ZDRAVJE IN VARNOST HRANE Maruša Adamič UVOD Za zagotavljanje in varovanje zdravja mora biti hrana, ki jo vključujemo v dnevno prehrano, ne samo ustrezne kakovosti in prehranske sestave, tudi varna' To pomeni, da ne sme vsebovati bioloških, kemičnih in mehanskih onesnaŽevalcev ter radionuklidov, ki se pojavljajo kot posledica nehigienske priprave hrane, industrijskega onesnaŽenja okolja ter agrotehničnih in tehnoloških postopkov v pridelavi ali predelavi Živil v količinah ki bi ogroŽale naše zdravje. Strokovnjaki ugotavljajo, da danes ljudje posvečajo več pozornosti tveganjem za zdravje zaradi kemĺčno onesnaŽene hrane s pesticidi in aditivi, kot pa zahtevama za uravnoteŽeno sestavo svoje prehrane ter higiensko pripravo hrane, ki sta skrb in odgovornost vsakega posameznika za lastno zdravje' Vse drŽave v okviru svoje Živilske in okoljevarstvene zakonodaje, prav tako tudi Slovenija, strogo omejujejo in nadzorujejo uporabo kemičnih sredstev v pridelavi in predelavi Živil, pa tudi druge kemične snovi v našem okolju, ki bi se lahko prenašale v prehransko verigo človeka neposredno ali posredno (klavne Živali). V okviru zdravstveno statističnih podatkov o zbolevnosti in umrljivosti v Sloveniji, evidenc, ki bi potrjevale pojavljanje kronĺčnih nenalezljivih bolezni kot posledico dolgotrajnega (kroničnega) vnosa zdravju škodljivih kemikalij v nizkih koncentracijah v organizem z Živili, sicer ni, zato pa so podatki o prijavljenih akutnih črevesnih nalezljivih boleznih - okuŽbah in zastrupitvah, povzročenih s hrano, v vrhu registriranih nalezljivih bolezni' V Sloveniji so na prvih dveh mestih vzrokov umrljivosti v odrasli dobi bolezni srca in oŽilja ter neoplazme (umrljivost/10.000 prebivalcev: v l. 1998 - skupna 96,4, bolezni obtočil 40,2, neoplazme 24,3;), za katera je s številnimi epidemiološkimi študijami in raziskavami Že dokazano, da so v povezavi z nepravĺlno prehrano zaradi neustreznega reŽima prehranjevanja in sestave hrane oziroma Živil, kakor tudi moŽno izpostavljenostjo toksičnim, mutagenim, teratogenim in kancerogenim kemičnim agensom v Živilih. Podatki o načinu prehrane Slovencev in tudi podatki o zdravstveni ustreznosti Živil, s katerimi se prehranjujemo, pa nam potrjujejo povezavo z visoko incidenco in prevalenco kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem srca in oŽilja ter malignih obolenj, in visoko zbolevnostjo za akutnimi črevesnimi nalezljivimi boleznimi. Raziskava o načinu prehrane Slovencev je pokazala, da je naša prehrana preobremenjena z mašěobami (>44 % E)' deleŽ ogljikovih hidratov (<40% E) zaradi prenizkega uŽivanja Żivil iz skupin Žit, sadja in zelenjave ne dosega niti minimalnih zdravstvenih priporočil. 52 Varnost hrane postaja danes vedno pomembnejši dejavnik tveganja za zdravje tako v nerazvitih kot v razvitih deŽelaľl. Spremembe tehnologij pridelave in predelave hrane, spremenjene zahteve in pričakovanja potrošnika ter spremenjene Življenske navade so glavni vzroki za naraščanje črevesnih nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano. DrŽave zato skušajo z zakonskimi predpisi in drugimi ukrepi, ki opredeljujejo pogoje in način notranjega in uradnega nadzoĺa Živil, izboljšati varnost hrane in tako obvladovati bolezni, kijih hrana povzroča oziroma se z njo prenašajo. Po podatkih SZo je v l. 199B 2,2 miljona ljudi, od teh 1,B miljona otrok, umrlo zaradi diaĘe, katere vzrok je v velikem deleŽu okuŽba s hrano in pitno vodo' Večino okuŽb s hrano predstavljajo posamični primeri obolenj, ki niso prijavljeni, lahko pa se bolezen pojavi v epidemični obliki, ki prizadane ogromno število ljudi lz podatkov o obvezni prijavi nalezljivih bolezni v Sloveniji je razvidno, da so nalezljiva črevesna obolenja v vrhu vseh prijavljenih