš obstoj enakega, če ne celo večjega strateškega pomena, kot izraba energetskih potencialov za vsako ceno. Električno energijo je možno pridobiti na različne načine, tudi na reki Muri, dolžni pa smo najti takšne predloge, ki dopuščajo možnost obstoja in dejavnosti tudi drugim porabnikom prostora.
Projekti gradnje HE na Muri, kot so nam bili prikazani, upravičeno zbujajo dvom, da enakovredno upoštevajo druge uporabnike. Dajejo vtis suverene nasilnosti močnejšega in bolje organiziranega, ki brezobzirno uveljavlja svoj interes in zahtevo po življenjskem prostoru le zase, na račun onih manj organiziranih in zato slabotnih. Značilna je izjava: »Če se bo kdo odločil za ne, bo tudi nosil posledice take odločitve«. Tak ultimativen pristop nas ne ovira, da ne bi povedali nekaterih pomislekov in dilem, ki zadevajo nas in še naše zanamce.
Poleg kmetijcev, gozdarjev, ribičev, čebelarjev, urbanih sredin, smo uporabniki tega prostora tudi lovci, ki po svoji osnovni naravnanosti skrbimo za varstvo narave in okolja.
Strokovna komisija LD Tišina v sestavi: starešina Geza Hodošček, dipl, veterinar, Rudi Holcman, gozdar, mag. Luka Oskenič, dipl, veterinar, tekst, inž. Gusti Sinic, čebelar, in dr. Lojze Števanec, zdravnik, je pregledala dokumentacijo o predvideni gradnji HE na reki Muri.
Po pregledu dostopne dokumentacije in analize posledic, ki bi jih poseg v prostor z gradnjo HE dolgoročno povzročil, navajamo naše pomisleke in pripombe.
Revir LD Tišina poteka od Kučnice do opuščenega broda, kjer bi naj bila HE Hrastje-Mota. Računamo, da bomo direktno izgubili okrog 100 ha lovišča, ki predstavlja pas gozda na levem bregu Mure. Indirektna izguba z novonastalimi gramoznicami, kjer bi pridobivali material za nasipe, uničenjem s težko mehanizacijo, novimi cestami, jarki za odvodnjavanje in propadom določenih vrst drevja iz gozdnega sestava zaradi dviga talnice, ki je projekt niti ne omenja, je tako še nekajkrat večja. Porušeno bo ravnotežje med gozdom in poljem, kar je osnova biotopa, ki je na tem območju v našem lovišču najbogatejši.
Muri skušali uresničiti humanizacijo procesa produkcije?« Koren pa: »Ne bi govoril o Muri, ker tega poslovnega sistema tako daleč ne poznam.. Mislim pa, da bi recimo v kmetijstvu ali Mesni industriji, če bi uspeli sedanjo klasično normo in sedanje klasične odnose med člani posameznih skupin spremeniti tako, kot sem govoril, dosegli najmanj tako visok delovni učinek, hkrati pa zadovoljili tiste potrebe ljudi, ki jih ti v tem trenutku morda res niti ne čutijo, nekje v njih pa so. V trenutku, ko jih pa bodo in jih bodo lahko uresničili, bodo prav gotovo veliko bolj zadovoljni, kot so zdaj, s svojim življenjem nasploh.«
»Gre za različno raven pričakovanj in pojmovanje življenjske kakovosti. Mislim, da se zahteve večajo z višjo izobrazbo. Če pa ta ostaja na nižji ravni, je verjetno velik del teženj usmerjen v zadovoljevanje vsakodnevnih osnovnih življenjskih potreb; seveda materialno vse bogatejših, vprašanje pa je, koliko se tu računa na duhovne bogatitve,« je razsodila Klopčičeva.
ZA SKUPINSKE NORME ŠE NISMO ZRELI - SO POTUHA?
Ker smo toliko govorili o normah, si Marta Tivadar ni mogla
Prihodnjič: Razčlenili bomo tako imenovan »Korenov koncept« o produktivnem zaposlovanju in življenjski kakovosti ter se opredelili do nekaterih možnosti — alternativnih! — ki se ponujajo regiji, da ne bi več v tolikšni meri zamujala razvojnega vlaka.
Kako občutljiva je talnica na tem območju, nam govori izkušnja z regulacijo Kučnice, ki je v primerjavi z nameravanim posegom komaj omembe vredna praska, posledice pa so bile hude. Talnica se je v relativno kratkem času znižala za več kot en meter, kar čutijo do Murske Sobote — vodnjaki so usahnili, usahnila sta potoka Mokuš in Dobel. Z nameravanim posegom lahko pričakujemo obratno reakcijo, ki pa bo veliko usodnejša, če vemo, da porozne, naplavinske plasti segajo na tem območju sedem do petnajst metrov globoko.
Urbana naselja so grajena glede na sedanjo talnico. Kleti in zaklonišča bodo zalita (izkušnje ptujskega območja), nizki tereni se bodo zamočvirili, kar bo imelo za posledico prepad večine vrst preostalega gozda: akacija, jesen, gaber, hrast, kar predstavlja 80 odstotkov gozdnega sestava pri nas. Ostala bo vrba, topoli, morda jelša.
Prebivalstvo bo izgubilo vir energije, gradbeni material, stelje, čebelarji paš^ (akacija, podrast — kanadska zlata rozga, indijski nedotik, rodbekija), lovstvo pa stanišče za visoko divjad.
Zaradi visoke talnice in izgube gozda pričakujemo spremembo podnebja, ki bo z za-močvirjenjem bistveno vplivalo na spremembe biotopa favne in flore. Naša stepska divjad bo izgubila življenjske razmere, visoka divjad pa stanišče. Prek 70 odstotkov divjadi uplenimo na tem sedaj ogroženem delu revirja, če pa vzamemo nizko stepsko divjad, pa prek 90 odstotkov.
Z nameravanim posegom bomo naravo osiromašili, izmaličili, ji vzeli identiteto, kulturo naroda v njegovem odnosu do podedovane narave pa dali pod vprašaj. Prekmurje bomo z nasipi in 250-metrskim pasom vode za vse večne čase ločili od Slovenije; Pomurcem pa obesili nad glavo potencialne osemmetrske vodne vale, ki se pomešani s smrdljivim bla
kaj, da ne bi dodala: »Tudi mi imamo skupinske norme, vendar pri tem pride do izraza dejstvo, da slabši delavec zasluži enako kot dober delavec. Za njimi se torej skriva slabo delo posameznikov in zanje še nismo zreli.« »Nagrajevanje po normah lahko tudi pomeni, da bi delavci naj bili enako sposobni,« smo zabeležili medklic Martonove. »Potem bi jih verjetno morali kategorizirati ali deliti ali razporejati,« je odgovarjala Tivadarjeva, Martonova pa spomnila: »Saj Mura ima to na neki način že uvedeno, da so tisti, ki gredo skozi njen center za priučevanje, na neki način selekcionirani. So testirani in gredo skozi hiter način priuče-vanja ...« Vendar je problem drugje. Marta Tivadar: »To je točno. Samo, ko pridejo v proizvodnjo, zdaleč marsikaj ne vedo. V našem centru se namreč učenci učijo samo osnovnih operacij, osnovnega dela — recimo šivati srajco, česar več toliko ne delamo — ko pa pridejo v proizvodnjo, se morajo vse na novo učiti. So le toliko usposobljeni, da obvladajo stroj, pa osnovni šiv . ..« Ali to ne pomeni, da bi moralo v Murinem centru za priučevanje čim prej priti do bistvenih sprememb v programu priučevanja? Vprašanje, ki se nam je samoumevno zastavilo, tem bolj, ker je Klopčičeva posvarila, naj ne gremo predaleč. BRANKO ŽUNEC
tom lahko šestkrat vsujejo čez nje. Mi se še spominjamo narasle Mure, ki je ob povodnji, ko je narasla le za dobra dva metra, preplavljala območja, ki jih naseljuje 25.000 ljudi, zato si predstavljamo, kaj pomeni za nas osemmetrski val. Mislimo, da bi morala še kakšnp reči narodna zaščita, štab za splošni ljudski dopor in oddelek za ljudsko obrambo.
Da nasipi ne morejo popustiti? Takšna zagotovila so bila prav gotovo dana prebivalcem v Italiji in Franciji,' kjer so se utapljali in dušili pod blatom, ker je kljub zagotovilom jez popustil.
Mislimo, da so nekateri do •skrajnosti brezbrižni do zahteve, da moramo očuvati vsak hektar obdelovalne zemlje in prezirljivi do zakona, ki je bil sprejet z namenom, da jo ščiti. Težko sprejemamo cinizem, s katerim energetiki govore o 0,4 promila slovenskega ozemlja,  ki bo zgubljeno, preračunavajo in primerjajo vrednost pridobljenih kW in vrednost izgubljene pšenice, za katero vemo, da pbvsod raste na teh 0,4 promila teritorija. Če raste povsod na drugih promilih slovenskega ozemlja, naj si energetiki ogledajo, ko bodo lovili gamse in prigrizovali kruh, ki pod vodo in v močvirjih ne raste.
Zato končajmo, kot smo začeli: energija da, vendar ne za vsako ceno, na popoln račun drugih dejavnosti, ki so strateško važnejše kot prgišče električne energije, za katero vemo, da jo bomo potratno razsipali za naše razmere v neprimerni in zastareli proizvodnji.
Veliko govorimo o prestrukturiranju gospodarstva. Ves napredni svet, ob bok katerega se radi postavljamo, je to prestrukturiranje že speljal na področja, kjer rabi manj surovin, manj energije, manj neposredne delovne sile na enoto proizvoda, ekološko manj onesnaženo okolje, zato pa več pameti. V naši majhni Sloveniji so vse naštete možnosti, ki jih zahteva prestrukturiranje. Nam manjka poslednje, da bi se lahko resnično postavili ob bok razvitemu svetu?
Kljub velikemu znanju, človeštvo še malo ve o nežnem in občutljivem spletu odnosov, ki ustvarjajo naše okolje. Narava je dolgo izgrajevala svoje ravnotežje, v katerem vladajo -trdni naravni z"koni, ki jih pameten človek spoštuje. Kot poznavalci in čuvarji narave vemo, da se agresija nad naravo in njenimi zakoni prej ali slej maščuje.	LD Tišina
STRAN 6
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
kmetijSKa panorama
LENDAVSKA OBČINA I Naložbe v kmetijstvo
V občini Lendava načrtujejo za letos 4-odstotno rast kmetijske proizvodnje. Povečanje bo doseženo predvsem z večjimi pridelki na sedanjih površinah, nekaj pa naj bi prinesle tudi naložbe v kmetijstvo. Pomurkin tozd Poljedelstvo in govedoreja in Kmetijska zadruga Lendava bosta dala osušiti 350 hektarjev zamočvirjenih zemljišč med Strehovci in Dobrovnikom. Na površini 200 hektarjev (Dobrovniški pašnik—Žitkovci) pa bodo predvidoma začeli s poskusnim namakanjem. Kmetijska zadruga še za letos načrtuje gradnjo dveh večjih silosov (Dobrovnik in Črenšovci) za odkupljeno pšenico. K povečanju kmetijske pridelave pa bo prispeval tudi načrtovani odkup 100 hektarjev zemlje od zasebnikov. Kupec — družbeni sektor kmetijstva — bo z izdatnim gnojenjem in tehničnimi ukrepi pridelal več.
Letos pa bodo veliko vlagali tudi v obnovo vinogradov zaradi lanske pozebe, čeprav se nekateri boje, da tudi letošnji hud mraz ni prizanesel nekaterim vinogradom. Kaže, da se bo v tem letu le premaknilo tudi v prizadevanjih za gradnjo prvega dela (prevzem-nice grozdja) vinske kleti v Lendavi. Naložb v (drago) kmetijsko mehanizacijo pa tako in tako nikoli ni konec. Ob tem pa gre prisluhniti tistim, ki opozarjajo, da izdajo kmetje le preveč denarja za stroje, saj hočejo še naprej imeti delovni pripomoček samo zase, namesto, da bi spet oživili strojne skupnosti.
Š. SOBOČAN
LOVSKE DRUŽINE SE BODO NA MARČEVSKIH ZBORIH ODLOČILE, ČE SE BODO VKLJUČILE V ENOTNO ZVEZO ALI PA BODO OSTALE OSAMLJENE
Končno (spet) pomurska zveza lovskih družin?
Deset let že mineva, kar je bil sprejet zakon o lovsko-gojitvenih območjih, in šest let, kar je bil sprejet odlok, v Pomurju pa še vedno ni takšne organiziranosti, kakršno zahtevajo sklepi skupščine! Tako je začel petkovo »vročo sejo« republiški lovski inšpektor Janez Černač. »Ne morem se sprijazniti, da mi nekdo negira prav vse, stališča in sklepe izvršnega sveta, Socialistične zveze,... tako se ne moremo pogovarjati,« je dejal tik pred koncem predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneže-vič.
Pomurske lovske družine so namreč med zadnjimi, v Sloveniji, ki se še vedno niso organizirale po novem (nekateri trdijo, da je takšna vrsta organiziranosti že pokazala slabe strani v času okrajev), tako da bi ena zveza lovskih družin bila tudi lovsko-
gojitveno območje. Po osmih letih, kar je novi zakon sprejet, je edino Pomurje ostalo brez enotne organizacije. Zato so se v petek, 21. februarja, v prostorih skupščine občine Gornja Radgona zbrali predstavniki lovskih družin Pomurja, Zveze lovskih družin Slovenije, občinskih izvršnih svetov, družbenopolitičnih organizacij ter že zgoraj omenjena tovariša. V Pomurju je skupaj 28 lovskih družin, ki so dosegle lepe rezultate tako v lovu kot gojitvi divjadi, ki je je v Sloveniji vse manj. 20 lovskih družin spada v Zvezo lovskih družin Prekmurja (4 so iz lendavske občine), Zveza lovskih družin Gornja Radgona jih ima 5 in Zveza iz Ljutomera le 3 družine. Vseh 28 lovskih družin v Pomurju se bo na skupščinah v marcu odločilo, če so za novo organizacijo, enotno zvezo, ali ne. To ne bo priključitev k že ustanovljeni Zvezi
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
ZAKAJ DVOJNA MERILA?
Odlok, ki razvršča katastrske občine med nižje in višje ležeče, v radgonski občini ni — kot so pričakovali kmetje — zadetek v polno. Sicer na terenu ne bi prihajalo do nezadovolj-stev, ki jih je potrdilo zadnje skupno zasedanje zborov skupščine občine.
Da je bil ogled terena bolj površen, govori primer, na katerega je opozoril delegat temeljne organizacije kooperantov VG Kapela. Upravičeno se je spraševal, zakaj ni med hribovite predele uvrščenih tudi šest vasi v katastrskih občinah Radenci in Rihtarovci. Tako se je zgodilo, da ima kmet na eni strani hriba (na primer Kapelski in Radenski Vrh oziroma Janžev in Melanjski Vrh) drugo, na drugi strani pa tretjo kategorijo. Za nameček je v prvem primeru »nižinski vrh« še višji. Enako sta se spraševala delegat KS Videm in tamkajšnja zadružna organizacija, kjer je nova kategorizacija pozabila na 30 kmetov v štirih vaseh.
Čeprav tudi ne gre le za občutno višje premije pri pridobivanju mleka in prireji mesa iz sredstev republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu, bolj gre za odnos, do katerega so kmetje, ki niso imuni do vse večjih težav, v kmetijstvu, še posebej občutljivi. Ta delegatska vprašanja so očitno presenetila odgovorne za to pri občinskem izvršnem svetu. Odgovori nanje bodo morali počakati do naslednjega zasedanja skupščine občine. vp
lovskih družin Prekmurja, temveč bo na novo ustanovljena pomurska ZLD, družine pa se bodo samostojno odločile, če bodo k njej pristopile. Po besedah predstavnika. Lovske zveze Slovenije je ravno neprimerna organiziranost v Pomurju vzrok, da se sklepi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov ne uresničujejo. Na relaciji lovstvo—kmeti'stvo—gozdarstvo— urbanizem se pojavljajo različni interesi in s tem problemi. Za ohranitev okolja in divjadi je potrebna strokovnost in primerno močna organizacija lovcev — ne more biti več tako kot »v dobrih starih časih«; tudi lovstvo mora iti v korak s časom in ne biti samo sebi namen.
Da je bil sestanek ravno v Gornji Radgoni ni naključje. Ravno lovske družine iz Gornje Radgone se namreč ne morejo sprijazniti z združitvijo. Zveza lovskih družin Ljutomer in Lovska družina Videm pa so bili odločno za združitev v enotno zvezo, kajti zavedajo se svoje majhnosti in zaradi tega nezmožnosti, da bi ukrepali ob takih velikih posegih v pokrajino, kot so sedaj v načrtih. Nujno je ustanoviti strokovno komisijo, ki bo ocenjevala vse posege v naravo, drugače bodo lovci še naslednjih dvajset let nemočno poslušali načelne obljube, da bodo upoštevali njihove pogoje.
Vsekakor se je sestanek končal manj vroče kot se je začel. Sklenili so, da bodo končno odločitev prepustili lovskim družinam — približno 25 jih je že sedaj za združitev, druge pa bodo ali članice novo ustanovljene pomurske zveze lovskih družin ali pa bodo samevale.	„ _ , ,
B. Peček
V IJUTOMERSKl OBČINI DOSLEJ OSUŠILI 1.600 HEKTARJEV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZALAGANJA SE ŽE OBRESTUJEJO
Vlaganja se že obrestujejo
Visoke pridelke je možno doseči le na kakovostnih kmetijskih zemljiščih. Tega se dobro zavedajo tudi v Pomurju, kjer so v preteklih dveh srednjeročnih obdobjih namenjali posebno skrb melioracijam kmetijskih površin. Velika vlaganja v usposabljanje zemljišč se danes že bogato obrestujejo, to pa najbolje potrjujejo pridelki, ki so ponekod tudi nekajkrat višji. Še zlasti velja to za meliorirane travniške površine, na katerih je prej raslo grmičevje in slaba trava, danes pa na njih pridelujejo kakovostno krmo za živino.
Nujnost po usposabljanju
kmetijskih površin, za kar se je potrebno seveda tudi ustrezno organizirati, so med prvimi v Pomurju spoznali v Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci. Z rezultati, ki so jih dosegli, so seznanili tudi udeležence letošnjih »poljedelskih dnevov« ABC Pomurke, in prav bi bilo, da bi njihovim izkušnjam sledili tudi drugod v Pomurju. Še vedno namreč ugotavljamo, da posegi v usposabljanje kmetijskih zemljišč marsikje potekajo premalo celovito, ni ustrezne povezanosti med investitorji in izvajalci, to pa vpliva tudi na kakovost opravljenih del.
Kmetijska zadruga Ljuto-
V LJUTOMERSKI OBČINI —----
RAST KMETIJSTVA NAD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM
Gospodarstvo ljutomerske občine se v zadnjih letih srečuje z velikimi težavami, ki se seveda neugodno odražajo tudi na rezultatih gospodarjenja.
Gospodarska rast tako že nekaj časa zaostaja za republiškim povprečjem, pa tudi resolucija o politiki gospodarskega in družbenega razvoja za letos ne predvideva hitrejše rasti. To ne velja le za kmetijstvo, ki bo v ljutomerski občini povečevalo proizvodnjo bolj od republiškega povprečja. Kmetijska proizvodnja naj bi namreč letos v Sloveniji porasla za 2,5 odstotka, medtem ko v ljutomerski občini načrtujejo od 3 do 4-odstotno rast.
V ljutomerski občini pravijo, da bodo zastavljene planske cilje lahko dosegli s smotrno izrabo vseh razpoložljivih površin, z izboljšanjem kakovosti
zemljišč ter z večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov. V večji proizvodnji vidijo tudi največje rezerve, saj vse možnosti pri tem še niso izkoriščene.
Po setvenem načrtu za leto 1985/86 je v družbenem sektorju s pšenico zasejanih 350 hektarjev površin, po ocenah pa so kmetje pšenico zasejali na okrog 1.100 hektarjih. Ob normalni letini bi tako družbeni sektor moral pridelati 1.925 ton, kmetje pa 4.950 ton pridelka. V ljutomerski občini načrtujejo, da bodo s koruzo zasejali čez 2.500 hektarjev, v družbenem sektorju naj bi je pride-lali okrog 4.250 ton in kmetje 12.300 ton. Seveda pri pšenici in koruzi vse te količine ne bodo predstavljale tržnih viškov, saj predvsem koruzo pridelujejo kmetje za potrebe svoje živinoreje. Tako bodo od kmetov, odkupili predvidoma 3.600 ion
pšenice in najmanj 650 ton koruze. V celoti pa bodo seveda oddali sladkorno peso, ki naj bi je pridelal družbeni sektor na površini 230 hektarjev 9.660 ton, 12.600 ton sladkorne pese pa bodo pridelali še kmetje.
V živinoreji načrtujejo, da bo družbeni sektor vzredil 2.172 ton prašičev ter 4 in pol milijona enodnevnih piščancev, poleg tega pa še 6 in pol milijona valilnih jajc. Od kmetov pa bodo odkupili 2.826 ton prašičev, 1.575 ton govejih pitancev ter 8 milijonov 300 tisoč litrov mleka.
Gozdarstvo bo v skladu z načrti gospodarilo z gozdovi, poleg tekočega vzdrževanja in obnavljanja gozdov pa načrtujejo še odkup tisoč kubičnih metrov lesa od zasebnega sektorja, dtužKeni sektor pa bo posekal 1.800 kubičnih metrov lesa.
L. Kovač
mer—Križevci že več kot deset let uspešno usposablja zamočvirjena zemljišča v porečju Ščavnice ter tako omogoča kmetijskim proizvajalcem, da dosegajo čim večje pridelke, družbi, ki v te namene vlaga velika sredstva, pa zagotavljajo več tržnih presežkov.
