GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIV ŠT. 9 - APRIL 1984 Pomlad, mladost, radost, ponos, klenost - vsi ti pojmi so se srečali v maju. Mesec maj je mesec mladosti in dela, je mesec zmage nad fašizmom. 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je združila vse zavedne Slovence v boj proti fašističnemu zavojevalcu. 9. maja 1945 je prišla svoboda, svoboda za katero ni nikoli bila in tudi ne bo nobena cena previsoka. 1. maj - delavski praznik. Spomnimo se na rdeči, uporniški maj, plapolajoče zastave na gmajnah, povorke in stisnjene pesti, ognjene zublje, ki napovedujejo borbo, prestrašene otroške oči za varno zaprtimi vrati. Rdeči nagelj simbolično označuje ta dan. Mesec maj pa je tesno povezan tudi z imenom TITO. 25. maja mladi iz vse naše domovine praznujejo rojstni dan velikega revolucionarja kot svoj praznik -dan mladosti. Mesec maj nam je Tita dal in mesec maj v letu 1980 nam ga je vzel. Vendar njegov lik še živi. Njegova misel in njegovo delo prevevata naš vsak dan. Hodili bomo po Titovi poti, na kateri so vse naše želje, vsa naša prihodnost, vse naše življenje - pravo na življenje, katerega živimo in bomo živeli. Čestitamo za praznik 27. april - obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maj - mednarodni praznik dela i______________________________t Tudi po Titu - Tito »Maj nam je podaril Tita, s Titom je v maju prišla svoboda in maj nam je vzel Tita«. Tako je zapisano v knjigo obiskovalcev v spominskem centru Josip Broz Tito v Užiški ulici v Beogradu. Te prve majske dni gotovo najbolj boleče občutimo tisti maj 1980, ki nam je vzel našega TITA. Vendar so še tudi drugi dnevi, za štiri leta jih je že zdaj. Po tragičnem dnevu 4. maja 1980. leta smo rekli »Tudi po Titu - Tito«. In vsi ti dnevi preteklih štirih let in vseh prihodnjih let naj bi pokazali, kako pošteno, odločno in vztrajno uresničujemo to svojo majsko zaobljubo. Josip Broz Tito nam je s svojimi dejanji in mislimi, vselej usmerjenimi tudi v prihodnost, najbolj jasno pokazal pot, za katero smo se odločili in na kateri hočemo vztrajati. Tovariš Tito Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito. Kar bilo je pod pepelom v naših srcih plaho skrito v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito. Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito in ustvaril silno reko naš tovariš Tito. Moč je v socialističnem samoupravnem sistemu, ki našemu človeku zagotavlja, da svobodno in suvereno odloča o svojem delu in njegovih rezultatih in ki ga varuje pred sleherno obliko izkoriščanja in nasilja, pred vsem, kar ovira vsestranski razvoj svobodne človekove osebnosti. Moč je v enovitosti narodov in narodnosti Jugoslavije in zavesti, da je ta enotnost v današnjem svetu -v katerem se sila še ni umaknila razumu - pogoj ne le za napredek, temveč tudi za goli obstoj. Moč v našem mladem rodu, ki je pridobitve revolucije rade volje sprejel za svoje in ki ve, da ima za seboj daljše obdobje dela in življenja v svobodi in miru kot katerikoli prejšnji rod na teh tleh. Moč je v široki fronti organiziranih socialističnih sil na čelu z zvezo komunistov, v avantgardi ne le po idejni opredelitvi, temveč tudi po sposobnosti, da razsvetljuje poti in perspektive nadaljnjega razvoja. Moč Jugoslavije je v junaštvu in trdnosti njenih narodov in narodnosti, ki so se kalili skozi zgodovino in vzdržali največje preizkušnje velike osvobodilne vojne. Moč je v delavskem razredu in njegovi odločilni vlogi v družbi, v naših delovnih ljudeh, ki imajo vsak dan več in žvijo čedalje bolje, čeprav še niso rešeni mnogih težav in odrekanja. »NAŠA MOČ JE V IDEJAH, KI NAS NAVDIHUJEJO IN CILJIH, ZA KATERE SE BOJUJEMO«. Emajlirec-----------------------(jC~>)BEM°—3 Iz dela delavskega sveta Na prvi redni seji novoizvoljenega delavskega sveta DO EMO, ki je bila 30. marca 1984, oziroma na njenem nadaljevanju 4. aprila so člani med ostalim materialom obravnavali informacijo o sovlaganju v izgradnjo tovarne trajnožarnih peči in livarne v Bakoviči (SAP KOSOVO) in informacije o aktivnostih, ki tečejo v zvezi s povezavo med našo delovno organizacijo in delovno organizacijo BORIS KIDRIČ iz Struge. S tem v zvezi so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Odobri se sovlaganje in podpis Samoupravnega sporazuma za izgradnjo trajnožarnih peči in livarne v Bakoviči s sprejetim rizikom do višine lastnih vloženih sredstev in po dinamiki in pogojih, kot so navedeni v Samoupravnem sporazumu. 2. Odobri se združevanje sredstev in podpis Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo projekta izgradnje tovarne za proizvodnjo trajnožarnih peči in livnice v Bakoviči. Za podpisnika obeh sporazumov DS pooblašča glavnega direktorja Franca Gazvodo. 3. Delavski svet DO EMO Celje potrjuje izvedbo pripravljenih del v skladu z zakonom o investicijsko tehnični dokumentaciji (Ur. list SRS 7/76) v zvezi z izdelavo elaborata o možnosti saniranja DO Boris Kidrič, Struga. AKTIVNOSTI NA POVEZAVI DO EMO - DO BORIS KIDRIČ (STRUGA) Boris Kidrič Struga je bil osnovan leta 1966 in registriran kot proizvajalec emajlirane posode. Prvi kadri za ključna mesta v proizvodnji so bili izšolani v EMO in tudi kasneje je bila pomoč naše DO vedno prisotna, predvsem pri reševanju tehnoloških problemov. Vsa leta je Boris Kidrič praktično posloval z izgubo, se boril s težavami tako v proizvodnji, s slabo kvaliteto in uveljavljanjem na jugoslovanskem trgu. V letih 1969 in 1974 je bil uveden ukrep družbenega varstva, vsakokrat za 2 leti, vendar brez pravih rezultatov, oziroma ¡zgledov za sanacijo stanja. Leta 1976 so se odločili za rekonstrukcijo cele tovarne, katera še do danes ne daje tistega, kar se je pričakovalo in sicer 4500 ton emajlirane posode. Vse nakopičene težave, vključujoč neformiran strokovni in vodilni kader in na kraju neaktivirana nova oprema, katera je bila v celoti kreditirana in do danes neodplačana, so pripeljale na rob, ko se postavlja vprašanje smotrnosti nadaljnjega poslovanja in obstoja Boris Kidrič. Gospodarska zbornica Slovenije je na pobudo CK Makedonije zaprosila našo DO, da oceni program in proizvodni potencial DO Boris Kidrič in predlaga eventualne rešiteve oziroma možne smeri sanacije. V tem duhu je bil 16. 1. 1984 organiziran sestanek na Gospodarski zbornici Makedonije in še isti dan tudi razgovor v Strugi. Imenovana je bila delovna skupina (Pristovšek, Švajger, Kukumeš, Sajnovski in predstavniki obeh zbornic), katera naj bi pripravila vsebino elaborata o upravičenosti sanacije Boris Kidrič s posebnim poudarkom na povezovanju z DO EMO. Predložena vsebina elaborata je bila 14. februarja 1984 v celoti verificirana s strani obeh zbornic ravno tako pa terminski plan aktivnosti, kateri predvideva, da bo elaborat narejen in predložen v obravnavo do 30. junija 1984. Delavski svet Boris Kidrič je naslovil na centralni delavski svet EMO pismeno iniciativo o priključitvi k DO EMO Skupščina občine Struga pa je ponovno izrekla ukrep družbenega varstva v Boris Kidrič in imenovala začasni poslovodni odbor v sestavi predstavnika Boris Kidrič, Stopanske banke Struga in EMO Celje. Ukrep družbenega varstva v Boris Kidrič je pričel veljati 2. marca 1984 za obdobje do enega leta. SKUPNI INTERESI IN PREDNOSTI POVEZAVE Tovarna Boris Kidrič Struga je danes izključno proizvajalec emajlirane posode, s sorodnim proizvodnim programom kot ga ima TOZD tovarna posode. Polna zaposlitev novozgrajenih proizvodnih kapacitet bi po naši oceni morala dajati približno 4500 ton emajlirane posode letno, medtem ko je bila proizvodnja v letu 1983 le ca. 50 % te količine. Upoštevajoč rekonstrukcijo TOZD tovarne posode bi skupne proizvodne kapacitete dosegle količine do 11.500 ton posode, kar bi pomenilo, da bi postali eden največjih proizvajalcev posode na svetu. Seveda pa samo velike količine še ne pomenijo tudi poslovne uspešnosti, ampak je le ta možna ob smiselnih povezavah razpoložljivih proizvodnih kapacitet, ter enotno vodeni poslovni politiki programa emajlirane posode. Tako vodena politika bi lahko nudila naslednje prednosti: - povečanje ponudbe na domačem in tujem trgu. Ob skupni proizvodnji ca. 11.500 ton bi na domačem tržišču lahko nudili ca. 6.500 ton, kar pomeni preko 50 % domače potrošnje, istočasno pa bi za izvoz ostalo še ca. 5.000 ton posode. S temi količinami bi dosegli optimalno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. - znižanje transportnih