nalezljivih bolezni (30 %) z letno stopnjo zbolevnosti/100.000 prebivalcev od 500 - 800 in ki se pojavljajo predvsem kot akutna zdravstvena posledica higiensko oziroma mikrobiološko neustreznih Živil, pogosto tudi v obliki epidemij. V l. í994 - 1998 je bilo prijavljenih v Sloveniji 122 alimentarnih epidemij, mesto nastanka so v več kot 78 % predstavljali obrati javne prehrane (interni obrati prehrane, gostinski obrati)' ocenjujemo, da je visoka pojavnost črevesnih nalezljivih bolezni (salmoneloze, kampilobakteÍoze" zastrupitve s staÍilokoknim toksinom) neposredno Vezana na mikrobiološke okuŽbe Żivil, ki so posledica neustreznih higienskih in tehnoloških razmer v proizvodnji in prometu, pa tudi nizke ravni osebne higiene ter neznanja zaposlenih pri delu z Živili. Po podatkih SZo so najpogostejše okuŽbe s hrano v razvĺtih deŽelah salmoneloze, kampilo- bakteroza ter listerioza in okuŽba z enterohemoragiěno E. coli 0157, ki predstavljata novo pojavljajoči se okuŽbĺ zadnjih desetletij in predstavljata resen javno zdravstveni problem predvsem zaradi moŽnĺh teŽkih, tudi smrtnih primerov okuŽb pri dojenčkih, otrocih in starejših. Po podatkih epidemiološke sluŽbe v Sĺoveniji zaenkrat okuŽb z Lysterio monocytogenes in enterohe- moragično E' coli nimamo pľijavljenih. zDRAVswĘNA UsTREzNosT Žvu v sLoVENlJl Podatki o izvajanju nadzora nad zdravstveno ustreznostjo/neoporečnostjo Živĺl, preiskanih v pooblaščenih laboratorijih javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v obdobju 1993 - 1998, potrjujejo, da je najpogostejši vzrok neustreznosti mikrobiološka okuŽba Živil ter neustrezna kakovost Živil, medtem ko oporečnost żivil zaradi prekomerne kemične onesnaŽenosti zaenkrat še ne predstavlja večjega zdravstvenega pľoblema (Tabela 1, Graf. 1). Šestletni podatki o rezultatih analiz ostankov pesticidov v Živilih kaŽejo izredno nizek deleŽ neustreznih Vzorcev, od 0 - 3 %, toksičnih kovin od 0,6 _ 2,1 %, mikotoksinov od 0 - 1,1 o/o, aditivov od 5 _ 7 o/o, medlem ko je deleŽ mikrobiološko neustreznih vzoľcev in vzorcev, katerĺh sestava ni skladna s predpisano oz. deklarirano, relativno stalno visok,od 8 - 13 %. 53 Grafikon 1: DeleŽ neustreznih VZorceV Živil po vrstah preiskav in analiz v letih '1993 - 1998 14 12 10 I 6 4 2 0 1993 1994 1995 1996 1997 1998 -ł-mikÍobiološke -i*pesticidi aditivi 'mikotoksini *191.16n" kovine +sestava Ťorganoleptika Tabela 1: Število Vzorcev Živil po preiskavah' opravljenih v pooblaščenih laboratorijih javnih zdravstvenih zavodov v letih 1993 - 1998 Tabela 1a:DeleŽ neustreznih VZorceV Živil po vrstah preiskav in analiz v letih 1993 - 1998 preiskave/analize í993 1994 1995 í996 1997 1998 mikrobiološke 24095 24r'.60 24779 23145 25200 24554 pesticidi B9B 1 089 976 122.3 1Ą16 2059 aditivi 2891 4325 4507 4292 5016 4858 mikotoksini 270 675 749 557 731 421 toksične kovine 2177 2493 2266 2156 3949 3030 sestava 6420 8988 8946 7972 8292 10524 orqanoleptika 7478 8177 9861 61 34 961 5 9440 preiskave/analize 1993 1994 1995 1996 1997 1998 mikrobiološke 13.2 7.8 12,3 10,9 11,0 11,3 pesticidi 1,6 1,5 0,2 0 3,0 0,4 aditivi 7,2 5.0 5,1 6,0 6,3 7,3 mikotoksini 1,1 0 0,7 0 toksiěne kovine 2,1 2.1 1.3 1,7 2,1 sestava 12,6 10,3 10,0 8,4 9,0 10,1 oroanoleptika 12,3 14.0 5,4 6,1 5,8 54 Kljub relativno ugodnim rezultatom nadzora nad Živili ter odsotnosti podatkov (pomanjkanju dokazov) o obolenjih, povzročenih s kemično onesnaŽenimi Živili, pa ne smemo podcenjevati vloge kemikalij kot ene od etioloških faktorjev v procesih karcinogeneze, mutageneze, teratogeneze, toksičnih posledic na Živčnem sistemu, alergičnih in imunskih motenj, ki so odgovor na dolgotrajno, stalno izpostavljenost organizma nizkim koncentracijam kemikalij v našem okolju in s tem tudi v