V ljutomerski občini je bilo doslej osušenih okrog 1.600 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega dobra polovica kmečkih, zanimivo ob tem pa je, da kmetijska zadruga ni bila le investitor del, pač pa je večino teh del tudi sama izvajala. Z opravljenimi melioracijami pa se delo seveda ne konča. Kmetijska zadruga je organizator in pospeševalec pridelave na melioriranih kmečkih površinah, obdeluje pa tudi lastne površine. V Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci pravijo, da je takšen celovit pristop k urejanju zemljišč in organiziranju sodobne kmetijske proizvodnje učinkovit, saj temelji na lastnih izkušnjah in večletnem ugotavljanju doseženih proizvodnih rezultatov na melioriranih površinah. Bogate dosedanje izkušnje namreč upoštevajo pri novih projektih, kjer uvajajo takšne tehnološke rešitve, ki dajejo najboljše rezultate.
Urejanje zemljišč za intenzivno kmetijsko proizvodnjo je osnova napredka, večja kmetijska proizvodnja na melioriranih površinah pa je tudi ndjboljše opravičilo za vlaganja v ta dela. To vse bolj spoznavajo tudi sami kmetijski proizvajalci, zato, je zanimanje za urejanje zemljišč veliko. V Pomurju je prav na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti, saj samo v ljutomerski občini načrtujejo, da bodo do konca tega srednjeročnega ob-dobja uredili še nadaljnjih 1.700 hektarjev kmetijskih površin.
L. Kovač
REZ VINSKE TRTE
(nadaljevanje)
Prejšnji teden smo si na zgledu ogledali, kako izračunamo (teoretično) potrebno število rodnih očes na trti. Pomanjkljivost takega računanja po formuli O = 1P t x k je v tem, ker predpostavljamo, da bodo odgnala vsa rodna očesa, ki smo jih pustili na trti. Dejansko se to nikoli ne zgodi. Zato moramo našemu izračunu prišteti še določen odstotek očes, ki so nam čez zimo zmrznila ali iz kakih drugih razlogov spomladi ne poženejo. Ta odstotek očes se po normalnih zimah (ko ni prenizkih temperatur) giblje okoli 20—30%. Torej moramo prišteti k našemu izračunu iz prejšnje številke Vestnika še 4—6 očes. Veljalo je, da so vzrok, da očesa ne odženejo, samo nizke zimske temperature. Z raziskovami pa je dognano, da poleg mraza na to vpliva biološka lastnost posamezne sorte. Med oblikovanjem brstov iz do zdaj še neznanih vzrokov odmre glavni brst, zato spomladi to rodno oko ne odžene. Odstotek očes, ki ne poženejo, je večji pri mešani" in dolgi rezi, pri kratki rezi pa je razmeroma nizek.
Za vaše lastne izračune navajam koeficiente rodnosti (k) in povprečno težo grozdja (t) za posamezne sorte, ki jih omenja literatura:
sorta	koeficient rodnosti	povprečna teža grozdja v g
b. pinot	1,2-1,5	60-120
r. ranina	L4-1,6	90-150
m. frankinja	L2-1,4	150-200
kraljevina	1,3—1,8	150-360
k. vinograda	1,2-1,3	150-400
m. otonel	1,1-1,3	90-120
1. rizling	1,2-1,4	60-150
sovinjon	1,2-1,6	70-110
šipon	1,2-1,4	120-200
r. traminec	1,1-1,2	60-90
z. silvanec	1,2-1,4	60-120
r. rizling	1,2-1,3	60-90
rizvanec	1,2-1,4	100-150
Nekatere najbolj razširjene vzgojne oblike
Postopno vzgajanje posameznih oblik trte si lahko vsak vinogradnik podrobno ogleda v vinogradniški literaturi (Colnarič, Vrabl: VINOGRADNIŠTVO, Doberšek: VINOGRADNIŠTVO). Obe knjigi se da kupiti v naših knjigarnah. Opisal bi samo nekatere najbolj pogoste vzgojne oblike, ki se pojavljajo pri nas.
Okiea 1:	Bkica 2:
Skica 4-:
Skica J:
V glavnem razlikujemo: šparonske in kordonske vzgojne oblike. Pri šparonskih oblikah obremenimo trto z manj očesi kot pri kordonskih, katere zahtevajo več znanja in izkušenj vinogradnika — rezalca pri njenem oblikovanju in vsakoletni rezi.
— Dvokraka šparonska vzgojna oblika ali dvojni gyot (skica D '
Pri tej vzgojni obliki je potrebna medtrsna razdalja sajenja 1,2—1,3 m, višina debla 0,6—1 m, narežemo lahko 20—24 rodnih očes (dva reznika in dva šparona).
— Dvokraka šparonska vzgojna oblika z strmo vezjo šparo-nom (silvo) (skica 2)
Pri tej obliki lahko posadimo več trt na hektar (medtrsna razdalja je 0,8—1 m), višina debla 1 — 1,3 m in prav tako 20—24 očes na trto.
Pri teh dveh oblikah lahko vzgojimo tudi samo en krak, vendar je takrat obremenitev na trto ustrezno manjša.
• _ Dvoramna kordonska oblika s kazenavljevo (casenave) vezjo šparonov (skica 3)
Razdalje med trtami so 1 — 1,3 m, višina debla 1 — 1,2 m, trto lahko obremenimo z 30—48 očesi. Kordonske veje so do 40 cm dolge in na vsaki moramo vzgojiti dva rodna štrclja, na katerih potem vsako leto režemo šparon in reznik.
— Dvoramna kordonska oblika s strmo svobodno vezjo šparonov (modificirani sylvoz) (skica 4)
Razdalja med trsi je 1 — 1,2 m, višina debla 1,2—1,4 m, trto lahko obremenimo s 50 rodnimi očesi (štirje šparoni in štirje rezni-ki).
Prav tako kot pri šparonskih lahko imamo (vzgojimo) tudi pri kordonskih samo en kordon in s tem obremenimo trto z manj očesi. Problem, ki se pojavlja pri kordonskih oblikah, je najpogosteje ta, da se kordoni začnejo goliti, posebej še, če smo jih pustili predolge, zato nikoli ne puščajmo več kot dveh ali treh rodnih štrcljev na enem kordonu.
S tem člankom bi končal problematiko rezi vinske trte, čeprav se zavedamo, da je ostalo še mnogo nedorečenega ali slabo dorečenega, mnogi vinogradniki rez že do potankosti obvladajo, drugi imajo svoje rezalce, tretji bi se radi naučili tega zelo pomembnega opravila v vinogradništvu. Vendar za vse nas vinogradnike naj velja tale »iskrica« o vinu: »Če sta vinu trta in podnebje mati ter oče, zemlja, v kateri raste trta, potem je znanje vinogradnika in vinarja njegova usoda.«	g Novak djp| inž agr
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 20. februarja, so rejci pripeljali na sejem le 12 pujskou m! 7 "o 10 tednov. Cena se je gibala med 18.000 in 22.000 dinarji za pa<. lastnike pa je zamenjalo le 8 pujskov.
VESTNIK. 27. FEBRUAR 1986
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
100 LET AVTOMOBILA
Vedno
manjši in močnejši
Najprej: aerodinamične oblike avtomobilov so veliko prispevale k manjši porabi goriva. Mnogi današnji avtomobili so v tem pogledu mnogo boljši, kot so bila pred dvajsetimi leti specialna dirkalna vozila. Vedno bolj pomembna je pri avtomobilih elektronika, ki prevzema nadzor nad delovanjem in obnašanjem motorja. Seveda je to zaenkrat le še pri tistih bo ih in dražjih avtomobilih. Že dolgo razmišljajo tudi o elektronskem menjalniku.
Dandanašnji avtomobili so na splošno manjši požeruhi. Pred desetimi ali petnajstimi leti si ni-
»POKAC« ni smel več na cesto
Ko se letos spominjamo stote obletnice avtomobilizma, je prav, da obudimo spomine na prve veterane, ki so se prevažali po naših prleških cestah, zbujali radovednost vaščanov ter povzročali preplah živine, posebno vprežne na takratnih zaprašenih cestah.
Eden izmed prvih redkih avtomobilov. ki se je prevažal po naših murskopoljskih cestah takratne ljutomerske občine, je bil majhen PICCOLO, katerega lastnik bil Alojz Jureš, kmet in mlinar iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru.
Letnica izdelave vozila ni točno' znana, predvidoma je bil narejen pred prvo svetovno vojno. Prvi lastnik piccola je bil kleparski mojster Dittrich iz Murske Sobote. Po končani prvi svetovni vojni ga je odkupil oče Jureš.
Vozilo je imelo 6 KS moči in dvocilindrski motor. Razvilo je. približno IS km na uro, imelo zračno hlajenje, magnetni vžig ter karbidno razsvetljavo. Kolesa so bila lesena, le platišče obrobljeno s pločevino, dočim so imele gume že zračnice.
Nič kaj lepih spominov ni imel oče na tega veterana, avtomobil, mobil ali pokač, kot so ga takrat
Cepivo za vse gripe
V Sovjetski zvezi so iznašli novo, univerzalno cepivo proti vsem tipom gripe. Tako je vsaj objavil tednik Moskovske novice. Cepivo so z uspehom preizkusili na miših, zdaj pa so ga’vbrizgali tudi večjim živalim. Na moskovskem inštitutu za imunologijo, ki je cepivo naredil, menijo, da bo to sredstvo že v kratkem mogoče klinično preizkusiti tudi na ljudeh. To pa še ni vse: to univerzalno sredstvo naj bi delovalo kar več let.
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Več milijard odpadnih gum
n-o a^(Lc V
Pred kratkim je praznoval stoletnico rojstva človekov služabnik in ljubljenec v eni podobi — avtomobil. Ob tem lahko ugotavljamo, da smo danes z njim zaznamovani bolj kot kadarkoli doslej. Zavoljo tega pa nas tare svojevrsten problem, kam z odpadnimi avtomobilskimi gumami.
Poznavalci zatrjujejo, da odpadne gume že postajajo svetovni ekološki problem. Ugotavljajo, da je samo v ZDA in zahodni Evropi raztresenih po vseh mogočih in nemogočih krajih okrog tri milijarde odpadnih avtomobilskih gum. Strokovnjaki iščejo možtiosti, kako bi jih koristno uporabili.
Odpadnih gum se skušajo znebiti na dva načina. Kar polovico jih v razvitem svetu obnovijo za ponovno uporabo, precej pa jih porabijo za kurjenje peči v cementarnah in izdelavo nekaterih, vrst gradbenega materiala. Mnogi predelovalci gum so prenehali s tem delom, ker imajo z njim menda prevelike stroške. Tako se najbrž v prihodnje obeta vsepovsod še več obročaste nesnage. Kdo ve, če se ji bomo v naših krajih izognili?
UMETNE ŽILE
Znanstveniki z inštituta za tehnologijo v Masachusettsu so sporočili, da se jim je posrečijo izdelati sintetične krvne žile iz celic, umetno vzgojenih v laboratoriju. »Avtorja« Eugen Bell in Crispin Weinberg sta pojasnila, da lahko tovrstne žile uspešno nadomestijo poškodovane naravne, da pa bo potrebnih še pet let poskusov na živalih, preden bodo postopek lahko uporabili tudi pri ljudeh. Pojasnila sta, da gre za podobno metodo kot pri umetni koži, ki jo narode tako, da določeno, zelo majhno količino celic prave kože pomešajo s posebno sestavino vlaknastega tkiva kosti in hrustanca.
so mogli predstavljati, da lahko porabi mercedes s trilitrskim motorjem v mestni vožnji deset, pri stalni hitrosti 90 kilometrov na uro pa le šest litrov. To pa še ni vse: pri Citroenu, Fiatu in Renaultu pripravljajo novo generacijo manjših vozil, ki bodo na sto kilometrov porabila manj kot tri litre goriva. Pred desetletji so mnogi trdili, da avtomobil, kakršnega poznamo, do konca tega stoletja ne bo imel nadomestila. Sedaj, ko smb temu času že blizu, vemo, da bo avto ostal še v 21. stoletju. Dosedanji poskusi, nadomestiti bencin in nafto s paro, vodikom, alkoholom, elektri-
»H* P i

imenovali. Težave so bile ob srečanju z vpregami na cestah. Konji so se plašili, in da ni prišlo do nesreče, je moral ob vsakem srečanju vozilo ustaviti in še mimo mirujočega vozila je bilo konja težko spraviti.
Ko se je oče ob neki priliki vračal iz vinograda, je nekje v Stročji vasi srečal konjsko vprego z natovorjenimi sodi vina. Konji so se splašili in zdrveli po klancu. Sodi so se razbili in konji so pridrveli
ko ali s čim drugim, niso prinesli zadovoljivih uspehov. Pri elektriki so problemi zaradi tega, ker so baterije predrage in ne vzdržijo dolgo, z vodikom so težave, ker je nevaren, alkohol stane preveč itd.
Predlani je bilo po vsem svetu 346,2 milijona avtomobilov. Največ v Evropi in v Severni Ameriki — okoli 80 odstotkov. Toda tudi ostali, manj razviti svet si želi voziio na štiri kolesa, ki ga ne vleče žival. Tu je še prihodnost avtomobila, ki jo vidimo že danes, ob njegovi stoletnici. (Konec)
na dvorišče lastnika brez voza, samo z ojesom. Temu je sledila tožba. Odškodninska globa je bila višja od vrednosti avtomobila. Povedano mu je bilo; da tako vozilo ni za cesto, ker plaši živino.
Iz protesta je oče vozilo razstavil. Po 40 letih samevanja v starem čebeljnjaku sem veterana delno sestavil in ga prodal na območje prvotnega lastnika, v Mursko Soboto.
J. Jureš
BUTIK Z ŽIVALSKIMI IN ČLOVEŠKIMI
V luksuznem predelu New Yorka, ki mu pravijo Upper West Side, so na aveniji Columbus odprli nenavaden in strašljiv butik za najbolj razvajene in čudaške kupce. V njem namreč prodajajo lepo pološčene in očiščene živalske in človeške kosti.
Lastnik čudnega lokala Henry Galiano — zdaj mu pravijo kar mr. Bones (gospod Kostnik) — takole pojasnjuje svoje početje: »Omislil sem si posel, ki ni nujno samo dobičkonosen. Ne prodajamo zgolj neko blago, marveč pojem, in sicer koncept narave, življenja in smrti. Kosti nas navadno navdajajo z grozo, če pa jih kupimo lepo zavite in jih primemo spravimo doma, je tudi naša vizija smrti stvarnejša.«
Butik je seveda primerno urejen. V trgovini in izložbi prevladujeta siva in črna barva, saj na temni osnovi zloščene kosti bolj izstopajo. Kupec ima na voljo zares pestro izbiro kosti in okrasnih predmetov, izdelanih iz tega materiala. Vendar pa si »stvar-
Povprečen brzovlak bi ob neprekinjeni vožnji pripeljal z Zemlje na Luno po 250 dneh.
Vsako uro se na Zemlji rodi okoli 5 tisoč otrok.
drugje smo prebrali
V vseh morjih te'ga sveta nalovijo ribiči vsako leto okoli deset in pol milijona ton rib.
* * *
Svetovni šahovski prvak Emanuel Lasker je ta naslov obdržal polnih 27 let (1894—1921).
UMETNA RAST
Človeški hormon rasti je eden od hormonov, ki jih izloča hipofiza; sestavlja ga 191 natančno sestavljenih amino kislin. Njegova poglavitna naloga je, da spodbuja telesno rast v dobi odraščanja. Če pride do napak pri izločanju tega hormona, človek zraste nenormalno velik ali pa ostane pritlikav. Doslej so hormon rasti dobivali iz hipofize umrlih ljudi, da so z njim spodbudili rast močno zaostalih otrok. Toda pri tem se je pokazalo, da je takšen način pridobivanja hormona rasti za človeka lahko nevaren. V Ameriki so imeli namreč letos kar tri primere smrti, ker so se bolniki okužili z neko živčno boleznijo preko hormonskega zdravila, pridobljenega iz hipofize umrlih ljudi. Zaradi tega so tako pridobljen hormon rasti v ZDA prepovedali.
To je bil pravi trenutek za uveljavitev umetnega hormona rasti, ki so ga izdelali v Genentechu in je pod imenom protropin že v uporabi. Kot so pokazale dosedanje izkušnje, trikratno pospeši rast otrok, če ga dobivajo v prvem letu življenja, in podvoji v drugem in tretjem letu. Zdravniki ga dajejo le tistim otrokom, pri katerih ugotove pomanjkanje človeškega hormona rasti, odločno pa prepovedujejo zlorabo hormona.
Debeli starši rojevajo otroke, ki so nagnjeni k de-  belosti, kar se pokaže celo takrat, ko otroke posvoje vit- | ki krušni starši. Iz tega zdravniki sklepajo, da je ded-  nost — vsaj v tem primeru — pomembnejša od vpliva okolja. Raziskave so opravili na Danskem, rezultate pa B je objavila ameriška strokovna revija New England 8 Journal of Medicine. Presenetili so celo same raziskovalce, ki so s trinajstletnim delom hoteli razčistiti vpra- — sanje o vlogi dednosti in okolja pri debelosti. Zdaj seje I izkazalo, da ima dednost pri teži odraslega odločilno H vlogo, pri čemer ni prav nič pomembno, ali je vitek, srednje postave, ali pa je zelo rejen. Doslej je med g znanstveniki prevladovalo prepričanje, da so pri tem 8 odločilne navade v zvezi s prehrano, pridobljeno v otro- B štvu. Te naj bi namreč odločilno vplivale na telesno konstitucijo v poznejših letih.	g
Toda podedovana vitkost še ne pomeni, da se tisti, g ki bo pretiraval s hrano, vseeno ne bo zredil. Podedovano debelost pa je mogoče omejevati z zmernostjo pri je- g di in telesnimi vajami.
KOSTMI
nejšo vizijo smrti« lahko privošči samo tisti, kdor ima dovolj globok žep. Za slonovo lobanjo je namreč treba odšteti kar 1.800 dolarjev, lobanja antilope je precej cenejša, a še vedno kar drag okrasni predmet, saj stane okrog 250 dolarjev. Širšemu sloju kupcev so dostopne manj eksotične kosti, na primer kosti netopirja, raznih rib (slednje si lahko vsakdo priskrbi sam po kosilu, mar ne?), bobrova lobanja ipd.
Največje povpraševanje pa ni po živalskih kosteh, marveč po kosteh ljudi, le da morajo biti kosti stare. Za manj stare človeške lobanje se cena vrti okrog 200 dolarjev.
V trgovini je mogoče kosti vzeti tudi v najem, Ta oddelek butika najbolj pogosto obiskujejo umetniki, študentje medicine in naravoslovnih znanosti in sploh znanstveniki.
Med kupci je precej pankov-
cev in pripadnikov različnih tolp, kot so na primer peklenski angeli in drugi.
In kje dobi Galiano svoje blago? Od vsepovsod. Kot spreten  poslovnež je navezal stike z živalskimi vrtovi, lovci, pustolovci in svetovnimi popotniki, vodstvi naravnih parkov, vodiči po afriških safarijih, ribiči in drugimi ljudmi, ki poklicno ali ljubiteljsko pridejo v stik z eksotičnimi crkovinami in njihovimi kostmi. Galiano v delavnici seveda kosti primerno obdela, izloči vse propadanju podvržene dele, jih pre-. kuhava in lošči, dokler niso dobro pripravljene za v izložbo in za morebitnega kupca.
ENERGIJA SE DRAŽI
PERUT
PRIHRANI
ZA OGREVANJE
TERMIKA SVOJE IZOLACIJE CENI
BODO
KONČNO
LE ODKRILI ZDRAVILO?
O navadnem prehladu, ki je verjetno ena najbolj razširjenih, a na srečo ne težkih bolezni, zdravniki pravijo, da mine v sedmih dnevih, če ga zdravimo, in v tednu dni, če ga ne. Tako na duhovit način medicina priznava svojo nemoč pred tem običajnim in vsakdanjim obolenjem. Zdravila zoper prehlad namreč še vedno ni, čeprav ga zelo zagnano iščejo. Kdor ga bo odkril, ta bo imel trg zagotovljen in lep dohodek tudi.
V tem boju se je zaenkrat še najbolje izkazalo nosno pršilo (spray), ki so ga zasnovali na tako imenovanem alfa interferonu. Slednji je bil pred leti odkrt kot pravo čudežno zdravilo, vendar se je izkazalo, da je zelo drag, in hkrati, da sta uporaba in delovanje te snovi še premalo raziskana, da bi ga dali v splošno uporabo. Alfa interferon pa naj bi kot prvi stopil iz tega začaranega kroga.
Kot je pokazala obsežna študija, je to nosno pršilo pivi preparat, namenjen široki porabi, ki ima nekaj učinka pri preprečevanju prehlada. Študijo so opravili s pomočjo 150 družin, katerih člani so pristali na poskus. Šlo je za družine s povprečno petimi družinskimi člani. Vsakič, ko je kateri od članov družine začutil prva znamenja prehlada, so vsi ostali redno sedem dni uporabljali nosno pršilo, vendar je bil le v polovici pršilnikov alfa interferon, v drugi pa neškodljivi placebo. V obdobju osmih mesecev se je pokazalo, da je za 40 odst, manj ljudi, ki so uporabljali pršilnik z interferonom, zbolelo za prehladom, kot jih je v skupini, ki je uporabljala lažno zdravilo.
Se najbolj uspešno je bilo zdravljenje prehlada, ki ga povzročajo tako imenovani nosni virusi. Ta prehladna obolenja so najpogostejša spomladi.
POMAGALA JE IZ ZADREGE
Mož je hotel kupiti ženi za rojstni dan modrček, vendar se ni mogel spomniti katero številko nosi.
Pomagala mu je prodajalka:
— So kot jabolka?
- Ne.
- Kot buče?
— Kje pa!
— Mogoče kot jajca?
— Tako je. Spomnili ste me — kot jajčka na oko...