stroškov. Lokacija Struge je sicer precej od-dalnjena, vendar je z druge strani ugodna za pokrivanje predvsem južnih tržišč Jugoslavije, ter tudi nekaterih zunanjih tržišč kot je Grčija in dežele Bližnjega vzhoda. - programska zaokrožitev pri proizvodnji posode. Razpoložljive proizvodne kapacitete dajejo vse možnosti za kompletacijo programa z izdelki, ki jih do sedaj nismo proizvajali. - specializacija posameznih segmentov asortimana. Ob enotni ko-mericalni politiki bi lahko močneje prišla do izraza delitev proizvodnega programa, kar bi bistveno zmanjšalo stroške na enoto proizvoda. -oživitev delovno intenzivnih proizvodov. Glede na to, da je na območju Struge dovolj delovne sile, bi lahko nekatere proizvode, ki so tržno in dohodkovno še zanimivi, ponovno vključili v proizvodnjo. - znižanje stroškov nabave v normalnih tržnih pogojih. Ker bi tako pri domačih, kot tudi pri tujih dobaviteljih nabavljali skupno večje količine materialov bi lažje diktirali prodajne pogoje. - vodenje politike optimalnih zalog pri materialu in gotovih izdelkih. Ker se v obeh proizvodnjah uporabljajo praktično enaki materiali je z zamenjljivostjo možno delati z nižjimi zalogami. - prednosti pri nabavi pločevine preko železarne Skopje. -večje možnosti vključevanja v namensko proizvodnjo za potrebe JNA. - razbremenitev stroškov DSSS in TOZD skupnega pomena na celjske proizvodne TOZD. - možnosti povečanega piasmana frit znotraj sistema EMO v pogojih zmanjšane konjunkture. - možnosti zaposlitve kapacitet TOZD Orodjarna, Vzdrževanje in ERC za potrebe Boris Kidrič - Struga. - razširitev možnosti financiranja izven sistema Ljubljanske banke predvsem preko Stopanske banke in Sklada za nerazvite. PREDSTAVITEV DO BORIS KIDRIČ Struga I. POSLOVNI REZULTATI v preteklem obdobju Leto Število zaposlenih Realizacija ton Celotni prihodek Ustvarjena izguba % 1966 9.953 1967 14.534 1968 14.402 139 1 1969 373 1.157 17.828 4.584 26 1970 498 1.558 17.052 1971 529 2.025 28.327 3.558 13 1972 575 1.897 31.503 10.249 33 1973 630 1.884 34.898 4.100 12 1974 554 2.135 46.002 4.970 11 1975 528 1.270 51.781 2.431 5 1976 519 1.313 42.670 17.130 40 1977 531 1.432 63.448 9.120 14 1978 527 1.527 80.447 1979 521 2.035 109.653 6.649 6 1980 545 2.022 140.722 13.293 9 1981 605 2.022 243.997 1982 653 2.128 303.658 59.077 19 1983 699 2.335 488.083 187.645 38 1.738.958 322.945 18,6 % DO IEMP Boris Kidrič Struga je od 18 let poslovanja zaključila samo 5 let s pozitivnim rezultatom, v 15 letih pa je izkazovala izgube, katere v celoti predstavljajo 18 % v primerjavi s celotnim prihodkom. Proizvodnja je sicer v zadnjih letih naraščala in dosegla v letu 1983 največjo količino 2382 ton, od tega 1748 ton komerc posode in 634 ton poltežke posode. Realizacija v letu 1983 je bila skupaj 2335 ton v vrednosti 441.543.000 din. Od tega je znašala prodaja doma 1986 ton v vrednosti 385.775.000 din, izvozili pa so 349 ton v vrednosti 55.768.000 din. Uspešnost v letu 1983 Celotni prihodek 488.083 Porabljena sredstva 408.815 DOHODEK 79.268 ČISTI DOHODEK 86.345 OSEBNI DOHODEK 101.300 NEPOKRITA IZGUBA 187.645 (Nadaljevanje na 4. strani) Iz dela delavskega sveta (Nadaljevanje s 3. strani) Stanje zaposlenih ob koncu leta 1983 Kvalifikacija Proizvodnja Proizvodna režija Režija Skupaj vs 3 15 25 43 VIŠ - 6 13 19 ss 19 24 35 78 VK 11 10 - 21 K 160 13 12 185 PK 152 — 19 171 NK 147 13 22 182 SKUPAJ 492 81 126 699 V letu 1983 je bila izguba v primerjavi s preteklimi leti poleg leta 1976 največja, saj je dosegla 38 % celotnega prihodka. Vzrok za tako visoko izgubo je poleg prenizko dosežene proizvodnje in realizacije obračunane obresti, katerih višina 147.295.000 predstavlja 30 % celotnega prihodka. Skoraj polovica obresti je zamudnih obresti za nepravočasno odplačane zapadle anuitete tako za dolgoročne kredite kot kratkoročne. V preteklih dveh letih so začele zapadati v plačilo obveznosti po dobljenih kreditih, katerih pa delovna organizacija ni sposobna odplačevati, in zaračunava banka 35 % zamudne obresti. Napram preteklim letom je tudi višina amortizacije zelo visoka, saj znaša 71 mio din vključuje tudi del neobračunane amortizacije zaradi izgube v preteklem letu. Med rednimi stroški poslovanja pa izstopajo stroški energije in to predvsem poraba plina, katera znaša letno 1430 ton. Povprečni neto osebno dohodek na delavca je bil v preteklem letu 8.900 din. DO ima lastni vozni park. - 4 kamione - 2 kombija - 3 osebne avtomobile - 1 avtobus Z lastnim avtobusom vozijo delavce iz centra do delovne organizacije (2 x ob pričetku in končanju dela). Urejena je lastna kuhinja za pripravo malic, delavce ne praticipirajo nič. Zdravstvene storiteve se opravljajo v lastni ambulanti (z zdravnikom je pogodbeni odnos). OCENA MOŽNOSTI DOSEGANJA RAZPOLOŽLJIVIH KAPACITET IN PREDVIDENA USPEŠNOST Ocenjuje se, da se z izboljšanjem organizacije dela na obstoječem strojnem parku brez bistveno večjih dodatnih vlaganj, z istim številom delovne sile lahko doseže letno 4000 ton posode, kar je količinsko 68 % več in vrednostno, z ozirom na nabavne cene 125 % več kot v letu 1983. Predvideni rezultati po sedanjih cenah so: CELOTNI PRIHODEK 1.100.000 Porabljena sredstva 800.000 DOHODEK 300.000 ČISTI DOHODEK 181.000 - za osebne dohodke 153.000 - za stanov, izgradnjo 4.000 za SKLADE 24.000 - rezervni sklad 12.000 - obč. rez. sklad 3.400 - sklad SP 8.600 - poslovni sklad Z zadovoljevanjem minimalnih obveznih skladov je v višini amortizacije din 80.000.000 možno odplačati glavnice odobrenih kreditov, obresti pa bi bilo možno odplačati v višini din 50.000.000. Za pokrivanje uvoznih potreb bi bilo potrebno izvoziti približno 30 % celotne proizvodnje to je 1500 ton posode. Za eventualno povečanje proizvodnje se ocenjuje, da so potrebna dodatna vlaganja, kar pa bo obravnavano v elaboratu. SEDANJI FINANČNI POLOŽAJ 1. Stanje kratkoročnih kreditov skupaj je 196.584.000 din 2. Stanje dolgoročnih kreditov skupaj je 884.517.000 din Krediti za rekonstrukcijo tovarne so bili dobljeni: - od zveznega fonda za nerazvita področja po 7 % do 8,5 % obrestni meri za dobo 10 let - od republiškega fonda za nerazvita področja po 7 % do 7,5 % obrestni meri za dobo 10 let - bančni krediti od Stopanske banke Skopje in Temeljne banke v Strugi po 10 % obrestni meri za dobo 10 let - inozemski komercialni krediti po 7 % obrestni meri za dobo 5,5 let - združevanje in nekaj nepovratnih sredstev. Za nekatere kredite, predvsem inozemske komericalne kredite so zapadle anuitete že v letu 1980, katere pa DO ni bila sposobna odplačevati, zato so za neodplačani del bili odobreni novi krediti. Celotne obremenitve po vseh dobljenih dolgoročnih kreditih znašajo do konca leta 1997 skupaj 1.289.065.000 din. Od tega znašajo krediti za osnovna sredstva 403.785.000 din, devizni komercialni kredit 335.790.000 din, krediti za obratna sredstva 81.025.000 din in sanacijski krediti pret. let 133.831.000 din. Od tega še neizkoriščeni krediti za OS 42.539.000 din. PREDLOG NADALJNJIH AKTIVNOSTI Iz vseh podatkov je razvidno, da je DO Boris Kidrič v brezizhodnem stanju, v kolikor bi morala vrniti vse obstoječe obveznosti. Ocena kaže tudi, da z odpisom teh obveznosti lahko tekoče pozitivno posluje. Ker ima DO Boris Kidrič relativno zelo moderno proizvodno opremo, ter delavoljne delavce, smatramo, da bi bilo smiselno tovarno sanirati. Pozitivno tekoče poslovanje se lahko doseže tako, da se z zakonom dopustnimi ukrepi odpiše toliko obveznosti, kolikor jih tekoče poslovanje ne more pokrivati. Sanacija Boris Kidrič je smiselna, če bo DO sposobna sama pozitivno poslovati. Poleg razbremenitve dolgoročnih obveznosti bodo potrebne radikalne spremembe tudi v poslovni politiki, organizaciji dela ter pri kadrih. Izdelava elaborata teče po planu ob istočasni operativni pomoči pri 'tekočem poslovanju predvsem v smislu povečanja proizvodnje in aktiviranja nove opreme. Pričujoča informacija ima namen obvestiti delavce EMO o poteku aktivnosti v zvezi s sanacijo DO Boris Kidrič. Nesporno je ugotovljeno, da je povezovanje tudi v velikem interesu za delavce EMO, vendar pa ne za vsako ceno. Vsekakor delavci EMO ne morejo prevzemati obveznosti pokrivanja izgub iz preteklega poslovanja, zato so nadaljnje aktivnosti pri izdelavi elaborata usmerjene v to, da se ugotovi pod kakšnimi pogoji lahko DO Boris Kidrič sama pozitivno posluje. Samo pod tem pogojem lahko EMO pristopi k povezovanju. V kolikor bodo pogoji izpolnjeni, bomo po izdelanem elaboratu predlagali delavcem ustrezne odločitve. INFORMACIJA o sovlaganju v izgradnjo tovarne trajnogorečih peči in livarne v Djakovici - SAP Kosovo Decembra 1981 nas je GZS predlagala naj bi sovlagali v izgradnjo tovarne trajnožarečih peči in livarne v Dakovici SAP Kosovo. Program in projekt za to tovarno sta izdelala SMELT iz Ljubljane, in ITPP Ribnica. Program je predvideval proizvodnjo 10.000 ton sive litine in 50.000 trajnožarečih peči. Pri pregledu projekta smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti, ter nizko vrednotenje investicije. Skupaj s SMELTOM smo celoten program prevrednotili ter ob upoštevanju že zgrajene infrastrukture dobili investicijsko vrednost. 