hrani. Zato Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da v okviru zdravstvene prehranske politike drŽave posebno skrb posvetijo spremljanju onesnaŽevalcev Živil, ki lahko ogroŽajo zdravje človeka . Spremljanje onesnaŽevalcev Živil predstavlja slučajen ĺn reprezentativen Vzorec in ciljane analize različnih vrst Živil, vključno s pitno vodo, ter je obenem osnova za oceno prehranske izpostavljenosti populacije (potencialno) zdravju škodljivim onesnaŽevalcemv Živilih v primerjavi z njihovim dopustnim dnevnim (ADl-acceptable daily intake) oz. tedenskim vnosom (PTWI- provisional tolerable weekly intake) ali še spĘemljivo stopnjo izpostavljenosti človeka tveganjem, glede na sedanje strokovne in znanstvene ugotovitve in stališča mednaľodnih inštitucij (WHo' EPA, lARc). Cilji tega spremljanja so: . ugotavljanje skladnosti s predpisanimi (in priporočenĺmi) mejnimi vrednostmi za ostanke kemikalĺj v ali na Živilih, ki so posledica njihove uporabe, vključno z metaboliti in proizvodi razgradnje ter nečistoč; o identiÍikacija živil, ki so lahko onesnaŽena, ter virov oz. vzrokov onesnaže- vanja; . priprava takojšnjih in sistemskih ukrepov za zniŻarye stopnje onesnaŽe- vanja kmetijskih pridelkov in živil; . preverjanje skladnosti uporabe pesticidov z dobro kmetijsko prakso, veterinarskih żivil z dobro veterinarsko prakso ter aditivov z dobro proizvodno prakso. . ocenjevanje zdľavstvenega tveganja, ki ga predstavlja izpostavljenost človeka kemikalijam zaradi njihovega kroničnega Vnosa v organizem preko Živil, z ozirom nadopustni dnevni vnos (ADl - acceptable daily intake) ter . povezovanje in sodelovanje pristojnih ministrstev in javnih zavodov s področij zdravstva, kmetijstva, varovanja okolja pri pripravi usklajenih programov omenjenega spremljanja in skupnih ukrepov, usmerjenih v varovanje javnega zdravja in okolja. KRoNtcNA IzPosTAvLJENosT (KEMlcNlM) oNESNAŽEVALGEM HRANE ocena izpostavljenosti predstavlja kakovostno in/ali količinsko oceno verjetnega stalnega Vnosa zdravju škodljivih bioloških, kemičnih, fizikalnih in radioaktivnih agensov z Živili kot tudi izpostavljenosti drugim pomembnim virom. 55 Zato bi bilo pri oceni izpostavljenosti organizma kemikalijam potrebno upoštevati tuĺJi druge vire in dejavnike, ki vplivajo na končno oceno izpostavljenosti in zdravstvene ogroŽenosti spremljane populacije, kot so delovno okolje (dermalni, inhalacijski vnos), in izpostavljenost v samem Življenskem okolju (pitna voda, zrak, zemlja). lzpostavljenost org an izma kemikalij am v h ran i izraŹamo'. . Prehranska . = povprečna koncentracÜa x poraba ŽivilatkgtelesneteŽe izpostavljenost kemikalije v Živilu Kot referenčni podatki za (povprečno) porabo Živil se navadno uporabljajo drŽavni statistični podatki o porabi Živil/osebo/leto, zaradi mednaľodne primerljivosti ocene Vnosa pa tudi podatki o porabi Živil, kijih je pripravila SZo za potrebe izvď1anja programa "Global Environment Monitoring System/Food Contamination Monitoring and Assessment Programme"(GEMSiFood) prikazanih kot 5 regionalnih diet (Evropa/S.Amerika, Latinska Amerika, Srednji vzhod, Daljnji vzhod, Afrika), seveda pa so najnatančnejši podatki o ciljanih študijah prehranskih navad populacije ali. ciljanih, ogroŽenih grup populacije, ki pa navadno zajamejo manjšiVzorec ljudi' Kronični pľehranski Vnos kemikalij s hrano ocenjujemo, glede na namen ocene in pripravo ukrepov, na treh stopnjah - od grobih do natančnih ocen, odvisno od primerjave na referenčno vrednost _ ADl. V primeru , da TMD| presega ADl, se opravi ocena lEDl/NEDl glede na ADl, v primerih, ko obstaja moŽnost preseganja ADl, pa se za končno, najnatančnejšo oceno izpostavljenosti uporabi ciljana študija prehranskega Vnosa (Dl)' ki je navadno omejevana s ciljno populacijo in tipičnimi regionalnimi/lokalnimi podatki o porabi oz. načinu prehrane. 