14 %
Termika
NIŽJE CENE
V FEBRUARJU ZA
FASADNO IZOLACIJO
DOBRA IZOLACIJA
40 %
ENERGIJE
Informacije: Termika Ljubljana, tehnično-informativna služba, Kamniška 25, telefon (061) 315-477
PRODAJAJO
TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM
3TRAN 8
VESTHIK, 27. FEBRUAR 1996
za vsakogar nekaj
recept za vas
Pečenka s hrenovkami
Meso pravilno razrežite na večji zrezek, velik približno 20 x 30 cm, potolcite, posujte s Vegeto in popoprajte. Hrenovke zavijte v palačinke in jih naložite na zrezek. Med hrenovke dajte grah, vse skupaj zavijte, posolite, zavijte z nitjo in pecite približno 45 minut pri 200 do 220 stopinj, dokler se meso ne zmehča. Med pečenjem' ga prelivajte z lastnim sokom in zalivajte z vodo. Pečeno meso previdno razrežite na rezine in ponudite s pečenim krompirjem in kakršnokoli solato.
Za pripravo jedi potrebujete: 800 g svinjine za zrezke, 3 palačinke, 3 hrenovke, 3 žlice kuhanega graha, vegeto, sol, poper, olje za praženje.
ČE JE TAKO, NAJ BO
Prišel je na občino poravnat davčne obveznosti. Prav vljudno je vprašal:
— A sprejemate tudi drobiž?
— Ste pri sebi? To ne pride v poštev.
— Dobro, potem pa bom denar zadržal. Veste, jaz sem po poklicu natakar.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ (v oddaji 21 232)
LAHKO Sl JIH ŽELITE:
1.	Sama boš ostala — Comet
2.	Debela dekl’ca — Rendez vouz
3.	Nikita — Eltbn John
4.	Saving all my love for you — Whitney Huston
5.	Šta te muči Jarane — Željko Bebek
6.	Franček Piromanček — Agropop
7.	Boy in the box — Corey Hart
8.	When a heart beats — Nik Kershaw
9.	Jedan dan života — Mišo Kovač
10.	Osječam to — Džurdžica Barlovič
11.	Ne odhajaj — Rendez vouz
12.	Do it for love — Sheena Easton
13.	The sun always shines bn TV — A-HA
14.	Vsaj eno noč — Kri
15.	Idi, dobro je — Jasna Zlokič
16.	Kad bismo ljubit znali — Oliver Dragojevič
17.	Jeanny — Falco
18.	Broken wings — Mr. Mister
19.	Daj mi usne sladke k’o med — Daniel
20.	Evo dukat ciganine — Darko Domjan
21.	Elektion day — Arcadia
22.	Dovoljna je ljubav — Zorica Kondža
23.	Pjesmama svojim sve ču ti reči — Dejan Petkovič
24.	I’m your man — Wham
25.	Say you, say me — Lionel Richie
26.	Liwing in teh background — Baltimora
Oddaja bo na sporedu v sredo, 5. marca, v oddaji 21 232, na Radiu Murska Sobota.
NAŠA RISBA — V A
NAREDI SAM
Veliko reči je, ki bi jih lahko doma sami napravili, pa se tako izognili nepotrebnim izdatkom. Nekaj takih predlogov vam dajemo danes. Gumijasta cev, ki jo uporabljamo pri čiščenju avtomobila ali zalivanju vrta, se kaj rada zapleta med nogami in pogosto leži v kakšnem kotu zavozlana, ko ni v rabi. Če nimate primernega bobna, da bi cev nanj navijali, uporabite v ta namen staro vedro, ki ste ga morda zavrgli. Za takšen boben bo kar uporabno.
Odmrzovanje zamrznjene vodovodne cevi
Vodovodne cevi med hudo zimo večkrat zamrznejo in nevarnost je, da jih led razžene. Tedaj je prepozno, da bi mogli vodovod sami popraviti brez strokovnjaka. Zato je treba hitro ukrepati, dokler zamrznjena cev še ni počila. Eden izmed načinov, da preprečite zamrznitev cevi, je, da čez noč zaprete vodo pri vodomeru. Kjer je nevarnost, da bo voda v ceveh ponočlzmrznila, je priporočljivo, da vodne pipe večkrat odpirate, čeprav vode ne potrebujete. Tekoča voda se v ceveh ne bo ohladila toliko, da bi zmrznila. Če pozimi za dalj časa zapustite stanovanje, je zelo, priporočljivo, da vam kdo napravi uslugo in občasno odpira vodovodno pipo.
Knjiga za vsak dom
UBOGI PES
— Pišta, na koga pa je tvoja žena sinoči tako kričala?
— Na psa.
— Ubogi pes! Slišal sem, da mu bo tudi ključe od stanovanja vzela ...
Neka ženska je rotila ameriškega pisatelja in zdravnika Holmesa naj ji vendar posodi 10 dolarjev:
»Če jih ne dobim, propadem.«
»Gospa,« je odgovoril doktor, »če ženska lahko propade zaradi 10 dolarjev, potem ni vredna rešitve.«
Grški zabavni pesnik Hiponaks je rekel konec šestega stoletja pred našim štetjem:
»Zena daruje soprogu dva srečna dneva: poročni dan in dan, ko jo pokopljejo.«
Francoski pisatelj Jouhandeau pravi:
»Če hočete ugajati ženskam, jim govorite tisto, kar ne bi želeli da bi kdorkoli dejal vaši ženi...«
Alphonse Karr, francoski kritik je med drugim trdil »Prijateljstvo med dvema ženskama se prične in konča z zaroto proti tretji.«
Znani filmski igralki Silvi Koščini je pisat neki njen oboževalec in jo prosil, naj mu pošlje sliko v Evini obleki. Silva mu je izpolnila željo in mu poslala fotografijo, na kateri je bila stara šest mesecev.
NOVOSTI ZA RIBIČE
Mala priročna tehtnica, s katero je mogoče tehtati ribe do 5 kg, je že uveljavljena med ribiči, ker je majhna, dolga samo 5 cm, v spodnjem delu pa ima elastičen kovinski meter za merjenje dolžine ribe. Pred nedavnim je tovarna ČOrmoran izdelala novo tehtnico, ki je enake velikosti kot že omenjena, vendar omogoča tehtanje rib do 12 kg. Ta tehtnica — merilo se lahko kupi v vseh trgovinah z ribiškim priborom.	j.
j j	' Sam'
KOTIČEK ZDRAVJA NA VRTU
Na ohišnici, v sadovnjaku ali na njivi si v februarju, če seveda vreme dopušča, lahko zasnujemo kotiček »zdravja« z zdravilnim aromatičnim biljem. Bilke lahko gojite v lončkih' ali lesenih predalih za cvetlice. Če vreme dopušča, je februar pravi čas, da na stalno mesto razsadite mento; estragon, timijan, in druge večletne zdravilne rastline. Posebno pozornost je potrebno nameniti saditvi, da bodo sadike v pravilni oddaljenosti. Prednosti saditve večletnih in zdravilnih rastlin
jeseni in pozimi so večkratne. Poleg tega, da se bilke stoodstotno primejo, se ustvarjajo možnosti za dosego naj večji h donosov. Ni potrebno zalivanje, kar je velika prednost. Zdravilne rastline, ki §e v sedanjem času vse bolj uveljavljajo, vam lahko pomagajo pri zdravljenju najrazličnejših bolezni ali pa gospodinjam za začimbe. Ce si jih pridelate sami, bo užitek toliko večji, pa tudi denarja ne bo potrebno izdajati za.njih.
Jutro
F Duhovite pripise pod današnjo risbo pošljite do četrtka. 6. marca 1986 na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene r pripise honoriramo.
— Hokus pokusi Tale kup snega naj se pri priči spremeni v kup premoga! (Stanko Zver)
Revež, najprej je prosil za premog, zdaj pa vzdihuje!-(Drago Drvarič)
- Če bi bil to kup premoga, ne bi nastala ta karikatura. (Jože Kaučič)
— Ti, tam gori, pošlji mi dobrega delavca ali pa lepo vreme. (Martin Mertiik)
-- Menda ta kupček ni že prvi premog iz ledavskega rudnika. (Ludvik Kramberger)
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
. - . .. • . . .._•  - - . ___
Obrambno usposabljanje žensk
V naši samoupravni družbi uspešno vključujemo ženske v priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. To zaupanje so ženske potrdile pri opravljanju nalog splošne ljudske obrambe v civilni zaščiti in različnih drugih dejavnostih v krajevni skupnosti, organizacijah združenega dela in v enotah teritorialne obrambe. V zadnjih letih pa ženske stopajo tudi v našo armado, kjer se organizirano in načrtno usposabljajo za oborožen boj in za opravljanje številnih nalog. Vključevanje žensk v JLA je za zdaj še prostovoljno, vendar poteka zelo uspešno. Dosedanje izkušnje iz prostovoljnega pouka vojakinj in učenk šole za rezervne oficirje kažejo, da so se ženske največkrat dobro pripravile za naloge, ki so jih čakale pri pouku v JLA. Zelo hitro so se prilagajale razmeram in naporom vojaškega življenja. Z dobrimi pripravami enot, kjer so se usposabljale ženske, smo dosegli pomembne uspehe, čeprav je pouk trajal le tri mesece. Poleg ravnanja z orožjem in tehniko ter urjenjem oblik oboroženega boja se ženske tudi ideolo-ško-politično izobražujejo, imajo pa tudi bogato-kulturno-zabavno življenje. Temelj celotnega uspeha
vojakinj pa je predvsem njihova motivacija in volja, korekten in discipliniran odnos do vojaške organizacije, predpostavljenih in starejših ter spoštovanje in izvrševanje vseh ukazov in nalog. Z velikim zanimanjem se vključujejo v pouk, dajejo predloge za boljši red in disciplino ter usposabljanje. Pri usposabljanju so psihično zelo stabilne in vztrajne, posebno pri streljanju z osebnim orožjem, pri delu z eksplozivi, obvladovanju prostora in ovir. Pri vajah so zelo prizadevne in vztrajne, posebno takrat, ko jih izvajajo skupaj z vojaki. Ne zahtevajo privilegijev, temveč se želijo potrditi. Ženske v vojaški uniformi tudi veliko dajo na osebni videz, oblačenje in vedenje v vojašnici in zunaj nje. Zato so jih dobro sprejeli vojaki in prebivalstvo, kjer služijo vojaški rok. Sicer pa so dekleta vse te vrline pokazala že v enotah teritorialne obrambe kot prostovoljke, kjer so si tudi pridobile nekaj izkušenj. Nič manj pa ne zaostajajo tudi dekleta, ki so na vsakoletnem usposabljanju, ker ne nadaljujejo šolanja v srednjem usmerjenem izobraževanju. To je vsekakor zelo pomembno v naših prizadevanjih pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
LEPA SPODBUDA
Inštruktor učenk: po končanem vozniškem Izpitu:
»Jaz bi vam bolj zaupal orožni list kot vozniško dovoljenje —«
MILO ZA DRAGO
— Kaj imate od tega, da imate po stenah slike getih žensk?
— Kaj pa imate vi od tega, da postavljate tako neumna vprašanja?
PLOŠČICE V KOPALNICI
Robovi keramičnih ploščic se sčasoma ob stikih umažejo in nesnago je težko odstraniti, ker je nevarnost, da bi pri čiščenju še bolj poškodovali ploščice. Za čiščenje ne potrebujete nobenih detergentov. Dovolj je; če uporabite
radirko, kakršno uporabljajo strojepiske. Z radirko lahko brez skrbi pritiskate in drgnete po ploščicah pa jih ne boste mogli, opraskati. Nesnago pa boste zlahka »zradirali.«
Knjiga za vsak dom
n'’ J H A PREJŠNJE KRIŽANKE ' raow: oru.peti. iM-l, silikon. INI. Ani. Rače. !('. V Natia. Aliix lokijec. op. no!.:. L no ile. Edi. jonatan.
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
STRAN 9
12
i križem kražem po naših šolah
MED POČITNICAMI —
Počitnic scm.se zelo veselila. Pome je prišla sestrična in z njo sem odšla v Celje. Tam-sem ostala ves teden. Spoznala sem nove prijateljice. V Celju sem praznovala svoj rojstni dan. Sestrična mi je kupila zapestnico, teta pa mi je spletla pfilovei in kapo. V soboto sem šla v mesto in si ogledala nekatere zanimivosti. Čas počitnic je hitro mini! in vrnila sem se domov.
Recek Lidija, 3.b OŠ Karel D. Kajuh, Apače
Zimske počitnice sem preživela pri babici. Hodila sem v Gor. Radgono. S sestrično Lidijo sva se igrali.
Za pusta sem bila kuharica. Delata sem krofe in flancate. Teta in ostali so me pohvalili, ker so bili krofi dobri.
Razveselilo me je to, da smo imeli tri dni dalj-
še počitnice.
Alenka Kolbl, 3. raz. OŠ Stara gora
Počitnic sem se zelo veselil, vendar se zame niso začele najbolj veselo. Že v ponedeljek sem mora! k zdravniku, saj sem v nedeljo imel vročino. Dobil sem rdečke. Zdravnica mi je povedala, kako nevarne so rdečke, če se prehladiš. Moral sem ostati pri babici v Lešanah. Z menoj je bila tudi Damjana. Brala sva knjige in gledala televizijo. Tako je minil prvi teden počitnic. Ozdravel sem in sem se lahko šel smučat. Smučali smo se po nasipu in v Lomanoših. Včasih smo se skregali. Ko sem zvečer prišel domov, sem bil zelo lačen. Moral sem iti v posteljo, ker sem bil preveč zmučen. Počitnice so minile in zdaj sem zdrav. Kardinar Fredi, 3.a OŠ Karel D. Kajuh, Apače
_ Med počitnicami sem šel včasih v gozd. Tam smo »delali« drva. Nekega dne smo odšli že zju-

(hjst širokih'
UST
Spet zima je prišla, sneg leti z neba, bela so polja naša in vasi.
V torek, prav ta torek praznovali smo pusta, ki ime! je široka usta, dolge roke in širpko srce. Tudi v naši vasi praznovali smo pusta, toda ne tako, kot to je nekdaj bilo.
klaske so si nadeli le otroci, ki želijo, da ta lep običaj obdržijo.
Črnke, kavboji, dame, indijanei,... hodili so od hiše do hiše.
Jaz sem jih le opazovala in se nisem z njimi podala.
Tudi jaz bila bi pustna šema, a mama pravi, da sem prevelika, mene pa pust mika, mika.
’isti torek krofe smo cvrli, nama je kuhala zelje s svinjsko gla-
o,
» :ot je to nekoč že bito.
< nam prišli otroci so, ’ ’i peli so tako:
»Oeleba repa, dugi len, gnes je fašenik cejSi den.«
Tako minil je pustni torek, za njim ostal je zelja prazen lonec.
«	Vitez Simona, 7. b
OŠ Štefan Kovač, Turnišče
Naš razred
Ce boste vprašali za najhujši razred na naši šoli, bodo prav gotovo izbrali 6. b! Imam to srečo in vodi Miran Zadravec, sicer pa prijatelj Dušan, kateremu sem jaz tajnik. Imamo tudi miss 6. b ali zalju-bljenko Ferkovo »Pipiko«. Vodi nas »najhujša« tovarišica na šoli, ki vsako slovnično uro odmeri svoji jezi. To uro vsi sovražimo. Smo najbolj zadolžen razred na šoli. Dolžni smo veliko denarja tovarišu nemščine za uro, ki si jo je zlomil na »klase« golma-nu Tomasu, ko ga je kaznoval za prireditev moto-
traj. Stric Tinek je vozi! traktor. Jaz in ati sva sedela na prikolici. S seboj smo vzeli motorno žago in sekire. Tudi malico smo si vzeli s seboj. V gozdu je ati podira! drevesa, nato jih je stric Tinek s traktorjem izvlekel na prosto. Tam smo potem drevo razrezali na metre in nato razkaia-li. Pomagat je prišel tudi Fric. V gozd je prišel peš. Tudi jaz sem pomagal. Meril sem drva in manjše nosil na kup. Nato smo si zakurili. Ko se je naredila žerjavica, sem v njej pekel krompir. Nato smo naložili drva na prikolico. S stricem Tinekom sva jih odpeljala k babici. Tam sva jih zmetala na kup in zopet odšla nazaj. Potem smo imeli malico in pojedli smo krompir, ko se je spekel. Po kratkem odmoru smo spet pričeli delati. Naložili smo še eno prikolico drv. Začelo se je mračiti in morali smo domovi Vse smo pospravili in odšli. Na poti smo našli tudi mojo kapo, katero sem izgubil. Videl sem tudi zajca in srno. V gozdu je bilo lepo. Tudi drugič bom šel poma-
gat.
Zemljič Jože, 3.a OŠ Karel D. Kajuh, Apače
Ko je padel sneg, smo čistili parkirišče in pločnike. Sneg smo metali na kup. Hoteli smo si narediti iglu. Bilo nas je dosti, zato smo si delo razdelili. Nekateri otroci so nosili vodo, drugi so metali sneg, nekateri so iskali kartone, drugi so teptali sneg, ki je bil na bregu. Po teh opravilih smo začeli delati iglu. Naredili smo en velik in en mali prostor. Zgoraj smo polili z vodo in notri dali polivinil in kartone. Naredili smo tudi klop iz snega in jo prekrili s kartoni. Nato smo še stene obložili s papirjem. Zunaj smo še poteptali, dti je bilo skoraj ravno in smo šli noter. Bilo je lepo in tega ne bom pozabil.
Jure Fartelj, 4.Č.
OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota
is® asa
krosa po razredu. Imamo tudi »Zaspanca«, ki preživi nekaj dni pouka pri teti na Slavečih in vsak dan po nekaj minut zamudi. Za druge tovariše smo kar dostojnega vedenja, a za razredničarko?! No, to bi bil le utrinek, za konec pa še nasvet:
»Ne hodi nezaščiten mimo biološke učilnice, mogoče boš kdaj dobil gobo ali kaj podobnega v glavo, ker so tu vedno bombardiranja!«
Andrej Gomboc, 6.b
OŠ Grad
Moja filmska zgodba
Čutim, kako mi spanec leze na oči. Še malo in zaspim. Sanjam, sanjam ... O čem? O fantu s črnimi lasmi.
Na plesu sem. Lepa melodija mi odmeva v ušesih. K meni pristopi fant in me prosi za ples. Predstavi se. Pravi, da mu je ime Marjan. Lepo ime. me prešine. Zrem vanj. Res zelo lep fant. Ne, takega še nisem srečala. Tako temne lase ima, oči pa črne. Okrog ust niu poigrava nežen nasmeh. Res je prav takšen, kot si ga želi vsako dekle. Pravi princ mojih sanj. Počasi se pomikava v ritmu glasbe. Pleševa, pleševa, sreči naproti
Budilka mi zazvoni. Predramim se. Presneto, že je sedem ura. Šele takrat se zavem, da je Marjan utonil v sanjah. Res je zaplesal sreči naproti, vendar brez mene. Prav tako je kot v filmu, ljubezen na prvi pogled. Le da ne bo več princa Marjana s čudovitimi črnimi očmi.
Anica Lutar, 8. d.
OŠ Drago Lugarič, Lendava
URA
RAČUNALNIŠTVA
Tovarišica je rekla, da gremo v pionirsko sobo, kjer bomo delali z računalniki. Bili smo veseli. V pionirski sobi je sedem računalnikov.
V skupini smo delali štirje. Najprej smo seštevali. Če nismo dobro sešteli, je na ekranu pisalo nepravilno — poskusi še enkrat; če pa smo izračunali pravilno, pa nam je pisalo pravilno - nadaljujte. Zatem nam je tovarišica s kasetnikom napolnila množenje, da smo se lahko preizkusili v množenju, ki je bolj težko, ker nisi mogel računati na prste. Naša skupina se je malokdaj zmotila.
Meni je bilo zelo všeč. Najraje bi presedela cele dneve pri računalniku in računala.
Vesna Pintarič, 4. c OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
ZIMA
Bela zima, zasnežena zima, Je našo deželo vse naokrog prekrila. Hribi polni so otrok s sankami in smučmi. Otroke zima veseli in mraz jih je skrbi. Ptice lačne so, medved spi v brlogu, veverica išče lešnikov. Živalim pozimi je hudo.
Nataša Gaberc, 3. raz. OŠ Veržej
Pozimi skrbim za ptice — Narisal (linorez) Tihomir Pukšič, 6, razred OŠ Jože Hedžet, Šafar-sko.
SODOBNA KMEČKA POVEST
FERI	* FR
lainšček \ ^4 j
LINDAM
»Sva se zmenila, da pojdeva na boljše?« Znova je prikimala.
, »Zakaj pa potem žlampaš?« je shuda pijudi! v sneg. »Zakaj se norčuješ, iz vsega ?«
Nežki je šlo na smeh, a mu ni pokazala.
»Tega ne boš nikoli več!« je nato ukazal.
»Očetu Valentu sem pila na zdravje,« ga je skušata pomiriti. »Njemu in vsem vam. . .«
»Nak! Meni že ne! Ne maram nacuganih bab,« se je končno nasmehnil.
Točno opoldne, ko je pokienkovalo iz kapelice, so miličniki odvedli Kobzo in Jopija. Nežka je obstala v snegu in strmela za avtomobilom, ki je že zdavnaj zavil izza goščavja. Preiskave, mrkih pogledov in groženj se začuda ni. ustrašila; do živega ji je prišla šele praznina, ki je zdajci zarežala vsenaokoli. Kakor bi mežikajoče lučke spod plahte varieteja Lindan utrnile sredi predstave in bi se veseljaški glumači kakor plašne živalce zavlekli v nevidne čarobne skrinjice, iz katerih ne bodo prilezli nikoli več. »Kdor jih je odpeljal, jih bo tudi pripeljal,« je odmahni! oče Valent. »Ne boj se, dete, ne bodo ju predelali v žajfo!«
»Zasliševali ju bodo,« je ugibala.
»Zasliševali,« je kima!.starec.
»Morda tudi pretepli. . .«
»Pretepli,« se je vznevoljil.