1.402. milij. din Za to vrednost projekta je bil izdelan tudi predlog finančnega načrta po katerem naj bi Slovenija sovlagala 761 milij. din. Sovlagateljska obveznost je bila zelo visoka, poleg tega je bila tudi izračunana rentabilnost projekta dvomljiva, zato je Slovenija predlagala znižanje investicijskih sovlaganj na najnižjo možno vrednost s tem, da bi tudi proizvodnja bila precej manjša. Na to kosovska stran ni pristala in so dokazovali da se celoten projekt da izvesti za precej nižjo vrednost. Izdelali so nov predračun in nekoliko spremenili projekt tako, da naj bi bila kapaciteta livarne 8.000 ton sive litine, kar bi se naprej predelalo v 50.000 kom. trajnožarečih peči, ostala siva litine pa predelala v ostale še nedefinirane odlitke. Ta projekt mi nismo niti ocenjevali s stališča realnih predpostavk ker za vse spremembe nimamo potrebne dokumentacije. Mi smo tudi na sestankih na IS Slovenije s kosovskim IS ter v Dakovici predstavnikom družbenopolitičnih organizacij (predsednik skupščine občine, predsednik IS) podali naše pripombe, pomisleke in predloge, katere pa niso bili pripravljeni upoštevati. Emajlirec ŠEMO INFORMACIJA O SOVLAGANJU V IZGRADNJO TOVARNE TRAJNOŽAREČIH PEČI IN LIVARNE V DAKOVICI - SAP KOSOVO Z ozirom da je to projekt katerega bi Slovenija morala zgraditi že po resoluciji iz leta 1980, je tako IS Slovenije kot Kosova vztrajal, da je potrebno projekt zgraditi in zastaviti vse sile, da bi projekt postal rentabilen in interesanten za gospodarstvo Kosova in Jugoslavije. Tako določen projekt je postal osnova za pripravo finančne konstrukcije in vse nadaljnje razgovore. O poteku razgovorov in o obveznostih, ki bi jih EMO naj imel pri izgradnji te tovarne smo izdelali 13.10.1983 informacijo. Takrat je bilo dogovorjeno stališče na kolegiju dir. TOZD, da bomo nadaljevali pregovore vendar samo s pogojem, da vse slovenske DO ki bodo sovlagale v ta projekt prevzamejo rizično odgovornost sorazmerno svojemu sovlaganju. S tem stališčem smo seznanili slovenski IS in GZ Slovenije, slednja je prevzela obvezo, da bo pridobila toliko DO, da bo projekt pokril z sredstvi, ki jih DO morajo obvezno odvajati v sklad za pospeševanje manj razvitih republik in pokrajin. Na sestanku, kateri je bil pri tov. podpredsedniku IS Klemenčiču dne 25. 10. 1983, je tov. podpredsednik iznesel stališče. - Potrebno je realizirati v projekt. - Sprejeta je bila zahteva EMO, da prevzamejo riziko tudi ostali sovlagatelji. - Riziki se naj omejijo samo na tisti del, na katerega sovlagatelji lahko vplivajo. - Da mora kosovska stran sprejeti kadrovsko pomoč, katero je treba plačati. - EMO naj bi bil nosilec sporazuma z Metaliku. Z ostalimi sovlagatelji pa naj bi EMO sklenil poseben samoupravni sporazum. - Dogovorjeno je bilo tudi, da EMO ne prevzame odgovornosti rizika za sredstva 200 milij. din, ki jih SR Slovenija daje po resoluciji. Na osnovi teh stališč smo pristopili k zbiranju možnih sovlagateljev in pripravi samoupravnih sporazumov med sovlagatelji, ter samoupravnega sporazuma z Metaliku. Iz programa, katerega nam je dostavil Metaliku iz Djakovice, je razvidna investicijska vrednost v višini 1,698.990.389 din Na osnovi tega predračuna je bil izdelan predlog finančne konstrukcije, iz katere vidimo, da je znesek sredstev, katerega bo Slovensko združeno delo združevalo preko DO, 432,272.750 din, to je iz sredstev, katera morajo DO izdvajati v poseben sklad kot posojilo skladu za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin. Iz teh sredstev bodo DO sovlagale na 15 let po 4 %, to je po enakih pogojih kot se sredstva posojajo skladu federacije. Poleg EMO Celje so predvidene za sovlaganje še naslednje DO: METALKA Ljubljana, MERKUR Kranj, NOVOTEHNA Novo mesto, KOČNA Kamnik, NAPREDEK Domžale, KURIVOPRODAJA Ljubljana, PRIMORJE Gorica, TOVARNA KOV. GALANT. Ljubljana, SLOVENIJALES Ljubljana, POTROŠNIK M. Sobota, NAMA Ljubljana. Z vsemi omenjenimi DO je že podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev za predviden projekt in za prevzem rizika do višine vloženih sredstev, katera se odpišejo, če bi nastala izguba. Z odpisom sredstev pa se samoupravni sporazum avtomatsko prekine. V Metaliku je pripravljen samoupravni sporazum, ta pa vsebuje naslednje bistvene elemente: - Osnovna določila opredeljujejo namen in cilje združevanja sredstev, medsebojne pravice in dolžnosti, način delitve dohodka, opredeljuje rizike in ostale pomembnosti v zvezi s poslovanjem. SAS v tretjem členu govori o skupni izgradnji tovarne, skupnem proizvodnem programu, skupnem razvoju in slično. V naslednjem členu opredeljuje, da bomo obseg sodelovanja opredelili s posebnim SAS v odvisnosti od zainteresiranosti posameznega podpisnika. Med interese zakaj združujemo smo zapisali, da EMO daje Know-how, tehnološki razvoj, osvajanje novih proizvodov, prenaša izkušnje iz organizacije in drugo. Med ostalimi smo si rezervirali možnost oskrbe z odlitki iz sive litine do 1.000 ton letno. Samoupravni sporazum opredeljuje, da DO iz Slovenije preko EMO sodelujejo s 25 % skupne investicijske vrednosti, katera znaša 1,693.389 din. Izgradnja naj bi trajala tri leta. Sredstva pa se vrnejo v 15 letih. Pomembno poglavje SAS je skupni riziko. Tu opredeljujemo, daje riziko skupen ali pa posamičen. V skupnem riziku prevzemamo tudi mi del odgovornosti v enakem procentu kot so vložena sredstva. Predvideno je, da se v slučaju izgube le-ta pokriva z odpisom vlagateljskega deleža in, da se z odpisom teh sredstev ta sporazum avtomatsko prekine. Samoupravni sporazum predvideva tudi formiranje skupnega 4-članskega poslovnega odbora, v katerem bi bil predstavnik EMO, en član ostalih slovenskih sovlagateljev in 2 člana predstavnika Metaliku Dako-vica. Program katerega je izdelal Smelt iz Ljubljane in katerega so kasneje dopolnili strokovnjaki Metalika obsega izgradnjo livarne sive litine s pripravo peska in avtomatsko linijo za izdelavo kalupov in ulivanje, oddelek za obdelavo odlitkov, emajlirnico in montažo, ter skladišče za trajno-žarni program. Celoten program je zasnovan samo na enem trajnožar-nem kaminu, kar je po našem mnenju premalo za zagotovitev rentabilnosti projekta. Livarna ima kapaciteto 8 tisoč ton sive litine od katere se ca. 4.000 ton predela v trajnožarni program, 4.000 ton pa ostaja za ostale vrste odlitkov. Zaradi velikih kapacitet livarne smatram, da je možno doseči rentabilnost projekta ob naslednjih pogojih: 1. Poskrbeti je potrebno, da se predela in plasira vseh 8.000 ton odlitkov. 2. Da se razvijejo še drugi proizvodi iz družine trajnožarnih programov in štedilnikov na trda goriva in da se polno izkoristi proizvodne zmogljivosti. 3. Da se doseže potrebna kvaliteta proizvodnje. 4. Potrebno je osvojiti program katerega bo možno plasirati tudi na inozemskem tržišču. 5. Takoj moramo pristopiti razvijanju proizvodov, da bi se lahko izkoristile vse proizvodne kapacitete. 