1. stopnja:. TEORETICNI MAKSIMALNI DNEVNI VNOS (TMDI) (Theoretical Maximum Daily lntake) 2. stopnja: INTERNACIONALNI /NACIONALNI DNEVNI VNOS (lEDI/NEDI) (lnternational/National Daily lntake) 3. stopnja: DNEVNIVNOS (Dl) (Dietary lntake) V primeru , da TMDI presega ADl, se opravi ocena |ED|/NEDI glede na ADI' v primerih, ko obstaja moŽnost preseganja ADl, pa se za končno, najnatančnejšo oceno izpostavljenosti uporabi ciljana študija prehranskega Vnosa (Dl), ki je navadno omejevana s ciljno populacijo in tipičnimi regionalnimi/lokalnimi podatki o porabi oz.načinu prehrane ali direktimi analizami dvojnih porcij hrane' V primeru preseganja ADl so kot končni ukrep potrebni sistemski ukrepi na drŽavnem nivoju za zniŽarye prehranske izpostavljenosti kemikalijam (sprememba zakonodaje - mejnih vrednosti, uporaba drugačnih tehnologij pridelave in predelave). Pri oceni prehranskega vnosa kemikalij s hrano je treba opozoriti, da predstavljajo Živila blago, ki se najhitreje giblje znotraj posamezne drŽave ali 56 v okviru mednarodne trgovine, zato je zelo majhna verjetnost, da bi bili potrošniki oz. spremljana populacija lahko dalj časa izpostavljeni morebitno prisotnim višjim količinam ostankov kemikalij v enakem Živilu razen v primerih prehranske navezanosti izključno na lastno pridelavo Živil. To velja tudi za pitno vodo, s katero se večinoma oskrbujemo dalj časa, lahko celo Življenje, iz istega (lokalnega) vira z već ali manj stalno stopnjo kemičnega onesnaŽenja. Zaradi tega je potrebno ocenjevati kronično izpostavljenost kemikalijam na osnovi povprečne koncentracije kemikalije v reprezentativnem Vzorcu Živil in ne postavljati oceno le na osnovi enega ali le občasno prekomerno onesnaŽenih posameznih Živil' V Sloveniji Že 2leti izvajata nacionalni program spremljanja pesticidov v Živilih in kmetijskih pridelkih na osnovi Uredbe o spremljanju pesticidov v Živilih in kmetĺjskih proizvodih zdravstveni in kmetijski sektor. V spremljanje so bila vključena Živila, ki jih v Sloveniji najpogosteje in v največjih količinah vključujemo v dnevno prehrano (mleko, jabolka, solata, krompir). Rezultati każĄo, da so Živila, s katerimi se oskrbujemo v Sloveniji, varna, koncentracije ugotovljenih ostankov pesticidov so izredno nizke (v večini primerov pod LoD in Loo). Prav tako ocenjujemo, da se je tako spremljanje že potrdilo tudi kot relevanten sistem za odkrivanje vzrokov nepričakovanega onesnaženja Žĺvil (ostanki HcB v mleku =+ neustrezna embalaŽa :+ s HCB onesnażena barva za embalaŽo za mleko) in za nadaljne ukrepanje za odpravo vzrokov' Prav tako je študija o izpostavljenosti Slovencev ostankom pesticidov v sadju, zelenjavi in Žitih pokazala, da je prehranski vnos preko Živil v primerjavi z ADl, minimalen. ZAKLJUCEK: Na osnovi izhodišč SZo naj bi drŽave v okviru prehranske politike, ki se nanaša na varnost hrane, poudarile naslednje zahteve: o ojačanje politike in zagotavljanje infrastrukture na področju varnosti hrane, . sprejemanje in izvajanje Živilske zakonodaje, o spodbujanje in pospeševanje varnih tehnologij pridelave in predelave hrane, . izobraŽevanje in usposabljanje delavcev v Živilski dejavnosti, strokovnja_ kov in potrošnikov, . zagotavljanje varnosti hrane v javniprehrani, . zagotavljanje epidemiološkega spremljanja okuŽb in zastrupitev, povzro- čenih s hrano, . spremljanje kemičnih onesnaŽevalcev v hrani, . razvijanje enotnih mednarodnih kriterijev za varnost hrane, . uvajanje analize tveganja za oceno varnosti hrane in primernosti za prehrano človeka in uporabe "precautionary'' principa za pripravo ukrepov v primerih odkľitja prisotnosti substanc/onesnaŽevalcev v hrani, za katere tveganje zazdravje z zdravstvenega vidika še nĺ opredeljeno. 