»In če ju vseeno zadržijo?«
»To je dandanašnji luksus« se je suho nasmehnil oče Valent. »Kdo ne bi malce poležal in se pogrel za državne stroške!«
Nežko je šele zdaj spreletel bes. »Zaradi vas sta lazila tam okoli,« je kriknila. »Zaracji vaše preklete kurjave! Zdaj pa vam je prav figo mar!«
»Delala naj bi, kakor ves pošteni svet!« je trdo doda!, »iz ene same miloščine vodim to golazen s sabo,« in odšvedral v prikolico.
Nežka je odtavala do vrtiljaka; z dlanmi je očistila nekoč rdeč viseči stolček in se zaguga/a. Veliko jekleno kolo je škripalo in se nevarno nagnilo, toda kljubovalno se je poganjata in se oprijemala zaledenelih verig. Koliko otroške radosti bi še pričarala ta ropotija, je pomišljala, če bi jo popravili in očedili — koliko sanjavih, navihanih ali razgra-jaških gugljajev. in tudi če otroci nekoč več ne bodo marali vrtiljakov, bi jih morali razstaviti vsaj v muzejih, da bi njihove očete in matere spominjali na neka otroštva in majhne radosti. Nato se je gugala in gugata ter brez velikih, trpkih misli zrla čez krajino, ki se je zibala onkraj. Zdaj je že vedela. da zagotovo pojde — če ne drugače, sama — in slutila je, da bo to romanje v svet samotno in tuje, in razumela je te navajene, s kmetiškim vsakdanom sprijaznjene ljudi...
Zvečer je bivši direktor bivšega varieteja Lindan pravil o svojem življenju in komajda mu je verjela. Da je iz teh krajev, je rekei, iz te ravnice, morebiti dve, tri vasi naprej. Da je odšel na hlapčevsko sezonstvo čez Avstrijo in Nemčijo, ko so mu komaj še pognali prvi puhci, da pa je potem »vse predolgo iška!poti nazaj.«
Kako preprosta in kratka je ta zgodba, je pomislila Nežka. Kakor bi se človek vrnil s popoldanskega sprehoda.
»Blodiš in iščeš,« je pravil starec,« a četudi se ti včasih zazdi, da si dosege! sanje, veš, da ni nikogar, da bi se iz dna postavil pred njim. Kaj so pomenila vsa tista Židana oblačila, ko pa se nisem, mogel vsaj enkrat pra v posebej opraviti in zakoračiti skozi domačo vas.«
»Tam si zmeraj tujec,« je ugotavljala.
»Tujec?« je zategnil starec. »To ne boli. A zdaj sem tujec to, kjer sem nekoč pozna! sleherno grapo. Kakor bi mi neka nevidne roka spodrezala korenine'...«
»Tudi jaz pojdem,« je rekla, »kljub vsemu pojdem.«
»Tudi jaz bi krenil še enkrat,« je nenadoma oživel oče Valent, »tn še enkrat in še enkrat! Vrag si ga vedi, kaj bi tu lahko pametnejšega naredi! s svojim življenjem? Rovari! bi po zemlji kakor krt in si otira! znoj? Nak! Zdaj vsaj vem, da sem bil nekoč gospod.«
Nežka ni razumela teh mešanih občutkov, a starec je kar govori! in tuhta/ o vsem, kakor bi skušal premeriti vse življenje in ga stisniti k sebi kakor culo z edino res svojo lastnino. »Glavno je, da ne bom šel v les, ne da bi vsaj poskuša!,« je nekajkrat povzdignil. Potem se je zgrbi!. .
»Ni sreče, je kinkal.« so samo srečna naključja. Zapomni si to, dete, in ne čakaj nanjo, kakor vsi čakajo.«
Naslednji dan se je vrnil žalostni klovn Jopo. »Zadržali so ga,« je reke! misleč na Kobzo. »Zaradi pištole.« Nežka se je zopet shuda obregnila, kajti vedela je, da je Dingo pustil pištolo očetu Valentu, toda koga je zanimala ta resnica? »Piškav je in prav je, da mu pravi čas ustrojijo kožo,« je skomignil starec, Jopiju pa je bilo zmeraj prav malo mar. Najrajši je drema! v svoji kabini, listal stare časopise in poslušal radio. Če je bilo treba karkoli postoriti, je najprej nergal v brado in grozil, da bo temu satanskemu izkoriščanju kaj kmalu za zmeraj napravit konec, toda potem je ponavadi opravil vse, kar mu ie naroči! starec. »Za dušni mir.« je rekel.
»V štiriindvajsetih urah naj bi zapustili to nesrečno vas.« se je nasmehnil žalostni klovn, ko so proti večeru- podkurili na dvorišču in pristavili na raženj, kar. je še bito ostankov mesa.
»Že spet!« je hahnil starec, »zmeraj v štiriindvajsetih urah, kako bi bi! ta od boga merjeni čas kaj vreden.«
»Pasja logika,« se je še zmeraj smehljal bivši
profesor. »Če smo v napoto, naj nas že enkrat izženejo iz države.«
»Tako je to spoštovanje: ko si na odru, ti ploskajo in čakajo, da vse od slednjega do prvega veljaka povabiš najmanj na pečenega vola, ko pa za vse to piačuješ davek, še oni nabijejo maržo.« je modroval bivši direktor.
Zdaj je Nežko zopet zatiščal strah pred miličniki, toda sklenila je, da bo počakala na Kobzo. pa četudi pod vrbo. Nato pojdeta gotovo še isti trenutek proč. Vstran od tega preganjanega, pasjega življenja, tja, koder ne sežejo ne zlobni pogledi, ne oblast, ne jokava domotožna čustva, to zopet se ji je zdelo vse to kakor kamenčki na dlani — na eni strani ta grušč, ta navlaka tisočerih drobnih pomislekov, na drugi nedotaknjena, ponujajoča se prihodnost. Saj ne pojdem iskat kamna modrosti, sije pravila, ne blišča in bogastva, da bi se pred komerkoli postavljala z njim, ie po svoji volji pojdem odživet to življenje.
»Bi jim že pokazal, če bi bi! tvojih tet,« je oče Valent požugal proti Jopiju.
»Komu, oče?« se je upr! oni. »to kaj bi jaz mora! komu pokazati?«
»Tako pa poležavaš v tem brlogu in ti je manj do življenja, kakor meni, ki sem ga dvakrat več skusil« je dreza! starec.
»To je tista, porečeta: nekoč je sanjal, da bo zavrtel svet, po tretjem doktoratu pa je spozna!, da svet že ves čas vrti njega!«
»Teh šol nimam « je bi! neizprosen oče Valent,« pa vseeno vem, da človek ni kamen; glodaš se od znotraj, kako se ne bi?«
Žalostni klovn Jopi se je zastrmel v žerjavico. »Imel sem službo, položaj, družino . . . tudi načrte! Potem, ko vsega tega naenkrat ni bito več — naj bi se mar obesil? V kehi sem spoznal, da človek lahko preživi na različne načine. Hrana, obleka, stanovanje, to so malenkosti, zanemarljiv delež so. Svoj mir moraš najti . . .«
»In zdaj ti je lepo!« se je posmehnil starec.
»Lepo,« je prikima! Jopi. »Zadovoljen človek sem. Nikogar ne potrebujem za svoja veselja in mene nihče ne pričakuje. Skrb je tam, kjer so dolgovi.«
Nežka ni razumela, verjetno tudi oče Valent ne, a je vseeno umolknil. Prekladal je protezo iz ust v roke, jo čisti! s skalinjem in nameščal da so se mu cedile sline po bradi, iz njegovega ptičjega obraza je prežala nekakšna nevošljiva nezadovoljnost, nekakšna sla, da bi gradil in ščipa! naokoli. dokler se ne bi obrabil. »Na pomlad postavim pod cirkuško druge ljudi,« je naznanil »Umetnike, resnične umetnike hočem, ljudi svojega kova!«
»Takih ni več, oče,« je odkima! Jopi, »nikomur v tem štosu ne gre več tako krvavo zares «
»Le kdaj se je namnožila ta golazen okoli mene?« ga starec ni hote! slišati. »Le kako sem bi! tako slep?«
»Druge izbire ni bito — to si morate priznati!« se je dobrohotno smehlja! oni. »Koga še mika cirkuška slava ?«
Starec je zazeha! in pogoltnil besedo. Nekaj hipcev je še bolščal v Jopija, potlej pa se skobacal na noge in odracal vprikoHco. Nežki se je njegova opletajoča postavica zazdela kot senca, ki kljubuje kljub medli svetlobi. »Užali ste ga,« je bruhnilo iz nje, »pogovarjali ste se z njim kakor s otročičkom! Iz same zlobe mu ne pustite teh drobnih starčevskih tolažbi c!«
Jopi je nekaj časa dreza! v žerjavico, nato se je nenadoma naslonil vznak in ji položil dlan ria koleno. Nobenega namiga ati nakane 'ni bito v tem, a vseeno se je ustrašila nenadne moške bližine. »Tudi tebi bom rekel, da si kakor otročiček,« se je nasmehnil »Prizadevaš si, da bi iz tistega fantalina naredila moža, ki te bo ščitil, a to je, kakor bi hotela oživiti igračo.«
Nežka je odmaknita nogo, a jo je zopet poiskal z dlanjo. »Vi ste bili nekoč profesor?« je hotela spremeniti temo.
»Mogoče?« se je namrdnil, »res se ne spominjam več.«
»Potem ste bili sedem tet v zaporu ?«
»Da! Tega ne bi zanikat, kajti še vse preveč se mi pozna na čelu,« se ji je še boi j približal. »Takim punčkam kot ti sem. raspečeva! trip.«
»Mamila ?« se je začudila.
Jopi se je suho zahihital: »Si misliš: tovariš profesor, ki ti namesto čitanke pomoli pod nos . : .« to je tlesknil z dlanjo po stegnu.
»Dve leti sem hodila v gimnazijo,« je rekla.
»to prav noben ti ni takole zrinil prstov pod krila?«
Nežka je kriknila in odskočila. »Blede se vam,« je zgrozila.
»Odkar je šla Silvana,« je zopet sedel na svojo pručko. »Dobri stari Dingo nam jo je včasih posodil«
Nežka se je zadenjsko umikata.
»No, no,. saj ti je nisem iztaknil,« se je šopiril žalostni klovn. »Zameriti bi mi morala, če ne bi poskušat.«
Dolgo v noč je poslušala globoko sapo očeta Valenta in razmišljala o premraženih prstih, ki so ji tako nepričakovano zdrsnili med stegna. Mogoče pa je prav zato pustit Kobzo za zapahi, je pomišljala in sklenila, da se bo držala očeta Valenta, pa četudi bo šel sedemkrat dnevno na grob matere Terezije.
(Dalje)
STRAiH 10
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
Motoskijoring v Gornji Radgoni
HHSSH šport
KOŠARKA
Kocmut najuspešnejši tekmovalec
0'
K » U
Na dobro pripravljeni tisoč metrov dolgi progi na Stadionu bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je bilo v nedeljo tekmovanje v motoskijoringu, ki sta ga pripravili AMD Gornja Radgona in Lenart. Na tej atraktivni prireditvi, ki je navdušila ljubitelje tega športa, ki so se v hladnem vremenu zbrali na stadionu, je sodelovalo 18 voznikov iz šestih klubov. Med tekmovalci so bili znani jugoslovanski speedwayisti in motokrosisti, ki so tekmovali v treh kategorijah: motokrosisti v kategoriji do 125 ccm in 250 ccm ter spedwayisti, ki so za seboj vlekli smučarje. Posebna zanimivost prireditve pa je bila zadnja dirka, ko so se med seboj pomerili motokrosisti in speedwayisti — zmagovalec je bil nekdanji državni prvak v speedwayu — domačin Albert Kocmut, ki je zmagal s smučarjem Oskarjem Šmidom med speedwayisti, hkrati pa tudi v zadnji dirki, ko so se pomerili najboljši. Kocmut je tudi dosegel najhitrejši krog 78:13 km/h.
Rezultati — do 125 ccm motokrosisti — 1. Mirkovič—Slaček (Sisak), 2. Urbanija—Mosel (Lukovica), 3. Homel—Žnuderl (Lenart) do 250 ccm motokrosisti — L Avbelj—Milič (Brežice), 2. Urbanija—Mosel (Lukovica), 3. Rose—Lovrenčič (Lenart); speedwayisti — 1. Kocmut—Šmid (Gornja Radgona), 2. Matjašec—Žilavec (Lendava), 3. Zamuda—Simončič (Gornja Radgona). Vožnja najboljših — L Kocmut (GR), 2. Avbelj (Brežice), 3. Ubanija (Lukovica).
Zmage pomurskih ekip
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurje gostovala v Novi Gorici in premagala Salonit z izidom 78:51. Koše za Pomurje so dosegle: Go-vorčinova 32, Korenova 15, Kar-doševa 10, Geričeva 6, Kolarjeva in Borčeva po 5, Kuharičeva in Koroščeva po 2. V naslednjem kolu igra Metalservis Pomurje doma z ekipo Slovana iz Ljubljane.
V tekmovanju druge slovenske košarkarske lige za moške — vzhodna skupina je Pomurje iz Murske Sobote v gosteh premagalo Ruše s 93:86. Strelci: Raj-bar 28, Juteršnik 27, Štihec 15, Titan 12 in Merklin 7. Košarkarji Radgone so doma premagali Koroško z izidom 100:86. Strelci za Radgono: Fridau 38, Škof 13, Kumer 12, Lah 11, Nekrep 10 in Roškar 8. Ekipa Pomurja pa je v Murski Soboti tesno z 89:88 premagala Kovinarja iz Štor. Strelci za Pomurje: Merklin 30, Juteršnik 23, Rajbar 22, Štihec 9 in Titan 5.
ROKOBORBA
Feri Maučec
SMUČANJE
V PERTOČI NAD TISOČ GLEDALCEV_______________________
ŠD Mladost je skupaj s KS Pertoča pripravilo tekmovanje v smuku, veleslalomu in kombinaciji za II. pokal KS Pertoča. Tekmovanje je v oblačnem in mrzlem vremenu lepo uspelo, ogledalo pa si ga je nad tisoč gledalcev. V smuku je zmagal Rožanc (H. Mota) pred Ko-som (Pertoča) in Kovačem (Grad). V veleslalomu je bil najboljši Janič (Sotina) pred Rožancem (HM) in Kerecem (Cankova). V kombinaciji je zmagal Rožanc pred Kerecem in Kosom. (HJ)
VOGRINEC PRVI V S0MB0RU
V Somboru je bilo izbirno tekmovanje za sestavo državne mladinske rokoborske reprezentance (do 18 let), na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje med njimi se je odrezal Vogrinec, ki je v kategoriji do 60 kg dosegel sedem zmag in osvojil prvo mesto, kar je prijetno presenečenje. Mekicar pa je v kategoriji do 56 kg zasedel peto me-. sto, potem ko je nesrečno izgubil z Redžepijem iz Zrenjanina. Neiz-kui eni tekmovalci Slavic, Tušek in ’ emlin, ki so prvič nastopili, so izpadli prvi dan tekmovanja.
V PEČAROVCIH REKORD SKAKALNICE
Mladina in gasilci so pripravili preteklo nedeljo v Pečarovcih drugo letošnje tekmovanje v slalomu, spustu in smučarskih skokih, ki je veljalo za kombinacijo. V slalomu je zmagal Tratar (Moščanci) pred Janžetom (Predanovci) in Verbanom (Pečarovci). V smuku je bil najboljši Štiberc (Radenci) pred Strahom (GR) in Matjašecem (Radenci). V skokih pa je zmagal Strah (GR) z novim rekordom skakalnice 23,5 metra pred Matjašecem in Štibercem. V kombinaciji je prvo mesto zasedel Strah z 82 točkami pred Štibercem 65 in Tratarjem 49 točk.
V GRESOVŠČAKU IMAJO VLEČNICO_________________________
Partizan Železne Dveri je v Gresovščaku pripravil tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je 62 tekmovalcev. Med pionirji je zmagal Vogrinec pred Stanjkom in Ozmecem, pri članih je bil najboljši Vogrinec pred Slokarjem in Vogrincem, pri veteranih pa Kavčič pred Domanjkom in Balažičem. V Gresovščaku deluje vlečnica vsak dan od 13. do 19. ure.
V NEDELJO SMUČARSKI TEKI
BD Mura iz Kroga in ŠD Pomurje iz Murske Sobote organizirata v nedeljo, 2. marca, ob 10. uri tekmovanje v smučarskih tekih. Start bo pri Agroservisu ob kanalu v Murski Soboti, cilj pa pri kroškem brodu. Tekmovalci bodo dobili čaj in trimske značke.
STRELSTVO
Sodelovalo 138 strelcev in strelk
V soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti pomursko tekmovanje v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Skupno je sodelovalo 138 strelcev in strelk iz vseh štirih pomurskih občin.
Med pionirji so ekipno zmagali Noršinci (508) pred Šalovci (502) in Ljutomerom (487), posamezno pa Čontala 173 pred Ivaničem 171 (oba Noršinci) in Ziškom (Šalovci) 170 krogov. V tekmovanju pionirk je ekipno osvojilo prvo mesto SD Šalovci (470 krogov), posamezno pa Rauševa s 164 pred Verabaijevo 159 in Ozval-dovo 147 krogov. V konkurenci mladincev je ekipno zmagala Tišina (1086) pred Ljutomerom (1063) in Šalovci (1059), posamezno pa Sandi Špindler (Ljutomer) s 370 krogi pred Paničem 367 in Ste-vanecem 364 krogov, oba Tišina. Med mladinkami je bila najboljša ekipa Noršinec (1048) pred Ljutomerom (1030), med posameznicami pa Belšakova (Nor.) s 363 krogi pred Peischlovo (Ljut.) 347 in Kreftovo (Nor.) 345 krogov. V tekmovanju članov so zmagali Noršinci (1106) pred Ljutomerom (1090) in Muro (1087), posamezno pa Bukovec s 378 krogi pred Š. Balaškom 374, oba Noršinci, in Ljubom Špindlerjem (Ljutomer) 372 krogov. Tudi pn a-nicah je ekipna zmaga pripadla Noršincem (1053) pred vesn Ljutomer (1047) in SCT (883), med posameznicami pa je zmagala V. Rojko (Nor.) s 358 krogi pred L Jurkovič 357 in S. Hvalec 356 krogov, obe Vesna.
V NEKAJ VRSTICAH
NAMIZNI TENIS - V Beltincih je bil pomurski selekcijski turnir, na katerem je sodelovalo 33 pionirjev in 18 pionirk. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili — pionirke — prva skupina: Mateja Sever; druga skupina: Valerija Svatina; Pionirji — prva skupina: Mitja Žu-panek; druga skupina: J. Breznik; tretja skupina: J. Ivančič in četrta skupina: B. Čagram. (F. Matko)
NOGOMET — Na finalnem turnirju za prvenstvo Slovenije v malem nogometu v Ljubljani je nastopila tudi lendavska Nafta. Rezultati — Elkroj:Nafta 3:2, Pri vodnjaku:Nafta 6:1 in Talci :Nafta 5:4.
NAMIZNI TENIS — Partizan Grlava je pripravil tradicionalni turnir Grlava 86. Med šestimi sodelujočimi ekipami je zmagala ekipa Cezanjevec pred Kamen-ščakom, Cvenom in Ljutomerom. (SŽ)
NOGOMET — Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali v Kidričevem in v prijateljski tekmi premagali člana slovenske lige Aluminija z visokim rezultatom 6:0. Gole za Nafto so dosegli: Nagy 3 ter Dovečar, Kustec in Fe-rencek.
NAMIZNI TENIS — ŠŠD na osnovni šoli v Beltincih je organiziralo tekmovanje, na katerem je sodelovalo 43 učencev. Med pionirkami posamezno je zmagala Klavdija Korošec, v dvojicah pa Korošec—Balantič; V tekmo-ranju pionirjev pa je bil najboljši Viki Tkalec, v dvojicah pa Tratnjek—Horvat. (F. Matko)
JUDO — Na prvem pozivnem turnirju pionirjev in mladincev Pomurja, ki je bil v Murski Soboti je sodelovalo 52 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili — Pionirji — do 32 kg: Kavčič (MS), do 35 kg: Žbul (Cankova), do 46 kg: Stoti (MS), do 52 kg: Kos (MS), do 58 kg: Gjerkeš (Ljutomer) in nad 58 kg: Berden (MS). Mladinci — do 53 kg: Stoti (MS), do 57 kg: Duh (MS), nad 57 kg: Kavčič (MS).
TK
KEGLJANJE
Visoka zmaga Radenske
V prvem spomladanskem kolu tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je Radenska v Ljutomeru premagala Rudarja iz Trbovelj z visokim rezultatom 5.174:4.890 podrtih kegljev. Najboljši v ekipi Radenske je bil zopet Miro Steržaj, ki je podrl kar 941 kegljev. Sledijo Hari Steržaj 873, Brus 857, Smodiš 853, Horvat 833 in Kovačič 817 podrtih kegljev. V naslednjem kolu igra Radenska s Konstruktorjem v Mariboru.
ODBOJKA
Ž gostovanja brez točk
V drugem spomladanskem kolu tekmovanja v drugi republiški moški in ženski odbojkarski ligi — vzhod, so vse pomurske ekipe gostovale in se vrnile brez točk. Odbojkarji Ljutomera so gostovali na Ravnah in izgubili tekmo z ekipo Franjo Malgaj z 1:3, odbojkarji Radenec pa so izgubili z drugo ekipo Šempetra z 0:3. Odbojkarice Pomurja pa so izgubile tekmo v Braslovčah z 1:3. V naslednjem kolu igrajo vsi pomurski ligaši doma, pari pa so — Radenci: Franjo Malgaj, Ljuto-mer:Braslovče in Pomurje:Celje.