6. Takoj je potrebno pristopiti k priučevanju livarskih kadrov, saj so le-ti predpogoj za doseganje potrebne kvalitete. Ob izpolnitvi vseh navedenih pogojev bo lahko tovarna dosegala dobre poslovne rezultate. Da bi vse to dosegli bi morala naša DO v kolikor se bo odločilo za sovlaganje, formirati močan team, ki bo sposoben prevzeti dobršen del odgovornosti nase, za realizacijo programa in rezultate, saj DO Metaliku ne razpolaga z dovolj kvalitetnimi kadri, kateri bi lahko sami prevzeli celotno odgovornost za uspeh. Pri tem bo naša DO sodelovala predvsem pri razvoju proizvodnega programa, izdelavi orodij, možnost sodelovanja je tudi pri prodaji, še posebej na inozemskem trgu in seveda oskrbe z odlitki naše DO. Seveda je za vsa ta medsebojna sodelovanja potrebno vzpostaviti ekonomsko merilo, ker le na ta način je možno zagotoviti trajnejše sodelovanje. Poletje se bliža Pred kratkim smo v našem glasilu zapisali, da se nam obeta v letošnjem letu nekaj ugodnih sprememb na področju počitniške dejavnosti v naši DO. Kot ste medtem gotovo že vsi opazili se je medtem že tudi pojavilo na dvorišču šest novih caravan prikolic. Od pričetka dopusta nas loči le še slaba dva meseca. Večina sodelavcev, razen tistih seveda, ki bodo v tovarni tudi med dopustom, se bo odpravila na vse konce in kraje naše domovine. Nekateri na morje, drugi v hribe, k jezerom in rekam, k spominskim in kulturnim obeležjem in tudi drugam. Visoki stroški potovanj in letovanja so in še bodo pre-nekaterega našega sodelavca odvrnili od daljših poti, zaradi tega bo verjetno toliko več povpraševanja po »cenenem« letovanju v prikolicah, seveda ob primerni ceni in postavitvi na primerno lokacijo, to se pravi v ne preveč oddaljenih kampih. Tu pa se seveda že lahko zatakne. Kako ustreči vsem željam in zahtevam, ko pa nas je v kolektivu okoli 3000 in vsak od nas misli drugače. Kakšni so načrti službe družbenega standarda (ki so upravitelji prikolic), oziroma na kakšen način se bodo odločili o lokaciji prikolic pa žal še ni nič jasnega. Maj, ko se sezona v večini naših avtocampov ob morju prične, je pred vrati, poletje se nezadržno bliža, prikolice pa samevajo na našem dvorišču. No pri tem velja še omeniti, da popolnoma le ne samevajo, kajti medtem je nekatere že obiskal ali kot bi se lahko temu reklo pobliže pogledal nekdo od naših sodelavcev, ki ne loči tuje od svojega in odnesel del priključenega kabla z vtičnico, s stranskih sten prikolice pa odsevne lučke. Kljub slabemu začetku pa lahko upamo, da se bo vsa stvar le obrnila na bolje, da bomo kmalu lahko zvedeli, kje in kdaj bomo lahko v prikolicah letovali, predvsem pa, kar je v zadnjem času iz- redno pomembno, po kakšnih cenah. Pričakujemo torej, da bodo rešitve službe, kar se da kvalitetne, da bodo upoš- tevane želje večine, hkrati pa si lahko vsi skupaj želimo, da bi vsi kar najbolje preživeli proste poletne dni. Šest novih prikolic je nedvomno velika pridobitev za naš kolektiv. Želimo si, da bi bile prikolice kmalu postavljene v primerne avtocampe ob obali, pri tem pa seveda, da se upoštevajo osnovna pravila kampiranja. Kamp ne sme biti pretirano oddaljen, prikolice naj bodo postavljene v senci, blizu sanitarij in plaže. Okolica kampa mora biti lepo urejena in čista, sanitarije funkcionalne. V bližini mora biti trgovina, v kampu ali okolici pa naj bodo po možnosti še razna športna igrišča. Kovinarji so tekmovali Celjski kovinarji so uspešno izvedli četrto tradicionalno delovno tekmovanje kovinarjev. Udeležilo se ga je 88 kovinarjev iz osmih delovnih organizacij in sicer EMO, Železarna Štore, Libe-la, Klima, Avto Celje, Prevozništvo, Ingrad in Izletnik. Tekmovanje je bilo izvedeno v enajstih poklicnih skupinah, najštevilnejše pa so bile skupine kovinostrugarjev, konstrukcijskih ključavničarjev, avtomehanikov, varilcev in livarjev. Najboljši koviparji v celjski občini za leto 1Š84: Kovinostrugarji: Jože Stepišnik, Klima, Bojan Oset, Klima in Silvo Jazbin-šek iz Železarne Štore. Rezkalci: Peter KOKA-NOVIČ iz EMO, Srečko Gobec in Silvo Ramšak iz Železarne Štore. Orodjarji: Alojz Rak iz Li-bele, Leopold Selič iz Železarne Štore in Robert Gre-gorinčič iz Libele. Livarji: Vili Dečman, Rafael Pirš in Jože Škoberne, vsi Železarna Štore. Varilci (plamensko): Vlado Geršak in Anton Pantner iz Železarne Štore ter STANE ODLAZEK iz EMO. Varilci (REO): Alojz Ludvik in Franc Tržan iz Železarne Štore ter Franc Koklič iz Klime. Varilci (TIG): IVAN MUTEC, ANTON BUSER ter MIRKO GOLOB, vsi iz EMO. Varilci (CO2): ANTON PE-KOŠAK, IGNAC BREČKO in LUDVIK SAJOVIC, vsi iz EMO. Avtomehaniki (OTTO): Roman Kragelj, Avto Celje -tudi regijski prvak, Adolf Bi-derman in Mirko Mlakar, oba iz Avto Celje. Avtomehaniki (DIESEL): Franc Ofentavšek iz Prevozništva, tudi regijski prvak, Branko Vrečar iz Avto Celje in Bojan Ulaga iz Prevozništva. Invencijska dejavnost v mesecu marcu INVENCIJA 1. Izboljšava voza za varjenje ET radiatorjev pri KOROLI stroju, 2. Izboljšava varilnega stroja za točkovno varjenje 3. Sprememba izdelave izlivkov za nove kotliče 4. Izdelava vmesnih kozic 50/16, 18, 20 na US 5. Izdelava visoke kozice na US (art. 41/22) 6. Sprememba tehnologije art. 3008/10, 12, 14 7. Sprememba spodnjega dela orodja za kovanje ročajev 8. Sprememba paha na AUP kotlih 9. Montaža dimnih in zračnih kanalov 10. Sprememba pri izvedbi kontrolne odprtine na kotlih TPA 11. Nadomestitev eksplozijske lopute s čistilno odprtino 12. Ponovna uporaba emajla 13. Sprememba regulacije odpepeljevanja na kotlih AUP 14. Nov način izsekovanja lukenj -ročni način 15. Izdelava pražilnika emajlirane izvedbe 16. Sprememba segmenta na kotlih APP 350, AUP 500, APP 500 17. Predelava dimnika za objekt »Nacionalni park Jezerce-Plitvice« 18. Predelava komandnega pulta na 250 +stiskalnici 19. Sprememba in predelava avtogenega rezalnika »SOI TAB« 20. Predelava filtrov na sesalni cevi črpalke v lakirni kabini 21. Zamenjava uvoženih testomatov s priročnim laboratorijem TPK 22. Enostavnejša izdelava opazovalne line Akcija »90 let EMO - 90 inovacij« je torej stekla. Nagrada za najuspešnejši oddelek v višini 30.000 din je vsekakor zanimiva in se to pozna na številu predlogov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je občutiti kvaliteten premik v TOZD Kotli, kjer v preteklosti ni bila posebno razvita ta dejavnost, avtorji pa imajo velike možnosti inoviranja. V prvem četrtletju ni prispela niti ena prijava iz TOZD Orodjarna, Frite, ERC in Servis in trgovina. Predvsem serviserji imajo velike možnosti, da predlagajo odpravo napak naših izdelkov, ki jih opažajo pri svojih storitvah, da predlagajo ncve proizvode, saj prihajajo pogosto v stik s potrošniki itd. Komisije za racionalizacije si morajo ravno v teh TOZD postaviti plan in cilje, kako dvigniti raven inovacijske dejavnosti in najti področja, ki jih je potrebno obdelati, saj je namreč težko verjeti, da bi v teh TOZD ne bilo nikakršnih problemov, način obravnavanja predlogov inovacijske dejavnosti pa mora biti enak za vse TOZD, za kar nas zavezuje samoupravni akt, katerega smo vsi potrdili. Inovacijska dejavnost ADOLF ŽVIŽEJ AVTOR TOZD Karl MAČEK, RADIATORJI Rudi KOŠTOMAJ RADITORJI Nandi REBERNIŠEK POSODA A. KERŠ, N. LOVROVIČ POSODA A. KERŠ, N. LOVROVIČ POSODA Ivan BOŽIČ POSODA Anton BEVC POSODA Niko PETELIN KOTLI Niko PETELIN KOTLI Tomaž MILAČ KOTLI Tomaž MILAČ KOTLI Bogomir BOŽIČ POSODA GLINŠEK, KVAS KOTLI Anton KAČ VZDRŽEVANJE Stanko ROJNIK POSODA TRUPKOVIČ, TURNŠEK KOTLI Ivan VANČEK KOTLI Emil HANJŠEK ODPRESKI Emil HANJŠEK ODPRESKI A. KOK, E. HANJŠEK OSPRESKI Aleš DOLŽAN KOTLI Branko VERDEV KOTLI Z dobrimi uvrstitvami na tekmovanju so naši sodelavci potrdili 90-letno tradicijo dobrih kovinarjev. Ključavničarji: Bojan Bombač, Drago Bračič, oba iz Klime in Aleksander Pungartnik. Aktivnost IGD DO EMO v prvem tromesečju Na občnem zboru IGD DO EMO, ki je bil dne 13. • 1.1984, je bil sprejet plan dela za I. 1984. Še pred 1. redno sejo upravnega odbora IGD DO EMO so prejeli člani IGD in obvezniki gasilske enote CZ DO EMO, ki so hkrati člani društva program vaj z urnikom za celoletno usposabljanje. Vaje oz. usposabljanje se izvaja 2-krat mesečno. V1.1984 se je povečalo število obveznikov GE CZ DO EMO. Zaradi povečanja števila obveznikov GE CZ je izvedena reorganizacija omenjene enote in organizirano usposabljanje tudi za novo vključene obveznike. Upravni odbor IGD DO EMO je na prvi redni seji določil aktivnosti opredeljene v planu dela za I. 1984. Na prihodnji seji bo plan dela rokovno opredeljen. Psleg mnogih rednih tekočih aktivnosti, ki potekajo (požarnovarnostni pregledi, pregledi gasilnih ročnih aparatov, spoznavanje novosprejetih delavcev z gasilskimi napravami in tehniko gašenja z ročnimi gasilskimi aparati, dežurstvo in dr.) je upravni odbor sklenil, da se na seje redno vabi zaradi boljšega sodelovanja predstavnik mladine DO EMO. V cilju sodelovanja je upravni odbor izmed članov določil posameznike oz. referenta za sodelovanje z mladino in za koordinacijo z DPO DO EMO. Po sklepu občnega zbora IGD DO EMO bomo vse zaposlene s tem pa tudi samoupravne organe, DPO in vodstvo redno vsake tri mesece informirali o aktivnostih našega društva. Upravni odbor društva je sprejel na prvi