57 Ocenjevanje zdravstvene problematike v smislu tveganj, vezanih na prehrano, se naj ne bi obravnavalo ločeno, ali kot posledice neustrezne sestave in reŽima prehrane oziroma kot posledice zunanjega onesnaŽenja Živll. Zdĺave Življenske navade, ki vključujejo seveda tudizdravo prehrano z uravnoteŽenim energetskim Vnosom glede na fizično aktivnost, prehrano z nizkim deleŽem maščob ter zadostnim uŽivanjem rastlinskih Živil, s poudarkom na sveŽi zelenjavi in sadju, ki so obenem tudi najboljši vir varovalnih/zaščitnih snovi, predstavljajo najboljšo varovanje pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, kjer so kemično onesnaŽena Živila le eden od etioloških faktorjev za njihovo pojavljanje. VIRIIN LITERATURA 1. Zdravstveno statistični letopis Slovenija 1998. Zdĺav Yar 1999; 38: suplement 1. 2. Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdr avja. D oktorska d ise rtac'lja. Lj ubljana 1 997. 3. Epĺdemiološko spremljanje nalezljivih bolezniv Sloveniji v l. 1998; Zdrav Var 1999, 38, suplement 4. 4. Adamič M, Klun N, Borštnar M in ostali. ocena zdravstvene neoporečnosti Živil v Slovenijiv letu 'ĺ998. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike S|ovenije, 1 999. 5. Guidelines for Establishĺng or Strangthening National food Contamination Monitoring Programmes. Geneva: World Health Organization, 1997. 6. Working together for saÍe food' Geneva: GEMS/Food, Food Safety Unit, WHo, 1 999? 7. Adamič M, Klun N, Borštnar M in ostali. Monitoring na prisotnost nekaterih kritičnih kemičnih in mikrobioloških kontaminantov v Živilih rastlinskega in Živalskega izvora z ljubljanskih trŽnic. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije' 1 997. 8. Adamič M, Borštnar M in ostali' Monitoring na prisotnost nekaterih kritičnih kemičnih kontaminantov v Živilih rastlinskega z ljubljanskih tržnic. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1998. 9. Food Consumption and Exposure Assesment oÍ Chemicals. Geneva: Food Safety Unit, WHO 1997. 10. Guidelines for predicting dietary intake of pesticide residues; programme of Food Safety and Food Aid. Geneva: WHO 1997. 11. Pesticide Residues Variability and Acute Dietary Risk Assesment; Report of the lnternational conference. York, UK 1998. 12. GEMS/ Food Regional Diets. Geneva: Food Safety Unit, Programme of Food Safety and Food Aid, WHO 1998. 13. Monitoring and Assesment of Dietary Exposure to Potentially Hazardous Substances. Berlin: Report on a Meeting of the National Contact Points oí the WHO European Programme (GEMS/Food-EURO), 1992. 14. Guidelines for the Study of Dietary lntakes oÍ Chemical Contaminants. GEMS' WHO Offset Publication No. 87, WHO Geneva 1985. Recommendations for the 58 revision of the guidelines for predicting dietary intake of pesticide residues. Geneva: Food Safety Unit, WHO 1995. 15. Application of Risk Analysis to Food Standards lssues. Geneva: WHO/FAO, 199S. 16. Reliable Evaluation of Low Level Contamination. Kuĺmbach: Report of a Workshop in the Frame of GEMSiFood EURO, 1995. 17. Uredba o monitoringu pesticidov v Živilih ĺn kmetijskih proizvodih. Ur l RS 1999; 13. 18. Adamič M', Gregorčič A., Lapajne S in ostali. Monitoring pesticidov v Živilih in kmetijskih proizvodih v l. 1999. Ljubljana: lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije in Zavod za zdravsfueno varstvo Maribor, 2000. 19. Pokorn D, Adamič M, otorepec P. lzpostavljenost pesticidom s hrano in pitno vodo v republiki Sloveniji. Ljubljana: Medicinska fakulteta, lnštitut za higieno, lnštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Raziskovalni projekt MZT in MZ, 1999. 20. Food safety.An Essential Public Health lssue for the New Millennium. Geneva:WHO 1999. 59