KARATE
IZPITI
ZA PASOVE
Karate sekcija TVD Partizan Murska Sobota je organizirala izpite za svoje člane. Med sedemnajstimi kandidati, ki so želeli dobiti višji pas, jih je uspešno opravilo izpite šestnajst. Za deset članov je bil to prvi izpit. Med njimi se je najbolje odrezala Irena Dietner, presenetil pa je devetletni Miran Inhof, ki je program obvladal v zelo kratkem času. Med karateisti, ki so dobili barvne pasove, sta se najbolje odrezala Marjan Solar, ki je dobil oranžni pas, in Jože Vučko, ki si je pridobil zelenega. Karate sekcija v Murski Soboti bo v mesecu marcu vpisovala nove člane, zato vabijo vse, ki imajo veselje do karateja, da se vključijo v njihove vrste.	B. Sušeč
V Pomurju 34 vrhunskih športnikov |
Strokovni svet za vrhunski šport pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije je na osnovi lanskoletnih rezultatov izdal spisek g kategoriziranih in perspektivnih športnikov v Sloveniji za leto  1986. Iz Pomurja je med perspektivnimi 28 športnikov, v zvez- S nem razredu pa 4 ali skupaj 34 športnikov, kar je zgovoren do- “ kaz kakovostnega napredka v telesni kulturi v naši pokrajini. Večina športnikov (32) je iz soboške, 2 pa iz lendavske občine, 9 med tem ko ljutomerska in radgonska občina nimata kategori-  ziranih in perspektivnih športnikov.
V zvezni razred so uvrščeni tile športniki iz Pomurja: Milan Balek — član AK Pomurje iz Murske Sobote za doseženi g rezultat v hoji na 20 km s časom 1 ;37:21,6 na mednarodnem I prvenstvu Avstrije v Spittalu; Milan Marič in Niko Horvat — I člana BD Mura iz Kroga za osvojeno drugo mesto na državnem članskem prvenstvu v Ušču v spustu v kategoriji C-2, ter B Janez Horvat — član SD Mura iz Murske Sobote za doseženo I normo 375 krogov v streljanju z zračno puško na republiškem g prvenstvu v Ljubljani.
Med perspektivne športnike pa so bili uvrščeni: Vito Šif- — tar — član AK Pomurje iz Murske Sobote na osnovi dosežene- B ga rezultata v teku na 100 m s časom 10,92 na državnem mla- I dinskem prvenstvu v Postojni; Miran Vereš — član BD Mura ® iz Kroga za osvojeno prvo mesto ha republiškem mladinskem prvenstvu v spustu v Prusniku v kategoriji K— 1; Vito Fujs, I Zdenko Lenarčič, Ludvik Časar, Marjan Malok, Vito" Zelko, I Vlado Bukvič in Robert Drvarič za osvojeno prvo mesto na re- B publiškem članskem prvenstvu v hokeju na travi; Branko Me-ničanin za prvo mesto na republiškem mladinskem prvenstvu v n judu v Kranju, Igor Suša za drugo mesto na republiškem mla- B dinskem prvenstvu v Kranju in Dario Vrdjuka za tretje mesto B na republiškem članskem prvenstvu v Murski Soboti — vsi so ® člani Partizana Murska Sobota; Jože Činč za tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu v Kranju in Dušan Varga S za tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu v Kra- B nju, oba sta člana Judo kluba Lendava; Borut Benko za drugo B mesto na republiškem mladinskem prvenstvu na Ravnah, Ivan Kuzma za tretje mesto na republiškem’ mladinskem prvenstvu n dvojic na Ravnah, Mirko Unger in Matjaž Žitek za tretje me- I sto na republiškem mladinskem prvenstvu na Ravnah v dvoji- B cah — vsi so člani NTK Sobota; Janez Cifer za drugo mesto “ na republiškem prvenstvu članov v Razvanju, Miran Mekicar za tretje mesto na državnem mladinskem prvenstvu v Murski I Soboti, Rade Bačič za tretje mesto na republiškem članskem I prvenstvu v Razvanju, Mitko Nasevski za drugo mesto na dr- B žavnem mladinskem prvenstvu v Negotinu, Trajče Dimkov za drugo mesto na državnem mladinskem prvenstvu v Negotinu,  Robi Horvat za četrto mesto na državnem mladinskem prven- B stvu v Negotinu, Gorazd Tribnik za tretje mesto na republi- B škem članskem prvenstvu v Razvanju, Robi Lazar za četrto me- * sto na državnem mladinskem prvenstvu v Murski Soboti, Zoran Vukan in Srečko Temlin za četrti mesti na državnem mla- a dinskem prvenstvu v Murski Soboti, Edi Vogrinec za tretje me- 3 sto na republiškem članskem prvenstvu v Razvanju in Vlado B Fajs za drugo mesto na državnem mladinskem prvenstvu v Murski Soboti — vsi so člani Rokoborskega kluba Pomurje iz g Murske Sobote ; Drago Pertoci — član SD Koloman Flisar Ti- g sina za doseženo normo 377 krogov na republiškem prvenstvu | v Ljubljani, in Brigita Čavužič — članica SD Radenska iz Mur- “
ske Sobote za drugo mesto na republiškem prvenstvu v šahu za mladinke v Mariboru.
JUDO
FRANC FAJHTINGER REPUBLIŠKI PRVAK
V Slovenski Bistrici je bilo republiško člansko prvenstvo v judu, na katerem je sodelovalo 120 tekmovalcev iz 20 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za Franca Fajhtingerja iz Murske Sobote, ki je zmagal v kategoriji do 60 kg. V boju za prvo mesto je premagal Senekoviča (Železničar) s 3:0. Tako je Fajhtinger ubranil lanskoletni naslov republiškega prvaka. Lep uspeh je dosegel tudi Danijel Kisilak, ki je v kategoriji do 65 kg zasedel drugo mesto. V finalu je izgubil z Oštirjem (Ivo Reja) s 3:10. Ostali pomurski judoisti so se uvrstili takole: v kategoriji do 65 kg je bil Vrdjuka iz Murske Sobote peti, Vnuk iz Lendave pa osmi. V kategoriji do 71 kg je Meničanih zasedel osmo mesto. Fajhtinger in Kisilak sta si zagotovila sodelovanje na državnem prvenstvu, ki bo 14. in 15. marca v Novem Sadu,
T. K.
NOGOMET
Nafta se je okrepila
Nogometaši Nafte iz Lendave, ki so po jesenskem delu tekmovanja v območni slovenski ligi-vzhod zasedli peto mesto, se že od 21. januarja v telovadnici in na igrišču pripravljajo na spomladanski del tekmovanja. V zimskem odmoru je prišlo pri Nafti do nekaterih sprememb v strokovnem vodstvu in igralskem kadru. Novi trener prvega moštva Nafte je postal nekdanji vaditelj Varteksa, Vike Omladinca in MTČ Zvonko Oskoroš, medtem ko je dosedanji trener prvega moštva Feri Horvat prevzel vadbo mladinskega moštva. Moštvo pa so okrepili naslednji igralci: Leon Prša in Milan Cofek sta prišla iz vojske, Jože Žalik se bo v kratkem vrnil iz vojske, Milan Hozjan je prišel s Hotize, Mladen Husič pa iz MTČ iz Čakovca. Tako ima trener Oskoroš na razpolago 23 igralcev. Dosedanji obisk treningov je zelo dober, tako da je strokovno vodstvo z dosedanjim potekom priprav prav tako zadovoljno. Po besedah tehničnega vodje Ludvika Dominka načrtujejo, da bodo uvrstitev iz jesenskega dela izboljšali, težko pa bi se prebili na sam vrh lestvice. Če jim to ne bo uspelo v
tej sezoni, pa načrtujejo uvrstitev v slovensko ligo v naslednji tekmovalni sezoni.
F. M:
NAMIZNI TENIS
Benko tretji
. Na tretjem republiškem selekcijskem turnirju članov, ki je bil v Mariboru, so z izjemo Urha, Zalaznika, Jamška in Štebiha, ki so igrali na zveznem turnirju TOP-12. nastopili vsi najboljši slovenski igralci. Sobočani so dosegli dobre uvrstitve, čeprav so zdaj sredi intenzivnih priprav na zvezni mladinski TOP-12, ki bo v soboto in nedeljo na Ravnah in od katerega si Benko, Kuzma in Benkovič veliko obetajo, saj je to drugi turnir za sestavo državne mladinske reprezentance.
V prvi skupini je bil uspešen Benko z osvojenim zelo dobrim
tretjim mestom z rezultatom 6:3, dobri mesti sta osvojila Kuzma (šesto) in Benkovič (sedmo mesto) z rezultatom 4:5. V drugi skupini je Mirko Unger z rezultatom 4:4 osvojil šesto, Žitek pa z 2:6 osmo mesto. V tretji skupini je bil Fridrih s 4:2 četrti, na turnirju članic v Hrastniku pa je Tanja Sinic v drugi skupini osvojila šesto mesto.	M. U.
—DVORANSKI HOKEJ	~
ABC POMURKA — REPUBLIŠKI PRVAK
V Celju je bilo odigrano III. republiško prvenstvo v dvoranskem hokeju, na katerem je sodelovalo 8 ekip iz Ljubljane, Celja, Maribora ter M. Sobote. Pomurski hokejisti so sodelovali s tremi ekipami: ABC Pomurko, M. Soboto ter Pomurjem. ABC Pomurka je osvojila L mesto, Murska Sobota 4., Pomurje pa 5. V svojih skupinah so ekipe dosegle naslednje rezultate — ABC Pomur-ka:Celje 10:1, ABC Pomurka :Svoboda Lj. 4:3, ABC Pomur-ka:PIC Maribor 4:1, s tem je ekipa ABC Pomurke v svoji skupini osvojila 1. mesto.
Ekipi Pomurja in M. Sobote sta nastopili v drugi skupini in dosegli naslednje izide. Murska Sobota:Ljubljana 4:1, M. Sobota:?. Gaberje Celje 2:4, ter M. Sobota:Pomurje 4:2, Pomurje pa je premagalo Ljubljano s 3:1, ter izgubilo s P. Gaberjem iz Celja 2:4. Murska Sobota je v tej skupini dosegla 2. mesto, Pomurje pa 3. V igranju za posamezna mesta je za 5. mesto ekipa Pomurja premagala PIC Maribor s 5:3, ekipa M. Sobote pa je izgubila boj za tretje mesto z ekipo Svobode iz Ljubljane 2:4, ter zasedla 4. mesto. V finalni tekmi je ABC Pomurka premagata zmagovalko druge skupine ekipo P. Gaberja Celje s 3:.
Najboljši strelec turnirja je bil J. Časar ABC Pomurka s 14 goli-	L. Zelko
STRAN 11
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
Neprimerna hitrost vzrok za nezgode
Ljubljanska banka, Pomurska banka Murska Sobota bo 3. marca ietos odprla novo prenovljeno poslovno enoto v Gornji Radgoni. S tem namenom smo jih obiskali in pripravili naslednjo reportažo. Naš sogovornik je bil vodja te enote Jože Rogan.
V času od leta 1966 do konca 1977. leta, so imeli v Gornji Radgoni dve bančni enoti, in sicer ekspozituri Ljubljanske in Mariborske banke. Po zakonih o kreditnih in bančnih poslih iz leta 1977 so se banke morale prilagoditi novim pogojem, zato je prišlo do združitve obeh ekspozitur v poslovno enoto Pomurske banke, ki deluje od 1. januarja 1978.
Ob združitvi je nastala prostorska stiska, saj je bilo 33 delavcev ustrezno razmestiti v dokaj neustreznih prostorih v dveh zgradbah. Začasna rešitev je bila res začasna, ki pa je trajala samo osem let. Delo z občani in blagajniško poslovanje smo zadržali v prostorih mariborske ekspoziture, medtem ko je bilo vse kreditiranje v prostorih ljubljanske ekspoziture v drugi zgradbi.
Že v prvih mesecih leta 1978 smo naročili idejnoprogramsko skico prizidka v enakem obsegu kot je današnji objekt, ki je tik pred otvoritvijo. Vzrok, da takrat do realizacije te zamisli ni prišlo, je bilo odločno nasprotovanje organizacije ZB. češ da bo prizidek banke zakrival pogled na spomenik NOB. Če je bila ta utemeljitev upravičena, lahko danes sami presodite. Reke1 bi, da smo s prizidkom ponovno odkrili spomenik, ker je bil obdan z gostim drevjem in grmičevjem. Ob izvajanju investicije pa je izvajalec moral vse to posekati.
Ta »veto« je imel za posledico nemogoče delovne razmere za naše delavce. Mnogo pripomb, večkrat upravičenih, smo slišali tudi od strank, saj so negodovale in so morale
KAKO VELIKI SO NA NOVO PRIDOBLJENI PROSTORI?
Novopridobljeni prostori obsegajo 340 kvadratnih metrov površine v dveh etažah, tako da bo poslovna enota od 3. marca letos imela 550 kvadratnih metrov delovnih površin, kar bo zadostovalo za naslednjih 15 do 20 let. Doslej je bilo samo 210 kvadratnih metrov skupnih površin. Največji poudarek pri snovanju načrtov gradnje smo namenili prostorom za sprejem strank, ki bodo omogočali tudi boljše delovne razmere delavcem banke. Novi prostori likvidature zavzemajo okrog 210 kvadratnih metrov delovne površine. Ob zgraditvi prizidka smo obnovili tudi stari del prostorov, tako da so sedaj vsi prostori funkcionalno med seboj povezani in predstavljajo zaključeno celoto. Z veseljem ugotavljam, da smo pri zbiranju raznih dovoljenj, soglasij od organov upravljanja v banki, regijske komisije za oceno investicij, do občinskega upravnega organa, naleteli na razumevanje in s te strani ni bilo nobenih ovir, saj je od naročila do izdaje gradbenega dovoljenja preteklo le 5 mesecev.
Čeprav se je število kaznivih zadev v cestnem prometu v lanskem letu nekoliko zmanjšalo, letošnje kaže, da temu ne bo tako; vse več je prometnih nezgod Zaradi neprimerne hitrosti in izsiljevanja prednosti. Stanje na cesta v teh dneh res ne omogoča, da bi divjali po cestah in tako ogrožali sebe in druge.
19.	februarja ob 12.15 se je zgodila prometna nezgoda na Mariborski cesti v G. Radgoni. Voznik avtomobila Jakob Hamler iz Črešnjevec je vozil v smer G. Radgone; med vožnjo je do; hitel voznika kolesa z motorjem Ludvika Premila iz Polic. Voznik kolesa z motorjem je zavil, ne da bi pri tem nakazal smer, voznik Hamler pa je vozil s neprimerno hitrostjo. V trčenju se je Prandl hudo telesno poškodoval.
21.	februarja ob 9.35 se je voznik tovornega avtomobila Dragutin Drk iz Sivice (občina Čakovec), peljal po cesti v Trimli-nih. Zapeljal je v križišče s prednostno cesto in izsilil prednost pred kolesarko Rozalijo Močnik iz Petišovec, jo zbil po cestišču ter telesno poškodoval.
21.	februarja ob 12.55 se je zgodila prometna nezgoda v Lut-
ZLATO PO ROCENCA — Na matičnem uradu v Mač-kovcih sta pred kratkim slavila zlato poroko ALADAR IN ANA (roj. Petrijan) GORZA iz Pečarovec. Še sedaj polna življenjske moči in srečna sta zlati jubilej praznovala skupaj z dvema otrokoma, tremi vnuki in drugimi svojci ter sorodniki. Atadar (bil je znan čevljar) in Ana (bila je opekarniška delavka) sta še vedno dokaj čila in dovolj močna, da ustvarjata zase in pomagata otrokom. Medsebojna povezanost, občutek pripadnosti in spoštovanje so ohranili njuno zvezo trdno. Dosedanjo skupno pot sta prešla srečna in zadovoljna. Po petdesetih letih ugotavljata, da sta velik del tistega, kar sta si želela, tudi izpolnila. Želimo jima še naprej srečno življenje!
vercih. Na avtobusnem postajališču so izstopali potniki, med katerimi je bila tudi S. K., stara 6 let, iz Lutverec. Ko sta s sestro Sabino hoteli prečkati cestišče, je iz nasprotne smeri z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Kollerič iz Drobtinec in zbil otroka po cestišču ter ga hudo telesno poškodoval.
22.	februarja se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Martjancih. Zaradi vožnje po sredini ceste in tesnega srečevanja med voznikoma osebnih avtomobilov Miranom Zavcem iz M. Sobote in Aleksandrom Pujsom iz M. Sobote sta avtomobila trčila. Na vozilu Zavca je za 500 tisoč dinarjev škode. Fujs, pa se ni zaustavil in so ga delavci milice izsledili šele na domu.
POŠKODOVAL PROMETNE ZNAKE
21.	februarja med 2. in 4. uro je neznani storilec ob magistralni cesti v Lomanošah poškodoval 6 prometnih znakov. Škode je za 30 tisoč dinarjev, vendar pa bi bila lahko še večja, saj prometni znaki urejujejo vožnjo voznikov
motornih vozil. Lahko bi se pripetilo, da bi vozniki ravnali drugače in imeli velike težave. Za storilcem poizvedujejo, za svoje objestno delo pa zasluži strogo kazen.
POŽAR V ODRANCIH
17.	februarja ob 22.00 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Marije Antolin. Zgorelo je ostrešje, osem ton sena in nekaj slame. Gasilci iz Črenšo-vec, Odranec in Žižkov so preprečili, da bi požar ogrozil še so-
LENDAVA
Kam s
Snežne razmere, ki so v zadnjih dneh pestile promet in normalno življenje v Lendavi, sicer še niso najbolj ugodne, snega je še vedno veliko, na srečo pa so ceste očiščene. Priznati je treba, da je sneg najbolj presenetil cestarje in komunalce, slednji nimajo veliko opreme za takšne razmere. Kljub temu pa so svojo nalogo opravili, medtem ko so U-m™ t enclave večinoma odpo-
sednje stanovanjsko poslopje Franca Raduhe. Škode je za 2 milijona dinarjev, vzrok za nastanek požara pa še raziskujejo.
TATVIN JE ČEDALJE VEČ
Ne mine teden, da v poročilih postaj milic ne bi bilo zapisanih več tatvin. V zadnjem času se kar množijo, storilci pa so v glavnem mladoletniki. Z uprave za notranje zadeve ponovno opozarjajo, da vsak poskrbi za varnost svojega imetja, saj je včasih prav malomaren odnos do lastnine vaba za tatove.
snegom
vedah. Kljub pozivu, da vsak očisti sneg pred svojo hišo, je marsikje še danes sneg tam, kamor je zapadel. Problem je, kam s snegom s pločnikov. Najboljše bi bilo, če bi sneg odvažali, vendar za to ni dovolj mehanizacije. Občani bi sicer lahko sneg s pločnikov odmetali, toda samo na cesto, to pa seveda ni nobena rešitev. Neurje s snegom pa je pokazalo, da je bila lokacija za avtobusno postajo v Lendavi popolnoma zgrešena. Postaja je na odprtem mestu na nenehnem prepihu v vseh letnih časih. Občinski organi bodo morali o tem podrobneje spregovoriti. V Lendavi bi morali tudi sicer ponovno oceniti program zimske službe. Proti občanom, ki niso upoštevali poziva izvršnega sveta, da očistijo sneg pred svojimi hišami, pa bi bilo treba ukrepati po določilih odloka, ki določa obnašanje v takšnih in podobnih primerih.
Jani D.
Jože Rogan, vodje poslovne enote Ljubljanske banke, Pomurske banke, Gornja Radgona: Delavci poslovne enote se zavedamo, da sama zgradba ne pomeni nič, če ni brezhibnega servisa občanom.
večkrat v vrsti čakati od pločnika po stopnišču do okenc.
Posebno je bilo to stanje kritično ob izplačilnih dnevih, ko je bilo za okenci tudi do 3600 ljudi v enem dnevu.
Za investicijo smo v letu 1978 načrtovali 600 starih milijonov, današnji znesek pa znaša 8 starih milijard za enak obseg investicije.
KAJ POMENI POSLOVNA ENOTA LJUBLJANSKE BANKE, POMURSKE BANKE V OBČINI GORNJA RADGONA?
Poslovna enota v Gornji Radgoni je pomembna bančna enota v okviru Ljubljanske banke, Pomurske banke Murska Sobota. Njena sredstva in plasmaji predstavljajo nad eno petino potenciala Pomurske banke. Tako je organizacijska enota v sami Radgoni 31. decembra 1985 zabeležila naslednje stanje. Dinarska sredstva na navadnih in vezanih hranilnih vlogah, na tekočih in žiro računih ter depoziti znašajo 579 novih milijonov'dinarjev. Devizna sredstva znašajo skupno 1.550 milijonov dinarjev. Potrošniški, stanovanjski in drugi krediti ter krediti za obrtno dejavnost pa znašajo 933 milijonov dinarjev. Poslovna enota v Gornji Radgoni je v lanskem letu odkupila devize v vrednosti 867 milijonov dinarjev. Poleg tega pa še pri okencih v banki za nadaljnjih 937 milijotiov dinarjev. Tuje valute oziroma plačilna sredstva so bila odposlana v NB v Ljubljano v skupnem znesku 1.310 milijonov dinarjev. Ostalo pa smo izplačali na naših bančnih okencih.
Sama gradnja pa je trajala pol leta.
Ob tej priložnosti je potrebno poudariti, da je pri realizaciji tega projekta zaslužno združeno delo občine Gornja Radgona, predvsem Kmetijski kombinat in Radenska, člani izvršilnega odbora Pomurske banke, ki so uvideli potrebo in umestnost gradnje. Projekt so izdelali v Komuna projektu Maribor, projektant je bil Vlado Emeršič, dipl. inž. arh., izvajalec del je bilo SGP Pomurje iz M. Sobote s kooperanti, nadzor pa so izvajali delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota.
V prostoru za sprejem strank bo 15 okenc namesto dosedanjih šest. Med njimi bodo tudi okenca za kreditiranje stanovanjske gradnje, za potrošniške kredite, za kredite drobnemu, gospodarju, druga okenca pa bodo namenjena dinarskemu in deviznemu poslovanju. Če pa bodo narekovale potrebe, bo možno v pritličju odpreti še dodatna sprejemna okenca.
Delavci poslovne enote se zavedajo, da samo nova zgradba ne pomeni veliko, če ni tudi brezhibnega servisa občanom.