redni seji pomembne sklepe v zvezi z naslednjimi aktivnostmi: - organiziranje tečaja za izprašane gasilce (za TEO Šentjur in EMO), - nadaljevati z aktivnostmi po rokovno opredeljenem planu dela za I. 1984, -zagotoviti organizacijske priprave za usposabljanje požarnih oz. gasilskih trojk, - izdelati letni program za redno preizkušanje gasilske tehnike in motornih vozil. Na 180-urni tečaj za nižje gasilske častnike so se v I. 1984 priglasili trije naši člani društva, med njimi tudi ena članica, kar je doslej za naše društvo novost. Vsem tečajnikom želimo, da bi uspešno končali tečaj in se koristvno vključili v aktivnosti IGD DO EMO in v GE CZ DO. Nenazadnje je prav, daje kolektiv informiran o aktivnostih IGD CZ DO. EMO izven DO EMO o čemer smo že v preteklosti pisali. Aktivnosti IGD se predvsem odvijajo na tekmovanjih in vajah (meddruštvenih, občinskih, republiških). Znano je, da so DO EMO obiskali v preteklosti razni predstavniki GD in gasilskih institucij, ki so si z interesom ogledali našo gasilsko tehniko, se zanimali za organizacijo, uspehe in izmenjali dragocene izkušnje. Sad takšnih oblik sodelovanja je tudi pobratenje IGD DO EMO in GD Jareni-na, ki pa ima za cilj predvsem strokovno sodelovanje. Za obliko strokovnega sodelovanja bo v bodoče sklenjen konkreten dogovor med upravnimi odbori društev oz. med komisijami, za izvedbo pobratenja. E. O. Dvajset let kluba podvodnih dejavnosti LT EMO Potapljaštvo ima na Jadranu izjemno dolgo tradicijo. Prebivalci Krapnja so se leta 1700 pričeli ukvarjati s spužarstvom. S podvodnimi dejavnosti v Sloveniji so se leta 1937 pričeli ukvarjati bratje Kuščer. Organizirano delo na področju podvodnih aktivnosti na Štajerskem pa sega v leto 1963. Ob dvajsetletnici obstoja Kluba podvodnih dejavnosti društva Ljudska tehnika EMO Celje lahko naštejemo številne uspehe. Ti uspehi se odražajo tako v krepitvi organizacije, kot v doseženih športno-tehničnih rezultatih. Take uspehe in rezultate smo lahko dosegli zahvaljujoč pogojem, ustvarjenim v naši samoupravni socialistični družbi in požrtvovalnemu delu zanesenjakov. V poletnem času nas privlačijo reke in morje, v katerih si nabiramo novih moči za delo. Vendar so povprečnemu kopalcu skrite privlačnosti podvodnega sveta. Naš klub pa omogoča spoznavanje življenja živali in rastlin pod vodo in uri potapljače za varno potapljanje. Svet pod morsko gladino potapljača vedno znova privlači. Naš klub ima v svojem programu tudi razna dela pod vodo na primer podvodna raziskovanja, fotografiranje, snemanje, iskanje izgubljenih predmetov, reševanje, gradbena dela, predvsem pa usposabljanje ljubiteljev vodnih globin za eventualne potrebe čuvanja naše domovine. Kronološki pregled dejavnosti Zgodaj spomladi leta 1963 je skupina ljubiteljev morja in podvodnih aktivnosti začela intenzivno razmišljati, kako se organizirati in delovati, da bi to dejavnost, ktje bila posebno v Celju povsem nerazvita, pričeli organizirano razvijati. Pobuda ljubiteljev je bila ob razumevanju društva LT EMO Celje 27. 6. 1963 na ustanovnem občnem zboru podvodnega krožka sprejeta. V okviru LT se je pojavila in dobila svoje mesto nova veja dejavnosti. Prvo vodstvo krožka je bilo naslednje: vodja krožka Anton Krebs, tehnični vodja Alfred Žehelj in gospodar Anton lastno uporabo. Še isto leto je organizirano predavanje, opremljeno z barvnimi diapozitivi, katerega je pripravil že takrat priznani podvodni fotograf tov. Marjan Rihter. V 1964 letu se je članstvo že povečalo na 21. Prvič je bil organiziran osnovni potapljaški tečaj, kjer so se člani seznanili s osnovami potapljanja in nevarnostmi pod vodo, izurili pa so se v prostem potapljanju in v potapljanju z zračno tlačilko. Ob tem je bila tudi prvič or- Srce in motor kluba podvodnih dejavnosti LT EMO je vsekakor »starosta« potapljačev Albin Lesjak. Šarlah. Ob ustanovitvi je bilo 15 članov. Krožek se je povezal z republiškim centrom za podvodne raziskave v Ljubljani, kjer smo dobili prve napotke glede opreme. Izposodili smo si zračno tlačilko - nargilo in obtežilni pas, ki smo si ju prerisali in kasneje tudi sami izdelali za ganizirana akcija na morju in sicer tridnevna akcija »Argonavt«, katere se je udeležilo 15 članov. Njen namen je bil preizkusiti znanje prostega potapljanja v globinah Jadrana, ter potapljanja z nargilo in avtonomnimi aparati. Zaradi takratnega pomanjkanja opreme na doma- Tekmovanja oziroma bolje rečeno srečanja, katerih se člani kluba udeležujejo, se končajo po uradnem delu, to je po podelitvi nagrad, pokalov in medalj na svečani ribji »fešti«, kjer se v prijateljskem vzdušju srečajo in spoznavajo med seboj stari in na novo zainteresirani ljubitelji podvodnih športov. čem trgu se je pojavila akvaristika kot še ena usmeritev dejavnosti naših članov. Že v tem letu je bil na akciji posnet film, katerega smo kasneje večkrat predvajali. Število članov je v naslednjem letu zopet narastlo, vključujejo se tudi že ske. Ponovno smo organizirali in izvedli potapljaški tečaj. Poletne potapljaške akcije, ki so postale tradicionalne se je udeležilo 20 članov. Navezali smo stike s poklicnimi gasilci in vodno skupnostjo. Krožek je nabavil 8 mm snemalno kamero,' za katero so člani kasneje izdelali vodotesno ohišje po lastni konstrukciji. Dopolnjevali smo tudi ostalo opremo. Konec 1965. leta sta bili kupljeni dve neopremski obleki. Poleti 1966. leta smo se preizkusili pri snemanju pod vodo s pomočjo doma izdelanega ohišja. V tem letu smo sodelovali pri iskanju utopljenca, katerega smo kljub nezadostni opremi (potapljali smo se samo z nargilo) tudi našli. Konec poletja pa smo pod vodo posnet film predvajali ostalim našim članom, ki niso bili na tradicionalni akciji. V 1967. letu je krožek navezal stike z vodno skupnostjo, zanjo so se vršila podvodna dela za polzelski jez. Vse to še samo z nargilo. Pričeli smo tudi z intenzivnim seznanjanjem predvsem delavcev EMO o potapljaški dejavnosti. Predvsem je postala uspešnica reportaža kot nadaljevanka akcije »Hobotnica« v Emaj-lircu, posneta je bila filmska reportaža za Obzornik na RTV. V letu 1968 je v zimskih in pomladnih mesecih krožek pričel z rednimi treningi v bazenih. V tem letu so člani krožka izdelali nizkotlačni kompresor za dovajanje zraka potapljaču z dvema priključkoma. Za to delo so člani opravili 527 udarniških ur. Po sklepu konference v januarju 1968 je postal vsak prvi četrtek v mesecu klubski dan. Kasneje je postal klubski dan vsak četrtek. V letu 1969 se delo v krožku odvija po programu, člani redno vadijo-trenirajo v bazenu. Na akciji uspešno uporabijo izdelan nizkotlačni kompresor in vadijo potope z njim. Krožek je v letu 1970 prvič organiziral akcijo na Kor- Med potapljači so tudi dekleta. nate (imenovala se je »Ka-val«). Člani krožka so se redno udeleževali sindikalnih športnih iger-predvsem v plavalnih disciplinah. Istega leta smo se prvič udeležili kot edini predstavnik iz notranjosti državnega prvenstva v ribolovu s palicami v Rovinju. Ekipno smo zasedli osmo mesto. V letu 1971 so naši člani sodelovali na državnih prvenstvih v podvodnem ribolovu. Na državnem prvenstvu izven kategornikov je naš predstavnik tov. Anton KREBS zasedel deveto mesto in se s tem plasiral v kategorijo. To leto smo se tudi prvič udeležili državnega prvenstva - ekipno v podvodnem ribolovu. Prav tako je bilo prvič organizirano interno tekmovanje v ribolovu s palico. Petnajst naših čla- (Nadaljevanje na 8. strani) Potapljaški šport je spričo morja, obilice jezer in rek, ki jih imamo pri nas vedno bolj priljubljen. Vsem, ki se z njim ukvarjajo, odkriva lepote podvodnega sveta, jim krepi vzdržljivost in tovarištvo ter omogo- X»» rMininuroino licitira Dvajset let kluba podvodnih dejavnosti LT EMO Pred akcijo. (Nadaljevanje s 7. strani) nov je tudi uspešno opravilo izpit za voditelje motornih čolnov. Leta 1972 smo za JLA izvršili podvodno delo. Reševali smo njihovo potopljeno opremo. Tudi v tem letu smo se udeležili državnega prvenstva. Pomemben dosežek je sedmo mesto na državnem prvenstvu ekipno v podvodnem ribolovu. Prvič v tem letu izvede klub klubsko prvenstvo v podvodnem ribolovu, katero postane tradicionalno in se kasneje ob formiranju klubov v Mariboru, Trbovljah, T. Velenju itd., razširi na Štajersko prvenstvo. Prvega tekmovanja se je udeležilo štirinajst tekmovalcev. Naslednja leta smo redno organizirali poletne skoraj desetdnevne ekspedicije, redno so se vršila tekmovanja v podvodnem ribolovu, treningi, zdravniški pregledi, postopno smo dopolnjevali opremo, opravljali smo razna podvodna dela npr.: Ka-saze, tesnenje jaška HDK zaradi narasle Savinje. Jeseni 1973 smo se prvič preizkusili v plavanju s plavutmi in v hitrostnem potapljanju. Pomemben prelomni mejnik našega krožka pomeni odločitev občnega zbora o preimenovanju krožka v klub in še posebej pomemben je bil uspeh desetih naših čla- rih in trdem delu opravili izpite za avtonomne potapljače prve kategorije. V letu 1974 smo prvič nabavili dve akva-lungi. Ves čas smo bili v stiku s predstavniki SLO Celje in vključevali našo dejavnost v okvir dejavnosti SLO. Prvič preraste število članstva številko 50 v letu 1975. Organizirali smo tabor - ekspedicijo na Punta Križi, udeležili smo se državnega prvenstva izven kategorni-kov, kjer dosežemo 21. in 24. mesto. Na poziv UJV smo opravili podvodna iskanja. To leto smo nabavili visokotlačni kompresor. V letu 1976 je bil v Mariboru ustanovljen klub, katerega iniciatorji so bili do tedaj naši člani, živeči na območju Maribora. Poleg rednih nalog se prvič organizirajo v okviru kluba stažni potopi za kategornike, spoznavanje avtonomne potapljaške opreme za ostale člane in oblike prostega potapljanja. V tem letu je sedem članov uspešno opravilo tečaj in izpit za upravljanje z visokotlačnim kompresorjem. V okviru sodelovanja s SLO nam je končno uspelo sestaviti vodstvo reševalne ekipe. Na državnih prvenstvih smo dosegli dobre rezultate predvsem v kategoriji izven kate-gornikov in sicer enajsto in petnajsto mesto. Prvič je bilo organizirano Štajersko prvenstvo v hitrostnem po- vutkami, katerega se je udeležilo sedem naših tekmovalcev, istočasno je bilo tudi klubsko prvenstvo v tej disciplini. Prav tako je klub prvič organiziral Štajersko prvenstvo v podvodnem ribolovu, katerega se je udeležilo dvaindvajset tekmovalcev. Štajerski prvak med posamezniki in ekipno so bili naši člani. To leto je ob praznovanju 30-letnice LT Jugoslavije prejel naš član bronasto plaketo Borisa Kidriča. V letu 1977 je število članstva preseglo 60 članov. Normalno so se odvijale utečene akcije, kot so: ekspedicija na morju, stažni potopi itd. V tem letu klub izvede tečaj in izpite za kategorizacijo potapljačev. Uspešno je opravilo izpit šest članov, s tem se je tudi v klubu povečalo število avtonomnih potapljačev. V okviru parade Mladosti v Celju je klub samostojno prikazal dejavnost v obliki aranžiranega kamiona s potapljači. Poleti je klub organiziral republiško prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi. Od tekmovalnih rezultatov je pomembno omeniti peto mesto ekipno in peto mesto posamezno na »10. Kupu Kvamera« v podvodnem ribolovu ter prvo mesto ekipno in prvo mesto med posamezniki na Štajerskem prvenstvu v isti disciplini. V letu 1978 je število članstva že preseglo 70 članov. Poleg ekspedicije in tečaja za potapljače je bil klub obogaten še z novim samostojnim potapljačem. Eden naših članov je v tem letu uspešno opravil tečaj in izpit za samostojnega potapljača. Od tekmovalnih rezultatov je vredno omeniti prvo mesto ekipno in prvo mesto med posamezniki na Štajerskem prvenstvu, šesto in sedmo mesto med posamezniki na republiškem prvenstvu, dvajseto mesto med posamezniki na državnem prvenstvu in devetindvajseto mesto ekipno na mednarodnem »Kupu gradova« na Lošinju - vse v podvodnem ribolovu. V letu 1979 je bil pri aktivnosti kluba poseben poudarek na akciji NNNP, tako, da je ob sami organizaciji Štajerskega prvenstva bilo podaljšano bivanje potapljačev na morju in so bili izvedeni stažni potopi. V okviru te akcije je klub izvedel varovanje jezu na Šmartinskem jezeru s potapljači. Med tekmovalnimi dosežki je pomembno prvo mesto ekipno in posa- Pred potopom je vedno potrebno skrbno pregledati potapljaško opremo. Naši potapljači opravljajo tudi zimske potope, ki so namenjeni predvsem vaji in preverjanju telesne vzdržljivosti, saj pravi potapljači ne morejo izbirati časa in kraja svojega potapljanja, saj morajo v vodo takrat) ko je to potrebno in ne glede na razmere. Tako zima, umazane in deroče vode za njih ne smejo Se vedno pa se najraje potapljajo na morju in to predvsem v letnem času, ko so zato najboljše možnosti. mezno na Štajerskem prvenstvu, šesto mesto na republiškem prvenstvu in uspešen nastop našega člana na državnem prvenstvu v podvodnem ribolovu. Na svečani skupščini Zveze za podvodne aktivnosti in športni ribolov na morju 7.10.1980 na Reki je bilo sklenjeno, da se v okviru praznovanja petindvajsetletnice uspešnega delovanja Zveze podeli priznanje za uspešno dolgoletno delo: zlata značka, diploma in monografija klubu in vodji kluba, kar je bilo podeljeno na letni skupščini Slovenske potapljaške zveze. Doletela nas je čast, da smo uspešno izvedli državno prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi v Celjskem bazenu. Pred samim pričetkom prvenstva smo preko Radia Celje v živo informirali javnost o potapljaški dejavnosti in o tekmovanjih. Poletne ekspedicije na otoku Lausa v Kornatskem arhipelagu se je udeležilo 15 članov, ki so opravili 110 stažnih potopov. Dva člana kluba sta se vključila v tečaj za inštruktorje potapljanja, sodelovali smo tudi pri reševalnem tečaju na Bledu. Iz Šmartinskega jezera smo dvignili utopljenca in sodelovali pri dvigu drugega. Predstavniki društva LT in kluba so se udeležili ribiškega praznika kluba »Škarpina« Nerezine. Ob tej priložnosti smo se pobratili z njihovim klubom. Od tekmovalnih rezultatov so pomembni: ekipni in posamezni prvak Štajerskega prvenstva, četrto in peto mesto na republiškem prvenstvu, deseto mesto na tekmovanju »Hočevar-La-zarič«, trinajsto in dvajseto mesto med posamezniki in osmo mesto ekipno na državnem prvenstvu v podvodnem ribolovu. Ob akciji »Celje v obrambi in zaščiti« julija 1981 klub sodeluje v obrambnem eša-lonu. Ob prvomajskem prazniku 15 članov izvede deve-tindevedeset stažnih potopov na Krku, istočasno opravi devet članov izpite za mlajše in starejše potapljače. Poletne akcije Martinšči-ca se udeleži 20 naših članov. Od tekmovalnih rezultatov leta 1981 so pomembni: prvo mesto ekipno in posamično na Štajerskem prvenstvu v podvodnem ribolovu, drugo mesto ekipno na Štajerskem prvenstvu v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi ter dve prvi mesti, štiri druga in tri tretja mesta posamezno. Od meseca maja do avgusta 1982. leta smo izvedli tečaj reševanja na vodi za 42 pripadnikov poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot po naročilu Občinske gasilske zveze. To leto je bil izvršen neodplačni prenos potapljaške opreme od SLO Celje. Poletne ekspedicije na Punta Križi se je udeležilo 16 članov - od tega 9 kate-gornikov in 5 tečajnikov. Ob tej priložnosti je bilo izvedenih 72 stažnih potopov. Naš član tov. Emil Gregorčič je postal zvezni sodnik za podvodni ribolov. Na celjskih srednjih šolah smo pripravili tudi predavanja o potap-Ijaštvu. Na Rogli smo organizirali tekmovanje v smučar- Vsako leto klub organizira »tradicionalno desetdenvno poletno ekspedicijo« po jadranskih otokih. skih veščinah. Trije člani kluba so se udeležili srečanja slovenskih potapljačev v Piranu. Ob tej priložnosti je tov. Albin Lesjak prejel zvezno plaketo za organizacijske zasluge pri potapljaški dejavnosti. Tov. Aleš Skrt pa je zasedel drugo mesto v plavalnem maratonu. Petnajst članov je sodelovalo na Štajerskem prvenstvu v HP in PP. To leto so bili pomembni še naslednji tekmovalni dosežki: prvo mesto ekipno in posamezno na Štajerskem prvenstvu, šesto mesto posamezno in tretje ekipno na republiškem prvenstvu, sedemindvajseto mesto na »Kupu gradova«, prvo in četrto mesto ob praznovanju »Škarpine« - vse v disciplini podvodni ribolov. Aktivnosti v letu 1983 so posvečene dvajsetletnici obstoja kluba. Februarja je 20 članov sodelovalo na Štajerskem prvenstvu v HP in PP v Mariboru. Ekipno smo zasedli drugo mesto. Postali smo nosilci Štajerskega rekorda v štafeti 4 x 50 m kategornikov z jeklenko in 25 m PP seniorji nad 40 let. Dosegli smo dve prvi mesti, štiri druga mesta, eno tretje, sedem četrtih itd. Poletne ekspedicije v Mar-tinščici se je udeležilo 18 članov. Od meseca maja do septembra je potekal tečaj in izpiti za mlajše potapljače in to za 8 naših članov in člane DPO »Jezero« iz T. Velenja. Vsi udeleženci akcij so Člani podvodnega kluba so aktivni na različnih področjih potap-Ijaštva: pri avtonomnem