Zaposleni v tej enoti obljubljajo, da bodo v prihodnje temu načelu zadostili. Za sodobnejši in prijetnejši videz prostorov, so lete opremili z deli znanih pomurskih likovnih umetnikov.
Začetek poslovanja v novih poslovnih prostorih poslovne enote Pomurske banke bo v ponedeljek, 3. marca, od 7. ure.
ep
sozd nnnuBH Imos sop konstruktor 
n. sol. o. maribor	N
tozd gradbenik M
n. sol. o. lendava
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR TOZD GRADBENIK LENDAVA
Na podlagi sklepa DS TOZD z dne 29. 10. 1986 se objavi
RAZPIS
VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA TOZDA
Po statutu tozda je za dela in naloge imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri in 3 oz. 5 let uspešne prakse pri enakih ali podobnih delih,
— da ima šolo za poslovodne kadre v gospodarstvu oz. jo bo opravil v enem letu po imenovanju, opraviti mora tudi preskus iz varstva pri delu,
— da je moralno-politično neoporečen in da ima organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi.
Dela in naloge so s posebnimi pooblastili ter za dobo 4 let, po izteku je lahko oseba ponovno imenovana.
Rok prijave s potrebno dokumentacijo je 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh.
Dom učencev Štefan Kovač
Tomšičeva 15, MURSKA SOBOTA
— OBVEŠČA STARŠE IN UČENCE, DA VPISUJE UČENCE TUDI MED
LETOM
— Učenci, rešite se mučnih voženj in izgube časa, saj vam dodatek za bivanje pri štipendiji že skoraj zadostuje za stanarino.
— Zaradi razširitve pralnice sprejemamo v pranje po ugodnih cenah: namizne prte, posteljno perilo, zavese in drugo.
— V domu pripravljamo kosila za učence izven doma ter dajemo abonentska kosila domov.
OBVESTILO
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v delih k. o. Dragotinci, Slaptinci. Jamna in k. o. Terbegovci obvešča, da je na sedežu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici oziroma v poslovnih prostorih Kmetijske zadruge — TZO Videm razgrnjen predlog razdelitve zemljišč v navedenem komasacijskem območju.
Predlog razdelitve zemljišč v komasacijskem območju bo razgrnjen od 20. 2. 1986 do 20. 3. 1986.
Komisija poziva komasacijske udeležence in druge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge na predlog razdelitve zemljišč. Pripombe in predloge sprejema komisija za izvedbo komasacije najkasneje do 20. 3. 1986.
Predsednik komisije Anton NOVAK, I. r.
SIMA- NAFTA LENDAVA
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo
prosta dela in delovne naloge za zdravstveno delovno enoto delovne organizacije
ZDRAVNIKA SPECIALISTA -
VODJE
Poleg splošnih pogojev za opravljanje del in delovnih nalog morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— medicinska fakulteta s končano specializacijo medicine dela oziroma podiplomskim študijem medicine dela
ali
— zdravnik splošne prakse, ki se s pogodbo obveže, da se vključi in konča podiplomski študij medicine dela.
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Osebni dohodek po veljavnih samoupravnih aktih delovne organizacije.
Stanovanje zagotovljeno.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INA—NAFTE LENDAVA, Rudarska c. 1, Lendava, 15 dni od dneva objave.
Komisija za delovna razmerja tozda Trgovina na malo v sestavi delovne organizacije Astra, tvornica obuče Zagreb, Nova ves 11.
razpisuje dela in naloge
— prodajalec v prodajalni obutve Astra Murska Sobota, S. Rozmana — 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji:
KV delavec trgovske smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj kot prodajalec.
Poskusno delo 2 meseca.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v prodajalno obutve Astra, Murska Sobota, S. Rozmana, v roku 8 dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od preteka roka za prijavo.
--IZVLEČEK IZ-------------
SODBE V IMENU LJUDSTVA
Temeljno sodišče v Murski Soboti je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru razsodilo, da so ABC Pomurka, Agromerkur, delovna skupnost skupnih služb in Herman Tanacek ter Maja Koša odgovorni za špekulacijo v blagovnem prometu. Na podlagi dokazov je sodišče ugotovilo, da so obdolženi kupcu — poslovalnici Koloniale v Radencih — ob nakupu celih piščancev postavili pogoj, da mora kupiti še piščančji razrez.
ki ga sicer ne bi kupil. Na ta način je trgovina Koloniale v Radencih od 4. 10. 1983 do 15. 11. 1983 poleg 870 kilogramov željenih celih piščancev morala kupiti še 405 kilogramov piščančjega razseka.
Z.a ta gospodarski prestopek je sodišče obsodilo ABC Pomurko, tgromerkur na denarno kazen 300.000 dinarjev, Hermana Tana-cka na denarno kazen 20.000 dinarjev in Majo Koša na denarno kazen 10 000 dinarjev.
STRAN 12
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
Radijski in televizijski spored od 28. februarja do 6. marca
SOBOTR
NEDEUR
PONEDELJEK TOREK
SREDR
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
RADIO MURSKASOBOTA
16.00 Glasbena oddaja. 16.30 Aktualno v petek, 28. februarja (oddaja za pionirje, Kam konec tedna). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno v soboto, 1. marca (sobotna reportaža, Iskanje—znanje—ustvarjanje). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
9.00 Tednik. 9.20 Pesem giba: Moderna (do 21.30). 15.55 TV mozaik, ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Oživele strani, 9. del nanizanke TV Skopje. 17.50 Merlin, 4. del nemške nadaljevanke. 18.15 V začetku življenja, izobraževalna oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 TV dnevnik. 20.10 VOJNA: Zbogom, vojna, 7. zadnji del kanadske dokumentarne serije. 21.15 Pod krinko, 7. del ameriške nanizanke. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Dnevi vina in rož, ameriški film (čb)
Oddajniki 11. TV mreže:
8.30 Daj mi krila, otroška serija. 9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17,25 TV dnevnik. 17.45 Daj mi krila, otroška serija. 18.15 Varovanje kulturne dediščine, izobraževalna odd. 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto, glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: orkester RTV U (samo za LJ2) (Z. Ciglič, R. Schumann, N. Rimski-Korsakov). 21.40 Premor. 21.50 Nočni kino: Drhtenje ali Človek iz železa, poljski film (do 23.30).
TV LJUBLJANA
8.35 Oživele strani, 9. del nanizanke TV Skopje. 8.50 Lutko-mendija, 4. del nadaljevanke TV Novi Sad. 9.15 Giselle v uprizoritvi baletne šole iz Maribora. 9.45 Potovanje skozi osončje: Življenje na Marsu, 8. del ameriške nadaljevanke. 10.15 Ex Libris M&M. 11.00 Slovenski ljudski plesi: Bela krajina 3. del. 11.25 Ščepec širnega sveta: Piment, ponovitev 12. dela angleškega niza. 11.50 Vojna: Zbogom, vojna — ponovitev 7. zadnjega dela kanadske dokumentarne serije. 12.50 Poročila (do 12.55). 14.10 Poročila. 14.15 Klovni, romunski mladinski film. 15.55 Boj za obstanek: Deževje je prišlo. 16.25 Nogomet: Hajduk—Sutjeska, prenos v odmoru ... 18.15 Kratek film: Padec, ameriški film. 18.30 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci. 18.50 Risanka. 19.01 Danes. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 TV dnevnik. 22.05 San Remo 86, posnetek s festivala italijanske popevke.
/O	bar^t
Pomurska banka
TVZAGREB
TVZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli. 12.35 Ponovitve. 15.00 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.25 Kronika reških občin. 18.45 Otroški in mladinski spored. 18.45 Kviz. 19.05 Tv koledar. 19.15 Risanka. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Vojne vihre. 21.00 Zabavna oddaja. 21.45 Dnevnik. 22.00 Kultura.
Prvi program
9.00 Tv v šoli. 12.55 Šport: SP v bobu. 15.40 Narodni običaji. 16.10 Poročila. 16.15 Tv koledar. 16.25 Nogomet: Hajduk—Sutjeska. 18.15 Košarka: Rabo-
tnički—Smelt-Olimpija.
18.45 Kultura. 19.15-Risan-ka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Melodije slave (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Koncem tedna. 23.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
TVAVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.30 To so bili časi, 22.15 Umetnine
Drugi program 16.25 Poldark,
17.15
Zemlja živi, 18.00 Tednik, 18.30 Kung fu, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Odiseja proti
Uranu (dok. film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Šogunov meč (film)
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 13.10 Poročila, 14.20 To je življenje mornarjev (film), 15.45 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dr. No (film), 22.00 Program po željah, 23.15 Ameriška glasbe-' na lestvica
Drugi program
15.35 Tedenski tv spored, 16.00 Otroštvo na deželi, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Pan-optikum, 18.25 Nogomet, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Opera pomaga Afriki, 21.45 Šport, 22.20 S hrbtom proti steni (film),
TV MADŽARSKA ' TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Za upokojence. 10.10 Frizer za žene, TV igra, pon. 11.20 Dieter Rahm, pon. 15.05 Šolska TV. 16.00 Poročila. 16.05 Strategija zmage, sovj. serija. 17.10 Jezikovne uganke. 17.50 Spored za 3 dni. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kramljanje, T. Vitray. 21.10 Kongres Sovjetske KP. 21.35 Ameriška sobarica, TV film. 23.05 Video strani, himna.
8.30 Ponovitve. 10.55 Be-kescsaba—Ferencvaros, no-
gomet. 14.45 Potuj z po Madžarski. 15.20 čila. 15.20 Začimbe. Mafiim, magazin. Kviz iz zgodovine. Plesi: Paso doble.
nami Poro-15.50 16.05 17.55 18.15
Pravni primeri. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naslednji' 20.15 Oni vedo, kaj je ljubezen, TV igra. 21.15 Koos show. 22.15 Venerin vrt, španski TV film.
TV KOPER * .
TV KOPER
U .	. : c : .u
10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarskem jeziku. 13.00 Domain onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor). 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232).
16.00 Po domače. 16.30 Aktualno v ponedeljek, 3. marca (šport, prispevek o SLO in DS). 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Vrtiljak popevkarskih novosti. 16.30 Aktualno v torek, 4. marca (pogovor v živo, Predstavljamo
vam . točje.
Iskrica). 18.00 So-
TV LJUBLJANA
8.20 Poročila. 8.25 Risanke, Benji, Zaks in deček iz vesolja. 9.55 Geilo (NRK): Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 1. teka. 11.00 A. Ivanov: Večni klic, 7, del sovjetske nadaljevanke. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.55 Geilo (NRK): Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka (do 13.35). 14.45 Nikola Tesla, 2. del nadaljevanke TV Zagreb. 15.45 Mozaik kratkega filma: Življenje nomadskega plemena in Shantolo-ritual južnih Indijancev. 16.15 Poročila. 17.20 Za-
bavnoglasbena
oddaja.
17.05 Menih iz Monze, italijanski film (čb). 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Potrošniška porota. 19.23 Poda-rim-dobim, 3. žrebanje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 G. Mihič: Sivi dom, 8. del nadaljevanke Tv Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.30 Slovenci v zamejstvu.
TVZAGREB
Prvi program
9.00 Brazde — Oddaja za vas v madžarskem jeziku. 10.15 Pregled programa. 10.20 Poročila. 10.30 Ne-delsko dopolne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan. 14.00 Mali koncert. 14.15 Grizly Adams. 15.05 Ob nedeljah. 17.35 Mož moje žene (francoski film). 18.55 Smrkci. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sivi dom. 21.00 Športni pregled. 21.30 Potopisna reportaža. 22.00 Dnevnik._______
TVAVSTRIJA
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.55 Trmogla-vež (film), 16.25 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Emillia Gallotti (tv drama), 22.25 Zemlja živi,
23.10 Nočni studio Drugi program
9.00 Matineja,
15.00
Športno popoldne, 17.45 Duran, Duran, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 22.00 Dinastija, 22.50 Šport, 23.10 Suženj ljubezni — gospodari smrti_________
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke.
11.00 Čarovnik Silvan.
14.20 Atentat, madžarski č/b film. 15.55 Oglejmo si skupaj. 16.25 SP v rokometu za moške. 17.45 Kaj mislim o TV? 17.55 Poročila.
18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Primer za
dva, kriminalka.
Umetnina tedna.
21.05
21.15
TV LJUBLJANA®
Pesem giba: Jugoslovanska moderna. 9.45 Naši olimpijci: Hokejisti (do 10.30). 15.55 Tv mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Tam je vrtec, tam je grad. 17.45 Ali veš? in Hamurabi. 17.50 Lutkomendija, 5. del nadaljevanke Tv Novi Sad. 18.15 Videogodba — pon-novitev 18.45 Risanka.
19.00 Danes, Podravski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 7. del ameriške nadaljevanke. 21.00 Omizje. 23.00 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
8.30 Naš prijatelj Tito, 1. del otroške serije. 8.45 Oživele strani, 9. del nanizanke Tv Skopje. 9.00 TV v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.30 Beograjski TV program. 18.55 Premor. 19.00 Telesport. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 i Včeraj, danes, jutri. 21.05 Premor. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 Dinastija, 88. del ameriške nadaljevanke. 22.10 Premor. 22.15 Odprta knjiga (do 22.45).
XVZAGREB
PRVI PROGRAM
8.30 TV v šoli. 12.30 Ponovitve. 14.30 Svet športa. 16.00 Dober dan. 17.25 Kronika bjelovarskih in varaždinskih občin. 17.45 Otroški in mladinski program. 18.45 Kviz. 19.05 TV koledar. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Komedija. 21.25 Mali koncert. 21.40 Zunanjepolitična oddaja. 22.10 Dnevnik. 22.30 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Iv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Cagney in Lacey, 22.05 Junaštvo obupa Drugi program
17.30 Biotehnologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Naša mala kmetija, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45
Schilling, 22.05 Medseboj-na trenja (fijm),
osrednjega sporeda.
19.00
Vključitev slovenskega
16.00 Iz domačega glasbenega arhiva. 16.30 Aktualno v sredo, 5. marca (gospodarska tema. Iz delegatskih klopi). 18.00 »21-232« — propagandno glasbena oddaja. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Jazz... jazz ... jazz... 16.30 Aktualno v četrtek, 6. marca (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA I TV LJUBLJANA
9.00 Pred izbiro poklica: Vrtnarstvo. 9.25 Človekovo telo: Vonj in okus. 9.55 Slikarstvo XX. stoletja: Ženska v likovni umetnosti (do 10.25). 16.00 TV mozaik -šolska TV, ponovitev dopoldanskih oddaj. 17.25 Poročila. 17.30 Spored za otroke. 18.15 Mati gre v Ameriko, dokumentarni film. 18.40 Čarobna vrvica, oddaja iz niza Čirule-čarule. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, notranjski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 D. Jančar: Veliki briljantni valček, Tv priredba predstave Drame SNG Ljubljana — 1. del. 21.25 Mednarodna obzorja. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Švica: SP v rokometu (m), posnetek 2. polčasa.
9.00 I. Pregelj: Tolminci; Tv drama (do 10.40). 15.45 Tv mozaik — ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Poročila. 17.30 Tone Pavček: Kaj je najlepše. 17.40 Ko se korenin zavemo: Ljubljana — srce OF, 5. fel dokumentarne serije. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Koroški obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Film tedna: Norma Rae, ameriški film. 22.00 Portret Jožeta Bevca. 22.30 Tv dnevnik.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli. 13.40 Ponovitve. 15.10 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.25 Kronika osijeških občin. 17.45 Otroški spored. 18.45 Kviz. 19.05 Tv koledar. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žrebanje Lota. 20.05 Dialogi — notranja politika. 21.00 Japonski film. 23.00 Dnevnik.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija. 8.55 Tv v šoli: Tv koledar; Mami; Učenci ustvarjajo; Francoščina; Ljubitelji narave; poročila. 10.35 Tv v šoli. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.10 Split: Nogo-- met — četrtfinale evropske-' ga pokala — Hajduk:Waregem, prenos (slov, kom.); v odmoru... 19.00 Zagreb: Košarka (m) — Pep—Čibo-na:Real,	prenos	(slov,
kom.); v odmoru propagandna	oddaja.	20.30
Športna sreda (do 22.30).
9.00 Dokumentarni ali igrani film (do 10.30). 15.55 Tv mozaik — ponovitev dopoldanske oddaje. 17.25 Poročila. 17.30 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec sodil siromaku, 9. del. 17.50 Potovanje skozi osončje: Odisejada Jupiter, 9. del, ameriškega izobraževalnega niza. 18.15 Delegatska tribuna. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: Pomurski obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Tednik. 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.10 C. Harrison: Freud, 6. zadnji del angleške nad. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Švica: SP v rokometu (m), posnetek 2. polčasa.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15. Nafta in Alah, 21.15 Dallas, 22.00 Zrcalne slike, 22.45 SP v rokometu, 23.30 Kobra, prevzemite (film), Drugi program
17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kviz, 18.30 Naša mala kmetija, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2
PRVI PROGRAM
8.30 Tv v šoli. 14.00 Ponovitve. 15.00 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.15 Nogomet Hajduk—Varregem. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20,00 Film. 22.30 Dnevnik.
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli. 13.54 Ponovitve. 14.55 Tv v šoli. 16.00 Dober dan. 17.25 Kronika splitskih občin. 17.45 Otroški in mladinski spored, 18.45 Kviz. 19.05 Tv koledar. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 20.40 Svetovno prvenstvo v rokometu. 22.15 Kvizkoteka. 23.20 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
lubtsarsaka banka
Pomuteka banka
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraljičina dekliška leta (film), 22.00 Šport Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz in Duce (film), 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Dok. oddaja, 22.30 Oblomov (film),
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrije v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v-sliki, 20.15 Svojčas, 21.15 Parodije, 21.50 Obrobje (tv drama), 23.25 SP v rokometu, Drugi program
17.00 Šport, 17.15 Evropski narodni parki, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Naša mala farma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.50 Klub 2
ljubljanska hante
Pomurska banka
TV MADŽARSKA ; TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA |TVMADŽARSKA
9.00 Dirjaj z menoj, madžarski film. 15.35 Poročila. 15.40 Luč, TV igra po G. Gardonyiju. 17.20 Operetni spored Roberta Ratonyija. 18.00 Eva; Balogh Gezane,
portret. 18.35 Pokrajine, mesta, ljudje. 17.22 TV
dnevnik. utrinki,
20.00
19.30 TV
Cirkuški
francoski film.
20.55 Kongres Sovjetske KP. 21.35 Panel-story, ali Boeing Boeing, film.
K
TV KOPER
9.00 Šolska TV. 9.50 Madžarska pusta, pon. 10.40 Šipširica, TV film, pon. 15.25 Šolska TV. 16.30 Poročila. 16.40 Kratki filmi 17.05 Spored za 3 dni. 17.10 Tikajmo se. 18.10 Podobe iz Kiskunsaga. 18.30 Industrijski svet. 18.50 Mini studio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Parmska kartuzija, 1. del nadaljevanke. 21.00 Kongres Sovjetske - KP. 21.20 Studio ’86. 22.20 Parodije na madžarski rock. 22:45 Video strani, himna.
9.00 Šolska TV. 10.00 Delta, pon. 10.25 Čao, mami! 10.55 Obnova. 15.35 Šolska TV. 16.35 Poročila. 16.30 Kviz iz matematike.
17.10
Prometna varnost.
17.25 Mi in računalnik. 18.00 Ferenc Liszt, pon. 5. dela madžarske serije. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naše stoletje, 7. del: Čakati čudež. 21.20 Kongres Sovjetske KP. 21.40 Filmski portret. 22.35 Video strani, himna.
9.00 Šolska TV. 9.50 Ču-tak pred mikrofonom, mladinska TV igra. 11.35 Kratki film. 15.30 Šolska TV. 16.45 Poročila. 16.50 Mojstrske arije. 17.30 Srečanje z morjem. 18.05 TV borza. 18.15 Za najstnike. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starsky in Hutch, kriminalka. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.05 Halleyjev komet. 22.40 Video strani, himna.
13.00 Smučanje Hamsedal, svetovno prvenstvo. 14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Film: Grad na Švedskem. 16.40 Otroški program: risanke, opera narave — dokumentarec Velika noga divji deček, Tf. 18.30 Pacific international AIRPORT, Tf. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD, stičišče. 19.50 Odprt prostor. 20.30 V senci velikega hrasta — tv nadaljevanka 1. del. 21.30 Časovni stroj. 22.40 TVD vsedanes. 22.50 Rokomet: Svetovno prvenstvo Jugoslavija-RDT
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Rdeči Gusar -film, igrajo: Burt Lancaster, Eva Bartok, režija: R. Siodo-mak. 17.00 Košarka - jugoslovansko prvenstvo. 18.30 Ščepec širnega sveta — dokumentarec. 18.55 TV novice. 19.00 Bob 4 — Berchtesgaden / svetovno prvenstvo. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Sobota v družini. 20.30 Devet simfonij Ludwiga van Beethowna — simf. št. 4. 21.40 TVD vsedanes. 21.50 Franko Ferrara — glasba. 22.40 SRH nepredvidenega — tf. 23.15 Zdravnik rin pacient — medicinska oddaja
100-letnica rojstva Aladara Racza
TVKOP
12.15 Pnmomercato — predstavitev in prodaja. 14.15 Smučanje / Norvegia: Geilo — svetovno prvenstvo. 16.30 Risanke. 17.00 Salty vrni se — film za otroke. 18.30 Ščepec širnega sveta — dokumentarec. 19.00 Kolonel March — tv film. 19.30 Sivi dom — tv nadaljevanka I. del. 20.30 Prevara v San Frančiško — telefilm. 21.30 Tatort — tv film. 23.00 Rokomet / svetovno prvenstvo.
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Zdravnik in pacient — medicinska oddaja. 15.45 36.ti festival Sanrem-a. 16.30 Otroški program, risanke, opera narave — dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v ži-
TV KOPER
TV KOPER
vo.
18.55 TV novice. 19.00
Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Vse knjige. 20.30 Ponedeljkov športni pregled. 21.00 Angležinji — film, 1. del, igra-jp: J. P. Leaud, Kirka Markham, režija: F. Truffaut. 22.00 TVD vsedanes. 22.10 Angležinji - film II. del. 23.15 Delta. 23.45 Namizni tenis.
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Angležinji — film. 17.20 Otroški program: Veliki greben — tv film, Bigfoot — tv film. 18.30 Pacific international Airport — TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD »tičišče. 19.50 Rokomet. 20.30 Diplomatske skrivnosti. 21.30 Čarobna gora — TV nadaljevanka III. del. Po romanu Thomas-a Mann-a. 23.15 TVD vsedanes. 23.25 Rokomet — Svetovno prvenstvo.
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Sissi, Carijeva favoritka — film, igrajo: Romy Schneider, Jean Pascal, režija: Axe! Von Ambesser. 17.00 Otroški program, risanke — Pe-gaso Kid, Opera narave — dokumentarec, Bigfoot. — tv film. 18.30 Pacific international airport - TV film. 18.55 TV novice. 19.00 Košarka: Zagreb:Ci-bona—Real Madrid, med odmorom TVD stičišče. 20.30 Nogomet — Evropski pokali. 22.15 TVD — vsedanes. 22.25 Nogomet — evropski pokali.
14.15 TV novice. 14.25 Uboga Klara. 15.10 Delta faktor — film, igrajo: Ivette. Mimieux, Diana Macbain, režija: Tai Garnett. 16.50 Otroški program: Risanke: Pegaso K*d, Veliki Greben — TV film, Osamljeni jezdec — TV film. 18.30 Pacific international airport — TV film. 18.55 TV—novice. 19.00 Odprta jneja — oddaja v slovenščini. 19.30 TVD stičišče. 19.50 slovenski muzeji in galerije. 20.30 Wisky da, .rakete ne — film, igrajo: Jeanne Carson, Donald Sinden, režija: M. Relph. 22.15 TVD—vsedanes. 22.25 Eurogol. 23.00 Rokomet — Evropsko prv.
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
STRAN 13
Tedenski koledar
PETEK, 28. februar — Romana
SOBOTA, 1. marec — Albin NEDELJA, 2. marec — Milena PONEDELJEK, 3. marec — Janja
TOREK, 4. marec — Kazimir
SREDA, 5. marec — Janez
ČETRTEK, 6. marec — Danica
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
28.	februar ob 17. in 19. uri ameriški film: SUPERAGENTI;
2.	marca ob 15., 17. in 19. uri ameriški film: SUPERAGENTI.
LJUTOMER
1. marca ob 19.30 in v nedeljo, 2. marca, ob 17.15 in 19.30 ameriški film: MLADI BOJEVNIKI;
5.	marca ob 17.15 in 19.30 italijanski film: ZAKAJ SE VSE ZGODI MENI.
CRENŠOVCI
28.	februar ob 19. uri film: SU-PERGNEČA NORE MISIJE;
I.	marca ob 19. uri film: STRASTI. Ogled filma mladini do 16. leta ni dovoljen.
2.	marca ob 15. uri film: SU-PERGNEČA NORE MISIJE.
GORNJA RADGONA
28.	februarja ob 18.30 francoski film: CENA NEVARNOSTI in ob 20.30 ameriški film: ŠAMPIONI NEŽNEGA SRCA
prodam
ŠTIRIVRSTNO SEJALNICO OLT ZA KORUZO in štedilnik na trda goriva prodam. Franc Čolnik, Lukavci 44, p. Križevci pri Ljutomeru. GR-18852 ZENSKO POROČNO OBLEKO št. 38 prodam. Špolarič, Pristava 32. GR-18845
TRAKTOR DEUTZ 28 s kosa prodam. Josip Oletič, Martin na Muri 103. Ogled možen vsako soboto in nedeljo. GR-18846 BREJO KRAVO IN VEČJO KOLIČINO SENA PRODAM. Plitvica 26, p. Apače. GR-12544 DŽIP CAMPANOL FIAT, odprte izvedbe, prodam. V račun vzamem KOMBI ali manjši traktor. Telefon: 74 872. GR-12545 VPREŽNO SEJALNICO IN DVE SOBNI PEČI prodam. Brezovci 43. M-851
MOTOR TOMOS 15 SLC IN RADIO S KASETOFONOM prodam. Mirko Antolin, Ižakovci 125. M-852
PREDSETVENIK, širina 18, prodam. Beznovci 29. M-853 NORVEŠKE HIBRIDNE DIHURJE ugodno prodam. Telefon (062) 631-607. M-850.
KOSILNICO BCS D z obračalnikom, brusom in jermenico prodam. M. F., Žiberci 49, p. Apače. M-854
KOMBAJN MASSEY HARBIS 630 S IN ŽETVENO NAPRAVO ZA BCS prodam. Naslov v upravi lista. M-855
SOLO KITARO AVON, kopija GIBSON, prodam. Jože Farkaš, Trnje 39. M-856
TOVORNI AVTO FAB, registriran, 81, prodam. Telefon 069 74 896. M-857
TRAJNOGOREČO PEČ prodam. Marija Lopert, Murska Sobota, Stara 10, stanovanje 3. M-859
TAM 5000 (2,40 x 6), kesonar, prodam. Krog, Plečnikova 3 a, telefon: 25 366. M-860
DVE VOZNI KRAVI, breji, in teličko prodam. Ižakovci 130 a. M-864
POHIŠTVO ZA SPALNICO IN HLADILNIK PRODAM. Rakičan, Cvetkova 71. M-867 STAREJŠO OBNOVLJENO HIŠO (vodovod, centralno ogrevanje, telefon 79 612) prodam. Naslov v upravi listal M-869
VESTNIK
Glasila občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din. polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA-dol., 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900 603 - 30005. Devizni račun priJugobanki Ljubljana 50100 — 620 - 001i 2 5049512. Cena posamezne številke je 80 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Jožef Marič
iz Skakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DO Mura ter društvu ZB, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred ter predstavniku ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu.
1 Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Apolonija ter sinova Jože in Tonček z družinama
GUMO RADIALKO (145 SR 13), novo, prodam. Satahovci 20 a. M-870
DROBILEC ZRNJA, brez motorja, prodam. Naslov v upravi lista. M-872
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam. Murska Sobota, Čopova 22. M-873
ZASTAVO 750, letnik 1978, neregistrirano prodam. Vrzel, Dra-gotinci 31, Videm ob Ščavnici. M-874
ZASTAVO 101, letnik 1980, prevoženih 70.000 km, prodam. Ogled v popoldanskih urah. Krajna 33. M-875
TRAKTOR STEYR, 15 KS, s koso, prodam. Prosečka vas 27 a, p. Mačkovci. M-876
POGON (IMT 506) IN GREBEN (105 cm) za motokultivator prodam. Helmut Maruško, Se-govci-31, popoldne. M-878 OJAČEVALEC SUPREM 110/180 W za kitaro, primeren za orgle, solo kitaro Waschbum in efekte FLENGER prodam. Novak, Fokovci 24. M-880 OSEBNI AVTO RENAULT 8, vozen, prodam. Turnišče, Štefana Raja 15, telefon: 70 297. M-881
MERCEDES 322, prednji pogon, prodam po delih. Alojz Bokan, Jurij 31, p. Rogašovci. M-882
KORUZO V ZRNJU prodam. Tomšičeva 8, Rakičan tel. 24 991 FHM
PEVSKO OZVOČENJE, 100 W, ugodno prodam. Fokovci 47. M-850 OSI S PESTI, primerno za eno- ali dvoosno traktorsko prikolico, in bobne TACBEN, skoraj nove, prodam. Tišina 56. M-871
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN 8 HA ZEMLJE BLIZU MURSKE SOBOTE, pri asfaltni cesti, prodam. Informacije po 18. uri. Linz, telefon: 9943 732 271 837. M-883
FIAT 125 prodam. Puconci 97 a. M-884
BAGER, ROVOKOPAČ-NAKLA-DALEC, samonakladalni, v uporabnem stanju, prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Rakičan, Zvezna 23. M-953
AUSTIN ALEGRO-1,3, letnik 1978, registriran do februarja 1987, in KOMBI ZASTAV, letnik 1981, registriran do maja 1986, prodam. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Rakičan, Zvezna 23. M-954
DVOREDNI SADILEC ZA KORUZO PANONIJA in 3/4 m* DESK PRODAM. Naslov v upravi lista. M-901
TRAKTOR STEYR 188 prodam. Brezovci 60. M-904
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do oktobra 1986, prodam. Miil-ler, Radenci, Kapelska cesta 35. M-905
EMO CENTRAL ZA ETAŽNO OGREVANJE, 20.000 kalorij, rabljeno dve sezoni, prodam. Gornja Bistrica 189, Crenšovci, telefon dopoldne — Crenšovci 70 070. M-906
KRAVO (KRIŽANKO), staro štiri leta, s teletom, prodam. Satahovci 9. M-908
KOMBINIRANI HLADILNIK (501 zamrzovalnik), prodam. Nemec, Murska Sobota, Cvetkova 14. M-909 JAWO 350 s prikolico, letnik 81, malo voženo, ugodno prodam. Štefan Koren, Dobrovnik 25 a. M-885 TRAKTOR STEYR, 28 KS, prodam. Lukačevči 9, p. Martjanci. M-886 ZAKONSKO POSTELJO (FRANCOSKO), prodam. Telefon: 23 134. M-888
FIAT 126 P, star štiri leta, prodam. Telefon po 15. uri: 22 014. M-889 DIANO, letnik 1978 prodam. Vili Kovačik, Titova 1 b, telefon: 26 250. M-890 '
TOVORNI AVTO TAM 4500 prodam. Cena 210.000 din. Lendavska 69. M-89!
BELO REPO IN SENO PRODAM. Jože Zver, Lipa 52. M-892.
DVE GUMI, KOMPLETNI S PLATIŠČI, ZA ŠKODO, prodam. Murska Sobota, Prešernova 30. M-893 MEŠALEC ZA BETON, seno v balah in svinjsko mast prodam. Čeme-lavci. Gorička 65. M-895
FIAT 125, letnik 1983, prevoženih 33.000 km, prodam. Grad 64. M-898 SENO (ročno spravljeno), prodam. Šeruga, Pečarovci 78. M-899
VW 1300 (hrošč), letnik 1975, prodam. Grad 61. M-900 TRAJNOŽARNO PEC, staro eno leto, ugodno prodam (dva obroka). Telefon :74 778. M-951
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, omaro z ležiščem, omaro, hladilnik in električni štedilnik prodam. Informacije: Kološa, Staneta Rozmana 6, po 16. uri, ali telefon popoldne: 22 190. M-952
KRAVO PRODAM. Franc Vargazon, Pristava 5, p. Ljutomer. IN-18855
ČESTIKE IN POZDRAVI
iskreno čestitata
Francu Jeseniku s Stare Ceste pri Ljutomeru ob praznovanju 24. rojstnega dne ter želita veliko
sreče, zdravja in razumevanja — Janja in hčerka Tadeja s 24 poljubčki.
RENAULT 8, kovinsko modre barve z dodatno opremo prodam. Informacije dobite po telefonu: 82 641. Perič, Ljutomer, Kajuhova 2. IN-18856 FAP 13 N, prekucnik, 91, prodam. Dolnji Lakoš 23. M-911 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, MOŠKO KOLO ROG IN SANI, vse rabljeno, prodam. Koles, Murska Sobota, Stara 12. M-912
RENAULT 12 prodam. Hodoš 56 a. M-913
PLEMENSKO TELICO, kontrola A, brejo osem mesecev, prodam. Gradišče 22. M-914
TRAKTOR ZETOR s kabino prodam. Lemerje 40. M-916
IMT 533 prodam. Mali Bakovci 36, Bakovci, p. M. Sobota ali telefon: 76 147. M-918
TRAKTOR FERGUSON (ANGLEŠKI) generalno obnovljen, s kabino, prodam. Gornja Bistrica 80 a. M-920 NAKLADALEC CARLO PESCHI 6 in traktor IMT 558, skupaj ali. posamezno, prodam. Naslov v upravi lista. M-922
MOTORNO ŽAGO STIHL 051 AV. ELEKTRONIK, ugodno prodam. Pince 43, p. Lendava. M-924 GARSONJERO V CENTRU MURSKE SOBOTE (nad tehnično trgovino ASTRA), 31 m', prodam. Ogled možen v nedeljo od 13. do 16. ure. Gašpar, Cvetkova 18 a. M-925 BALIRANO SENO PRODAM. Mlajtinci 19, telefon: 48 184. M-929 KAKOVOSTNA LEGLA KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV prodam. Možno obročno odplačevanje, priročnik za gojenje deževnikov dam brezplačno. Jamčim za odkup humusa. Zdenko Makoter, telefon zvečer: (069) 81-338. M-930
NOVO PEC ZA CENTRALNO KURJAVO FERROTERM 40 IN RADIATORJE TRIKO, 229, reber, ugodno prodam. Mirko Hajdinjak, Srednja Bistrica 49 a. M-931 TRAKTOR URSUS C 355 prodam. Stanko Zver, Lipa 70. Ogled po 14. uri.M-933
ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 20.000 km, ugodno prodam. Rogašovci 7. M-834
OPEL ASCONO 1200 PRODAM. Ropoša 64. M-936
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, ugodno prodam. Ivan Marič, Odranci 9, p. Crenšovci. M-940 MLADO KRAVO, kontrola A, brejo devet mesecev, in koruznjak prodam. Moravske Toplice, Na bregu 38. M-941
OPEL KADET 1,6 Di letnik 1983, dodatno opremljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-942
MAZDO 626, letnik 1980, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 68, ali telefon v četrtek od 15. do 19. ure: 23 266. M-944
OPEL KADET, letnik 1981, prodam. Telefon v četrtek po 16. uri: 23 657. M-945
FORD CAPRI 1500, registriran, dobro ohranjen, prodam. Tišina 6a. M-946
PREDNJI POKROV ZA ZASTAVO 101, nov, prodam. Vprašati dopoldne: 72 508, po 15. uri 77 025. M-947 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Partizanska 27. M-949
TRAKTOR ŠTORE 502, malo rabljen, prodam. Režonja, Gomilica 142. M-959
TRAKTOR ZETOR 25 s koso prodam. Škafar, Lipa 164. LE-10033 ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA. dobro ohranjen, s kovčkom in priborom prodam za 30.000 din. M. Graj, Murska Sobota, Štefana Kovača 15. M-JG
KORUZO V ZRNJU PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 8, telefon: 24 991. M-FH
KRAVO, srednjih let, brejo, prodam. Hotiza 178 - LOŽIČ. M-SŠ
TOVORNI AVTO TAM 5000, PRE-. KUCNIK prodam. Spodnji Kamenš-čak 1, p. Ljutomer. IN-18862 LES ZA OSTREŠJE, različnih dolžin, plohe (macesen) ter deske (macesen) za ladijski pod ter betonsko železo, profil 10, prodam. Miran Nemec, Ša-linci 1, p. Križevci, pri Ljutjomeru. IN-18863	'
KABINO ORAŠJE ZA TRAKTOR IMT 539 prodam. Mota 8, p. Ljutomer. IN-18861
POBIRALNO PRIKOLICO, 17 m1, prodam. Zgornje Krapje 11, p. Veržej. IN-18861
ZASTAVO 750 z rezervnimi deli prodam. Branko Petovar, Stara Nova vas 34. IN-18864
FIAT 126 P PRODAM. Zdravko
Murkovič, Cezanjevci 62, p. Ljutomer. IN-18865
GOLF DISEL, letnik 1984, IN ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Krog, Plečnikova 51. M-957
OSEBNI AVTO MERCEDES 200 D, letnik 1975, prodam. Franc Somi, Murska Sobota, Kroška 17. M-958 FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. Krajna 29 a. M-959 MOTOKULTIVATOR s koso in fre-zo ter fiat 750 ugodno prodam ali zamenjam za gradbeni material. Pečarovci 47 ali telefon popoldne: 77 117. M-960
KRAVO, dobro mlekarico, vozno, in seno, prodam. Zakoč, Trnje 80. M-963
KOSO ZA TRAKTOR STEYR, 18 KS, ugodno prodam. Milan Puhan, Kobil je 29. M-964
MESEČNE JAGODE, vzpenjajo se po opori do 2 m, rodijo od aprila do novembra, plod je velik in lep (velikost jajca), okus in vonj po gozdnih jagodah, prodam. Prenašajo vse temperature in ne pozebejo. Pošljem najmanj 20 sadik po 35 din z navodilom za sajenje. Sadijo se v začetku marca. Milanka Milutinovič, Od-žaci. 37240 Trstenik. M-OP TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Gerlinci 100. M-968
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Odranci 352. M-970 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, OZIROMA DNEVNO SOBO, s pisalno mizo ter večji kavč z omarico prodam. Bučar, Naselje Mladinskih delovnih brigad 11. M-971
NIZKOTLAČNO STISKALNICO ZA BALIRANJE SENA IN SLAME PRODAM. Crenšovci 70. M-973
PRAŠIČA (120 kg), prodam. Petanjci 7. M-974
RENAULT 4, rdeče barve, star eno leto in šest mesecev, prevoženih 23.000 km, prodam. Dobrovnik 238, telefon: (069) 70-429. M-975
TRAKTOR FIAT ŠTORE 404, prednji pogon, s kabino, star štiri leta, prodam. Dobrovnik 238, telefon: (069) 70-429. M-976
Luč in sonce vzel si ti s seboj, v strašni temi hodim, jočem za teboj. ..
V SPOMIN
2. marca mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi očka, mož, sin in brat
Štefan Pintarič
iz M. Sobote
Čopova 7
Kruta bolezen je veliko prezgodaj prekinila našo srečo, a spomin in bolečina v srcih ostaneta večno.
Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega očeta, moža in dedka
Milana Balantiča
iz Lendave
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala vsem, ki šo namesto venca na grob darovali za gradnjo bolnišnice v M. Soboti.
Posebna hvala vodstvom družbenopolitičnih organizacij SO Lendava, posebej občinskemu odboru ZZB NOV, vsem govornikom za iskrene poslovilne besede, oktetu iz Turnišča ter vsem, ki so nam kakor koli pomagali.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
SENO IN REŠETKE ZA HLEV UGODNO PRODAM. 'Lemerje 1. M-967
izgubljeno
V MURSKI SOBOTI se je v neznano zatekel petmesečni nemški ovčar. SLIŠI NA IME HOKI. Ima ovratnico iz usnja in verižico. Prosimo, da vse informacije sporočite po telefonu 21-738 ali na naslov: Orter, Kidričeva 16 proti nagradi. M-962
kupim
JEKLENKO ZA KISIK IN ACETI-LEN TER REZERVOAR ZA KOMPRESOR, 200—5001,kupim. Evgen Krpič, Šulinci 2 a. M-865
BUČNO SEME KUPIM. Ernest Vrečič, Strukovci 44, p. Bodonci. M-903 KNJIŽNO OMARO, srednje veliko, kupim. Naslov v upravi lista. M-910 BUKOVA ALI AKACIJEVA DRVA ZA POSEK (4-8 m'), kupim. Ranči-gaj, Černelavci, Avnojska 16. M-917 DELE ZA ZASTAVO 1300 ali 1500 (hladilnik ...), kupim. Telefon: 70-320. M-902
KOMPLETNO KOSO ZA TRAKTOR STEYR, 28 KM, tip 188, kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Matevž Fras, Sovjak 6, 62254 Trnovska vas. M-OP
zaposlitve
VARSTVO ZA OTROKA V BLIŽINI LENDAVSKE CESTE iščem. Naslov v upravi lista. M-862
DVA DELAVCA KOVINSKE STROKE TAKOJ ZAPOSLIMO. Pogoj: dober delavec in končana vojaščina. Tesarstvo Rudi Poredoš, Beltinci, Ravenska 73 a. M-897
KV NATAKARICO ALI DEKLE sprejmem. Gostilna Rajh, Bakovci. M-938
DEKLE Z VESELJEM DO DELA V GOSTILNI (ZA PRIUČITEV NATAKARICE), v okolici Varaždina, takoj zaposlimo. Prošt vsak drugi dan. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Vse informacije na naslov v upravi lista. M-956
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZIDARJA IN DELAVCA ZAPOSLIM ZARADI VEČJEGA DELA NA MORJU. Pisne PONUDBE: AVSEČEVA 21 ali v večernih urah po telefonu: (061) 447-155. M-MM
sobe
OPREMLJENO SOBO s kopalnico ali garsonjero vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-847
STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem od L 4. do 31. 9. Alijevič, Štefanova 9 a, 61000 Ljubljana ali telefon: (069) 23-698. M-877
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala ŠOLSKEGA CENTRA ZA OBLAČILA IN FRIZERSKO STROKO MARIBOR, izdano leta 1968. Branka Lešnik, Maribor, Goriška 23 a. M-858 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala CPŠ M. Sobota, smer mizarstvo, izdano leta 1969. Stanislav Glavač, Beltinci, Krožna ulica 4. M-887
BELEGA MAČKA POGREŠAM. Vse informacije (za lepo nagrado) sporočite na naslov: Nemeš, M. Sobota, Titova 8. M-915
NOVO!
Izvajamo vsa pleskarska dela. Informacije od 17. do 19. ure: telefon 76-599. M-923
PREKLIC!
PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA št. 1105 Srednje šole za zdravstvene delavce Rakičan, izdano leta 1982. Gabrijela Žekš, Prosečka vas 31 a. M-926	’
MLADEGA PSIČKA LESIJA PO-DARIM. Franc Temlin, Puževci 2. M-932
SERVIS TRAKTORSKIH ŠKOPIL-NIC IN PRŠILNIKOV KŽK KRANJ, TOZDA AGROMEHANI-KA, IN METALNE RAU MARIBOR. Servisni zastopnik Agromeha-nike Kranj: Drago Colnarič, servis kmetijske mehanizacije, Lukavci 47, Križevci pri Ljutomeru, telefon: (069) 81-003 ali 81-652. M-697. M-697
i
STRAN 14
VESTNIK, 27. FEBRUAR 1986
VSI NJEGOVI
A ..