potapljanju, podvodni orientaciji, reševanju iz vode, hitrostnem in prostem potapljanju, vzgoji mladih potapljačev, podvodnem ribolovu, razvijajo klubsko, tehnično in športno aktivnost v sredinah, kjer žive in delajo in s tem pripomorejo k usposobljenosti za izvrševanje nalog s področja SLO in DS. bili, zdravniško pregledani. Na republiškem prvenstvu v HP in PP v Novem mestu smo dosegli šesto mesto v 50 m HP in enajsto mesto v 100 m. Dva naša člana sta se prvič udeležila republiškega prvenstva v podvodni fotografiji v Piranu. Tam je bilo tudi republiško prvenstvo v podvodnem ribolovu, katerega se je udeležilo 5 članov. Na tradicionalnem prvenstvu Štajerske v podvodnem ribolovu smo zasedli prvo mesto ekipno in posamezno. Tekmovalo je 34 lovcev iz petih klubov. Od reševalnih akcij smo dvakrat intervenirali na Šmar-tinskem jezeru, kjer smo tudi potegnili trupli utopljencev. V mesecu septembru je bila v izložbi trgovine Tehnomer-cator razstava posvečena dvajsetletnici delovanja kluba. Aktivni člani, ki delujejo na posameznih področjih po-tapljaštva; pri avtonomnem potapljanju, podvodni orientaciji, reševanju iz vode, hitrostnem potapljanju, prostem potapljanju, vzgoji, podvodnem ribolovu itd., razvijajo klubsko, tehnično in športno aktivnost v sredinah, kjer žive in s tem pripomorejo k usposobljenosti za izvrševanje nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dvajsetletni jubilej Kluba podvodnih dejavnosti LT EMO Celje je potrebno razumeti kot izziv za nove napore za še bolj organizirano in uspešnejše delo na tem področju. Rezultati klubskih razvrstitev v podvodnem ribolovu Priimek in ime 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 skupaj 1. Krebs Anton 2270 1025 4680 2025 4853 4390 4120 4070 3740 4290 5680 505 41630 2. Gregorčič Emil - 470 1340 2925 5930 - 7720 1240 1750 4750 3580 5330 35035 3. Klepač Drago 3070 1475 - - 856 3500 3555 2500 2410 5700 535 980 24581 4. Vidovič Marjan - 475 - 1225 - 580 1600 - 3110 3350 4275 520 15135 5. Veber Marjan - - 2450 - - 2000 960 - 3420 3320 2980 - 15130 6. Mirnik Bogdan - 500 - - 1540 1050 2430 1515 4970 1600 1060 - 14665 7. Kokošinek Ivan - 500 3785 - 4700 - - - - - - - 8985 8. Gorjup Mirko 8600 - - - - - - - - - - - 8600 9. Špec Emil - 950 1250 - 2150 - - - - 2060 1070 - 7480 10. Madronič Arlend - - - - 1370 1320 2690 - 610 - - - 5990 11. Zupanc Tone - - - - - - - - - 3445 - 2410 5855 12. Magajna Vlado - - - - - - - - 2050 2240 - - 4290 13. Kožar Anton - - - - - - - - 2070 - 1765 - 3835 14. Kranjc Franc - - - - 620 - 1310 - 1480 - - - 3410 15. Kastelic Jaka 1950 1175 - - - - - - - - - - 3125 16. Krajnc Adi - - - - - - - 500 - - 2320 - 2820 17. Topole Igor - - - - - - - - - - 2730 - 2730 18. Šah Štefan - - 1460 - - - 670 - - - - - 2090 19. Pečovnik Andrej 2000 - - - - - - - - - - - 2000 20. Koprivc Štefan - - - - - - - - 1440 — 530 1970 21. Mihelič Dušan - - - - - - 1935 - / - - - - 1935 22. Hajnšek Emil - - - - - - 1900 - - - - - 1900 23. Bastl Franc - - - 1800 - - - - - - - - 1800 24. Kunej Drago 630 850 - - - - - - - - - - 1480 25. Šef Martin - - - - - - - - - 1460 - - 1460 26. Terož Vlado - - - 1400 - - - - - - - - 1400 27. Zorzlni Valter 1250 - - - - - - - - - - - 1250 28. Ristič Drago - 500 - - 660 - - - - - - - 1160 29. Strupeh Jože - - - - - - 840 - - - - - 840 30. Belužič Jure - - - - - - - - 570 - - - 570 31. Kalšek Milan - - - - - - - - - 540 - - 540 32. Planinc Brane - - - - - - - - - - - 510 510 33. Lebič Maks 470 - - - - - - - - - - - 470 34. Šah Andrej - - 425 - - - ~ - 425 Ekipa zmagovalcev TOZD Posoda v malem nogometu. Rekreacija zaživela tudi v TOZD posoda Po sprejemu programa dela RŠD EMO za leto 1984 je KOOŽS formirala 12 člansko komisijo za šport in rekreacijo TOZD. Vsi člani komisije so zelo resno sprejeli svoje naloge in uspeh ni izostal. Prvi znaki kažejo, da bo rekreacija v TOZD Posoda zaživela. Po udeležbi na internem tekmovanju EMO v smučanju smo se udeležili še internega tekmovanja EMO v odbojki in sicer tri moške in ena ženska ekipa. Na internem tekmovanju EMO v malem nogometu smo osvojili 1. mesto. Kljub dobrim začetnim rezultatom še vedno nismo povsem zadovoljni, saj bi se lahko še veliko več članov udeleževalo rekreacije. Problemi udeležbe so v glavnem objektivne narave (delo v dveh izmenah), saj so v glavnem iz okolice Celja. Prevozi, družinske in druge obveznosti, vse to vpliva na manjšo udeležbo na rekreaciji. Mislim, da bi se mogoče dalo za tiste delavce, ki se ne morejo iz objektivnih razlogov ude- leževati organizirane rekreacije pri nas, dalo kaj več postoriti v okviru njihovih krajevnih skupnosti. Tako bi svojemu zdravju in družbi tudi bolj koristili. Redno gibanje na čistem zraku je zelo pomembno za obnovitev in krepitev telesne spo- GAJIČ Nedeljko - najboljši strelec v malem nogometu. sobnosti! Upam, da bo v naši temeljni organizaciji Posoda komisija za rekreacijo skupaj z OOZS v prihodnje uspela narediti na področju rekreacije mnogo več kot doslej. S. L. Sporočila sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka Univerzal za prijetne tovariške odnose ter dragoceno darilo, ki mi bo drag in trajen spomin na vas. Vsem članom kolektiva pa še naprej želim veliko medsebojnega razumevanja, osebne sreče ter mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Mihaela PAJ XXX Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD posoda za izkazano pozornost ter spominsko darilo. V naprej pa jim želim še mnogo delovnih uspehov. Anton VRENKO Interno prvenstvo delovne organizacije v malem nogometu Interno prvenstvo v malem nogometu se je vršilo v dnevih od 28.3. 1984 do 30. 3. 1984. Tekme so sodili delavci, ki so zaposleni v DO EMO (Peternel Franjo, Valentič Drago in Lipar Anton). Samo tekmovanje se je odvijalo po skupinah, ki so štele po tri ekipe. Prvaki skupin so se uvrstili v finale. Igralni čas je bil 2 x 25 minut z 5 minut odmora. Rezultati predtekmovanja: Posoda : Vzdrževanje 3 : 2, Radiator: Vzdrževanje 9 :3, Posoda: Radiator 9:1, Zavarivač II : Kotli II 6:2, Emokontejner : Zavarivač II 3:1, Emokontejner: Kotli II 3 :4, EOF : Zavarivač I 3 :3, EOF : Kotli I 5 :0, Zavarivač I: Kotli 15 : 0, Orodjarna: SIT 15:2, DSSS : Orodjarna 3:2, DSSS : SIT 9 : 4. Iz predtekmovanja so se uvrstile v finale ekipe: Posoda, Zavarivač II, EOF in DSSS. Ekipa Zavarivač II se je uvrstila v finale, čeprav je izgubila z ekipo Emokontejner, (za emokontejner je branil golman, ki ni zaposlen v naši DO. EOF in Zavarivač I pa sta izvajala sedem-met-rovke, (ker ni bilo ekipe Kotli I), medsebojno tekmo pa sta igrali 3:3. Rezultati finala: EOF : Posoda 1 : 5, EOF: Zavarivač II 3:0, EOF : DSSS 5 : 2, DSSS : Zavarivač II 0 :0, Posoda : DSSS 3:0, Posoda : Zavarivač II 4:2. Končni vrstni red: 1. Posoda 40, 2. EOF 37, 3. Zavarivač II 49, 4. DSSS 32,5. Radiator 31,6. Zavarivač I 15, 7. Kotli II 28, 8. Orodjarna 28, 9. Vzdrževanje 27, 10. Emokontejner 26, 11. SIT-Kotli 10. Lipar Anton Samardič Sead Naše črne točke Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu februarju in marcu Dne 20. 2.1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti TOZD posoda Krampušek Stanko - zapuščanje delovnega mesta med del. časom - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mesece; Bals Pavel-neupravičeni izostanki z dela-prenehanje delovnega razmerja; Mesarič Božidar - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Zdolšek Marjan - neupoštevanje predp. iz varstva pri delu, zapuščanje DO brez propustnice - prenehanje delovnega razmerja odi. za čas 3 mesece; Ternovšek Rajko - vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Krajnc Stanko - neupravičeni izostanki z dela - opomin; Ejub Senad - neupravičen izost. z dela, zapuščanje DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Lapornik Sandi - zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Ču-librk Nada - odklonitev delovne naloge - opomin; Kumerc Alojz - vinjen na delu - javni opomin; Galun Martin - neupravičeni izost. z dela - javni opomin; Krejan Vinko - neupravičeni izostanki z dela-javni opomin; Pinter Slavko-vinjen na delu, neuprav. izostanek z dela - javni opomin; Gajšek Alojz - neupravičeni izostanki - javni opomin; Penič Daniel -fizični obračun - javni opomin; Dujlovič Peter - neupravičeni izostanki - javni opomin. Dne 7. 3. 