ZAHVALA Nepričakovano nas je v 43. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, ata, sin, brat in stric
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene in mame
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas. je zapustila draga mama, babica, prabi-bica in sestra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
V SPOMIN
19. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Geza Norčič
iz Martjanec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob.
Mirko Žižek
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Perkiču in dr. Rasponu ter vsemu zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govornici za ganljive besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — lepa hvala!
Žalujoči: žena, hčerki Tanja in Milena, sin Renato, mama, bratje in sestri z družinami, posebej sestra Pavla z družino iz Avstralije

Ludvika Papiča
iz Kuštanovec
ki nas je v 79. letu starosti zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebno še dr. Kiršnerju za zdravniško pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Verona, hčerka Kristina z družino in vnuki Ludvik, Kristina, Jožica in Irma z družinami
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, nad nami si.
V SPOMIN
6. februarja mineva žalostno in boleče leto, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata
Jožeta Gomboca
iz Mačkovec
Osamljeni in žalostni se ne moremo sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Težko je življenje brez tebe. Delo in trpljenje je bilo tvoje življenje. V tvojem življenju si nam veliko dal, a mi ti nismo stisnili roke v zahvalo, ostali sta nam samo praznina in velika bolečina.	. .
Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in prižgane sveče, posebno sestri Gizeh z družino iz Krplivnika.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ide Poredoš iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste v težkem trenutku sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje.
M. Sobota, 14. februarja 1986
MOŽ KOLOMAN IN HČERKA. Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Terezija Zorko
roj. Magdič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali ali na kakršen koli način počastili njen spomin
Posebej se zahvaljujemo g. kanoniku Francu Zdolšku in številnim duhovnikom za pogrebni odred, govornikom in pevcem.
SINOVI IN HČERKE Z DRUŽINAMI
Terezija Gomboc
iz Dokležovja
Iskreno se zahvljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje, za sv. maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Čaru, g. župniku in pevcem za pogrebni obred, govorniku KS tov. Petru Horvatu za poslovilne besede ter kolektivu Komune za darovani venec.
Dokležovje, 12. februarja 1986
Žalujoči: otroci Jožef, Franček, Lujzek, Martin, Ivan, Marija in Lojzka z družinami ter hrat Ivan z družino
VESTHIK, 27. FEBRUAR 1 ©86
STRAH IS
v besedi in sliki
rns Kras ram mrai km mm mm ss um ras
KONKRETNE RESOLUCIJSKE  I PRIPOMBE KOMUNISTOV I
Na seji predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti so strnili razprave o osnutku resolucije 10. kongresa ZKS, ki so dalj časa potekale v osnovnih organizacijah ZKS soboške občine. Osnovna ugotovitev je, da imajo soboški komunisti največ pripomb o poglavjih, ki govorita o nalogah komunistov pri uresničevanju socialističnega samoupravljanja ter materialnem, znanstveno-tehnološkem in kulturnem razvoju. Tako podpirajo razvoj najbolj uspešnih in prodornih organizacij, ter da se razpoložljiva akumulacija vlaga v dejavnosti, ki trajno dajejo največje dohodkovne rezultate. Po mnenju delovne skupine iz Mesne industrije ABC Pomurke je treba v besedilu resolucije opozoriti, da so občinske, regijske in druge zaprtosti v veliki meri ovira za uveljavitev tega načela, kar moramo v praksi premostiti. Prav tako je nujno opredeliti politiko ZK do hitrejšega razvoja manj razvitih območij v republiki, ker se pripravlja nov
NA MEJNEM PREHODU V | GORNJI RADGONI 400 TISOČ DIN KAZNI
»Skočili« do meje
Na carinarnici v Gornji Radgoni so v sredo, 19. februarja, določili turškemu državljanu doslej najvišjo kazen, kar jih je sploh bilo na tem mednarodnem mejnem prehodu. Zaradi poskusa prenosa neprijavljenega blaga je Turan Ozkilic- moral plačati 400 tisoč dinarjev kazni (čeprav so bili trije, je celotno kazen prevzel le eden, kar pa mu ni bilo težko plačati, saj mu je pomagal »znanec« iz Istanbula, ki je v Mariboru menjal marke).
Ob 9. uri zjutraj se je njihov »skok« do meje (kakor so sami imenovali to potovanje od Niša do mejnega prehoda, avtobus drugače vozi na redni liniji Istanbul— Niš in ima turško registracijo) končal, zasluge za to pa imata carinika Jože Brunec in Siniša Miloševič. V praznem avtobusu so bile le tri osebe, prijavili pa so le tri zvočnike, ki so bili že vgrajeni v vozilo. Izkazalo se je, da so kar bogato založeni z blagom za črno borzo. V škatlah in vrečkah na avtobusu sta carinika našla kar 223 tisoš baterij za digitalne ročne ure, 100 brizgalcev vode za čiščenje vetrobranskih stekel, 100 dezodorantov, 5 walk-manov, 20 slušalk zanje in 16 zvočnikov za avtoradie. Skupna vrednost najdenega blaga naj bi bila 2,6 milijona dinarjev, čeprav se vrednosti ne da točno določiti — na trgu bi prav gotovo bila nekajkrat večja. Po rednem carinskem postopku mu je bilo blago odvzeto, Ozkilic pa je moral seveda poleg tega kar globoko seči v »p (ne vemo, še v svojega ali drugega).	B. Peček j
zakon o skladnejšem regionalnem razvoju.
Sicer pa so na seji soglašali tudi s pripombo, ki jo bodo poslali Centru za informiranje CK ZKS, da se izpusti del besedila v osnutku resolucije o osamosvajanju bančnega sistema, ker je bil pred kratkim sprejet nov zakon o poslovnih bankah. Pripomba Pomurskega tiska, po kateri je treba prodajne, razvojne, finančne in podobne funkcije temeljito strokovno analizirati ter ugotoviti racionalnost njihovega sedanjega organiziranja, je dobila podporo v razpravi, v kateri so načeli še nekatera druga vprašanja. To velja predvsem za kadrovsko problematiko, kjer je treba zagotoviti ustrezne razmere za delo mladih, da bi njihova ustvarjalna moč lahko zaživela in dobila dovolj pobud. Pri tem so izpostavili znanstve-no-raziskovalne in projektantske organizacije, ki se morajo kadrovsko in organizacijsko usposobiti za izdelavo rešitev, ki bodo slonele na najnovejših dosežkih znanosti in tehnologije.
OBISK MLADIH IZ AVSTRIJE
DOGOVORI ZA SKUPNE AKCIJE
Po več kot petih letih je občinska konferenca ZSMS Gornja Radgona znova navezala stike z mladimi iz sosednje Avstrije. V teh letih so se stiki ohranjali prek občinske kulturne skupnosti.
Pred približno mesecem so mladi iz radgonske občine obiskali mladince iz avstrijske Radgone, v petek zvečer, 21. februarja, pa so jim ti obisk vrnili. Ob tej priložnosti so se dogovorili za konkretne akcije v tem letu. Seveda bo to le delček od vseh možnosti sodelovanja med mladimi iz obmejnih mest, vendar so omejitve, predvsem finančne, v glavnem na naši strani. Organizacija mladih v Avstriji je drugačna, zato so predstavniki OK ZSMS navezali stike z referenti za Bezirksjugend, Be-zirksspiel Straden Aktiv in Club 56-Eisenbahnfreunde. Tudi dogovori za skupne akcije so zato iz kulture in športa ter druga srečanja. V marcu in maju bo pevski zbor iz Gornje Radgone gostoval v Cmureku in Halbenrainu, na reviji pevskih zborov v Gornji Radgoni pa bo sodeloval zbor iz Avstrije. Na športnem področju so mladi iz Gornje Radgone bolje organizirani, zato dajejo pomoč v mentorstvu ter tudi prostorsko mladim iz sosednje Radgone. Seveda so avstrijski mladinci v veliki prednosti glede tehnične kulture in organiziranja zanimivih izletov. Med zanimivimi je ravno klub prijateljev železnice, ki organizira vsako leto vožnjo z vlakom po vsej Evropi (v najetem vagonu), za drugo leto pa že pripravljajo veliko praznovanje, saj se bo slavila 100-letnica železnice v Avstriji. V maju, ko bo na sejmišču v Gornji Radgoni veliki rock koncert, bodo sodelovale tudi skupine iz Avstrije — Zois in Dragon fly. Na mednarodnem krosu septembra (čez mejni prehod v Gornji Radgoni in nato nazaj čez mejni prehod v Gederovcih pa naj bi dokazali, da je to pravo sodelovanje ob odprti meji.	b_ Peček
V razpravi so podprli tudi pripombi Srednješolskega centra in skupine kmetijcev.o varstvu zemljišč, vode, zraka in gozdov, predvsem zaradi ekoloških vprašanj, ki so v neposredni povezavi z gospodarskim razvojem. Pri tem so konkretno opredelili kmetijstvo in živilsko predelavo ter zagotavljanje stabilnih gospodarskih razmer na tem pomembnem področju. Med drugim se zavzemajo, da bi z agrarno politiko opredelili dolgoročni odnos do zasebnih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki jih je v soboški občini 80 odstotkov, še posebej glede oblik združevanja proizvodnje. Soboški komunisti se tudi zavzemajo, da bi zdravstvo upoštevali kot del združenega dela, ki neposredno pomembno vpliva na povečanje produktivnosti dela in družbeni razvoj. So namreč za tak sistem solidarnosti in vzajemnosti v zdravstvu, ki bo zagotavljal približno enake zdravstvene storitve vsem prebivalcem naše republike.
Milan Jerše
OBISK DELEGACIJE MESTNEGA SVETA LENTI V LENDAVI
Slovesnost ob 1. maju
V ponedeljek so bili v Lendavi na obisku odposlanci mestnega sveta Lenti na Madžarskem. S predstavniki skupščine občine Lendava so ocenili uresničevanje dogovora o sodelovanju v preteklem letu in podpis novega sporazuma o sodelovanju! Obe strani sta ugotavljali, da so stiki med občinama iz leta v leto boljši, pestrejši, kar je temelj za razširitev sodelovanja. Tako so v novi program zapisali, da si bodo še naprej prizadevali za krepitev gospodarskega sodelovanja, pa ne le v okviru maloobmejne menjave, ampak tudi širše. Prav gotovo so stiki med tema občinama pripomogli, da je lahko podjetje Medjimurje iz Čakovca navezalo stike s keramično industrijo v Lentiju in tako dobilo večji posel pri gradnji tovarne keramičnih ploščic. Sicer pa je možnosti veliko tudi za lendavsko združeno delo, le bolj vztrajno mora biti. No, sodelovanje na kulturnem, športnem in drugih področjih pa je že lepo utečeno, in so ga z novim dogovorom še razširili.
Zelo slovesno naj bi bilo na obeh straneh meje (in v obeh mestih) 1. maja, ko bodo svečano proslavili ne le delavski praznik, ampak tudi 20-letnico mejnega prehoda v Dolgi vasi. Tedaj bosta na obeh straneh proslavi hkrati in se bodo izmenjavale skupine nastopajočih in drugih udeležencev proslave. V lentiju so menda že zagotovili 100 prepustnic, da našim obiskovalcem ne bo treba menjati dinarjev. Sicer pa so v Lendavi načeli tudi problem menjave in svoje goste seznanili s pobudo občinske skupščine Zveznemu izvršnemu svetu, naj skuša izenačiti pravice imetnikov prepustnic za madžarsko s tistimi, ki jih imajo za Avstrijo oz. Italijo. Gre za neomejeno število potovanj in neobvezno menjavo dinarjev. Gostje so ta prizadevanja podprli in obljubili, da se bodo pri ustreznih organih na Madžarskem tudi sami zavzeli za ukinitev. Prav tako so podprli idejo o gradnji 7 kilometrov dolge železniške proge od Lendave do Rediča na Madžarskem. Spreje’a je bila tudi pobuda o neposredni telefonski povezavi med Lendavo in Lentijem, vendar je to predvsem odvisno od razširitve telefonije na Madžarskem. Sporazum vsebuje še podporo navezavi stikov med lendavsko kmetijsko zadrugo in zadrugo v Csesztregu, Univerzal Lendava in podjetje Kerszov v Lentiju pa naj bi čimprej podpisala pogodbo o 5-letnem sodelovanju. Stiki, ki vladajo med madžarsko narodnostno skupnostjo lendavske občine in oddelkom za kulturo pri izvršnem odboru županije Zala pa naj bi se prav tako še naprej krepili, »saj madžarski organi za kulturo želijo še naprej podpirati razvoj kulturne dejavnosti madžarske narodnosti v Jugoslaviji. V prvi vrsti načrtujemo vzajemno predstavitev amaterskih kulturnih skupin ter dajanje strokovne pomoči društvom.«	SOBOČAN
VOLILNO-PROGRAMSKA SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ZA POMURJE
Milan Utroša novi predsednik
Predzadnjo sredo so na pivi seji novo izvoljeni člani medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje — seja je bila v Lendavi — zaradi poteka mandata razrešili dosedanjo predsednico tega povezovalnega organa pomurskih sindikatov Miro Marko in izvolili Milana Utrošo iz Lendave za novega predsednika. Podpredsedniško funkcijo pa bo opravljal Marjan Neuvirt iz Radgone. Tovarišici Markovi so se za uspešno delo javno zahvalili, izročili pa so ji tudi spominsko darilo — grafiko akademskega slikarja Galiča.
Volitve pa niso bile edina točka tokratne seje. Predstavljeno je bilo delo sindikatov v minulem štiriletnem obdobju, za katero je značilno, kot je dejala dosedanja predsednica, zaostrovanje gospodarskih razmer. Organizacije združenega dela, ki so v začetku tega obdobja poslovale še uspešno, so zašle v nezavidljiv položaj, zlasti kovinskopredelovalna industrija, v zadnjem času pa tudi kmetijstvo. Ob gospodarskih problemih so se odpirali problemi še v negospodarstvu, kjer je gmotno stanje izredno zaskrbljujoče v izobraževanju in šolstvu. Poleg teh težav se je zožil tudi prostor za odločanje delavcev o pomembnejših vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje in delo. Bili smo priča povečanju konfliktnih situacij, ki jih je pogojevalo gospodarsko stanje, slab posluh do problemov, zanemarjanje celovitega in objektivnega informiranja, vedno več kršitev samoupravnih pravic delavcev in podobno. Srečevali smo se z vedno očitnejšo socialno problematiko, posebej pri osebnih dohodkih, ki so v nekaterih tozdih še vedno nizki, tu je še problem zaposlovanja mladega — šolanega kadra, pa problem nizkih pokojnin . . .
Š. S.
SMUČARJI NA KAPELI
IN V GORNJIH PETROVCIH
Sneg je to zimo zapadel nekoliko pozno, tako so vlečnico na Kapeli lahko pognali šele prvi popočitniški šolski dan. Otroci so zaradi snega ostali doma še do četrtka, kar se je močno poznalo na pomurskih smučiščih. Nekajdesetmetrsko smučišče na Kapeli in v Gornjih Petrovcih (z obema upravlja Radenska) so izkoristile bližnje osnovne šole, ki so priredile športne dneve in tudi smučarske tečaje. Cene niso pretirano visoke. Enodnevna karta namreč stane 300 din, poldnevna 200 in karta za' od 15. ure naprej le 150 dinarjev. Največ obiskovalcev je seveda ob sobotah in nedeljah, tako mladih kot starejših. V Gornjih Petrovcih je smučišče v bližini Turističnega doma, postavljeni pa imajo dve manjši vlečnici (za 9 oseb). V domu lahko dobijo smučarji čaj in hrano po naročilu.
B. Peček
Posnetek: V. Paveo
ZA DELAVCE GORENJA ELRADA IN AVTORADGONE
Skupna obratna ambulanta že letos?
Že od začetka leta tečejo pogovori predstavnikov Avtoradgone, Gorenja Elrad, zdravstva u, občinskega izvršnega sveta o ustanovitvi skupne obratne ambulante za delavce teh dveh radgonskih delovnih organizacij. Gre za novi poskus uresničitve že stare ideje, ki sta jo znova aktualizirala velika odsotnost delavcev z dela zaradi bolniškega dopusta in njihova precejšnja oddaljenost od zdravniške pomoči.
Skupna obratna ambulanta naj bi dobila prostor v poslovni zgradbi Gore- * nja Elrad v industrijski coni na Meleh. Zaradi potreb si prizadevajo, da bi odprla vrata že letos, potrebno pa bo čimprej rešiti problem opreme in kadrov..
vp
— DOBROVNIK — MONOŠTER -------------
Življenje z obeh strani meje
To je naslov oddaje, ki sta jo skupaj posneli televizija Ljubljana in madžarska televizija (studio Pecs), predstavlja pa življenje in delo ter položaj pripadnikov narodnosti — madžarske v Dobrovniku in slovenske na Gornjem Seniku. Minuli četrtek zvečer je bila javna predstavitev te oddaje v Dobrovniku, naslednji dan pa so si jo ogledali še v Monoštru.
Številne obiskovalce je oddaja do kaj pritegnila, saj je v njej precej zanimivih in koristni! pogovorov oziroma posnetkov. Prepletata se oba jezika — madžarski in slovenski — dveh kultur. Gledalec tako dobi osnovno
rrinesiteiju tega kupona priznavamo 500 din popusta za izict
v Benetke ob dnevu žena, S. marcu.
Informacije: Ti G, JL.rska Sobota, Titova 1, tel.: 21 296 atesaswxz	mmmsms	Own.—
informacijo o življenju pripadnikov narodnosti. Čeprav ni namen oddaje delati primerjavo položaja madžarske narodnosti pri nas in slovenske v Porabju. pa se ta vendarle sama po sebi vsiljuje. In tako je eden izmed gledalcev v Dobrovniku v razgovoru dejal, da je ob gledanju oddaje ugotovil, da imajo Madžari pri nas več pravic kot porabski Slovenci. Avtorji pa so se nasprotno trudili, da bi prikazali kar se da največ podobnosti in tako je vse lepo in prav, čeravno posamezni nastopajoči opozarjajo tudi na probleme. Domačin iz Dobrovnika na primer opozarja, da ima na Madžarskem
sorodnike, tam se je rodila celo njegova mama, vendar jih poredko obiskuje. ker je ob prestopu meje na madžarski strani obvezna menjava dinarjev v forinte. Drugi pa opozarja na problem izseljevanja domačinov v Mursko Soboto in drugem zaradi zaposlitve, izven domačega okolja pa se mnogi kaj hitro asimilirjao. To se kaže predvsem pri otrocih, ki se ne naučijo svojega maternega jezika. In prav to drži tudi za porabske Slovence. Morda je tamkaj ta problem še bolj pereč. Mnogi otroci se ne naučijo slovenske govorice niti v domačem okolju, ker se starši z njimi pogovarjajo madžarsko. Pozornejši gledalec je to lahko razbral tudi iz spremljanja televizijske oddaje. Madžarski novinar se je v Dobrovniku pogovarjal v otroškem vrtcu z otroki madžarske in slovenske narodnosti ih vsi so mu dokaj dobro odgovarjali v madžarščini; na posnetku, ki je nastal ob obisku vrtca na Gornjem Seniku, pa so tamkajšnji otrodi zapeli le slovensko pe srnico.
Res pa je. da je to šele prva takšna skupna oddaja in da so sodelavci obeh televizij obljubljali, da bodo v prihodnjih obdelovali tudi konkretnejše narodnostne probleme. Že posneta oddaja bet na sporedu I. programa madžarske in ljubljanske televizije 9. marca okrog 17.00. j c,raj
Tudi na zadnji seji skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, ki je bila 14. februarja, so se. kot že trikrat doslej, morali nekateri delegati raziti zaradi nesklepčnosti. Zahtevali pa so, da predsedstvo pokliče vse deletate. ki se niso udeležili sej skupščine, na odgovornost.
Menili so, da pošljejo kljub nesklepčnosti vsem ozdom in krajevnim skupnostim nepotrjene predloge samoupravnih sporazumov p temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje za to srednjeročno obdobje, o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja tozdov in ozdov v Pomurju za obdobje 1986 1990 in sporazu o šti-pendiiaaju v občini Murska Sobota. K slednjemu so predlagali dve dopolnili, in sicer da so udeleženci tega sporazuma tudi kmetijske zadruge in obrtna združenja, ter da se za pridobitev štipendije oovezno upošteva mnenje krajevne skupnosti.
Predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju bolj poudarja znanje in daje prednost pri podeljevanju štipendij nadarjenim učencem in študentom. Deveti člen tudi določa višje cenzuse, kot so veljali .doslej- Za kadrovsko štipendijo bodo lahko zaprosili učenci usmerjenega izobraževanja, katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega-osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji (do sedaj 85 odstotkov navedenega dohodka). Cenzus za štipendije iz združenih sredstev
Višje štipendije za večje znanje
pa je 55—65 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega (do sedaj 55 odstotkov). Novost samoupravnega sporazuma je tudi, da upošteva pri pridobivanju kadrovskih štipendij, ali se učenec šola v kraju bivanja ali pa v drugem kraju. Do sedaj so ločevali tudi delež staršev k stroškom šolanja. Več so prispevali starši katerih otrok se je šolL v kraju bivanja. Novi predlog samoupravne-
NAJVEČJA FILMSKA USPEŠNICA DOSLEJ
ga sporazuma določa sedaj isti delež za vse starše učencev, ne glede na kraj bivanja.
O poklicnih namerah osnovnošolcev v letu 1986, uresničitvi finančnega načrta Občinske skupnosti za zaposlovanje v letu 1985 in predlogu samoupravnega sporazuma o odstopanju prispevkov invalidskim delavnicam pa bodo razpravljali na naslednji seji.	Majda Horvat
AmadeuS
dobitnik 8 Oskarjev in vrste drugih visokih mednarodnih nagrad, dolby stereo zvok, jo na sporedu v KINU PARK Murska Sobota od 6. do 9. marca, vsak dan ob 16. in 19. uri.