1984 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti TOZD radiatorji Mladič Ladislav - neupravičeni izostanki z dela - javni opomin; Kvas Franc - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Javornik Martin - vinjen na delu -prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Keblič Anton - zapuščanje del. mesta - opomin. TOZD odpreski in avtokolesa Podergajs Darko - neupravičeni izostanki z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Videnšek Jože - neupravičeno zap. DO med del. časom - opomin. TOZD vzdrževanje Lednik Drago-zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega-opomin. TOZD emokontejner Kos Dani - zapuščanje del. mesta in DO brez dovoljenja nadrejenega - opomin; Kra-meršek Franc - malomarno opravljanje del. dolžnosti - opomin; Gluvič Stojan - malomarno oprav. del. dolžnosti - opomin. Pravna služba OD 1. 3. 1984 do 31. 3. 1984 Kadrovske vesti Sprejeti na delo: BOROVNIK Darinka, FIDERŠEK Rozika, FRIDAU Jožica, TEPEŠ Rudolf, BLA-SUTTO Marko, KERŠ Silvester, KARATOVIČ Drago, vsi TOZD Posoda; URŠIČ Milena, BRIN Janko oba TOZD Kontejner; ROJNIK Robert, JUG Srečko, ZAVERNIK Robert, SKALE Darko, PEVEC Janez, vsi TOZD Kotli; VUK Željko, ŠTRAVS Ivan, GLAVICA Tomo, MULEJ Božidar, vsi TOZD DSSS; OPRČKAL Marjan, MEDVED Robert, oba TOZD Radiatorji; LAMPRET Leopold, VOZLIČ Jože, ČOMIČ Mirsad, vsi TOZD Od-preski. Umrli so: TEPEŽ Mirko 17. 6.1949 - 14.3.1984 Odpreski; PODGAJSKI Zlatko 8. 7.1939 - 16. 3. 1984 DSSS-kontrola; DORNIK Janko 26. 8.1954 - 25. 3.1984 TOZD Kotli. Premeščeni v mesecu marcu 1984 iz TOZD v TOZD VOLAVC Jože iz TOZD kontejner v TOZD Posoda s 1.3.1984, OPREŠNIK Dušan iz TOZD vzdrževanje v TOZD Servis in trgovina s 1.3. 1984 Paj Mihaela (6. 8.1934) TOZD Posoda - emajlirnica. Zaposlena v EMO od 18. 1. 1949. Upokojena 1. 5. 1984. Iz Do so odšli: ILIJEVEC Neža, ZORKO Mihaela, DEVIC Gordana, ŠTARKELJ-ŽAVSKI Sonja, PETRUŠIČ Siniša, KOJANOVIČ Ranko, NOVAK Alojz, LAH Renato, PEVEC Jurij, vsi TOZD Posoda; ROZMAN Verica, ŠIBANC Mladen, SMOLE Marjan, ZIDAR Marjan, JUG Anka, vsi DSSS; KREBS Anton, ZEC Milan, DINOVIČ Živka, vsi TOZD Servis in trg.; JEVREMOVIČ Silvija, TUBIČ Dušanka, PETROVIČ Milan, ZUPANC Nada, vsi TOZD Radiatorji; OBERŽAN Janko iz TOZD Odpreski. Upokojili so se: ZDOLŠEK Marija 10. 8. 1931 -1.3.1984, PETEK Rozalija 31.1.1929 -16.3. 1984, GABER Matilda 19. 8. 1930 - 1.3. 1984, ČREMOŽNIK Fanika 16. 3. 1929 -17. 3. 1984, GOLEŽ Franc 11. 11. 1924 - 1.3. 1984, TESNER Franc 29. 2. 1928 -1.3.1984, BRATOVČAK Mijo 6.9.1929 - 24.3.1984, vsi TOZD Posoda; CEROVŠEK Ana 18.7.1930 - 1.3. 1984, OPERČKAL Ferdinand 11.4. 1931 - 17. 3. 1984, oba TOZD Kontejner; BREČKO Emil 20. 2.1926 - 1.3.1984 TOZD Vzdrževanje; DACIČ Pavla 29.1.1929 - 1.3. 1984 DSSS-kontr.; PREVORŠEK Ivica 28. 10. 1931 - 1.3. 1984 DSSS-plan. Kajta Pavla (28. 6. 1931) TOZD Posoda - obrat kovinske predelave (izdelovalnica ročajev). Zaposlena v EMO od 1.9.1950. Upokojena 31. 3. 1984. Sporočila sodelavcev Goleč Jožica (16.1.1933) TOZD Posoda - skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 4. 4. 1951. Upokojena 4. 4. 1984. ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube Ob boleči in nenadomest- Ob težki izgubi ljube stare mame, babice in prababice ijjvi izgubi dragega moža in mame in prababice očeta Guštin Ivan (25. 1. 1929) TOZD Orodjarna. Zaposlen v EMO od 26. 7. 1964. Upokojen 2. 8. 1983. Šalej Herman (31.8.1932) TOZD Orodjarna. Zaposlen v EMO od 27. 9. 1955. Upokojen 20. 2. 1984. AHTIK ZOFIJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo predstavniku KS GABER JE za poslovilne besede, sindikat. podružnici EMO za venec ter tovarniški godbi za odigrane žalostinke. Sinovi: Alojz, Johan in Rudi z družinama ter vnuk Bojan z družino Športne novice kol. S petimi zmagami in 1 izgubljeno tekmo vodi ekipa EMO. Na kegljišču ŠRC Golovec sta se 27. februarja pomerili na II. srečanju ekipa EMO in ekipa EMAJLIREC. Boljša je bila ekipa EMO. Osemnajstega marca so člani naše planinske skupine organizirali izlet na Boč. Manj uspešna je ekipa EMAJLIREC, ki nastopa v II. kegljaški ligi. Po sedmih odigranih kolih je 5-krat izgubila in le dvakrat zmagala. Tekmovalci vi. regijski kegljaški ligi so odigrali 6 DORNIK Janka se iskreno zahvaljujemo vsem iz TOZD Kotli Šentjur za darovan venec, izraze sožalja in denarno pomoč. Še posebej se zahvaljujemo tov. Adamič Slavku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi na pihala EMO. Žalujoča žena s hčerko ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega ata KRIŽNIK Jožeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže, za denarno pomoč, za cvetje in vence. Žalujoča hčerka Anica KNIFIC AHTIK Zofije se iskreno zahvaljujem sodelavkam za darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Helena Vanovšek z družino Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk In klišeji AERO Celje. Humor Vedeževalka, vsa zatopljena v klientovo dlan, pravi takole: »Lahko vam povem še to, da je vaša nesrečna številka 6, srečna pa 2«. »To vam pa res rad verjamem«, odvrne klient. »Ob šestih moram iti v pisarno, ob dveh pa lahko grem domov«. »Kako je bilo na seminarju?« vprašajo uslužbenca, ki se je vrnil s seminarja v Portorožu. »Natanko tako, kot v pisarni: posedali smo, se pogovarjali, dremuckali, pili kavo in čakali, kdaj bomo šli jest in počivat«. »Tovariš Miran, vi ste izredno nadarjeni, zato mislim, da bi bili lahko izvrsten kri- »Oprostite«, se opraviču-minalec!« pravi šef enemu je uradnik. »V vaši pisarni je od uslužbencev. tak hrup, da na branje resne »Kriminalec? Zakaj?« literature še pomisliti ni mo-»Zato, ker pri delu, ki ga goče«. opravljate, ne ostaja za vami prav nič sledov«. x x »So že prinesli stol in mizo Šef nahruli enega izmed za novega sodelavca?« podrejenih: »Nezaslišano! »Saj tega niti ne potrebu- Med delovnim časom prebi- je, ko pa cel dan visi na tele-rate stripe!« fonu«. Prvomajska nagradna križanka Izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCA do 1.6. 1984. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 400 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din in 4. nagrada 150 din. ■ŽIVEL P0.VI MAJ S?. TOTOHCI \J J ■ AHfeOjVU ¿ACE-TUlk, \iOVA OStM HA DELU MIKJEÜAL, TiTAiJOV DIOKSID KZOC-i KAUK TO.IWOS l*J TAKO DALJE aheRiš*i SATELIT VTIKAtJJE KITAJSKI Pisatelj ¿¡ - k en G 16«-ALLA KRAVANJA POMLAJAVJ 0ASTUWA JEZERO VJA hE«ll ZDA iu U.AMA&E ✓ZDEI/Ek WOGOMET. kkajwcaQA E FKAWC TEfi-Oft.-OACAVJlZ . PLO& ILAUAVOVCA 2. iv/El Pfi-Vl p\aj KRATICA G0.ÍKE KOiA&UJc. 0R6AkJlZ. E L ŽIVEL MAJ 60 6.0 V it Ki ObKftOŽA PAoOUUlO tOUlKiO MOC.SK.A tUEA "PIŠKOT 3E.LAVIÍA V TKALUlCI CAESLOVlv/A R FdAMC.- TESOS- OI.CAVJIZ HLAPU IVA TEKOČIMA UMETNOST ¿laKVt.) HAFNER VIKJUO ŽIVEL P0.VV HA J LUTHER H AKGfcOkJ-UČITELJ STREHA SL. slika0. Ferdo N KAL, CIMA TOKOVNI ?OSft.EOWlK iZftAEL. LUUA V GAviSko H&S.TO «AZSTAVUA PLOŠČA PREBIVALEC PRLEKIJE SILICIJ HUJSKI P06LAVA«. ELEKTftO MONTAŽA ZWEL PQ.VI KAJ E.MO Šef vrne tajnici dopis, ki ga je natipkala in ji pravi: »Rozika, to je res zelo lepo pismo, a vseeno bi rad vedel, kaj ste naredili s tistim, ki sem vam ga prej narekoval!« X »Tovariš Matjaž, vi se stalno privatno pogovarjate po telefonu in s tem zanemarjate svoje delo«, pravi šef svojemu podrejenemu. »Tako ne bo šlo več dalje«. »Toda saj se tudi ravnokar pogovarjam službeno«, se brani Matjaž. »Službeno?« odvrne šef. »Če je pa tako, potem vas prosim, da za stranke ne uporabljate izrazov kot: ptička, draga, srček in podobno«. X »Torej vi ste naša nova strojepiska. Koliko udarcev pa se vam posreči narediti na minuto?« »Jaz sem pa mislila, da ste me zaposlili kot strojepisko ... S karatejem pa res nimam izkušenj. S tem športom se nisem nikoli ukvarjala«. x Natakar prinese gostu vrček piva, ki so ga skoraj same pene. »Toda tovariš natakar, prosim vas! Jaz bi rad pil ne pa se bril...« x »Joj, Maca, kdo bo pa kuhal mojemu možu, če nas boste zapustili?« pravi gospodinja svoji gospodinjski pomočnici, ki daje odpoved. »Bodite brez skrbi. Šaj gre tudi on z mano...« x »Lepo dekle«, osvaja mladi oboževalec »le kakšen parfum bi vam moral podariti, da bi vas lahko poljubil?« »Kloroform!« x »Kaj pa frči po zraku in škriplje?« »Majski hrošč s snežnimi verigami!« X »Očka, kakšna je razlika med »biti varčen« in »biti skopuški?« »Takole je to: če kupim cenen plašč zase, sem varčen, če pa ga kupim tvoji mamici, sem skopuški!« X »Toda, Anica, zakaj pa hočete odpovedati službo?« »Veste gospa, vaš mož prihaja sedaj v drugo pomlad, vaš sin pa v prvo - to mi je enostavno preveč!«